Ljubljana, torek, 27. marca 1956 LETO XXII. Stev. 73 GLAVNI EN ODGOVORNI D REDNIK rVAN ŠINKOVEC UREJA UREDNIŠKI ODBOR LJst izhaja vsak dan razen oetka * Cena 10 dinarjev PROLETARCI VSEH DEŽEL ZDRUŽITE SE) JU1 Q e*AS*CA USTANOVLJENA «. OKTOBRA UM * MKD NARODNOOSVOBODILNO dORBO f* (ZBAr JALA KOT u-DNKVNIK (M TEDNIK- OD OS V OBOD IT V* DO I. JUL USI KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK * OD L JUNIJA IM* IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z »BORHO* Z ZASEDANJA ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE Poglavitni smoter letošnje gospodarske politike: stabilizacija trga in dvig delovne storilnosti Zvezni svet je sprejel predlog zveznega družbenega plana Včeraj je podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Svetozar Vukmanovi6 podal ekspoze o osnutku zveznega družbenega plana za leto 1956 Beograd, 26. marca (Tanjug). Dopoldne ob desetih se je pod predsedstvom Moše Pijada začela skupna seja Zveznega sveta in Zbora proizvajalcev Zvezne ljudske skupščine, na kateri je podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Svetozar Vukmanovič podal ekspoze o osnutku zveznega družbenega plana za 1936. Potem ko je tov. Vukmanovič prebral ekspoze, je predsednik Moša Pijade zaključil skupno sejo. Ob dvanajsti uri sta se začeli ločeni seji Zveznega sveta ln Zbora proizvajalcev, namenjeni obravnavanju osnutka zveznega družbenega plana. Zvezni svet je na popoldanski seji sprejel najprej v načelu, zatem pa v podrobnostih'osnutek zveznega družbenega plana za letošnje leto. V Zboru proizvajalcev so ob sedmih zvečer zaključili načelno debato o osnutku zveznega družbenega plana, nato pa so začeli obravnavati osnutek v podrobnostih. Ekspoze Svetozara Vnkmanoviča posredni ukrepi za premagovanja težav mešajo z elementi dolgoročnejše perspektivnejše politike. Delo v zvezi s perspektivnim planom smo začeli lani, nismo ga pa mogli zaključiti, ker smo posvetili v tem letu precej časa proučevanju in pripravljanju sprememb v mehanizmu gospodarskega sistema, kakor tudi tekoči gospodarski politiki. Potem je podpredsednik Vukmanovič omenil, da se' je za razumevanje bistva politike, ki jo določa plan za leto 1956, nujno ozreti nazaj na dosedanji gospodarski razvoj. To je potrebno tudi zato, ker nahajamo v obdobju 1953 do 1955 elemente politike, značilne tudi za plan za leto 1956. Podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Svetozar Vukma-n°yi6 je v začetku rekeil, da mo-ramo imeti jasno pred očmi, v cem prinaša leto 1956 spremembe J naši gospodarski politiki, v ern pa nujno pomeni ta politika nadaljevanje tistih naporov, ki ®° Prišli do izr.aza v dosedanjem leUh°^U zlasti v zadn3ih treh , . Je treba omeniti, da bi temel-ine smernice naše bo-Politike mnogo razviiain i Ce bi se razPrava v okviru uveljavljenja mAri lIVne®a Plana razvoja gospodarstva, ne pa ob uveljavljenju plana za eno leto, ko se ne- 1 SPLOŠNE ZNAČILNOSTI DOSEDANJE GOSPODARSKE POLITIKE cia^f «ore^no z razvijanjem so- 'stičnih proizvodnih odnosov rmie rekel podpredsednik Vuk-ska je imela gospodar- dnk

e Prišla d0 iz' ciici™V- velikem obsegu investi-konnn ,izfradnie. Od leta 1947 do ob- Stopnja naiv0f- 'sklh naložb je bila ena Pnf na svetu.« mano,,??1 3e PodPredsednik Vuk-anovW omenil, da je velik ob- stva v v osnovna sred- Ve na ”0'1v&fji meri sad usmerit-zične ii?XTe*n^veno izgradnjo ba-zifn0 ,-dys ^ie- Investicije v ba-leta so znašale do cij v V, na 40 vseh investi-terih ,°?"ovna sredstva. V neka-nil cpl„ j se ta odstotek dvigne za vpI u,60 u" še fez’ ker pa ranip rY l ke objekte, se investi- P°ve{anhfS . še ni P°kazal° v nega rir.il11 Proizvodnje in narod-vitosti nrnf .N,izka stopnja razni nii/*Mroizvaialnih sil normalno sPodarsk? r*ltev za n?sli So-s° bili r!i družbeni razvoj. Zato bi ustva ni lzredni ukrepi, da ■ *. gm°tne pogoje za sil. Tj i razvoj proizvajalnih ‘rebni tud^J1 bili nujno po' rodne L , ka obrambe na-*zEradnif>odv*snosti in nadaljnie nlh nrll~ soctalističnih proizvod-«*>dvi *°V' °brambe narodne < S2 V Poejih »gradili ?5 1 zagotoviti, ne da bi lastno vojno industrijo. VRHMFNSRB NAPOVED torek, dne 27. marca Jaz-1osnltve° M^ačno' vmes Prehodne *> «a PrhnnmJS e temPerature okoli *ed 8 ta U stopinj 8gtnaJvllJe m^vne | Redna preskrba te industrije z jeklom in drugimi surovinami je , zahtevala tudi zgraditev lastne metalurgije in druge bazične industrije. Mnogo objektov težke (industrije smo zgradili neposredno iz teh razlogov. Posledica politike intenzivne investicijske izgradnje je bil«, da je Jugoslavija po desetih letih [ socialističnega razvoja močno razvila svoje proizvajalne sile. V tem razvoju je najbolj narasla j industrijska proizvodnja. V pri-; merjavi s predvojno se je povečala blizu dva in polkratno. Razvila se je zlasti bazičija industrija. Proizvodnja električne industrije se je povečala 3,7-kratno, črne metalurgije blizu 3,5-krat-no, kovinske industrije 4,25-krat-no itd. Proizvodnja delovnih sredstev je narasla v primerjavi z letom 1939 več kot devetkratno. Naraščanje industrijske proizvodnje se zrcali tako v splošnem povečanju proizvodnje na prebivalca kakor tudi v proizvodnji več novih izdelkov ter razvijanju celih panog industrije, ki jih predvojna Jugoslavija sploh, ni imela. V predvojni Jugoslaviji je znašala proizvodnja električne energije na prebivalca 73 kWh, I zdaj pa- znaša 247 kWh. Celotna potrošnja kuriva na prebivalca1 je znašala pred vojno 180 kg premoga, leta 1955 pa 530 kg. Jugoslavija je izdelala pred vojno 15 kg surovega jekla na prebivalca, zdaj, ko še nismo dogradili vseh zmogljivosti, pa ga izdela 46 kg. Cementa je izdelala pred vojno 56 kg, zdaj 89; votlega stekla prej 0,7 kg, zdaj 1,7 kg; ce- . luloze 1,8, zdaj 3,1 kg; papirja in kartona 2,6, zdaj 4,1 kg na prebi- j valca itd. Celo vrsto izdelkov, ki' jih pred vojno Jugoslavija ni izdelovala, izdelujemo zdaj v koli-' činah, ki omogočajo zdaj izvoz. Narasla je zlasti proizvodnja strojne in elektroindustrije. I Močan razvoj industrijske pro-' izvodnje skupaj z razvojem prometa in gradbeništva sta spremenila sestavo gospodarstva in ekonomsko strukturo prebivalstva. Pred vojno je znašal delež industrije in rudarstva v narodnem dohodku 18 %, zdaj pa znaša nad 40 %. Iz agrarne, industrijsko slabo razvite dežele se je spremenila Jugoslavija v deželo z razmeroma razvito industrijo, in v tej industriji ima storilno pod- glavnih panog: tekstilne industrije, industrije usnja in obutve ter živilske industrije.' Ce računamo na glavo prebivalca, se je proizvodnja tekstilne industrije povečala v 10 letih za 40 %, industrije usnja in obutve za 34 %, živilske industrije pa za 48 '/o. Ce upoštevamo manjši uvoz tekstilnih in drugih izdelkov po vojni, tedaj je bilo takšno neznatno povečanje nezadostno. Zastoj kmetijske proizvodnje skupaj s tem zaostajanjem lahke industrije je povzročil zaostajanje proizvodnje blaga za osebno potrošnjo prebi/valstva. Posledica tega je bila, ob omejenih možnostih glede uvoza tega blaga, da se je v vsem obdobju življenjski standard prebivalstva razvijal počasneje. Drugič, vzporedno s celotnim povečanjem proizvodnje se je lago za nadaljnji razvoj. Spremenila se je tudi sestava prebivalstva v korist nekmečkega prebivalstva. To so nedvomno sadovi gospodarske politike intenzivne investicijske izgradnje, usmerjene na razvoj bazične industrije. Toda takšna politika je morala povzročati tudi vrsto teiav in neskladnosti, ki jih maramo imeti pred očmi za naš bodoči razvoj. Prvič, posledica takšne gospodarske politike je bila določena enostranost v razvoju proizvajalnih sil. Pri tem je najresnejši pojav zaostajanje kmetijske proizvodnje. Obseg kmetijske proizvodnje je zdaj na predvojni ravni, zlasti hudo zaostaja pridelovanje žita. V primerjavi z močnim razvojem bazične industrije se je znatno počasneje razvijala proizvodnja lahke industrije, zlasti njenih z obsegom investiranih sredstev, pridemo do sklepa, da povečanje delovne storilnosti v nekmetijski dejavnosti ni bilo v skladu s splošnim, zlasti pa ne s tehničnim razvojem teh dejavnosti. Tretjič, zaradi napete razdelitve narodnega dohodka, do katere je prišlo zaradi velikih proračunskih izdatkov in obsega investicijske izgradnje ter zaradi ineenakomemega razvoja posameznih gospodarskih področij je bil razvoj notranjega trga v vsem minulem obdobju nezadostno uravnovešen in premalo stabilen. V začetku, ko je bilo razdeljevanje blaga čvrsto regulirano in cene določene, so se kazale te pomanjkljivosti trga v pomanjkanju mnogih predmetov, v slabi kakovosti blaga in v pičli izbiri. Novi gospodarski sistem s po- maione v enakem obsegu pove-, membno vlogo prostega trga je tala tudi zaposlenost. V obsegu vsega gospodarstva je delovna storilnost narasla. Ce pa presojamo delovno storilnost v zvezi te pomanjkljivosti odpravil, vpliv omenjenih činiteljev v tem obdobju pa se je kazal v težnji po nenehnem naraščanju cen. IL GOSPODARSTVO IN GOSPODARSKA POLITIKA V OBDOBJU 1953 DO 1955 V tem delu ekspozeja je pod- I Drugič, v tem obdobju je pri-predsednik Vukmanovič naštel šla do izraza politika podpiranja naslednje značilnosti obdobja razvoja kmetijste proizvodnje. 1953 do 1955 in njegove rezultate, j y okviru naše gospodarske Prvič, v tem obdobju je prišlo do pomembnega vzpona celotno industrijske proizvodnje. Celotna industrijska proizvodnja je narasla v zadnjin treh letih za 47°/o, s čimer smo dosegli povprečno letno stopnjo naraščanja 14Vo. Ta tempo ie hitrejši, kakor v prvih povojnih letih. V primerjavi z letom 1953, kot zadnjem letu prejšnjega obdobja, se je proizvodnja delovnih sredstev povečala za 57.i°/», proizvodnja reprodukcijskih potrebščin za 46.2*/», proizvodnja potrošnega blaga pa za 45.8°/o. To pomeni, da je prišla v tem obdobju jasno do izraza težnja po enakomernejšem razvoju industrijske proizvodnje. Povečanje proizvodnje industrijskega blaga za osebno potrošnjo, ki je znašalo 14Vo, je tem pomembnejše, če ie ta proizvodnja v nekaterih letih prej celo nazadovala. politike smo uveljavili zadnja tri leta za pospeševanje kmetijske proizvodnje zelo mnogo ukrepov —, gospodarskih, agrotehničnih in organizacijskih. Naši napori so šli v tem obdobju v naslednje smeri: ustvarjanje ugodnejših splošnih gospodarskih pogojev za razvoj kmetijske proizvodnje, upostav-1 jan je za razvoj proizvodnje ugodnejših odnosov znotraj kmetijstva in dodeljevanje večjih gmotnih sredstev za razvijanje kmetijstva. V tem obdobju se ie kmetijstvo osvobodilo upravnih ukrepov in metod, odnosi cen so se razvijali v korist kmetijstva, kar osvetljuje n. pr. dejstvo, da je bila raven cen. po katerih prodajajo kmetje, lani za 22«/o višja od ravni cen industrijskih izdelkov v primerjavi s tem razmerjem pred vojno. Razen v živinoreji in v nekaterih industrijskih Zaostritev britanske politike nasproti arabskim deželam na Bližnjem vzhodu pakt naperjen proti njim, smatrajo v londpnskih diplomatskih krogih za uvod v zaostritev britanske politike nasproti Egiptu. Sprememba britanske politike je bila pravzaprav napovedana že takoj po razgovorih, ki jih je imel nedavno Selwyn Lloyd v Kairu in novo skupno deklaracijo, je Lloyd odgovoril, da bi bilo to zaželeno, če bi se dogovorili o skupni akciji, i 10 milijonov dolarjev. London, 26. marca (Tanjug).| Ker Washington še ni določili Na vprašanje laburističnega Britansko obsodbo izjave pred- svoje splošne politike na Bližnjem poslanca Youngerja, ali je kaj upa-seanika egiptovske vlade Nasera vzhodu, je izjava francoskega mi- nja, da bodo zahodne sile objavile v »Observeru«, da zbližanje med nistrskega predsednika Molleta Veliko Britanijo in arabskimi de-! pred dvema dnevoma še bolj otež- želami ni možno, ker je Bagdadski kočila možnosti, da bi vskladili politiko zahodnih velesil na Bližnjem vzhodu. Francosko stališče je sprožilo v Londonu protislovne komentarje. Predstavnik britanskega zunanjega ministrstva je izjavil,’ da francoska vlada še ni stavila formalnega predloga o splošni konferenci za Bližnji kulturah pa je povečanje cen naj^ bolj vplivalo na povečanje osebne potrošnje kmetov. V tem obdobju smo uveljavili več ukrepov za ureditev odnosov znotraj kmetijstva: reorganizirali smo kmečke delovne zadruge, pri čemer so prišla v njihovem delu boli do izraza načela gospodarskega poslovanja; spodbudili smo upešnejše in bolj vsestransko delo splošnih kmetijskih zadrug ne le v preskrbi vasi z industrij--skimi izdelki, marveč smo tem' zadrugam tudi omogočili, da širše razvijajo uslužnostne dejavnosti, da organizirajo strojno obdelovan nje zemlje, da skupaj predelujejo kmetijske pridelke, zadnje čase pa tudi, da se na široko ukvarjajo z odkupom kmetijskih pridelkov. Razširili smo omrežje kmetijskih' posestev in ekonomij in prizadevamo si, da bi njihovo poslovanje uredili in vskladili z načeli bolj racionalnega gospodarjenja. Naposled, v zadnjih treh letih’ so investicije v kmetijstvu narasle za dobrih 70®/«. Pri tem je pomembno, da je bila sestava teh’ investicij ugodnejša kakor v prejšnjem obdobju. Povečale so se investicije z mehanizacijo, in posledica tega je bila, da se je strojni park v kmetijstvu povečal. Povečale so se investicije v manjše melioracije, ki hitreje prinašajo rezultate v povečanju donosov. Samo lani in predlanskim smo z melioracijskimi deli osušili 55.000 ha, umetno namakali pa 23.000 ha itd. (Nadaljevanje na 2. strani) ) Dobrivoje Vidič novi državni podtajnik ] za zunanje zadeve i Beograd, 26. marca (Tanjug). Zvezni izvršni svet je imenoval Dobrivoja Vidiča, našega dosedanjega veleposlanika v Sovjetski zvezi, za državnega podtajnika v državnem tajništvu za zunanje zadeve. Gospodarska pogajanja z Grčijo Beograd, 26. marca (Tanjug). V Beogradu so se danes začela gospodarska pogajanja med našo deželo in Grčijo. Na njih bodo obravnavali razširitev trgovinske menjave blag‘a v prihodnjem poslovnem letu ter vprašanja, ki se tičejo širšega tehničnega sodelovanja. Jugoslovansko delegacijo vodi državni svetnik dr. Stane Pavlič, grško delegacijo, ki se od sobote mudi v Beogradu, pa grški veleposlanik v Beogradu g. Filon Filon. V Beogradu sodijo, da bodo P°Saj#anjs privedla do razširitve trgovinske menjave blaga, ki je v minulem letu dosegla vrednost MIKOJAN V INDIJI drugih glavnih mestih Bližnjega vzhod in je pripomnil, da je Pi-vzhoda- | neau predlagal le izmenjavo misli V današnjem razgovoru z no- °}ed zunanjimi ministri zahodnih vinarji je predstavnik Foreign sil- Officea ponovno demantiral egip-1 Britanski zunanji minister Sel-tovske trditve, da je Velika Bri- wyn Lloy4 pa je danes v Spod-tanija formalno jamčila Egiptu, njem domu izjavil, da namerava da Bagdadskega pakta ne bo raz- Velika Britanija razširiti obvez-siriia na druge arabske dežele, nosti, ki jih je sprejela s tristran-^ j ’ da brItanska vlada sko deklaracijo iz 1950. Ni pa ho- nikdar ni dala podobnih obvezno- tel potrditi vesti o »neposredni stl, ker je v bagdadskem sporazu- britanski akciji« na Bližnjem mu izrecno rečeno, da se paktu vzhodu v primeru, če bi prišlo lahko priključijo tudi druge de- do izraelsko-arabskega spopada, žele. »Britanska vlada«, je dejal, Lloyd je poudaril, da je sedanji prav tako ne namerava izvajati cilj britanske politike proučiti pritiska na ostale arabske dežele, —* naj bi se pridružile Bagdadskemu New Delhi, 26. marca (Tanjug). Podpredsednik sovjetske vlade Mikojan je prispel danes v Indijo. Ob prihodu je izjavil, da so po Nehrujevem obisku v Sovjetski zvezi in obisku Bulganina ter Hruščeva v Indiji prijateljske vezi med obema deželama močnejše kot kdajkoli poprej. Mikojan se je danes sestal z Nehrujem. Govorila sta o eventualnih vplivih sklepov 20. kongresa KP SZ na razvoj mednarodnih odnosov. Mikojan se bo sestal tudi z ministrom za trgo- paktu, čeprav bi pozdravila razširitev tega pakta.« njakov pa je nedavno na več krajih odkrila nafto. Zdaj se pogajajo o ustanovitvi agencije za pomorski promet s črnomorskimi pristanišči. V vsem tem pripisujejo razgovorom Nehru-Mikojan poseben pomen. Mikojan bo obiskal tudi Kalkuto, od ondod pa odpotpval v Burmo. Veljko Zekovič v New Delhiju New Delhi, 26. marca. (Tanjug). — Tajnik Zveznega izvrš-vino in industrijo tet- rudarstvo, nega sveta Veljko Zekovič je iz s člani planske komisije in s fi- Karačija prispel v New Delhi. V r nančnim ministrom. Tukajšnji Indiji bo ostal nekaj dni na za- možnosti za ohranitev miru na krogi opozarjajo v zvezi s temjsebnem obisku. Na delhijskem ,5” področju, in sicer z okrepit- obiskom na razvoj gospodarskih; letališču ga je sprejel jugoslo-vijo komisije OZN za nadzorstvo stikov v izgradnji velike jeklar- vanski veleposlanik Bojrdan Cr-nad premirjem, v Palestini. ne, skupina sovjetskih strokov-1 nobrnja. Z zasedanja Zvezne liudske skupščine Ekspoze Svetozara Vukmanoviča (Nadaljevanje » 1. strani) Razen teh investicij, ki so šle neposredno za razvijanje kmetijske proizvodnje, smo imeli v tem obdobju investicije, ki naj posredno vplivajo na napredek kmetijstva, zlasti na napredek prometa s kmetijskimi pridelki (graditev klavnic in hladilnic, rekonstrukcije mlinov, zgraditev omrežja mlekarn, rekonstrukcija tovarn olja in sladkorja, rekonstrukcija predilnic, zgraditev tovarn živinskih krmil itd.). Večina teh investicij se še nadaljuje in zato še niso mogle vplivati na povečanje kmetijske prizvodnje m prometa. Toda s temi investicijami smo položili gmotne temelje za razvoj kmetijske proizvodnje v prihodnjih letih. Kmetijstvu smo dali tudi večja gmotna sredstva za pospeševanje tekoče kmetijske proizvodnje. Tako se je poraba umetnih gnojil, ki jih dobivajo kmetje po regresnih cenah, povečala v primerjavi z letom 1953 več kakor petkratno, v primerjavi s potrošnjo gnojil leta 1939 pa več kot 9-kratno. Znatneje se je povečala poraba selekcioniranega semena, sredstev za zaščito rastlin in živine itd., razširili smo omrežje strokovnih kmetijskih služb in ustanov, dosegli smo večje uspehe v omejitvi in zatiranju rastlinskih in živinskih bolezni ter okužb itd. Večina ukrepov pa pomeni šele ustvarjanje temeljnih gmotnih in organizacijskih pogojev za razvijanje kmetijske proizvodnje. Tretjič, sestava investicij se je v tem obdobju spremenila, in si-ccr v smeri zDoljšcvanja tiste eno-stranosti, ki je prišla do izraza v prejšnjem obdobju. Na vseh tistih godrocjih gospodarstva in druž-enega standarda, ki smo jih v prejšnjih planih industrijske izgradnje zanemarjali celo tam, kier je prišlo tudi do nezadostne obnove razpoložljivih osnovnih skladov, smo imeli v tem obdobju znatno povečanje investicij. Tu je podpredsednik Vukmanovič pojasnil tabelarni pregled sestave brutio investicij v odstotkih, računano t tekočih cenah. Narasle so investicije v kmetijstvu, pfav tako pa so se znatno povečate tudi investicije v družbeni standard. Investicije v stanovanjsko gradnjo so narasle od 14.3 milijarde v letu 1952 na 39.5 milijard y letu 1954. Investicije v kulturno-spcialne dejavnosti so narasle od 4 milijard na 17.8 milijard V Teta 1954 in na 14.4 inlli-jarde v letu 1955. | Tudi investicije v lahko industrijo so v tem obdobju narasle. Investicije v panoge lahke industrije, vštevši kemijsko industrijo, so v celoti narasle od 32.5 milijard v letu 1952 na 36.7 milijard leta 1953 in na 49.2 milijarde v letu 1954. Investicije v težko industrijo pa so se relativno in absolutno skrčile. V tem obdobju smo tudi red-neje vzdrževali in izmenjavali obrabljene obrate. Skupaj s tem smo se lotili manjših racionalizacij in rekonstrukcij zlasti v lahki industriji. To osvetljuje znatno in stalno naraščanje investicij iz amortizacijskih skladov ter porabe lastnih sredstev podjetij, Ki so v največji meri usmerjena na red-nejšo izmenjavo in vzdrževanje rekonstrukcije ter racionalizacije. Četrtič, v tem obdobju se je povečala osebna potrošnja prebivalstva, in sicer tako osebna potrošnja živil v smeri potrošnje boljših živil, kakor tudi zlasti potrošnja industrijskih izdelkov. V tem obdobju se je povprečna potrošnja prebivalstva v primerjavi z letom 1952 znatno povečala. Povprečna potrošnja je lani v glavnem presegla potrošnjo tudi v letih, ko je bila največja. Ce primerjamo potrošnjo na prebivalca za vse industrijske izdelke in živila, dobimo naslednji indeks gibanja osebne jjotrošnje na prebivalca: • leta 1952 — industrijski izdelki 100; živila 100; skupaj 100; leta 1953 — indu«triiski izdelki 98,2; živila 102,2; ' -i 100,9; leta 1954 — ind' ki izdelki 118.4; živila 101.4; skupaj 106.5; leta 1955 — industrijski izdelki 128.6; živila 103,1; skupaj 112,6. To naraščanje osebne potrošnje v zadnjih letih spričo skupka činiteljev, ki so vplivali na razdelitev dohodka, pa ni bilo raz-1 deljeno enakomerno. Največji, daleč pretežni del tega povečanja osebne potrošnje se je nanašal na povečanje potrošnje kmečkega prebivalstva. »Naštete uspehe v tem obdobju,« je poudaril podpredsednik Vukmanovič, »je treba v večji meri pripisati novemu gospodarskemu sistemu, ki je prinesel, večjo gospodarsko samostojnost podjetjem in politično teritorialnim enotam, močneje poudaril mehanizem trga in dal pobudo za mobiliziranje proizvajalnih sil ter izkoriščanje gosj>odarskih virov. Na tej podlagi se je razvila pobuda proizvajalcev za čim večjo proizvodnjo in čim večjo izgradnjo.« RAZVOJ TRGA V TEM OBDOBJU Podpredsednik Vukmanovič je omenil, da je prišla v notranjem trgu v zadnjih letih do izraza stalna teinja po naraščanju cen, zlasti cen kmetijskih pridelkov, kar je osvetlil s podatki iz indeksa, potem pa je rekel, da si lahko težnjo po naraščanju cen ▼ največji meri pojasnimo z napeto razdelitvijo narodnega dohodka. V sistemu razdelitve druž-, benega produkta in z gospodarsko politiko, ki jo uveljavljamo zadnja tri leta, so investicije, obseg proračunske in splošne družbene potrošnje negospodarskega značaja ter kupna moč prebivalstva presegali gmotne možnosti, ki jin je nndila proizvodnja. To osvetljuje naslednja tabela: INDEKS GIBANJA SKLADOV IN KUPNE MOČI* (Baza indeksa leta 1952 z enačbo = 100) Družbeni proizvod, fizični obseg: 1953 — 117, 1954 — 121, 1955** — 134. Individnalna potrošnja, dohodki prebivalstva: 1953 — 119, 1954 — 138, 1955** — 162. Izdatki za investicije: 1953 — 125, 1954 — 144. 1955** — 154. Izdatki proračuna: 1953 — 105, 1954 — 107, 1955** — 130. Denarni obseg investicij se je povečal v treh letih za dobrih 50*/«, proračunski izdatki pa za 30°/«. Ce vzamemo ti dve kategoriji skupaj, znaša povečanje investicij in proračunskih izdatkov 42*/o. Brez izdatkov za narodno obrambo, ki so se v tem obdobiu skrčili, so narasli proračunski izdatki približno za 60°/o. Nadalje je podpredsednik Vukmanovič pojasnil, da je imelo naraščanje investicij dve podlagi. Prva je v potrebi po izpopolnjevanju velikih objektov bazične industrije, druga pa v pomanjkanju primernih instrumentov, da bi obdržali investicijsko potrošnjo, kar se nanaša tudi na proračunsko potrošnjo v določenih okvirih. Drugi moment, ki je vplival, da se je obseg investicij in pro- * * Za gibanje blagovnih skla- dov smo vzeli fizični obseg družbenega proizvoda. Natačnejše primerjanje bi zahtevalo, da bi obračunali tudi razliko v primanjkljaju plačilne bilance. ** Nepopolni podatki. računske potrošnje povečal čez okvir naših stvarnih možnosti, so bile nekatere pomanjkljivosti v nedograjenem mehanizmu gospodarskega sistema. Glavno v tem je možnost, ki jo je nudil naš gospodarski sistem, da bi se Investicijski skladi podjetij in sredstva ljudskih odborov povečali v skladu z gibanjem dobička podjetij, to pa pomeni v skladu z gibanjem cen na trgu. Naraščanje cen na trgu je večalo dobiček, z njim pa tudi te sklade In sredstva, njihovo trošenje pa je večalo povpraševanje na trgu in s tem omogočalo naraščanje cen. Pri tem sta napeta razdelitev narodnega dohodka, ki je tudi posledica obsežne investicijske izgradnje bazične industrije, ter pomanjkanje rezerv za intervencijo na trgu, omogočala to naraščanje cen tudi na podlagi stalnega večanja investicijskih izdatkov. Ce torej upoštevamo obe podlagi, naše gmotne možnosti, zadnja tri leta niso bile takšne, da bi lahko krili tudi nezmanjšane zvezne investicije in proračunska trošenja, hkrati pa zadovoljili zelo velike in v prejšnjem obdobju ob stran potisnjene ter nezadovoljene potrebe republik, ljudskih odborov in podjetij, ki so prišle zdaj do izraza v pravem deležu v razdelitvi dobička. Enako važno je bilo v prejšnjem obdobju tudi pomanjkanje učinkovitih finančnih metod za zagotovitev okvira investicij in čim bolj racionalne porabe sredstev, namenjenih investicijam, ter takšnih Instrumentov, kakor so anuitete, garancije in participacije, depoziti, prek katerih bi lahko izčrpali del teh sredstev. »Z upofltevitvljo in okrepitvijo tega mehanizma — je nadaljeval podpredsednik Vukmanovič — smo dosegli, naslednje uspehe: del sredstev, namen jenih investiranju, je bil stalno angažiran pri Narodni banki, In s tem je slabil pritisk denarnih sredstev na trgu investicijskega blaga, investitorji so začeli z mnogo večjo pozornostjo in pripravami obravnavati probleme Investiranja, s čimer je stopil gospodarski moment v investiranju na prvo mesto. Te Izkušnje iz lanskega leta kažejo, da je nujno, nadalje proučevati' ln napraviti še učinkovitejši mehanizem ter pogoje investiranja.« »Ce v zvezi z gornjimi po-manjkljtvostmi upoštevamo dej- stvo, da je šla v naših planih razdelitev vse akumulacije za investicije samo v osnovna sredstva in na proračunsko potrošnjo, vtem ko smo investicije za povečanje obratnih sredstev krili iz emisije kratkoročnih kreditov, tedaj tudi to kaže, da je naš mehanizem gospodarskega sistema ugodno vplival na pospešeno oblikovanje kupne moči.« »Bilo bi napačno, iskati vzroke za naraščanje cen samo v prenapeti razdelitvi narodnega dohodka in zlasti pri tem v velikem obsegu investicij.« »Nestabilnost našega trga v zadnjih treh letih je tudi sad zaostajanja kmetijske proizvodnje, torej neenakomernega razvoja posameznih področij našega gospodarstva in posebej zaostajanja delovne storilnosti. Kmetijska proizvodnja ni občutneje narasla, zlasti če upoštevamo povečanje števila prebivalstva in spremembo v njegovi sestavi. Nezadostno povečanje delovne storilnosti v nekmetijskih dejavnostih je povzročilo nesorazmerno povečanje zaposlenosti Zato je naraščanje plačnih skladov, povezano z zaostajanjem kmetijske proizvodnje, povzročalo neskladnost med razpoložljivimi skladi za osebno potrošnjo in denarnimi dohodki prebivalstva. Veliki plačni skladi so pritiskali predvsem na kmetijske pridelke, zaradi česar so naraščali dohodki kmečkega prebivalstva večidel na podlagi zvišanja cen. Pod vplivom teh činiteljev so naraščali dohodMl prebivalstva hitreje kakor proizvodnja in uvoz blaga za osebno potrošnjo.« Indeksi gibanja blagovnih skladov in dohoflkov prebivalstva: Leta 1952 — denarni dohodki prebivalstva 100, skladi blaga osebne potrošnje 100. Leta 1953 — denarni dohodki prebivalstva 119, Skladi blaga osebne potrošnje 103. Leta 1954 — denarni dohodki prebivalstva 138, skladi blaga osebne potrošnje 110. Leta 1955 — denarni dohodki prebivalstva 162, skladi blaga osebne potrošnje 118. »V razvoju našega trga — Je rekel podpredsednik Vukmanovič — je to najmočneje izražena neskladnost. Ta neskladnost je vplivala na splošne gospodarske odnose v deželi in preprečevala zlasti prizadevanje, da bi' vzporedno s povečanjem proizvodnje blaga za osebno potrošnjo zboljšali življenjski standard mestnega prebivalstva, predvsem že zaposlenih delavcev in uslužbencev. To se je zlasti pokazalo v minulem letu.« »Odnose na našem trgu v Lanskem letu bi lahko na splošno presojali bolj uravnovešeno kot v prejšnjih letih. Dinamično opazovanje kaže, da so bUl tembolj uravnovešeni, čim bolj se je bližal konec leta. To je posledica lani uveljavljenih ukrepov. Gre za ukrepe, da bi zajeli tržni dobiček, dalje, za določitev obvezne rezerve 6% v trošenju teh dohodkov proračuna in skladov, za dajanje realnih garancij za zneske investicijskih kreditov, za plačevanje prekoračenja v stroških investicijske izgradnje, za polaganje realnih depozitov in garancij pri dobivanju kratkoročnih kreditov itd. Lani smo uveljavili še celo vrsto drugih ukrepov, ki so tudi vplivali ali na omejitev dohodkov skladov ali pa na zaviranje njihovega trošenja. Izraženo v denarju, je sad teh ukrepov zmanjšanje kupne moči investicijskih in amortizacijskih skladov ter sredstev proračuna za kakih 130 milijard. Hkrati smo odobrili za kakih 110 milijard novih kratkoročnih kreditov. Tako se je, gledano v celoti, kupna moč lani zmanjšala.« »Vtem ko so bili ti ukrepi na področju investicij v drugem polletju učinkoviti in vtem, ko so rodili sadove, pa na področju osebne potrošnje lani nismo videli znatnejših znakov ureditve trga. Težnje iz prejšnjih let so se na tem področju lani nadaljevale v nezmanjšanem obsegu.« »V zadnjih mesecih je indeks cen proizvajalcev industrijskega blaga miroval. Se več, zmanjšanje povpraševanja na področju investicij je pred koncem leta vplivalo na delno povečanje zalog blaga in na počasnejšo prodajo. Na trgu blaga osebne potrošnje pa so industrijske cene tudi lani še zmeraj naraščale. Splošni indeks industrijskih cen na drobno je narasel od decembra 1954 do decembra 1955 za 8 %. Indeks cen kmetijskih pridelkov 1e narasel v tem obdobju za 15 %. Zlasti je važno, da tudi po normalni lanski letini ni prišlo do večjega sezonskega padanja cen, kakor se je zgodilo v prejšnjih letih. To kaže, da bomo morali glede trga osebne potrošnje šele uvellavltl ukrepe Id bi lahko ublažili in postopoma odstranili neskladnosti na tem trgu. III. GOSPODARSKA POLITIKA V LETU 1956 »Kakor je videti iz dosedanjega razvoja gospodarstva — je nadaljeval podpredsednik Vukmanovič — jasno sledi, da pomeni obravnavanje vseh zgoraj naštetih problemov kompleks medsebojno povezanih odnosov, ki jih je treba proučevati in obravnavati kot celoto.« • »Predvsem nam mora bditl jasno, da ostane tudi v prihodnje kot trajna naloga maksimalno razvijanje proizvodnje in proizvajalnih sil. Razvijanje proizvajalnih sil je pogoj ne le za splošen gospodarski in družbeni napredek, marveč tudi za izpolnjevanje tistih nalog, ki nam jih prinaša naša gospodarska in socialistična izgradnja.« »Pri tem je jasno, da mora začeti naša gospodarska politika odločneje odstranjevati tiste težave, ki našo politiko hromijo in zavirajo nadaljnji razvoj proizvajalnih sil. Iz pojasnjevanja značilnosti gospodarstva in dosedanje gospodarske politike jasno izhaja, kateri so ti problemi. Pri tem so najvažnejši: 1. odstranitev neskladnosti v razvoju proizvajalnih sil, kjer pride predvsem v poštev uveljavljanje ukrepov za razvijanje kmetijske proizvodnje; 2. povečanje delovne storilnosti in 3. uveljavljanje ostalih ukrepov za hitrejšo ureditev notranjega trga.« »Z ureditvijo tega kompleksa problemov moramo omogočiti hitrejši razvoj proizvajalnih sil, zboljšanje življenjskega standarda v skladu z razvijanjem proizvodnje in delovne storilnosti, kakor tudi postopno odstranjevanje primanjkljajev v plačilni bilanci. Uspešna ureditev teh problemov bo naposled ustvarila nujno potrebne pogoje, da se bodo temeljna načela gospodarskega sistema popolneje uveljavila.« »V svoji nadaljnji razlagi se bom zlasti dotaknil problema kmetijske proizvodnje, problema delovne storilnosti ter problema obsega in sestave investicij. Na koncu bi govoril o problemih plačilne bilance in naših gospodarskih stikih s tujino.t POVEČANJE KMETIJSKE PROIZVODNJE Prej sem poudaril, sa smo si v obdobju 1953 do 1955 prizadevali povečati kmetijsko proizvodnjo. Ugotovili smo, da ti napori niso zmeraj rodili ustreznih sadov. Kmetijska proizvodnja še zmerom znatno zaostaja v našem gospodarskem razvoju. V lanskem letu, ki lahko velja za normalno rodno leto, je bil celotni obseg kmetijske proizvodnje po cenitvi Zveznega zavoda za planiranje samo za 2*/o nad ravnijo 1939. Kmetijska proizvodnja je živilska baza dežele, surovinska baza lahke industrije, ta proizvodnja nam daje presežke za izvoz. Njeno zaostajanje v vseh smereh neugodno vpliva na naše gospodarstvo in naš trg. Obseg presežkov živil, ki jih daje za prehrano mestnega prebivalstva, je bil zlasti zadnji dve leti znatno pod potrebami. Nadoknaditi smo ga morali z zelo velikim uvozom. Zaradi majhnega obsega teh presežkov na trgu vidimo na trgu močno izraženo težnjo po naraščanju cen. Obseg surovin, ki jih daje kmetijska proizvodnja za živilsko in drugo industrijo, ni zadosten, da bi zaposlil*sedanje zmogljivosti te industrije, zaradi česar se je lahka industrija počasneje razvijala. In naposled, nezadostna kmetijska proizvodnja je zdaj glavni vzrok primanjkljaj ja ▼ plačilni bilanci. Neugodni vpliv kmetijstva na plačilno bilanco vidimo tako v zmanjšanem izvozu kakor tudi v nenehnem naraščanja uvoza hrane. Temelj naših ukrepov v kmetijstvu mora ostati pospeševanje zadružništva, krepitev državnih kmetijskih posestev, krepitev služb za pospeševanje kmetijske proizvodnje, zlasti pa večje družbene materialne investicije. Zadružništvo je baza za pospeševanje kmetijske proizvodnje na široki podlagi. Letos bomo morali še bolj intenzivno nadaljevati podpiranje splošnih kmetijskih zadrug, zlasti v razvijanju storitvenih dejavnosti, mehanizacije za kmetijska! dela in pridelovanje kmetijskih pridelkov. Začeto de- i’avnost v odkupu in prometu s Lmetijskimi pridelki bo treba okrepiti tako z ekonomskimi, kakor tudi z organizacijskimi ukrepi. Družbeni plan za letošnje nizacije ter začetek novih melioracijskih del, ki pomenijo obnovo in rekonstrukcijo sistema za osuševanje in umetno namakanje. Glede na povečanje mehanizacije in števila traktorjev v zadnjih letih ter na povečanje, ki se nam obeta letos, je nujno potrebno omogočiti izgradnjo popolnejšega omrežja remontDin delavnic. Za uspešno uveljavljanje ukrepov in investiranja bomo nadaljevali razvijanje strokovnih kmetijskih služb, ki naj upostavijo čim tesnejše sodelovanje s kmetijskimi zadrugami, kmetijskimi posestvi in drugimi kmetijskimi organizacijami za uporabo sodobnih tehničnih postopkov in ukrepov v kmetijski proizvodnji. Ze prej sem omenil, da je bilo nenehno naraščanje cen kmetijskih pridelkov eden izmed činiteljev nestabilnosti našega trga in zaviranje naraščanja standarda mestnega prebivalstva. Na tem mestu je treba tudi proučiti, kako to gibanje cen vpliva na zanimanje individualnega kmeta za povečanje proizvodnje. Tržne cene so se gibale v zadnjih letih izrazito y korist kmeta, zaradi Česar so znatno narasli dohodki vasi, vendat pa se v tem obdobju niti približno sorazmerno ni povečala kmetijska proizvodnja. Večina povečanih dohodkov je šla za osebno potrošnjo, ne pa za proizvodne inve- sticije. Eden izmed razlogov, da se je zmanjšalo zanimanje individualnih kmetov za povečanje proizvodnje, je bil tudi v modnosti lahkih zaslužkov zunaj kmetijstva, ki jih je nudila naša obsežna investicijska izgradnja. Po podatkih ankete o kmečkih gospodarstvih Zveznega zavoda za Statistiko znašajo iz dela zunaj gospodarstev izvirajoči denarni dohodki povprečno kakih 40%> celotnih denarnih dohodkov vasi. Anketa je pokazala, da znašajo v nekaterih kategorijah ti dohodki tudi dobro polovico. Dohodki iz naraščanja cen in lahka možnost dodatnih zaslužkov sta razlog površnejšega odnosa kmetov do proizvodnje. To dejstvo dodatnih zaslužkov moramo imeti pred očmi, kadar želimo z ugodnim odnosom cen na trgu vzpodbujati naraščanje proizvodnje ▼ individualnem gospodarstvu. Ker smo z dosedanjim gibanjem cen že dali to vzpodbudo; je nujno potrebno, da z drugimi ukrepi povečamo zanimanje 'za naraščanje proizvodnje. Za to imamo znatne rezerve, ki jih lahko izkoristimo tem učinkoviteje, čim popolneje in čim bolj vsestransko se bodo razvile mnoge oblike kooperacije, ki jih nudijo razpredene zadružne organizacij je ob gmotni podpori ter pomoči družbe. Temu cilju je podrejena tako kreditna kakor tudi davčna politika. Smisel davčnih dajatev v letošnjem letu je poleg korigiranja nesorazmerno povečanih dohodkov kmetijstva z naraščanjem cen v temeljni težnji, da zagotovimo večja sredstva, ki jih družba v raznih oblikah vrača kmetijstvu za njegov razvoj (občinski skladi za pospeševanje gospodarstva vasi, okrajni republiški in zvezni skladi za pospe; ševanje kmetijstva, potni skladi itd.). Drugače povedano, cilj davčne intervencije je, da z omejitvijo neproizvodne potrošnjo vasi, ki napreduje znatno hitreje od proizvodnje, omogočimo večje investicije za hitrejši napredek kmetijstva. K bolj aktivnemu odnosu kmetov do proizvodnje naj pripomore tudi politika zaposlitve v nekmetijski dejavnosti. Ukrepi za povečanje delovne storilnosti v industriji in drugih dejavnostih,, zlasti pa v letošnjem letu znatno zmanjšanje investicij, naj vpliva v smeri zaviranja dose-danjega tempa zaposlenosti, 8 tem pa tudi v smeri omejevanja denarnih dohodkov individualnih kmetov na vasi, izvirajočih iz dodatne zaposlitve. . ' POVEČANJE DELOVNE STORILNOSTI Splošni pomen povečanja delovne storilnosti za gospodarstvo je dobro znan. Ce se pomudimo pri tej temi v okviru naše gospodarske politike v letošnjem letu, je treba z nekaj besedami poudariti, kako se pomen delovne storilnosti kaže v našem gospodarstvu zdaj. Gre za to, drf je bilo nezadostno razvijanje delovne storilnosti eden izmed bistvenih elementov v sklopu činiteljev, ki so povzročili neurejenost tr^a in počasnejše dviganje življenjskega standarda delavcev in uslužbencev. V letošnjem letu je predvideno zmanjšanje investicijske izgradnje. Predvidena je tudi omejitev drugih družbenih izdatkov, To je nujno potreben element, — j-------------------- I i v/ J v> II Uj ju; v/i/v ii leto in gospodarski sistem pred- ( da ustvarimo pogoje za postopno videvata več gospodarskih olaj- j stabilizacijo trga. Veliko poveča-šav, ki bodo zadrugam omogočile, nje zaposlenosti je treba letos da bodo uredile in razširile svojo .preprečiti, gibanje plačnega skla- rloinvnnct i J ________ 1.1. J:i: _ —____i dejavnost. Družbeni plan za letošnje leto predvideva večje možnosti glede gmotnih investicij v kmetijstvu. Uporaba umetnih gnojil v kmetijstvu se mora povečati od 420.000 ton, kolikor je znašala lani; na 585.000 ton ali za 39°/o. Povečati se morajo tudi ostale gmotne investicije v tekočo reprodukcijo. Med drugim bomo lahko tudi spričo manjše investicijske izgradnje na družbenem področju nudili kmetijstvu večje količine raznih gradbenih in reprodukcijskih potrebščin. Celotni obseg družbenih investicij v osnovna sredstva kmetijstva, brez investicij za vzdrževanje in regulacijo vodnega sistema velikih rek, naj bi se po predvidevanjih plana povečal na 26 milijard ali za 19% v primerjavi z lanskim letom. S tem še niso izčrpane celotne investicije v kmetijstvu, kjer bo šlo nekaj investicij tudi iz proračunskih skladov za napredek kmetijstva, ki niso vključeni v to vsoto. Iz teh skladov bo šlo bržčas kakih 8 milijard, vtem ko je šlo lani 5.7 milijard. Povečanje investicij v kmetijstvu pomeni nadaljnji napredek, če ppoštevamo, da se bodo celotne investicije letos zmanjšale da pa vskladiti z našimi gmot nimi možnostmi. Trajna ureditev trga in zboljšanje življenjskega standarda delavcev in uslužbencev pa ni v omejevanju obsega investicij. Trajna ureditev je v zagotovitvi stalnega naraščanja delovne storilnosti in povečanju kmetijske proizvodnje, da bi proizvodnja nlaga za široko potrošnjo spremljala gibanje plačnega sklada delavcev in uslužbencev. V tem smislu se pojavlja povečanje delovno storilnosti kot glavni pogoj za odstranitev težav na trgu in zagotovitev življenjskega standarda delavcev in uslužbencev, kakor je tudi konsolidacija trga splošni pogoj, da pridejo napori za povečanje delovne storilnosti bolj do izraza. Brez stalnega naraščanja delovne storilnosti bi ne mogli urediti glavnega problema našega razvoja; konflikt med nujnostjo intenzivne investicijske izgradnje, ki jo še zmeraj zahteva nizka stopnja razvitosti naših proizvajalnih sil, ter potrebo po stalnem naraščanju življenjskega standarda delavcev in uslužbencev. Na vseh področjih naše pro- za 17°/». Kmetijstvu namenjena izvodnje imamo ogromne možno-sredstva omogočajo nadaljevati 1 sti, velike in neizkoriščene re-investicijska dela, ki jih finansi- j zerve za naglo povečanje delov-ramo iz splošnega investicijskega ne storilnosti. Letošnje leto bi sklada. Ta sredstva omogočajo bilo velikanskega pomena za naš tudi povečanje kmetijske meha- nadaljnji stvarni razvoj, če bi se začelo s sistematičnim izkoriščanjem teh skritih rezerv. Glavni pogoj, da bomo začeh izkoriščati rezerve, je v odstranitvi tistih gmotnih težav v našem procesu reprodukcije, ki s° delovno storilnost znatno pob' skale navzdol. Drži, da sta neredna preskrba s surovinami in g°' rivom, zlasti s surovinami iz uvoza, in pa pomanjkanje slehernih večjih rezerv že v dosedanjem razvoju zelo pogosto in na mnogih mestih prekinila normalen, neoviran potek proizvodnega pr”' cesa in povzročila, da je bil® proizvodnja neracionalna. Drž* tudi, da so bili tudi neredn0 vzdrževanje osnovnih sredstev pogosti zastoji zaradi pomanjkanja rezervnih delov ovira v deW podjetij. Te ovire zadnja lej® niso bilo toliko v nezadostn'*1 sredstvih amortizacijskih skl0" dov, kolikor v težavah gledč nakupa določenih delov za izm*' njavo in vzdrževanje, zlasti lZ uvoza. Za večji vzpon delovne stotU' nosti v letošnjem letu je nujn potrebno, da potrošnjo inves*’' cijskih sredstev podjetij, skih odborov in republik v vecJ meri usmerimo na racionab*8^ cijo in rekonstrukcijo, da z odstranjevanjem ozkih proizvodnji z uvajanjem bolj rj* cionalnih procesov zelo hitro . razmeroma z majhnimi sr — pomeni prav tako velik uspeh Ha-biba Burgibe, ker so se njegovi nasprotniki, zbrani okrog bivšega generalnega tajnika Salaha Ben Jusefa, ki zahteva nadaljevanje SP . —----' j unvia, Ul iauicin Utllim It'Viilllt zam» !>*. novi izrazi’ ki naJ bi oboroženega boja proti Franciji, stnio i ■nekatere Pojme, na- dejansko vzdržali glasovanja. *• e v letih zaostritve. Tako sli- Tuniško notranje ministrstvo no zdaj teze o »psihološki voj- je davi objavilo, da je izmed ve h*, ? »hladni vojni* in kdo 726.000 volilnih upravičencev na ort n vrste votn bodo ie vo,itval» sodelovalo 606 tisoč. Za 0 e. w skice strategov, ki skozi kandidate Narodne fronte je gla-^nenjene stare naočnike ne mo- sovalo 598.000 volivcev, K P Tu- ejo videti globine nastalih spre- nizije je dobila 7000 glasov, ne-!c mb. niti celote njihovih vzro- odvisni pa samo 235 glasov. ?' | Prve parlamentarne volitve v Neka) podobnega je tudi z zgodovini tuniškega naroda, ka- 1 darovanjem o nekakšni »dobi terega neodvisnost so proglasili J™)evanja«. Ne da bi razumela minuli teden, so potekle, kakor je . politike dežel, ki so nasto- izjavil notranji minister Slim, v ian, Proti Rokovskim koncepci- popolnem miru in redu. Novi par-ta modrovanja do lament se bo sestal že 8. aprila. Sodrfi ^fjnovoljnih sklepov. Tu ne izključujejo možnosti, da v kateri nastala »doba, bo Habib Burgiba dobil mandat za sestavo nove tuniške vlade. . V tuniških vladnih krogih danes razen tega poudarjajo, da bo nova vlada nemudoma začela pogajanja s Francijo o podrobno- 7. _ j . - " j** 'UtaiUlU »UVUIL, v sVaZ fUiai0 nMlnjši narodi tekmotinn* st izkoriščati med velesila- ■nnlntn • emembe v mednarodnem ,*° oeitn° Povzročile v mnog\h glavah zmedo. Ta zmeda vojske in diplomatske službe. Habib Burgiba je izjavil, da bo nova vlada kmalu imenovala svoje df-plomatske predstavnike v nekaterih prijateljskih, predvsem arabskih deželah ter prijavila Tunizijo za sprejem r 'r‘ZN. Obsodba stalinističnih napak tudi na partijski konferenci v vzhodnem Berlinu Berlin, 26. marca. V Pankowu že tretji dan zaseda konferenca Enotne socialistične, stranke Nemčije. Po uvodnem referatu Walterja Ulbrichta se je razvila razprava, v kateri je vodstvo stranke zavzelo tudi stališče do sklepov 2 stev ima manj kakor 5 ha zem- Odstop kamboške vlade Pariz. 26. marca (Reuter). Predsednik kamboške vlade Norodon Sihanuk je z vso vlado odstopil. Sihanuk se je baje odločil za to zaradi notranje krize vladni stranki. V pismu, ki ga je poslal kralju, pa je omenil tudi nekatere mednarodne težave, ki jih ni moč urediti, dokler on vodi vlado. Incident na jordansko-izraelski meji Tel Aviv, 26. marca (AFP). Oddelki Arabske jeta že prvega dne, so bili odobreni sklepi 20. kongresa KP SZ, Ulbrichtov referat in njegov članek, objavljen v partijskem glasilu »Neues Deutschland«. Resolucija naglaša, da ie enotna socialistična stranka Nemčije borbena zveza, ki odpravlja svoje napake in zablode. V njej je govora o nemški enotnosti, izraženo pa je tudi gledišče, da bo 20. kongres KP SZ prispeval k temu, da bodo odstranili >pregrado VValter Ulbricht predsodkov proti Sovjetski zvezi v Zahodni Nemčiji«. Na drugi seji tretje partijske konference je predsedujoči prebral pozdravno brzojavko ZKJ, ki je bila sprejeta s splošnim ploskanjem, in je nato rekel, da tudi konferenca pozdravlja jugoslovanske komuniste. V razpravi o Ulbrichtovem referatu je razen drugih včeraj govoril član politbiroja Schirde-wan, ki je dejal, da je delo 20. kongresa K P SZ odprlo nove možnosti za enotnost delavskega razreda tako v nacionalnem kakor v mednarodnem obsegu. Schirdewan je zlasti poudaril, da je »velik ideološki prispevek 20. kongresa KP SZ v tem, da je anuliral celo dobo v delu KP SZ« in da je KP SZ »v tem zgodovinskem trenutku tako kritično načelno in smelo določila svoje stališče o celotnem obdobju po Leninovi smrti ter povzročila globoke spremembe, ki bodo pomenile konec dosedanjih napak, ki so marksizem-leninizem degradirale na stopnjo dogmatizma.« V današnjo razpravo je posegel tudi sekretar Centralnega komiteja prof. Kurt Hager, ki je odgovoren za agitacijo in propagando. Pozval je delegate, naj popularizirajo in proučujejo Leninove knjige in naj sploh vse bolj sistematično proučujejo Leninovo delo. Zatem se je zavzel za svobodnejše razprave v šolah in znanstvenih inštitutih, za večjo borbo mnenj in je kritiziral »neznosno stanje na znanstvenih inštitutih, kjer delujejo tako imenovani .ideološki šefi', katerih nazori naj bi bili edino pravi, tako da drugi sploh ne morejo priti do besede«. Velika večina ostalih govornikov je govorila pretežno o praktičnih, posebnih vprašanjih s posameznih gospodarskih področij. O. M. Malenkov v Calder Hallu Calder Hall, 26. marca (AP). Podpredsednik sovjetske vlade Malenkov, ki je z aelegacijo sovjetskih energetskih strokovnjakov na obisku v Veliki Britaniji, si je danes ogledal gradbišče atomske centrale v Calder Hallu. Ta centrala s štirimi uranskimi reaktorji bo dograjena letos v oktobru. Malenkov je izjavil, da bi SZ rada izmenjala z Veliko Britanijo izkušnje na atomskem področju, kar bi okrepilo stike med obema deželama. Z VSEH STRANI SVETA FRANCIJA STAVKA ALŽIRSKIH DELAVCEV V LILLU Lille, 26. marca. (AFP). Na področju Lilla in industrijskega bazena Sambre so začeli stavkati delavci po rodu iz Severne Afrike. Na stavko so jih pozvali voditelji alžirskih nacionalistov. V stavki sodeluje kakih 90*/» afriških delavcev. SAHARO NAJ BI LOClLI OD OSTALIH FRANCOSKIH POSESTI Pariz, 26. marca (AFP). — Skupina poslancev je predložila parlamentu osnutek zakona, po katerem naj bi te v leffiie SO naiDadli Ss!,ln”,ilA Jx>scb,,e teritorialne enote v eSkei^f kmeti^t3 fi,tlanikuje belsko patruljo pri Ben Seme- Ekva.oriJI”! Afrike* fabiUS grškemu kmetijstvu strojev, zem- nu. Jordanci so vdrli na izraelsko ljo pa obdelujejo dokaj primi tivno. Spričo velike prenaseljeno stl kmečkega prebivalstva je bilo po ocenitvi UNRR leta 1949 v kmetijstvu 40.000 ljudi več, kakor so jih potrebovali za obdelovanje zemlje. Posebno pozor' ozemlje in streljali na patruljo. Žrtev pa ni bilo. Spet boji z uporniki v Južnem Vietnamu Pariz, 26. marca (Reuter). — nost vzbuja namen vlade, da Južnovietnamska vojska je začela bodo dobile velike kmečke dru- ofenzivo proti uporniškim enotam žme več zemlje, čeprav še ni ločine Hao Hao, ki jim poveljuje znano, v kolikšnem obsegu name- general Bakut. Boji so se začeli rava vlada urediti to vprašanje. Kahodno od Saigona. Afrike. Francoska družba za raziskovanje in izkoriščanje petroleja v Sahari je objavila, da so predvčerainjim našli petrolej v Edialu, o katerem sodijo, da po svoji kakovosti ustreza petroleju s Srednjega vzhoda. INDIJA NESREČA PRI GRADNJI MOSTU BombaL 26. marca. (AP). 24« km severno od Bombaja se je smrtno ponesrečilo 12 lj^di pod ruševinami nekega mostu - —J-1J ^ * * * ’ * se pad kakih 100 ljudi. Poškodovanih je približno 90 ljudi. JAPONSKA MANEVRI AMERIŠKE MORNARICE Tokio, 26. marca. (AFP). Ameriške letalske sile na Daljnem vzhodu so danes začele manevre blizu severnih obal otoka Hokaida. Sodelujejo reaktivna letala »F-86«. Manevri bodo trajali tri dni. JUŽNA AFRIKA DEMONSTRACIJA ČRNCEV V PORT ELISABETHU Capetovvn, 26. marca. (AFP). Več kot 200 domačinov je napadlo policHski kamion v predmestju pristanišča Port Eli-sabetha v hipu, ko je policija skušala preprečiti, da bi demonstrirali pred on-dotnim vladnim poslopjem. Policija je streljala na ljudi in je bil pri tem en demonstrant ubit, dva pa ranjena. V »adu so bili ranjeni tudi trije poli- sr ARGENTINA PERONISTICNE DEMONSTRACIJE Buenos Aires, 26. marca. (AFP). V zadnjih 24 urah sta bili v Argentini še ' ' ............................d n dve sabotaži, ki so ju izved nekdanjega predsednika Perona. Želez- pristaši niška proga pri Mendosi je bila razdejana v dolžini 2 km, v predmestju Bu *1-------------- * ' * * St“ v gradnji. Srednji obok mostu ] Buenos Aires« pa je izbruhnil požur je zrušil ter potegnil s seboj v pre- neki električni centrali. -vxx>xx>^x>xxx>^xxvxxxxxxNxxxxxNxxxxxxxxxxvcixx>xxvixxxxxx>XNv^xvecexvcexiM»sM^NW»xv«»KWW«iea«i«WieiieeiieiW DVOJNA MOSKOVSKA POMLAD Prvo presenečenje je minilo (OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA) Moskva, 24. marca Zadnji teden imamo v Moskvi izredno zgodnje spomladansko vreme. Prava moskovska pomlad. Ponoči še pritiska mraz, čez dan pa je nebo jasno in sonce sije, da je veselje. V mestu že prodajajo mnogo spominčic, zvončkov in mimoz. Življenje glavnega mesta po zimskem premoru znova bujneje utriplje. Ulice so živahne, povsod je videti radostno razpoloženje. To je treba delno pripisati tudi koncu more, ki je pritiskala na ljudi v SZ najmanj dvajset let. Minulo zimo je bilo laže pozabiti. Če pa se hoče človek otresti dolgoletne, umetno od zunaj vsiljene vere v idol, ki niti najmanj ni bil idol, pa mora dlje razmišljati. Vendar pa se je odvalil ljudem od srca težak, ogromen kamen in ljudstvo se odkritosrčno veseli dvojne moskovske pomladi. To je videti na vsakem koraku. Pregraje so padle Trolejbus »devetka« se bliža mestnemu srediSču. Potnikov v njem ni mnogo. Zdaj ni čas >gne-če«. Star, že nekoliko siv mož z naočniki se nenadoma obrne na dva fanta. »Da, draga moja, pa sem le dočakal tole. Nas, starih boljše-vikov, ni ostalo mnogo. Pa tudi mi, kar nas je ostalo, smo marsikaj pretrpeli. Zdaj pa je spet vse dobro.« V trolejbusu nas je kakih deset potnikov. Obrnemo se na starega moža, ki je očitno naglas nadaljeval nekakšen svoj samogovor. Neka mlada žena ga vpraša: »O čem govorite, striček P« »O tistem, o čemer zdaj vsi razmišljamo. Mi, stari boljševiki, polni idealov, smo bili na široko odprli pota napredka in svetle prihodnosti. Teaaj pa je prišel človek, ki je ta pota zagradil.« Nekaj potnikov se ni počutilo dobro. Govoriti tako odkrito, v trolejbusu! Stari mož je to čutil. »Vsaj zdaj lahko svobodno govorimo,« je rekel. »Da, bile so pregraje m ne samo pregraje. Koliko žrtev je padlo, a? Ali veste, da je na XVII. kongresu neki delegat, sekretar Oblastnega komiteja iz Ukrajine, star bolj-ševik, odkrito nastopil proti ubijanju junakov revolucije in državlianske vojne. Tedaj pa ga je Stalin vprašal: ,Kdo pa si ti?" ,Star boljševik/ je odgovoril. ,To bomo preverili/ je rekel Stalin. Preverjanje pa se je omejilo na to, da so tistega delegata čez dva, tri dni ustrelili.« Trolejbus je prispel do končne postaje. Stari boljševik je smeje izstopil. Eh, iijič, iijič... Sovjetski ljudje so zmeraj radi obiskovali Leninov mavzolej. Cesto čaka pred njim dolga vrsta. Ondan je zbujal pozornost med obiskovalci star kmet. Nekam dolgo je čakal in glasno izražal svoje misli. »Eh, Iljič, Iljič, kako velik in preprost sil In zakaj ne oživiš!« Obrnil se je k Stalinovi krsti in pripomnil: »Koliko zli) nam je nakopal tale!« Stari kmet je stal še nekaj trenutkov, potem pa je počasi odšel s svojimi mislimi. Dve počastitvi Leninovega muzeja Ce je človek, denimo, pred pol leta obiskal Leninov muzej, je odhajal iz njega nekoliko razočaran. Tu so skušali prej spomin na velikega borca delavskega razreda povsem nadkriliji s Stalinom. Ce je človek obiskal ta muzej pred dvema dnevoma, tedaj šele se je znašel v njem. Vodniki po njem govore zdaj bolj odkrito, vsebinsko bogateje in bolj življenjsko o Leninovi osebnosti in njegovi revolucionarni dejavnosti. Stalina skoraj sploh ne omenjajo ali pa ga omenjajo le mimogrede, kot enega izmed ljudi, s katerimi je Lenin delal. Treznejše razmišljanje Na vsakem koraku govore o Stalinu, o njegovi dejavnosti, o minulosti, ki jo presojajo zdaj bolj realno, ki se je pokazala v povsem drugačni luči, kakor so Jo dolga leta prikazovali. Prva faza presenečenj je minila. Zdaj ie ta proces že napredoval. Zdaj hladno in trezno presojajo tisto, kar je bilo v minulosti. Iščejo tudi vzroke. Sumničenj je čedalje manj, ker so argumenti, ki jih navajajo, preveč prepričljivi. Pravijo, da je na tajni seji po referatu Hruščeva nekdo na nepodpisanem listku načel neko vprašanje in da je Hruščev ob tej priložnosti rekel: >Da, tovariši. vidite, da se ta tovariš tudi v temeljito spremenjenih razmerah ni upal podpisati. To je seveda strah, ki se še ni preživel. Mislite si, kako so se ljudje počutili za Stalina!« Pri presoji minulih dogodkov čedalje bolj pojasnjujejo tisto obdobje ne samo z vlogo Stalinove osebnosti, marveč tako, da je šlo pravzaprav za sistem, upostavljen pod niegovim vodstvom, za sistem, ki je olajšal samovoljo in teptanje demokratičnih načel v Partiji in v oblasti. Realnejše ocene vobče Tudi zahodni opazovalci v Moskvi zdaj drugače tolmačijo zadnje .dogodke. Tisti, ki so videli v začetku v vsem »stvar obračunavanja«, zdaj bolj realno presojajo dogajanje kot proces, ki je globljega daljnosežnejšega pomena, kakor so prvi hip mislili. Prej so napačno presojali dogodke zato, ker so uporabljali merila, značilna za Stalinovo obdobje, v katerem je bilo osebno obračunavanje metoda vodenja. Zdaj pa so dejstva, zlasti soglasno odobravanje nove politike, pokazala, da staro merilo ne velja in da se je zdaj v SZ nekaj bistveno spre. menilo. Toša Popovski Z ZASEDANJA ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE Ekspoze Svetozara Vukmanoviča (Nadaljevanje z 2. strani) men ugodno zukliučili, ter osta- [ stavili lani, nudi podlago za pra lim deviznim sredstvom, ki nam vilno nagrajevanje delavcev in bodo na razpolago letos in v pri- uslužbencev. Nujno potrebno pa hodnjih letin, je treba pripisuti,1 je, odstraniti v njem nekatere da nam je omogočeno odstraniti pomanjkljivosti in si prizadevati, Plačni sistem, ki smo ga upo- izgradnjo nekoliko zavrli. Obseg to neskladnost z manjšimi težavami in brez uporabe dragih kratkoročnih kreditov v tujini. Tako imamo letos ugodnejše gmotne pogoje za povečanje delovne storilnosti. Razen teh pa nahajamo še druge ovire za povečanje delovne storilnosti. Nekvalificirana delovna sila z vasi, kakor tudi kvalificirana delovna sila, se še zmeraj nista dovolj prilagodili potrebi po uresničevanju sodobnih proizvodnih procesov. V organizaciji dela v podjetjih je še precej primitivnih in obrtniških elementov ter neskladnosti v proizvodnem procesu. Za boljšo, bolj racionalno organizacijo delovnega procesa čutimo pomanjkanje birojev, ki bi se ukvarjali s proučevanjem najbolj racionalnih proizvodnih procesov in v tem pogledu nudili podjetjem storitve. da ga bomo dosledno uveljavili. V plačnem sistemu še vedno niso dovolj prišli do izraza elementi gmotnega vzpodbujanja in gmotne odgovornosti za sleherno delovno mesto, zlasti pa za tisto delo v podjetjih, od katerega sta odvisna pravilna organizacija in vskladeno razvijanje poslov. Razen tega je za razvijanje delovne storilnosti zelo pomembna ureditev razmer na trgu. Ureditev trga bo vplivala na podjetja, da bodo bolj skrbela za racionalnejšo, za cenejšo proizvodnjo. To bo hkrati delovalo tudi proti nekaterim socialnim težnjam v politiki podjetij ln ljudskih odborov, izraženi v tem, da zadržujejo odvečno delovno silo, kar zmanjšuje rentabilnost podjetij ter zaslužek tistih delavcev in uslužbencev, ki so potrebni za obratovanje podjetij. OBSEG IN SESTAVA INVESTICIJ V LETU 1956 Ena izmed glavnih nalog, ki tega ukrepa bomo čutili na trgu nas čaka letos v gospodarski po- tudi v tem, da bo omogočil litiiki, je ureditev in postopna skladnejšo preskrbo podjetij z stabilizacija notranjega trga. Ka- raznimi potrebščinami, da bo pokor sem že poudaril, moramo s večal izvoz industrijskih izdelkov tem doseči tudi ureditev vpra- in da bomo imeli več blaga za šanja postopnega zboljšanja živ- osebno potrošnjo. Ijenjskega standarda mestnega Glede sestave investicij na-prebivalstva, zlasti delavceV in dailjuje plan za letošnje leto tisto uslužbencev v mescih in indu- politiko spreminjanj'3 seslove im- atrijskih krajih. I vesticij, ki je prišla do izraza v investicij za to panogo se bo znatno zmanjšal. Izmed ostalih velikih« objektov v industriji se nadaljuje izgradnja tovarne viskoze in tovarne celuloze. Čeprav sta to velika objekta težke kemične industrije, omogoča njuna graditev znaten razvoj lahke industrije. Ze prej sem omenil, da bodo investicije v kmetijstvu letos še nadalje naraščale. V prometu bomo ustavili oziroma zavrli graditev železniških prog in cest. Razen nadaljevanja izgradnje ladij po programu, odobrenem predlanskim, bomo vsa ostala sredstva v panogah za reprodukcijo — surovin pogonskih potrebščin, umetnih gnojil itd. se je povečal v istem obdobju od 48.5 milijard na 58.8 milijard. To povečanje smo lahko delno krili s povečanim izvozom in drugim dotokom deviz, večinoma pa je pomenilo povečanje primanjkljaja v plačilni bilanci. Tudi letos naj bi se naš izvoz povečal za 17% po obsegu, oziroma za ll°/o po vrednosti, kar upamo, da bomo dosegli. Vendar pa bo ostal primanjkljaj v plačilni bilanci znaten zaradi uvoza zelo velikih količin hrane in drugega blaga za osebno potrošnjo. To povečanje uvoza naj bi pripomoglo k ureditvi notranjega trga, zlasti prometa usmerili na boljše vzdr- trga osebne potrošnje. Vrednost zevanje voznega parka in nakup uvoza hrane naj bi se letos pove- Pismo ure Tovariš urednik, v Glažuti duhovnik, ki ne govori j «■ . Tn prav nič duhovniško in ga je zato res nisem zadovoljen Niti z Ja- £ežisef tudi oblekel v fantastični vorškovim »Povečevalnim stek- fc . Ta se opira na množico delom« niti s časopisno kritiko ' stekiarni, ki so nahuj-farse Ce se je Javoršku pove- geg da jim ho(e osumlje- čevalno steklo spremenilo v zr- nec ^ £ouarno. predstavniku colo, v katerem smo videli le oblasti ^ ne gre za resni-njegovo osebno moralno m dru- Qmpafc za kakršenkoli dokaz, žbeno politično podobo, potem je da b- lahkQ obsodil osumljenco bila kritika na napačni poti, ko na temelju zakonov. To stališče se je lotila predvsem njegove avtQr v zaključnem dejapju tudi umetniške nemoči. Ne bi napisal obsodi kof največje 2j0. Cas je tega pisma, če bi se zgodilo sedaj napisanem tekstu avtorja pre-prvič — pa čeprav v vseh treh teklost 0 priTnerah, ki jih rabi, dnevnikih hkrati - da so se sedanj0st. Dialog je ostro kritiki izognili družbeno politi- Umerjen in takoj zopet zabrisan, tični oceni nekega dela, ker so fco M eč jasno izrazil avt0r-pač taka pravila za lepo obna- .gpo sodobno miseL Sanje v kulturnem krogu. Zaradi Delo dela vtis impr0„t2aeije, teh pravil se je kritika sama od- zmedenosti in neizdeianih karak-rekla um.etnosti kot družbeno po- terjev Mto> kcr nl a„(or prav nič membnemii faktorju. zmeden, ampak ve, kaj hoče V°' Pristaš sem mnenja, ki ga je „cdati in kako naj ga gledalci formuliral že Goethe da bo nam- razumejo noče ^ biti odkrit. reč umetnik, ... zevanje vu/.ncgtt parna nanup uvoza nrane naj Di se letos pove- rpx umptnik ki hoče vovedati r7 Z/, 7J t ' Y A.r te Sa- J?. 32:L~ “?h_" »“l1!?1 po „«- SS*SJ3.*SISSftdSKpS lahko program tuni povečal, če dinarjev, uvoz blaga za široko po bomo za nakup voznih sredstev trošnjo pa od 3.8 na 10 milijard. uporabili zunanja posojila. Povečani uvoz hrane naj omo- V gradbeništvu bomo upora- j goči normalizirati komercialne za- bili sredstva za mehanizacijo gradbenih in obrtnih del, v trgovini pa pretežno za boljše tehnično opremljenje prometa s kmetijskimi pridelki. Vsa ostala sredstva, iz investicijskih in amortizacijskih skla- loge in s tem tudi bolj normalno in bolj stabilno preskrbo prebivalstva z glavnimi živili. Dodatni uvoz blaga za osebno potrošnjo bo podprl naše napore za široko ureditev menjave z vasjo in nam pomagal zapolniti vrzeli v izbiri na dov lahko uporabimo za normal-1 notranjem trgu, oziroma bolje no izmenjavo in vzdrževanje ter ■ vskladiti ponudbo in povpraševa-za rekonstrukcije in racionaliza- nje na trgu osebne potrošnje, nje, zlasti v lahki industriji. V | Možnosti glede kritja primanj-ta namen lahko investicijo na kljaja v plačilni bilanci so letos podlagi uporabe zunanjih poso- j ugodnejše, ker smo dobili hrano jil povečamo tudi čez onienjeno jz pomoči kmetijskih presežkov iz vsoto. j ZDA, in ker smo realizirali naše Kot eden pomembnih ukrepov terjatve v tujini, konverzirali za ureditev notranjega trga in srednjeročne dolgove ter sklenili enakomernejšega razvijan ja pro- ugodne kreditne dogovore. Hkrati cesa reprodukcije, je v družbe-1 nam bodo viri sredstev omogočili, nem planu za letošnje leto prVi-I resoi Svet za prosveto Izvršnega SupščIna^IvItoJ-ne USS? SruAV'ii.viveZonva “dn«.sr" ko"“ ”',J‘ nih in osemletnih šolah manjka, «• • 8o okrog 6000 klopi, 550 tabel in da | Na seji Izvršnega odb°r .^j so tudi šole, ki so brez nainuj-' sprejeli predlog, naj bi sP,r-vj(ili nejših učil. Svet je sklenil po- v članstvo te organizacije b o(, magati osnovnima šolama v Nik- borcev Burme ter bojevnišK^ a šiču in Titogradu, kjer je polo- ganizacije iz Južnega v ietn žaj najbolj kritičen. Nič boljše in Južne Koreje. Pri tem I jojC-stanje ni v srednjih strokovnih goslovanski predstavnik ,. r^a' šolali, kjer vzgajajo kader, ki je vič predlagal, naj bi tud' £eb republiki najbolj potreben. Za- nizacije iz severnih dej0 0. to je Svet sklenil večji del svo- dveh dežel sprejeli z ’ VBf j® jih letošnjih investicij odobriti goji, ko se bodo prijavile, k prav tem šolam. i bilo tudi sprejeto. Ali je navzkrižno prevažanje premoga res potrebno? Termoelektrarne v Sloveniji so to zimo prejele 50.000 ton premoga iz Bosne in Srbije Kdor je zadnje mesece opazo-val prekladanje na železniški podaji Brestanici (Rajhenburgu), J6 lahko videl kaj čudne stvari. Medtem ko so na enem delu tovorne postaje razkladali premog z. vagonov, ki so prispeli iz oddajnih rudnikov v Bosni in Srbiji, Sa s kamioni prepeljejo v pol-(yU£ kilometer oddaljeno termoelektrarno Brestanica, so hkrati Po ozkotirni rudniški železnici mimo termoelektrarne prevažali Premog iz premogovnika Senovo na postajo, da ga nalože na va-Spne. Ne gre tu za majhne koli-C11>e. S postaje je pozimi vozilo Premog v elektrarno tudi po šest kamionov, v zadnjem času pa so "i s tem prevozom zaposleni , ,, — »v«* piv i v/juui «!flDO! do štirje kamioni dne ®ko je šlo sk V decembru je n. pr. elektrar- e šlo skoraj pol leta. “a Brestanica dobivala premog »ar iz 28 rudnikov. Vsega je pre-^ao ^-200 ton premoga, od tega 58 iz drugih r**dnikov v Sloveniji in 430/o iz oddaljenih rudnikov, tako iz senj-q ???. rudnika (Despotovac) v Srbiji, iz Bijeline (Ugljenik), j?ke’ Banovičev, Breze, Banja "®ke, Kaknja im drugih rudnikov Bosni ter nekaj manjših koli-iz rudnikov v Hrvatskem Zagorju. PREMOG IZ BOSNE IN SRBIJE — ZA TRBOVLJE . Podobno sliko nam nudi že pol cta tudi postaja Trbovlje, kamor prav tako vso zimo prihajali Md s premogom iz Bosne in Srbije za potrebe tamošnje velike ermoe.lektrarne, v zadnjem času onerno do 500 ton. Tako so se na la?-' proti Zagrebu sre- bali vagoni premoga, eni na oznp v smeri proti Zagrebu, ^“"ovcu, Siska, Subotici, Splitu, ®eaeTevn, Pančevn itd., drugi £a v nasprotni smeri iz Srbije in v Slovenijo. Takih na-''fKnžnfh prevozov sicer res ne P®1*1®® ▼ celoti preprečiti, zlasti ** tiče prevozov premoga iz bazena, ki je kot ge-^e-ratorski premog namenjen P*edvsem železarnam, steklarnam ® keramični industriji. Vendar bi Prevozu na dolge relacije lahko Znatni meri izognili. kako preprečiti take ano-. . J1/«? Kolikor gre za premog, njlcJC Potreben našim elektrarnam, onn™v' ICj zadnje zime znova zimske*™?’ m<>ramo zadostne predvsem P prei?10Ka zagotoviti obrat« ^ termoelektrarnam, ki moirvLJ0- zaradi večje \ hidroenergije le v trehni m ,SM^n’ za zimo pa po-SDrpm2T-*-Vu!f!<:? količine goriva. ^.il° treba predvsem Podli i" j načinu sklepanja po-terr»» dobavo premoga, po ka-ne smejo skupne zaloge komite Ljudske mladine (t0^en^e' Ljubljana, poziva vse Ijuhn*1 delovnih brigad iz lo ii Sltega okraja, ki so sode-»vlr* Prt lokalnih, republiških in lovrri! a,cciJah, dalje nosilce de-•z ni! (spominskih značk) bili Jaia in vse brigadirje, ki so Jah i x na 4 delovnih akcl-ličit f n*so Prejeli delovnih Dako? ’Spominskih značk), da se ta-V,^° na ®tabu za proslavo lovnih obletnice mladinskih de-Itevi gad v Ljubljani na Res-eestl 9 na Okrajnem komiteju LMS. , termoelektrarn v sklopu Skupnosti jugoslovanskega elektrogospodarstva presegati količine, potrebne za deset dni obratovanja. Ta predpis je zlasti neprimeren za termoelektrarne na področju elektroenergetskega sistema Slovenije in zahodne Hrvatske, kjer je obratovanje termoelektrarn tako zelo odvisno od možnosti proizvodnje hidroenergije in nikoli ne moremo vnaprej vedeti, kolitkšne bodo potrebe v zimskem času. Tako so štiri velike termoelektrarne v Sloveniji (Trbovlje, Brestanica, Velenje in Ljubljana) leta 1953 potrošile 411.000 ton premoga, naslednje leto pri ugodnem vodostaju rek pa le 304.000 ton, zato pa sp lani ob izredno omejeni proizvodnji hidroenergije potrošile kar 470.000 ton, ker so morale proizvodnjo v primeri s prejšnjim letom povečati za 50%. STROŠKI PREVOZA RASTEJO Navedene termoelektrarne so šle v leto 1955 še z znatnimi rezervami premoga, ker so prejšnje leto prejele 64.000 ton premoga več, kakor so ga potrošile. Toda že v oktobru so bile skoraj brez zalog, medtem ko bi morale imeti v tem času pripravljene največje zaloge za zimo. Prav to pomanjkanje rezerv tik pred zimo je potem terjalo dovoz velikih količin premoga iz oddaljenih rudnikov. Prisikočiti je morala na pomoč Uprava za državne materialne rezerve, ki je v pomanjkanju drugih možnosti disponirala premog za slovenske termoelektrarne iz oddaljenih rudnikov v Bosni in Srbiji. Tako so v zadnjem lanskem četrtletju dosegle dobave premoga iz ten oddaljenih rudnikov okrog 30.000 toni v prvem letošnjem četrtletju pa bodo zna- šale dobave okrog 20.000 ton. Ni treba še posebej poudariti, da so se pri takšni preskrbi s premogom povečali tudi proizvodni stroški elektrarn. Elektrarna Brestanica je imela n. pr. pri toni premoga, pripeljanega iz oddaljenih relacij, do 2000 din stroškov za železniško tovornino in za kamionski prevoz, kar je več, kakor je morala plačati za sam premog franko rudnik. Z vsemi stroški pa je stal ta premog elektrarno tudi trikrat več kakor premog, ki ga dobiva neposredno iz rudnika Senovo. Pri tem je vselej šlo za cenejše drobne vrste premoga, ki normalno ne prenesejo prevoza na večje oddaljenosti. Ne gre pa tu samo za večje stroške elektrarn. Dovažanje premoga na dolge relacije je to zimo občutno obremenjevalo železnico prav v času, ko je morala premagovati velike prevozne naloge, in ni mogla vselej prevzemati za prevoz blaga višjih tarifnih razredov, ki ji prinašajo mnogo večje dohodke. Tako so precejšen del višje tarifiranega blaga prevažala avtoprevozna podjetja. SMOTRNA RAZDELITEV V prihodnjih dneh bo prevažanje premoga iz Bosne in Srbije prenehalo. Toda že zdaj je treba misliti na to, da si elektrarne do jeseni ustvarijo zadostne zaloge premoga. Premogovniki bodo gotovo pripravljeni prvenstveno oddajati droben premog -in prah elektrarnam v neposredni bližini, če bodo elektrarne lahko odvzemale ta premog skozi vse leto v približno enakih količinah. Nevarnosti, da se premog na zalogi vžge, se lahko izognejo, če imajo pokrite deponije in če med le- tom kurijo predvsem zdrob in puščajo prah za zimo. Upoštevati bo treba tudi povečano zmogljivost trboveljske elektrarne, ki potroši, odkar se je njena zmogljivost z novim kotlom in tretjim agregatom povečala od 27.000 na 56.000 kilovatov, tudi do 1900 ton premoga dnevno. Da prihodnjo zimo ne bo prišlo do podobnih navzkrižnih prevozov premoga, bo treba smotrno urediti tudi razdelitev premoga za potrebe ostalih potrošnikov. DECENTRALIZACIJA ZDRAVSTVENE SLU2BE Zdravstveni domovi in hišni zdravniki Za večino ljudi, ki so zaradi ljudje do svojega stalnega zdrav-obolelosti minulo zimo iskali po- nika. moči v ambulantah socialnega za- y kolikor je bilo težavneje iz-varovanja v Ljubljani, je ostala zamisel proste izbire skoraj neopažena reorganizacija j zdravnikov na širšem področju, zdravstvene službe. Na novo y mestu kot je Ljubijaina, »tri »»nt i nrtmnin CA •*- . osnovani zdravstveni domovi so se po večini morali zadovoljiti s prejšnjimi ambulantnimi prostori, zastoja, ki naj bi pričal o reorganizaciji, pa tudi ni bilo; Resnici na ljubo povedano, se tudi ni zmanjšal po decentrali- Premog iz Srbije in Bosne so to : zaciji naval v čakalnicah, saj je zimo dovažali v Slovenijo nc le j ambulant zaradi pomanjkanja za potrebe elektrarn. Ob pomanj- potrebnih prostorov še slej ko kanju drugih možnosti so bile slo- | prej premalo. Posebno hudo je venske opekarne novembra in de- , biilo v dneh, ko je razsajala gripa cembra primorane nabaviti si j in se je število zdravniških obi-okrog 3000 ton premoga iz pro- skov po domovih in število 6a- stih presežkov najoddaljenejših rudnikov, kakor iz Mostarja, Arandjclovca, iz Mlavskih rudnikov v Vzhodni Srbiji, iz Vrdnika, Despotovca itd., da so lahko žgale že pripravljeno surovo opeko. Okrog 1000 ton premoga kajočih pred ambulantami podvojilo in potrojilo. Vendar če ni na prvi pogled opaziti zunanjih sprememb, se je le marsikaj spremenilo in če večjega poudarka na preventivno delo še ne občutimo, so tu zna- je Kemična tovarna v Ljubljani ne oocuTimo, so tu zna- Lui« Venile«. kl> M nedvomno napovedujejo dobila iz Mostarja in Vrdnika. Celo za široiko potrošnjo v Ljubljani je moralo prejšnji mesec priti nekaj vagonov lignita iz Srbije. Čeprav je Uprava za materialne rezerve konec leta diši spremembo, po kateri naj bi se preventiva vzporedna s kurativno zdravstveno službo. Občina Center je po številu is po- prebivalstva največja občina v nirala za Ljubljano k pogodbe- Ljubljani Njen zdravstveni dom nim količinam še 4300 ton pre- j združuje devet splošnih u.nbu-moga, je Ljubljana v letu 1955 lant, razen tega pa tudi zobo-prejela po podatkih Trgovinske zdravstveni ambulaitorij v Gre-zbornice le 94.200 ton premoga gorčičevi ulici, v njegovem sklo-nasproti 138.800 tonam v prejš- pu pa delajo tudi tri babice in njem letu. Pri tem pa so ljub- štiri patronažne sestre. Ce bi ho-Ijanska podjetja za trgovino s teli vsaj nekoliko razbremeniti kurivom dala razpoložljive koli- naval v ambulantah, bd bila nuj-čine v prvi vrsti za potrebe me- na vsaj še ena, zdravstveni dom sta, ker se potrošniki na pode- pa bi potreboval še nekaj medi-želju laže oskrbe z drugim ku- c inskih sester. Sedaj odpade po- rivom. F. S. PROIZVODNI NAČRT ŽELEZARNE RAVNE V LETOŠNJEM LETU Povečanje proizvodnje za 9°/< V teh dneh so imeli v ravenski železarni posvetovanje vodilni uslužbenci in strokovnjaki, na katerem so proučili možnosti za povečanje proizvodnje v tekočem letu. Proizvodni načrt železarne, ki ga je pred nedavnim sprejel delavski svet, predvideva skupno povečanje proizvodnje za 9 odstotkov. V okviru tega načrta zdaj iščejo možnosti, da bi čim-bolje izkoristili obstoječe kapacitete, izboljšali tehnološki postopek dela v obratih, zmanjšali izmeček in nadomestni izgube v proizvodnji, ki jih je povzročilo pomanjkanje električne energije v minulem mesecu. Zaradi usmeritve na izdelovanje vrednejših asortimentov in nekaterih novih proizvodov, ki so še v preiskavi in poskušnji, predvidevajo tudi povečanje finančnega uspeha podjetja. Gospodarski izvedenci sodijo, da je proizvodni načrt železarne zelo realen, tako glede obsega proizvodnje, kot tudi glede možnosti izpolnitve finančnega plana. Zlasti pohvalno je, da povečanje plačnega fonda ne bremeni proizvodnih stroškov in je v pravilnem ravnovesju s proizvodnim in finančnim načrtom. Letos si bodo zlasti prizadevali, da bodo na tržišču konkurenčni z zniže- nekaterih novih proizvodov, ki bodo sposobni konkurence tudi na mednarodnem tržišču. Gre za več novitet, ki jih bodo v kratkem demonstrirali za javnost Ker v sedanjih pogojih še niso mogli predvideti vseh elementov, ki bodo vplivali na investicijski načrt in na razporeditev raznih fondov, predvidevajo, da bodo lahko razpolagali s približno enakimi sredstvi, kot lani. Za dograditev objektov družbenega standarda predvidevajo okrog 70 milijonov dinarjev. Z delom teh sredstev bodo dokončali stano- 0 vanja za delavce na Cečovju, s čimer se bo stanovanjski fond povečal za 62 novih stanovanj. Omenjena sredstva bodo črpali iz dobička oz. fonda za prosto razpolaganje. Del teh sredstev bo uporabljen tudi v druge koristne namene. Lanskoletni uspeh podjetja, smisel za načrtno organizacijo proizvodnje, dobro delo mladega strokovnega kadra in vzorna disciplina delavcev — so porok, da bodo letošnji proizvodni načrt vprečno po 200 pacientov dnevno na eno ambulanto oziroma po 50 na enega od štirih zdravnikov, ki delajo v ambulanti. Tak razpored dela ne daje najboljših prespektiiv za poglobitev preventivnega zdravstvenega dela, dasi si zdravstveni dom občine Center prizadeva vsaj deloma izpeljati to nalogo, kajti čakati na idealne pogoje bi pomenilo izgubiti preveč dragocenega časa. Čeprav so občinski zdravstveni domovi prevzeli v svoj sestav tudi patronažne sestre, bo verjetno ostalo v njihovem delokrogu predvsem reševanje socialnih problemov in tako le eno izmed področij preventivnega dela. To delo bi bilo moč poglobiti šele, ko bi se tudi pri nas stvarno oblikoval pojem hišnega zdravnika, zdravnika, ki pozna družino. kljub občutnemu povečanju do- spremlja njeno zdravstveno sta-sledno izpolnili vd. ker bi to nujno vneslo delno zmedo, povzročilo še večji naval pri posameznih zdravnikih in podražilo tudi obiske na domovih, če bi ljudje klicali zelo oddaljene zdravnike, pa je do neke meje moč doseči prosto izbiro v okviru posameznega zdravstvenega doma. Na to misli tudi že zdravstveni dom občine Center, podrobneje pa se nameravajo pogovoriti z ljudmi na bližnjem sestanku s pacienti, ki ga pripravljajo pnav zato, da bi eni kot drugi povedali svoje težave in pomagali s predlogi pri boljši organizaciji dela. Ta sestanek jim bo nudil tudi priložnost, da se pogovorijo o tem, kakšna predavanja si ljudje želijo, saj so tudi zdravstvena predavanja važna oblika preventivne zdravstvene zaščite. Problem, ob katerem so se ustavili in ki ni osamljen ali značilen le za zdravstveni dom občine Center, so medicinske sestre. Pri kurativnem, še zlasti pa pri preventivnem delu bi morale biti prav one desna roka zdravnikov. Kolikokrat se zgodi, da mora že itak z delom preobremenjeni zdravnik dvakrat ali celo večkrat ponoviti obisk na domu, le da se prepriča, kako poteka bolezen, n. pr. angina, influenca ali podobno. Strokovno sposobna medicinska sestra bi del takega dela lahko prevzela, lahko bi nadomestila zdravnika pri prevezovanju ran na domovih in javljala zdravniku, če se je bolezensko stanje bolnika po nekaj dneh izboljšalo oziroma, da je potreben njegov obisk, ker se je bolezen poslabšala. Tako bi prišla tudi sestra v neposreden stik z družinami in marsikdaj bi bil njen nasvet dobrodošel, bodisi glede na nego starih ljudi ali otrok, bodisi glede na splošno zdravo življenje vse družine. V celoti take razporeditve dela zdravstveni dom občine Center še ne more izpeljati, ker ima premalo sester in so te vezane predvsem na delo v ambulantah, kjer pa ne more priti povsem do izraza samostojnost njihovega poklica. Za izpopolnitev njihovega strokovnega znanja, ki prav tako kot za zdravnika ne more ostati ■ na točki, ki jo dosežejo z diplomo, so v zdravstvenem domu or- Zbor farmacevtov V soboto, je bil v Ljubljani občni zbor Farmacevtskega društva Slovenije. Sekcija lekarn tega društva pa je imela svoj plenarni sestanek že dan popre-je. Razen farmacevtov iz vseh krajev Slovenije so občnemu zboru društva prisostvovali tudi sekretar Sveta za zdravstvo in socialno politiko LRS, delegacije farmacevtskih društev iz drugih republik in zastopniki sorodnih organizacij. Občni zbor je ugotovil, da nadaljnji razvoj farmacije zavira veliko pomanjkanje kadrov. Zato vanjem cen proizvodov, kar bo I ni mogoče izkoristiti vseh mož-ugodno vplivalo na ves jugoslo- nosti razvoja, nastalih z ustano-vanski železarski trg. Sodijo, da j vitvijo Zavoda za farmacijo in jim bo uspeh zajamčen zaradi I kontrolo zdravil ter z ureditvijo in dopolnitvijo zakonskih predpisov na področju lekarniške službe. Ponovna ustanovitev prvih semestrov farmacije na Prirodoslovno matematični fakulte-t| univerze v Ljubljani bo sčasoma zboljšala to stanje. Posebej so obravnavali pereče vprašanje preskrbe z zdravili. M. B. Samo h 5. aprila nje in življenje inki ne le zdravi : gar^i,raii vrsto predavanji da bI SrSfi* uS£ SCStre teko -Penile svoje zna- ljudje nje. Skušal pa bo dom čimprej . ' . . dobiti še nekaj več medicinskih Bolj ali manj je pojem hišne- sester, ki naj bi prevzele prav ga zdravnika vezan na prosto Iz- naloge, o katerih smo govorili biro zdravnikov, kajti zgolj administrativna razdelitev pacientov Zdravstveni dom pa ne nudi na določene zdravnike še kolikor zdravstvenih uslug zgolj zavaro-toliko zadostuje za nujen ambu- vancem’ temveč se lahko pod raz-lantni pregled in zdravstveno po- rneroma ugodnimi pogoji zdravijo moč ob slučajni bolezni, tesnejša v zdravstvenem domu tudi neza-povezava med zdravnikom in varovani> Pr* čemer je ugodno družino pa je nujno zvezana z J^ti ^ da imajo na razpolago globljim zaupanjem, ki ea čutiio ^iidi laboratorijske pregle- ______________________________ J de, rentgen itd. Po nekaj mesecih bo verjetno že laže pisati in ugotavljati uspehe, ki jih pričakujemo od decentralizacije zdravstvene službe, ko bodo prve težave za nami in ko bo moč tudi že primerjati izkušnje, ki si jih bodo pridobili zdravstveni domovi. M. N. je še čas, da se vpišete v članstvo PREŠERNOVE DRUŽBE za 1957. Člane vpisujejo vsi poverjeniki, knjigarne in podružnice Slovenskega poročevalca in Ljud. pravice .XNXXXWXXXVXXXXX\XXXXXXXXXXXV.VXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXWVXX Stanovanjske zadruge Kakšne možnosti imata delavec in uslužbenec za zgraditev stanovanja z lastnimi sredstvi in ob pomoči družbene skupnosti (Nadaljevanje in konec) ski^°‘^' ozitoma anuitetni zne-delavec <£ei p,re5:.ei vis°ki in jih ttiespčn^ i uslužbenec, ki razen hoclknv P ace nima drugih do-Plačilno De z,vnore- Glede na svoje odloči Možnosti je bolje, da se stemrw*.Za zadrugo z bločnim si- korno viHnie’ \jer.s? r kflkor URodneišj • kreid,tnl. P?^1 benn i ^‘Ocni sistem je druz-ra2u ktve pri posojilih usapi.;'n ■’ fisteni gradnje kot gradnip1116 bločnemu sistemu Varčpvn’ -Pa ?u<*' usmerjanje k neišiV, c*n,u °ziroma h graditvi ce-naverip„ Kdor zmore prej ločil , 6 oške, se bo torej od-(oied p1 jVr?tn,’ sistem gradnje zanf ki so se odločili PodediLrJ- va tak‘h. ki so kaj se b0 j®, ^J1 prodali), sicer pa ločil za bločno gradnjo. SJSTEM RAZPRTE GRADNJE v n!^n^a v razpricm sistemu je StariniZ os*alilna načinoma nalna v”86 na 'n neraci°- •'alnih neurejenih komu- napravah znižuje stano- vanjski standard, oziroma zalite va od družbe, da vlaga v izgrad' njo komunalnih naprav nesoraz- stemu, je zadružna lastnina, zadružnik pa ima stvarno pravico do stanovanja. Z bločnim siste- merno visoka sredstva. Kdor hoče mom je moč stavbne parcele naj-graditi po tem sistemu, mora | bolj ekonomično izrabiti, stroški : „ i . za i0mnnajjj0 ureditev so nepri- merno nižji kakor pri vrstnem imeti najmanj 50 odstotkov last nih sredstev. Posojilo do 800.000 dinarjev dobi po obrestni meri 1 odstotka za dobo največ 25 let, za ostali del posojila pa se mu zaračuna najmanj 2-odstotna obrestna mera in določi rok vrnitve največ 15 let. V zadruge, ki gradijo v razprtem sistemu, se vključujejo ljudje, ki razpolagajo z večjimi lastnimi sredstvi in ki gradijo večidel na lastnih zemljiščih. Enaki pogoji za odobritev posojila veljajo za tistega delavca oziroma uslužbenca, ki hoče graditi sam, izven zadruge. ZADRUGE Z BLOCNO GRADNJO Bločni sistem gradnje ima pred prej navedenima mnogo prednosti, zato so pogoji za posojilo in plačevanje anuitet precej ugodnejši: rok odplačevanja posojila je moč podaljšati do 50 let, obrestna mera je 1 odstotek (brez omejitev). Hiša, zgrajena v tem si- ali razprtem sistemu. Zadruga, ki gradi bloke, je organizacijsko trdnejša in ima tudi boljše pogoje za upravljanje ter vzdrževanje stanovanjskih zgradb. Zaradi navedenih prednosti, oziroma zaradi družbene koristnosti bločne gradnje, je razumljivo, da nudi skupnost zadružnikom v bločnem sistemu ugodnejše kreditne pogoje. Kljub ugodnim kreditnim pogojem, pa je tudi ta sistem gradnje za navadnega delavca ali uslužbenca precej drag in čezmerno obremenjuje njegove plačilne možnosti. Poglavitni vzrok visokih stroškov so visoke cene gradbenega materiala. Vzemimo za primer stanovanje s 5 ležišči (dvosobno s kabinetom), katerega kvadr. meter stanovanjske površine stane 25.000 dinarjev. S komunalnimi stroški vred bi znašali skupni stroški za zgraditev takega stanovanja 2.898.000 din. Komunalne stroške, ki znašajo 258.000 din (so torej več kot za polovico nižji kakor pri prej opisanem primeru vrstne gradnje), plača skupnost Lastnih sredstev mora imeti zadružnik 660.000 din (25 odstotkov predračunske vrednosti stanovanja po odbitju komunalnih stroškov). Torej potrebuje zadružnik 1.980.000 din kredita. Letna anuiteta znaša 51.400 din, mesečni obrok 4300 din, s stroški vzdrževanja vred 5300 din. Za troležišč-no stanovanje pa mora imeti zadružnik 500.000 din lastnih sredstev, posojila potrebuje 1,500.000 dinarjev, anuiteta znaša 39.000 dinarjev, mesečni obrok s stroški vzdrževanja vred pa 4114 din. KAKO OMOGOČITI ZADRUZNO GRADNJO VEČJEMU ŠTEVILU DELAVCEV IN USLUŽBENCEV V zadnjem času je bil sprožen predlog, naj bi omogočili zadružno gradnjo večjemu številu delavcev in uslužbencev na ta način, da bi znižali pristopni delež oziroma višino lastnih sredstev, ki jih mora imeti zadružnik, na 15 odstotkov predračunske vrednosti stanovanja. Ob prej navedenih pogojih se stanje z uresničitvijo tega predloga ne bi izboljšalo. Sicer bi se povečalo število tistih, ki bi zmogli zbrati sredstva za pristopni delež, toda z znižanjem deleža bi se povečale anuitete, ki že zdaj presegajo plačilne zmožnosti navadnega delavca ali uslužbenca. Kdo bi zmogel še višje anuitete? Višino lastnih sredstev bi bilo moč znižati in s tem omogočiti zadružno gradnjo večjemu številu ljudi le tedaj, če bi za zgraditev stanovanja poleg komunalnih stroškov plačala skupnost še del stroškov v obliki premije oziroma subvencije, seveda samo za stanovanja v bločni gradnji. Za primer, koliko bi potem znašale anuitete, vzemimo enako petležiščno stanovanjc kakor prej (v vrednosti 2,898.000 din). Višina lastnih sredstev, ki bi jih moral imeti zadružnik, bi znašala 394.000 dinarjev (15 odst.). Ce bi dala skupnost poleg komunalnih stroškov še 64^.000 din subvcncije, bi znašala letna anuiteta 41.600 din, mesečni obrok 3470 din, s stroški vzdrževanja vred 4470 din. Za tro-ležiščno stanovanje pa bi moral imeti zadružnik 300.000 din lastnih sredstev, anuiteta bi znašala 31.300 din, mesečni obrok 2160 dinarjev, s stroški vzdrževanja vred pa 3310 din. Naj navedemo še dve varianti Ce bi znašali stroški za stanovanje 3,160.000 din (trosobno), bi moral imeti zadružnik 475.000 dinarjev lastnih sredstev, kredita pa bi potreboval 1,600.000 din (višina kredita je določena na osnovi točkovne najemnine, ki je enaka mesečnemu odplačilu polletne anuitete). Potrebna subvencija bi znašala 1,085.000 din. V tem primeru bi znašal obrok mesečnega odplačila 3200 din, s stroški vzdrževanja vred 4154 din. V odstotkih bi bila razdelitev stroškov za stanovanjc takale: 15 odst. lastnih sredstev, 51 odst. kredita in 34 odst. subvencije. Druga varianta za enako stanovanje: 475.000 din lastnih sredstev, 1,985.000 din kredita, 700.000 din subvencije. Mesečni obrok bi znašal 4150 din, s stroški vzdrževanja vred 5304 din. Razdelitev stroškov za zgraditev stanovanja bi bila torej naslednja: 15°/o lastnih sredstev, 63°/o kredita in 22% subvencije. Z uresničitvijo predloga o subvencioniranju bi torej dosegli, da bi se vključilo v zadružno gradnjo mnogo več ljudi, da bi torej pomagali reševati stanovanjski problem ljudje, ki so na tem najbolj zainteresirani. Skupnost bi morala dajati za zadružno gradnjo _ več sredstev, kakor jih daje zdaj, toda dajala bi kljub temu mnogo manj, kakor daje za neza-družno stanovanjsko gradnjo. Prednost zadružne gradnje pred nezadružno pa je — kakor že prej rečeno — v tem, da se ljudje naučijo ob varčevanju svojih prihrankov ceniti stanovanje, ki ga potem čuvajo, vzdržujejo in upravljajo kot nekaj svojega. Dobro vzdrževanje in upravljanje pa pomeni ogromen prihranek. F. Šušteršič odbornikov, zvedeli, da Nevo ne misli na kopanje. Toda kolikor vež ie sonca, toliko bolj se sučejo pomenki okrog bistriškega kopališča. Kopališče imajo, vodo tudi, kopati pa se ne morejo. Smešno, ne? Niti ne preveč, če vemo, da je bistriško kopališče že dve leti zaprto zaradi slabe vode. Voda, ki naj bi poleti čista pritekla v bazen, se poprej »stavi v Impolu, kjer pobere vse maže ia olja. To seve niso maže in kreme slovesa >Nartn«, zato se jih meščani branijo. Zadevo bi bilo mogoče urediti, če bi pri tovarni vodo filtrirali. Zato so potrebni — že speti — težki denarji. Če teh ne bo, se Bistričani ne morejo nikjer kopati. To pa je slabo I stodvajsetih prošnjah. Stiska, papirji, čehljajo za tilnikom, ODGOVORNOST CENTRA ZA KULTURNO RAST OKOLICE je mnogo večja od doslej opravljenega dela na tem področju Pred dnevi so člani novomeškega kulturnega društva Dušan Jereb na rednem občnem zboru pregledali delo svojih sekcij ter skupno z javnimi, političnimi in kulturnimi delavci mesta in okrajnega sveta Zveze Svobod in prosvetnih društev razglabljali o bodočih nalogah. Res je, kakor je dejal dosedanji predsednik druatva Severin Šali, da je takoj po osvoboditvi ustanovljeno, takratno SKUD Dušan Jereb, v mejah zmogljivosti v preteklem desetletju dostojno prehodilo opravljeno pot in zarezalo v kulturno življenje mesta precejšnje brazde. Krajši zastoji v posameznih društvenih sekcijah so biii bolj sil msnj težav. Ni prostora, da bi tu naštevala dogodke in uspehe iz desetletnega kultuimo-prosvetnega ustvarjanja KD Dušan Jereb; naj omenimo le mimogrede, da je bila pred lete njegova dramska sekcija med najboljšimi amaterskimi družinami v republiki, da je njegov orkester leta 1949 dosegel prvo nagrado v republiškem tekmovanju in da je pevski zbor društva tudi zdaj znan med najboljšimi amaterskimi zbori v Sloveniji V Novem mestu pa je tako, da ljudje ocenjujejo dejo društva predvsem po njegovi dramski sekciji. Zategadelj se je posebno v zadnji sezoni, ko so prišla na oder le tri dela (Konec poti, Težka ura, John v zadregi), v mestu ustvarilo mnenje, da je društvo kot celota nedejavno, da razpada zaradi osebnih trenj in podobno. Take netočne ocene so popravila poročila iz katerih smo n. pr. zadnje čase so začeli vaditi tudi v raznih drugih, čeprav neprimernih prostorih. V Domu ljudske prosvete je še vedno čistilnica oblek, čeprav so že pred 6 in 8 leti govorili, da ji bodo preskrbeli druge prostore, vse lokale prosvetnega doma pa dali v uporabo pevcem, orkestru in igralski družini. Lani so začeli adaptirati oder v domu, za kar so izdali čez milijon 300 din, pri čemer sta društvu pomagala zlasti OLO in OB LO, je pa za že gotova dela še četrt milijona dolga, obnova pa je prišla do sredine. Dramski družini in orkestru manjka naraščaja; pevci so delali bolj načrtno in imajo zdaj 36 članov. Zelo se občuti vrzel, da v Novem mestu ni poklicnega režiserja, medtem ko je iz objektivnih razlogov več dobrih igralcev odpadlo. Oder izbira zato manj zahtevna dela s skromnimi scenami in še skromnejšimi kostumi tar z malim številom sodelujočih. Pri tem seveda spet teže uvaja mlade moči in podobno. Zato so poročila, še bolj pa razpravljanje po njih, pokazala, da bo treba v Novem mestu; povečati število članstva v društvu oz. v vseh sekcijah, k čemur naj pripomore tesnejše sodelovanje političnih organizacij (Svoboda v Bršljinu je n. pr. v dobrih dveh letih zrasla od 20 na 360 članovi) in OB IX) z društvom. Probleme, ki tarejo društvo, bodo skupno reševali oblastni in politični forumi z gospodarskimi organizacijami vred; saj je delo društva, prirejanje različnih tečajev (najbolj je potreben režiserski in šminkarski, vključila kot samostojna sekcija v društvo, s knjižnico, literarnimi večeri in podobnim delom posvetilo vso skrb splošno izobraževalnemu delu v mestu. Iz društvenega obračuna KD Dušan Jereb, ki se je na občnem zboru preimenovalo v Prosvetno društvo Dušan Jereb, je dihala resna skrb članov in predstavnikov OBLO, obč. odbora SZDL ter prosvetnih in kulturnih delavcev Novega mesta, da s plodnim sodelovanjem in združitvijo vseh moči razširijo društveno dejavnost Tg. Koper Od Nanosa do Jadrana V Sežani je bilo te dni posvetovanje članov primorske podružnico Farmacevtskega društva Slovenije, na katerem so razpravljali predvsem o pomanjkanju kadrov. Ugotovili so, da bi morali v Kozini, Komnu, Cerknem, Kobaridu ln Dobrovem namestiti ia upravnike lekarn diplomirane farmacevte, v drugih večjih lekarnah koprskega ln goiiSkega okraja pa visoko kvalificirano farmacevtsko osebje. Sklenili so predlagati okrajnima ljudskima odboroma v Kopru ln v Novi Gorici, naj bi določila višje štipendije slušateljem farmacevtske fakultete. — Primorska podružnica Farmacevtskega društva Slovenije šteje 24 lekarn ln je številčno najmočnejša podružnica v Sloveniji. • Prosvetno društvo »Božidar Kolarič« v Hrvatinih je ustanovilo ljudsko univerzo. Prvo predavanje je imel sadjarski strokovnjak iz Kopra Anton Flego o vinogradništvu ln sadjarstvu na področju Miljsklh hribov. Sredi aprila pa bo predaval Srečko Vilhar lz Kopra o zgodovini delavskega gibanja v Miljsklh hribih. • Zaradi hudega mraza v februarju I Je na koprskem obalnem področju po-i zeblo precej sadnega drevja. Najbolj | je mraz prizadel mlade oljke. Na seji ! okrajnega sveta za kmetijstvo v Kopru so v zvezi s tem sklenili, da bodo v kratkem nabavili 2 milijona oljčnih divjakov, ki jih bodo vzgojili ln cepili 1 v okrajni drevesnici. — Na soji so se pogovorili tudi o potrebi kemičnega analiziranja zemlje, da bi ugotovili primernost tal za gojitev posameznih kultur na raznih področjih. Letos nameravajo analizirati okrog 1600 vzorcev zemlje. Razen tega bodo analizirali tudi umetna gnojila, ki jih prejemajo 1* tovarn ln strožje kontrolirali kvaliteto semen. Doslej Je bilo namreč več primerov, da so semenarne prodajale semena, ki niso vzklila. — Zelo pomemben sklep Je tucH ureditev večjega pašnika na področju Pivke, kjer bi bila paša za okrog 400 glav goveje živine. Stroški bodo znafiall okrog 15 milijonov dinarjev. je 86 atetivnOi članov društva v zadnjem letu organiziralo skupno 52 bodisi samostojnih prireditev, nastopov, koncertov oz. sodelovanj na številnih akademijah in drugih proslavah, pri. čemer je bilo več ko 10.200 poslušalcev oz. gledalcev. Poznati pa je treba težave in resne probleme, Id zavirajo delo posameznih sekcij in društva kot celote. Tako se n. pr. pogoji za delo gledališča niso spremenili v vseh 10 letih, s finančne plati pa so se celo poslabšali. Vsa leta se stiskajo gledališčniki pri neštetih vajah v garderobi pod odrom, nad njimi pa buči zvočnik ldna; mesto ki si ga želijo vsa društva v okolici!), gostovanj in obiskov na podeželju stvar prvenstvenega pomena, hkrati pa kulturna in politična dolžnost centra do okolice. Dobiti bo treba poklicnega režiserja, ki je za razmah odrskega dela na Dolenjskem in v mestu čedalje bolj potreben. €TT5de vključevanja mladine in njenega dela v društvenih sekcijah je treba manj patetičnih izjav in fraz, pa več konkretnega dela, zlasti pa pomoči in veselja, pokazati mladim ljudem pot v organizirano prosvetno delo. Društvo bo s tečaji, izleti, z Ljudsko univerzo, ki se Je Smrtna nezgoda pijanega kolesarja V m in n lem letu je bilo na naših cestah ie nekaj manj prometnih nezgod zaradi pijanosti. Letos je pa .spet več nesreč, ki so jih zakrivili tudi mnogi pijani kolesarji. Nezgode kolesarjev, ki vozijo neprevidno in sploh proti prometnim predpisom, so v večini primerov hujšega značaja. To je tudi toliko bolj razumljivo, če upoštevamo, da kolesar ni med vožnjo tako zaščiten pred direktnimi udarci, kot pa je -na primer voznik za volanom. Pijan kolesar običajno pozabi na samega sebe. saj vozi z neprimerno hitrostjo ia zlasti neprevidno. Tudi kolesar Anton Bole ni bil verjetno dovolj previden, ko je vozil pijan pred dnevi po republiški ceati iz G oče proti Trebižanam v koprskem okraju. Ko je pripeljal nekako na pol pota raed imenovani naselji, je bil med vožnjo toliko nepreviden, da je zapeljal s kolesom preko roba ceste in se pre- :i -1________: t. i J vrnil skoraj 6 metrov globoko pod cesto v potoček, ter tam obležal nezavesten. Ponesrečenec je dobil pri nezgodi hude telesne poškodbe. Našli so ga naslednjega dne na kraju nezgode. Kmalu nato »a ie hudim telesnim poškodbam pod- M Letos Je bilo na področju koprskega okraja več ko 30 gozdnih požarov, ki so povzročili za približno milijon ln pol dinarjev škode. Pri gašenju sta bili poškodovani dve osebi. Večina požarov je nastala zaradi malomarnosti posameznikov, ki odmetavajo po tleh cigaretne ogorke ln druge tleče predmete, kurijo brez nadzorstva po njivah suhe strniščne odpadke ln travo in ne nadzorujejo otrok. Zaradi malomarnosti posameznika je požar na področju Ilirske Bistrice uničil 4000 gozdnih sadik v starosti do 6 let. Tajništvo za notranje zadeve okrajnega ljudskega odbora v Kopru Je te dni ponovno opozorilo prebivalstvo, naj bo previdno s stvarmi, ki bi utegnile povzročiti gozdne požare. POVIR Prod dobrim letom so v osnovni šoli priredili tečaj ročnih del. Udeležile so se ga mladinke lz Povlra, Gorenj in 2irj. Kaže, da je bil ta tečaj le pričetek Urše dejavnosti za napredek gospodinjstva na vasi. Te dni so se namreč pogovorili o nnjni potrebi po organiziranju novih tečajev, ki bodo spričo ’ kajlnjega zanimanja mlajših starejših vaščank za postopno uvedbo dota tudi sodobnejšega gospodinjenja prav gotovo vsaj taka dobro uspeli kot lanski. VJ. K. Kratke------------------------------- iz raznih kraiev Mladina v Logu pod Mangrtoo «• pridno ukvarja s kulturnoprosvetnim a lom. Pravkar vadi neko petdejanlco. Mladina deluje tudi v gasilski organizaciji. Vendar pa delo gasilcev ovira *»♦ da pri nas še nimamo gasilskega oom Pač pa si ljudje zelo prizadevajo, da *> čimprej zgradili gasilski dom. Nabavi bo že nekaj lesa in tudi strešne ope* Pred dnevi je v Postojni dramsk* sekcija Kulturnoprosvetnega društva redila igro »Rokovnjači«. Razen nelc®J starejših igralcev so imeli vloge v gl*v' nem mladi ljudje. Uspeh je bil *P in z njim so bili zadovoljni igralci *.a*| tudi gledalci. Zelo zadovoljivo je odig*® svojo vlogo rokovnjaškega POg^T*?« Nande. Dobro so igrali tudi France H1®P* čič, pa Poljakovka, Mozol, Mencaj, Urša. Izmed rokovnjačev je prednja« Obloški Tonček. Pevske vložke jo ***' igral orkester. Dramska skupina bo Se ponovila. ^ H. »• V Šmartnem ob Dreti so pred d®®** zaključili kmetijsko-gospodarsko Obiskovale jo je 23 fantov in doki1 Na slovesen zaključek so povabili ostale mladince ia mladinke. Ob *** ključku so ustanovili tudi krožek zadružnikov. Vanj so se vpisali vsi ©m* skovale! kmeti jsko-gospodarske šol« P Se nekaj drugih mladincev in mlad**** * Avtomoto društvo Šoštanj ie tudi J®' tos organiziralo šolo za mlaae Šofarj®* Vendar pa je ni bilo mogoče uspe*11" zaključiti, ker društvo nima niti avtomobila v redu. Odbor si prizadej da bi vozila popravil. Vendar mu kajo za to potrebna sredstva. 8» **• * Blizu železniške postaje Podbrdo r vasica Petrovo brdo. V njej je ok*^ lišče za tuberkulozne rekonvalescent®* Nedavno so pacienti imeli priredite* ** svoje tovariše in okoli Ske prebivale* Dramska skupina je predvajala Nujic®' vega »Analfabeta«. Dohodek priredit^ so pacienti poklonili organizaciji Zv«*“ borcev ▼ Podbrdu za spomenik oadn* borcem. far Ceneje - več - in bolj praktično NAMESTO NEBOTIČNIKA Stanovanjski blok v Vrunčevl ulici je začela graditi Cinkarna, ki je tudi naročila ustrezne načrte. Ko je objekt bil v n. gradbeni fazi, je postal LOMO Celje novi Investitor. Tu Je vredno omeniti, da ae strokovnjaki s prvot- Pred leti so v Celju nameravali postaviti nebotičnik, imel naj bi 10 do 12 nadstropij. Lokalni list je celo objavil sliko makete. Ko so leta 1953 Izkopali gradbeno jamo ln zazidali močne temelje, se Je stvar zasukala nekoliko drugače. Vmes je posegla Inšpekcija, v omenjenem obdobju pa Je primanjkovalo tudi cementa. Nastala je nova varianta, bolj ali manj zvesta prvotni zasnovi — nebotičniku, nikakor pa brez svojstvenih posledic. Spremenili so tudi sistem gradnje. Namesto nebotičnika stoji sedaj na vogalu Levstikove ln Vrunčeve ulice štirinadstropna stanovanjska hiša z vsega 17 dvosobnimi stanovanji. Z drugačno izvedbo bi v omenjenem bloku lahko uredili enako število triinpolsobnih stanovanj, ali pa večje število ustreznejših .dvosobnih stanovanj. Da trditev ni v oblake postavljena, bom pozneje navedel tudi nekaj številk. Na seji Ljudskega odbora sredi decembra lani Je predsednik Sveta za stanovanjske zadeve poročal med drugim tudi naslednje: »Ena glavnih nalog investitorja, kakor tudi arhitekta Je, da skrbi v prvi vrsti za to, da se bo novozgrajena stavba tudi amortizirala. Za amortizacijsko dobo se navadno vzame 50, pri solidnih novogradnjah tudi 100 let. Poglejmo sedaj na konkretnem primeru, to je na stanovanjskem bloku v Vrunčevl ulici, kako je z amortizacijo. Mislim, da je vsem znano, da stane posamezno stanovanje v tem bloku 6,000.000 din. Ce vzamemo za amortizacijo najdaljšo dobo — 100 let, je letna amortizacijska kvota za tako stanovanje 60.000 din, to je 5000 din mesečno. Po odloku LOMO Celje o najemninah ln sklepanju najemnih pogodb za stanovanjske prostore, pa odpade na amortizacijski sklad le 40 •/• celotne najemnine ... Stanovalci v tej hiši plačujejo mesečno povprečno 2300 din najemnine. Realno vzeto bi torej morala znašati celotna mesečna najemnina za eno stanovanje 12.500 din. Takih stavb, kot je blok v Vrunčevl ulici, se ne splača graditi. Pri blokih na Dečkovi cesti je razmerje ugodnejše, saj stane lj-stanovanjskl blok približno 30 milijonov dinarjev. Stroški za posamezno1 no stanovanje znašajo torej j približno 2^ milijona dinarjev... I nlm načrtom lz več razlogov niso atri-bilo povsem upravičeno — zgovorno potrjujejo njall. Da je slednje skromne številke. V omenjenem bloku odpade na vsako stanovanje {dve sobi, kuhinja, predsoba ln ostale — prevelike ln odvečne pritikline) 138 kvadr. metrov zazidalne površine. Stanovanja so projektirana ln zgrajena za štiričlanske družine. Na stopnišče ln hodnike odpade v vsakem nadstropju 63 kvadratnih metrov površine. Od 138 kvadratnih metrov stanovanja Je le 52 odstotkov stanovanjske površine. Pritikline so prevelike, nepotrebni balkoni, sušilnica Itd. V kuhinjah z 20 kvadratnih metrov površine so sprva namestili male TOBI štedilnike, takol da družine sploh niso mogle normalno I kuhati, razen tega pa z malim štedfl' nikom nihče ni mogel segreti preveuj" kuhinje. Pozneje je Stanovanj*1^ uprava je v vseh stanovanjih na®®, stila večja štedilnike. Z električnU™ štedilniki sl ne morejo pomagati, še niso priključeni na omrežje. So P** seveda tudi druge pomanjkljivosti. Ce bi pri stanovanjskem bloku v Vrunčevl ulici upoštevali normo kvadratnih metrov zazidalne površin® na eno stanovanje, potem bi v vsakei” nadstropju (sedaj 4 stanovanja), Pr'T dobili še eno stanovanje. Po švedskem stanovanjskem standardu bi na n>a' kslmalnl površini 110 kvadratnih metrov pridobili petsobno stanovanje kuhinjo ln pritiklinami. Ce pa v orne" njenem primeru ne bi upoštevali na' štetih dejstev, bi stanovanja, ki ve', ljajo težke milijone, morala biti bou praktična in kvalitetnejša. K hiši Vrunčevl ulici Je treba dodati še *0, da bodo za ureditev poslovnih Pr“' štorov v pritličju porabili ločeno 56 12 milijonov dinarjev. K. Mariborska $ Mala kronika Minuli petek so se sestali v Muzeju ljudske revolucije bivši interniraici iz nemških taborišč. Na sestanku so se do- menili o zbiranju zgodovinskega gradiva, ki ponazarja življenje v taboriščih, o vključevanju bivših internirancev v Or- ganizacijo Zveze borcev in o obnovitvi vezi med njimi. Komiteju bivših internirancev v Mathauanu, ki ima svoj sedež na Poljskem in bo v kratkem zasedal, so poslali pozdravno pismo. ★ so v petek poslušali zanimivo predavanje dr. In{£._ Franceta_ Avčina o temi Mariborski planinci ln ljubitelji gora -~4-- poslušali g. France_ ____________ _ ____ d Mont Blanca do Triglava«. Predavanje je bilo združeno s predavanjem skiopticnih slik. a V klubu znanstvenih in kulturnih delavcev je minulo soboto predavala dr. Silva Trdina o retoriki. Predavanju so prisostvovali predvsem slavisti in pedagoški delavci. a Opera je uprizorila v soboto prviti Auberjevo opero >Fra Diavolo«. Kot re-žiser j« gostoval Hinko Leskošek, kot dirigent pa Ino Perešič. Sceno je PXY pravil Tošo Primožič. S predstavo J bilo občinstvo zadovoljno. * Prosvetne skupine, lutkovna Prosvetne skupine, lutkovna lišča in igralske družine «o v soboto nedeljo ponavUale programe v razlitij delih mesta, Kljub visokemu datumu )^ bilo v teh dneh tudi več plesnih in 7fl' bavnih prireditev. Na Teznem je Prll^0 dilo gasilsko društvo iz Razvanja ve g družabno prireditev c plesom, k0*01* dobiček je bil namenjen za društven potrebe. V soboto se je sestala okrajnn ^ misija za izvajanje množičnih crosso j Sestanku so prisostvovali predstavo* mladine, sindikatov, večjih podjetij t telesnovzgojne organizacije »Partl** ’ Sestanek je imel v obliki seminarja 0 men seznaniti prisotpe. zlasti pred?*® nike iz posameznih občin, načinom ^u* janja množičnih crossov in ostalih ničnih vprašanj. Domenili so se o hs f novltvl podobnih komisij po občin«1 j zvezi s skorajšnjimi spomladansK*^ tekmovanji. -*<*• A\\\\\\\\\\\\\\v\\\\\\\\\\\\\\v»v\vvv^\\\\v^^^ Z ulic in izza oglov pohorskega mesta (O tem, kaj je starega in novega v Slovenski Bistrici) ŠHiJo svinčnike, pBeJ« In rabutaj«. Toda. kakorkoli obrnejo papirje in nastavijo svičnike, je račun edea in isti: 200 stanovanj. Stanovanjska skupnost upravlja *» zgradb, doseže ne- . . dinarjev dobodka, potrebovala pa bi . . . Rajši ne zapišimo. Mesto ima preveč »častitljive« stare # Telovadili bi radii Telovadci si želijo telovadnice in igrišča na prost^jj Teh prepotrebnih reči v Bistrici nimajo, [.etos bi r",|j Ttrranili nnvn iolnunJninn 1_ Soli >** ■ 1--------------------- (»ivi v.v 'voniiiijii hiše, da bi zaleglo že nekaj milijončkov. Torej je že bolje šiliti svinčnike in obračati papirje. Na občini zapisali v svoj načrt tri stanovanjske bloke. To menda ni preveč? Saj »e razumemo: potrebe in možnosti so si v laseh. # Kje se bomo kopali? Zdaj to vprašanje še ni tako hudo. mi v mrncn irihč« ne misli na kopanje. Toda kolikor bolj se sučejo pomenki okrog lišče imajo, vodo tudi, kopati pa Niti ne preveč, če vemo, da je leti zaprto pritekla v ^ Uuuu — tuuuuu-tuuun Kdo ve, kai vse bi dali Bistričani, če bi »železni koni« vsak dan takole ukal mimo mesta. Kako vse drugače bi že bilo pri njih. Da, kakšne nemogoče željeI Saj imajo vlak, pravzaprav »vlakec«, ki prevaža blago in meščane v Črešnjevec. Toda to je premalo. Pravi veliki »železni konj«, ki sopiha po južni železnici, se mestu izogne v tolikem loku. In tega niti ni sam kriv. Vrli bistriški meščani in zavistni kočijaži so ga pred sto leti zasmehovali in mu niso dovolili vstopa v mesto. »Osmradil nam bo hiše,« so godrnjali. »Kočijaži bomo ob zaslužek,« so tožili. »Pohodil nam bo vsa polja in travnike.« Tako. Železni konj se je uvidevno umaknil. Zdaj uka in sopiha daleč izven mesta, češ: saj ste sami tako hoteli. % Gromska strela! Bistričani se šteiejo za Pohorce, zato jim uidejo tudi takšne. »Kdo med tistimi predniki je bil toliko neumen, da se je sprl z »železno cesto*?« Mar bi si zdaj ogledal polja in travnikel Železniški nasip je zajezil vodo, ki pritisne spomladi s pohorskih bregov. Voda se razlije po travnikih in jih zamočviri. »Samo kislico pokosimo,« pravijo na državnem posestvu. »Travniki so zamočvirjeni!« »Letos bomo potrebovali spet dva in pol milijona, da jih bomo meliorirali.« Koliko milijonov pa bo še potrebuih? Res, bistriški meščani, ki so pred sto leti zapravljali denar v deputacijah in odposlanstvih na cesarskem dvoru, so se slabo odrezali. Mestu so storili dokaj slabo uslugo. Pa zdaj je to že daleč, in tudi prepozno je. Naj počivajo v miru. 0 Je pri vas dolgočasno? »Ne. Bolj umirjeni smo Bistričani Že, dolgočasni pa nismo,« se odrežejo. »Kar smo zamudili pri železnici, smo dohiteli s cesto. Promet je že tak, da mora Človek paziti, kadar hoče na drugo stran ceste.« Naj bo povedano, da se Šoferjem skozi mesto »ilno mudi. Tako jo »bri8ejo« po glavni ulici, da je kar nevarno, da ne bi zbrisali kake hiše. Zgodi se, da limuzine bolj »plavajo« nad cesto, kot da bi sc ravnale po preizkušenem pravilu: vozi počasi, drži se matere zemlje. Plavijo, da bi morali možje postave šoferjem bolj po- magati pri pritiskanju na zavore. Kar tako se Bistričani turn ne daio, da bi kdorsibodi divjal mimo njihovih hiš. Mesto res leži ob cesti, kljub temu pa imajo pravico zahtevati: »Šoferji, kapo dol, več spoštovanja pred našim mestom in cestnimi predpisi!« Kadar utegnete, dragi ljubitelji Mercedesov in Fordov, Oplov in Chevroletov, ustavite se in si oglejte statistiko nesreč. Uvideli boste, da je naglica v pohorskem mestu že marsikoga »pokopala«. # Prosim za stanovanje! Ta klic je zapisan na Ljudje se sklanjajo nad zgradili novo telovadnico. Mladina si jo zelo želi. občinski možje. Kako pa bodo pri denarju, je težko J« So namreč le druge zahteve: popravila šol, nnclzio v. kinodvorane ca glasbeno šolo, ureditev cest, zboljš»T*di otroškem vrtcu. Skratka, veliko je nujnih zadev, *;„<>• teh nujnosti človek ae ve reč, kaj bi bilo najbolj 0,11 # Kako je kaj knltnrno življenje? riggT' »Gre,« pravijo. »Pred leti je Svoboda pridno Up* jala ,Planinsko rožo*, vmes pa še druge reči. Prevec j0 gibani v letošnji zimski* sezoni nismo bili, nekaj P° J storjenega.« . (j jo Bistričani najrajši poslušajo operete. Se zdaj c „o-med njimi »rože« od »Planinske rože«. Tako so se .^lu slednjem času spet zbrale in Bistričani bodo lahko K videli, kako veselo in prijetno je »Pri treh mladen § To je pa že stara novica Svojčas so Bistričani imeli mlekarno. Zakaj so jo je bili, so ne »spominjajo« več. Neka* mlekarskih fa' pridno rjavelo na državnem posestvu, kamor so J* vlekli prejšnji lastniki. To je sicer že stara rop ki samo opozarja, da je nekoč mesto poznalo p° karno. Zdai je nima več. Že lep čas hodijo gospodinj mleko na aržavno posestvo in tam ga nalivajo v *a jep kar v - hlevu. -------------- 4* ^ ■« ie čas Čisto prazen Mesto že ne more bro, da so če »e bodo vedala ena bistriške gospodinje tako potrpežljiv®’je lepega dne naježile, bo hudo. Tako• mi l cgii. venam en« izmed njih. Torej ne preostane nic « flg n1 kot pljuniti v roke in tej zahtevi ustreči. Tu mogoče preveč izgovarjati na stroške. # Kaj je še drugače novega? o »Vsega je dovolj,« pravijo. »Pridne tabornike linči jo bodo kmalu spet mahnili h koči p» ’ r0d Na kegljišču pridno kegliajo, po dtuŠ^t iedo hodijo v Ikino in na plese. Nr ’------- »čukec kralji seje, koncu Tudi planinci jo re m(adi svet v hotelu Beograd. Ce pa rejši vmes, ki ga za«, bi jo podplati, tudi ni naroj)«* Razburkano izvoženih delom, kdaj si privoščijo pač kot povsod drugod. burkano tn res ni mestno življenje. OdvjJ ol0 J1’ ih umirjenih poteh. Ljudje živijo med d ■. P spoprijemljejo se s skrbmi in težavami m j{0 j i privoščijo Kanec veselja in razvedrila. Pogled na Slovensko Bistrico Le to nai še zapišem, da so Bistričani samoza odkar je njihovo mesto postalo središče o^r% Se danes ne morejo pozabiti, kako so sc nok^daiJ t o selili mimo njih. Čutili so se zapostavljene. UP J v«- jHi zdaj te skrbi •« mučijo več. NOVOSTI N A KNJIŽNI POLICI NENAVADEN POTOPIS Dve knjižni zvjsti, ki sta pri dru8ih narodih skorajda prepogost pojav, sta pri nas razmeroma redki: potopisi in spomini. Celo vojna, ki je naše ljudi zanesla na vse konce sveta, je vsaj v tem oziru zapustila le malo sledov. Morda je prav zato vsaka Knjiga te vrste, ki jo zasledimo na našem knjižnem trgu, razveseljiv dogodek, tem bolj, če je v "Jej kaj več od opisov in navajanja že znanih dejstev. Takšna je knjiga pisatelja Jerda Kozaka »Popotoval sem v domovino«. Najtočneje bi jo označil kot zanimiv dokument, v katerem se dogodki prepletajo z nazornimi opisi i>n razmišljanji Sestavlja jo sedem med seboj tesno povezanih odlomkov pisateljevih vojnih doživetij, od aretacije v začetku leta 1942, popotovanja iz zapora v zapor ter prisilnega bivanja v zakotnih italijanskih vasicah, do njegovega Prihoda v Bari in dokončne vrnitve domov. Vse polno dogodkov, ki osvetljujejo obdobje druge svetovne vojne pri nas in vrsto pretresljivih usod ljudi, ki so Nove knjige in revije Prejeli smo: JANEZ TRDINA: ZBRANO DELO, ***J. knjiga: Dolenjci — Črtice in po-»« *. *7 narodnega življenja. — V zbirki »Zbrana dela slovenskih Pesnikov ln pisateljev«, ki Jo izdaja “fzavna založba Slovenije, je izSel sml zvezek Trdinovega zbranega' nn *a ur* beležk in zapiskov »Ka nodrofja. , sko 1> revija za mladin-' n>ea *, °.rovsko glasbo. Razen uvod- ( nH5llfi«Vln PrinaSa Številka Se raz-' fc| t a ° Pomenu glasbe za mladino, | dovan. „ prispeval Vasllli Mirk, Ra-' Po-rit~.9 ca *l»n*k Oblike melodlč-( Rlashi . Ka Izražanja pri nauku o ki sn ,'** 15 kraJSIlf otroSklh skladb,! L|par "aplsali Janez Bitenc, Peter Jvan 'rt vat*l® Tomc, Karel Pahor, ( Slvir „,bcc' Karel RoStjanflf. Pavel Mak™ l.avko Mihelčič, Vasilij Mlrk,( r?r , rnik in Radovan Gobec. ' 8 in i «Ri gledališki list. st.( Zadevi 1?s.ma Številka Je posvečena rom ‘ "Jine, Igri po istoimenskem! ^IvlienJ.i l,c™ana Wouka, oziroma kernu ln Igralskemu Jubileju ( •Pa zin^vra(,,5n,ka- deveta pa »dve-'Jublnir, ma ** življenja velikega ( »ovo p|,J^ Kamniti gost in Don Jua- polnili zapore kot anonimne številke in izgubljali obenem s svobodo tudi svojo pomembnost, srečujemo v tej Odisejadi slovenskega intelektualca. Ko nam avtor popisuje ljudi, je prodoren, mnogostranski opazovalec pisane druščine, zbrane z vseh vetrov izza zamreženih oken. Bojazljivci, junaki, spodobni in ugledni meščani, preprosti delavci, uporniki, uradniki in razumniki, vsi so postavljeni pred alternativo: vse ali nič, pred ono mejo, ob kateri se vsak izmed njih po svoje razkriva in preoblikuje. Pisatelja resda bolj zanima moralna vrednost njihovih značajev in njihovega bistva, kot pa preobrazbe same, a tudi v tem njegovem vrednotenju in v tem načinu gledanja na ljudi in na dogodke je skrita zanimivost Kozakovega nenavadnega potopisa, pričevanja iz dni osvobodilnega boja. Pisatelj se namreč z življenjem ne sprijazni, še več, sveta ne sprejema takšnega kot je. Iz tega odnosa raste njegov odpor. Obenem pa je prav zaradi tega v njem nenehno pričujoče rahlo začudenje nad življenjskimi pojavi, neka neomajna in hkrati preprosta človečnost, kakršno zlo in krutost vedno znova presenečata, pa mu ne moreta omajati ne vere v pravičnost ne hotenja, da bi vse slučajno in nerazumno znal prenesti mirno ln navzven neprizadeto. Njegova zavest je značilna zanj prav tako kot za generacijo slovenskih razumnikov, katero so oblikovala prepo-rodovska prizadevanja za narod- vilno ter skladno s splošnim etičnim kodeksom. Kako je človek s takšno zavestjo doživljal in vrednotil vojno in kako se je v njej odločal, o tem nam pripoveduje Kozakova knjiga in prav zato je — naj še enkrat poudarim — dragocen dokument. Bržda je v njej najbolje ali vsaj najspretneje popisan »Naskok na Atesso«, ko se je pisa- v s v o. ' 'm tfo- Pisatelj Ferdo Kozak telju posrečilo približati ozračje popolne negotovosti, kakršno je doživljal sredi zavezniško-nem-škega bojišča, med ostrim topniškim dvobojem; najbolj zani- nostno samostojnost, »za osvobo- j miva pa je vsekakor »Pomlajenje predvsem kot za zahtevo danska pravljica« s svojim retro-etičnih spoznanj«, dalje besede spektivnim dogajanjem in opaz-Ivana Cankarja, idejnega vzor-, kami, ki označujejo pisatelja ter nika, grozote prve svetovne voj-! dobo, iz katere je zrasel. ne, živi stiki s takratnim evrop- I .. . . skim kulturnim dogajanjem, I.. ,odllk^* predvsem pa osebna, bridka spo- ln p s*oven jezik. Kozak znanja dvajsetih in tridesetih let. da Jugoslavija v tedanji obliki, kljub vsemu upanju, narodnostnih in socialnih vprašanj ni rešila, temveč, da je kot družbena oblika etično zlo samo preoblikovala v novo podobo. Pisateljevo zavest, nastalo v teh skup- Od 15. do 28. aprila bo v No- nih mejah osebnih doživetij, se- vem Sadu v okviru proslav 150-stavlja kot ena izmed osnovnih! letnice rojstva in 100-letnice prvin tisti družbeni kriticizem, ki sinrtj J. S. Popoviča prvi jugo vidi ideal v notranje urejenem, | slovanski gledališki festival, ki moralno harmoničnem človeku, I naj bi prešel r tradicijo in po-kakršen naj bi — ne glede na stal vsakoletna, elitna revija ju-resničnost — vedno ravnal pra- goslovanske gledališke umetnosti. DVA KOMORNA KONCERTA študentov Akademije za glasbo čenost med seboj no priča le o njihovih talentih, temveč zgovorno tudi o poila-foJkih sposobnostih njihovih profesoi^-jev. I.evunič je s Trčini preludiji Oliverja Messiaena menda prvič v Ljubljani javno Izvajal neka/ od tega vidnega sodobnega francoskega avtorja. S harfistko Pavlo Urjičevo (prof. J. Porto-grandi), ki nedvomno v pravilnem pojmovanju značaja Igro na harfo povezuje tehnično obvladanje instrumenta 7. grazioznitni kretnjami in zna izvabljati iz harfe mične zvočne učinke, pa se postavljata pianistom ob bok tudi oba pev ca: Janez Triller (prof. A. Darian), prijetno teman, sonoren, izrazu voljno služeč bariton, Jasna Sfiligoj (prof. F. Schiffrer), sopranistka z že dokaj kultiviranim, v raznih fasetah in »prcmenih lesketajočim se glasom. Oba pevca očit- piše kultivirano in izbrušeno. Čeprav gradnja njegovih stavkov, zaporedje miselnih povezav, besedno gradivo, glasovna sozvočja oziroma fljegov stil kot celota razodeva avtorjevo osebnost skorajda le s svojo umerjenostjo, je vsak stavek v knjigi estetsko dognan. V stilistični anarhiji sodobnega pisanja je tako dejstvo tembolj pomembno. Knjigo, ki je zasluženo prejela Prešernovo nagrado, je izdala Državna založba. Opremil jo je pisatelj sam z lepimi razpoloženjskimi skicami. M. Prosenc Nova 6. (101.) številka »Naših razgledov« štirinajstdnevnika za politična, gospodarska in kulturna vprašanja Iz vsebine: Zunanjepolitični pregled: Eisenhower se je odločil; Po sestanku t Karačiju; Nova razvojna faza Srednjega vzhoda; Ren Jusef gre v Madrid; Ciper — jabolko spora; D. P.: Evropska plačilna uni-naj; Laburistični glas o industrijski demokraciji; B. P.: Skandinavske zgodbe o ljudeh (orumenel zapisek iz predala); Franc Černe:' Zamišljeni referat o socializmu; Emil Medvešček: Sence arhitektonskega projektiranja; Tone Hren: Avgust Kuhar: Racionalizacija (recenzija); Primorka: Televizija, zrcalo našega časa; St. K.: Etika v podjetniški družbi; Ciril Kosmač: Beli konj (leposlovni podlistek); J. Mesesnel: Debenjakova grafična mapa; Zlata Pirnatova: Paul Valery (ob desetletnici pesnikove smrti); Dušan Ludvik: Heine in Nemci; Giovan-ni Ruggere: Promene v italijanski literaturi; V. C.: Nove teme na nov način (ob razstavi slikarja Vidoviča); Branko Rudolf: Dobriča čošič: Korenine (recenzija); Valens Vodušek: Glose h koncer-tokn; M. G.: Filološka detektivka o Shakespearu; Vital Klabus: Dickens in Hardy; Marijan Lipovšek: Elektronska glasba; Polemika, Pisma Našim razgledom, Kulturne vesti, Nove knjige. Iz zakladnice slovenske umetnosti MIHAEL STROJ: LUIZA PESJAKOVA Po Matevžu Langusu je postal modni meščanski portretist tedanje Ljubljane Mihael Stroj* (1803—1871). Rojen kot kmečki sin v Ljubnem nad Kranjem, Je Študiral v Italiji, nato pa živel v Ljubljani in Zagrebu. Naslikal Je veliko število sodobnikov, med njimi tudi nekaj znanih osebnosti: dr. Crobatha, njegovo ženo, škofa A. A. VVolfa, župana Mihaela Ambroža, Stanka Vraza itd. — Naša slika predstavlja portret Crobathove naJstarejSe hčere, Luize Pesjakove, prve slovenske pesnlee. V očetovi hiši se je seznanila tudi s Prešernom, ki ji je posvetil nemški sonet, v katerem ji priporoča, naj začne pesniti v slovenščini. Portret predstavlja damo iz odličnih meščanskih krogov v plesni toaleti s sodobnim nakitom in bogatim cvetličnim okrasjem. Slika je v Narodni galeriji, kjer je tudi portret Alojzije Pesjakove, njene druge hčere. LJUBLJANSKA DRAMA V nadaljnjem poteku svojega festivala so študenti Akademije za glasbo v Ljubljani priredili 20. in 22. marca dva večera solistične klavirske, violinske, pevske, harfistične glasbe. Oba nastopa sta bila na sploširo po sposobnosti sodelujočih, njihovi pripravljenosti in zavzetosti, nad povprečjem in sta v najboljših storitvah prepričljivo preraščala iz šolskega* v koncertni značaj. To velja predvsem za točko violinista Dejana Bravničarja (prof. K. Rupel), ki je z L. Engelmanom kot klavirskim spremljevalcem v Tartinijevem Vragovom trilčku dosegel pač od vseh največ. Izvrstni so bili vsi pianisti: Leon Engelman (prof. A. Ravnik), Magda Dim-njk (prof. 11. Horak — Čas), Breda Strniša (od iste profesorice), Ivo Levanič, (prof. A. Ravnik). Izpadel je zaradi bolezni samostojni nastop Gite Mally iz razreda prof. Z. Zarnikove. V vlogi spremljevalca pa je vendar nastopila, kakor razen nje in Engelmana tudi še Erminij Ambroset (prof. A. Ravnik) in Marjan Fajdigi (prof. Z. Zarnik) Uravnoteženost tehničnega znanja in izrazne meči pri vseh pianistih, 'tajihova izena- K sodelovaniu so bila povabljena vsa pomembnejša gledališča iz vseh republik. Slovenijo bo letos zastopalu Drama Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Letošnji, prvi festival bo pravzaprav posvečen spominu J. S. Popoviča 'in bo ljubljanska Drama, razen Zagreba, edino gledališče, ki ne bo nastopilo s Popo-Tičevim delom, za bo tudi njena udeležba nekako izven konkurence, ker je osnovna zahteva v letošnjem tekmoVanju za »Ste-rijino nagrado« prav postavitev J. S. Popoviča. Ljubljanska Drama se je odločila za Cankarjeve Illapce, Zagreb za Marinkovičevo Glorijo. Slavko Jan, režiser »Hlapcev« je takole obrazložil to izbiro: »Ker že ne morehio na festivalu v Novem Sadu sodelovati, kot so si želeli organizatorji festivala, z dramskim delom Sterije Popoviča, smo se odločili za najboljše slovensko delo. In to so nedvomno Cankarjevi Hlapci.« In res: zgodovina »Hlapcev« na gledališkem festivalu v Novem Sadu »Iščemo. Medsebojna gostova* nia so potrebna in tudi pri publiki zelo zaželena. Trudimo se, da bi obnovili stike z gledališčem v Pragi, da bi poglobili siv .delovanje z Zagrebom in Beogradom. S slovenskimi gledališči so vezi dobre. Prav v času, ko bo naša Drama gostovala v Novem Sadu, bosta gost naše hiše tržaško in mariborsko gledališče. Tržačani bodo gostovali z zanimivo Pirandeflovo psihološko dramo »Henrik IV.«, ki so ga - , igrali na deskah ljubljanske stn, Mariboru, Celju in Zagorju. Drame že leta 1926, Mariborčani »S »Hlapci«, je dejal Slavko pa s Camusovim Obsednim sta-Jan, bomo te dni nastopili. tudi njem. pred komisijo za kulturne stike Ljubljani, devet let kasneje so Ljubljančani gledali »Hlapce« v režiji Cirila Debevca, po vojni, 1948 leta pa je »Hlapce« pripravil Slavko Jan. Njegova postavitev je doživela doslei nad 80 predstav. 1949. leta so dobili režiser in nosilci glavnih vlog v »Hlapcih« doslej najvišje priznanje: Jan, Sever, Levarjeva, Lipah in Cesar so bili nagrajeni s prvo in doslej edino zvezno državno nagrado za umetnost in kulturo. Prav s »Hlapci« je Drama gostovala že v Zagrebu, Beogradu, Tr s tujino v izbirnem natečaju za udeležbo na letošnjem mednarodnem gledališkem festivalu v Parizu.« Kaj pa ostala gostovanja? Nekaj podobnega kot Sterijin festival prihodnji mesec v Novem Sadu, le da v veliko manjšem in skromnejšem obsegu, bomo doživeli konec lptošnjega »Doslej je v programu pač 'fa, T.^jubl/a"! n,a sl®Ver!skcm samo gostovanje oziroma udeiež- festivalu, zdruzenem ba na Sterijinem festivalu v* No- s Prajnoyanjem 200-letnice roj-vem Sadu. Za Dubrovniške po- stva. & T* Linharta. Prvi temelji _______ L:i! ___ P1 no hitro napredujeta. Violinista Slavko - T** .r °*C Klopčič iz razrt;da prof. L. Pfeiferja sta imela obe zaključni toč- ki, ta na enem, drugi na drugem koncertu, Zrimšek z dobro izdelanim tonom in skrbno naštudirano, Klopčič v Rave-Iovi Ciganki že s pomembnim tehničnim znanjem. Rafael Ajlec letne igre smo bili s prijavo pre- to tudi potrjuje. Prvikrat so pri- pozni, vsaj sporočili so nam tako. šli na oder v Trstu, v režiji Mi- ~ lana Skrbinška, v oktobru 1919. Se isto leto je Osip Sest postavil »Hlapce« na odru ljubljanske, _____________________ _____ Drame. V sezoni 1926/27 je Milan Beograd. Počakajmo.« Skrbinšek isto delo režiral vi Kaj pa druge možnosti? Ostane nam še upanje in možnost za Pariz, nič manj upanja in prizadevanja za to možnost ne kažeta seveda tudi Zagreb in so bili položeni lani v Celju; morda bo tudi slovenski gledališki festival, ki pa ne bo vezan izključno na Ljubljano, postni tradicija, vsakoletni kritični pregled naše dramske umetnosti, tako pisateljske kot igralske.« C. Zlobec Umetnostna vzgoja otroka osvobajanje njegove ustvarjalnosti OB NEDAVNEM PREDAVANJU PROF, ELLY BAŠIČEVE IZ ZAGREBA m.i«IUdIa prof- E1,y »ašičeve v Zagrebu. V po-sproščenosti otrok nastajajo risbe — kot izraz glasbenega doživljanja. Odlifun zagrebška glasbena pedagoginja prof. KIIy Ba-šičeva Je imela 13. marca pod okriljem Zveze prijateljev mladine v Ljubljani predavanje (»O umetniškem Izraza otroka. Likovni odraz glasbanega doživetja«), za katero bi ‘bila prava Skoda, ee bi Slo premalo opaženo mimo jav-noati. Bilo Je sicer častno obiskano, vendar ne toliko, kolikor bi zaslužilo. Po svoji nenavadni privlačnosti in bogastvu perspektiv, tako v sami snovi kakor v načinu podajanja, ni bilo zanimivo le za glasbene pedagoge, temveč enako tudi za vse druge pedagoge, za glasbenike in likovne umetnike, psihologe, zdravnike, vse, ki se ukvarjajo * razvojem, vzgojo, psihično nego otroka pred pu-perteto. Ime prof. BaSičeve Je pri naa zlasti v krogih glasbenih pedagogov že dc^bro znano, to pa v prvi vrsti zaradi njene nove, funkcionalne metode pri praktičnem pouku osnovnega glasbenega nauka (pouk solfeggia). Smoter te metode ni le napraviti to snov, ki se jemlje po starem navadno straiuo suhoparno, živo In za otroka privlačno, temveč umetnostno vzgojo otroka tako oblikovati, da bo njegove potencialne zmožnosti osvobajala In razvijala, ne pa Jih slabila in zatirala. To se zdi kar samoumevno, vendar pa drli, čeprav Je paradoksno — In skoraj vsakdo je Izkusil to celo na lastni koži —, da »nmetnostna vzgoja« po navadi ne razvija, temveč rajši zatira ustvarjalnost povprečnega otroka. V osnovi funkcionalne metode Je torej spoznanje otrokove ustvarjalnosti. Njeni cilji pa niso zgolj ozko glasbenoizobraževalni. Otroka jemlje kot celovito osebnost. Njen končni smoter je s sredstvi umetnostne vzgoje otroka notranje osvoboditi, spraščati zavore in razpletati vozle, ki nastajajo ob njegovih konfliktih v njegovi psihi, da bi tako la2e prebil čas pubertete in dozorel v harmonično osebnost. Leta 1954 je prof. Bnšieeva priredila razstavo, ki smo jo videli tudi v Ljubljani in ki je ponazarjala postopek, prepričevalno dokumentirala aspehe funkcionalne metode. Funkcionalna metoda se z uspehom uvaja v glasbeni pouk že tudi ▼ Ljubljani (prof. Mirjana Turel) in TOREK, 27. MARCA 1956 Več bi nogometašev, če ... O nedeljski skupščini Nogometne zveze Slovenije smo že pisali in v glavnem navedli osnovne misli, ki jih je podal v svojem referatu predsednik tov. Jože Gerbec. Tako referat kot tudi nadaljnja razprava navzočih delegatov sta pokazala, da je slovenski nogomet sedaj na pravi poti, ki bo v marsikaterem pogledu lahko vzor tudi drugim športnim organizacijam pri nas. Tri izmed osnovnih misli v razpravi na nedeljski skupščini so bile: množičnost, vključevanje in vzgoja mladine ter dvig stro- \ kovnega kadra. Veliko je število nogometašev in nogometnih klubov v Sloveniji. O tem so si bili na skupščini ust edini. Toda to število bi bilo lahko še večje, če ... ... bi bilo več zanimanja za neregistrirane »divje« nogometne aktive, ... bi bila organizirana posebna tekmovanja za te aktive, ... bi bilo več strokovnega kadra — predvsem trenerjev, inštruktorjev in sodnikov, ... bi bila v klubih večja skrb za mladino, ... ne bi bilo pojavov profesionalizma. O teh perečih vprašanjih je torej razpravljala nedeljska skupščina z željo, da se doseže večja množičnosti ter se s tem v zvezi tudi dvigne kvaliteta slovenskega nogometa. Zato ne bo odveč, če se bežno ozremo še na zaključke, ki so bili sprejeti in bodo sedaj vodič nogometne dejavnosti v Sloveniji. Nogometna zveza Slovenije bo v bodoče vključevala in propagirala tekmovanja neregistriranih nogometnih aktivov, in sicer tako,! da bi se zanje prirejala posebna prvenstvena tekmovanja — v prvi vrsti v podzvezah. Zaradi pomanjkanja trenerjev in inštruktorjev bodo prirejeni' krajši seminarji, katerih obisko- 1 valci ne bodo dobili posebnih spričeval in kvalifikacij, temveč bodo le pridobili osnovno znanje za začetno pravilno delo v klubih. Vsak klub naj bi imel v bodoče vsaj enega nogometnega sodnika, ki bo lahko med osta■» lim tudi vzgojno vplival na članstvo. Mladina mora biti osnova vsake športne dejavnosti. Zato je bil sprejet sklep, da ne sme biti • kluba, ki tekmuje v prvenstvenih tekmah, ne da bi imel mladinsko moštvo. Pa tudi vzgoji mladine bo treba posvetiti večjo pozornost. Zato naj bi se mladinskim moštvom, ki gostujejo v drugih krajih, omogočil tudi ogled raznih zgodovinskih znamenitosti, tovarn, kulturnih ter drugih ustanov itd. Profesionalizem ali »neama-terizem« je prišel v Slovenijo od drugod, toda kljub temu ima že pri nas močne korenine. Govoriti o škodljivosti profesionalizma je odveč. O tem so si bili edini vsi delegati na nedeljski skupščini, zato se bo tudi v bodoče nadaljevala odločna borba proti takim pojavom. Z realizacijo vseh teh sklepov bo postal nogomet res šport, ki ga goji človek iz veselja, za razvedrilo in za krepitev svojega organizma. Tako bo dosežena množičnosti in njena nujna posledica — kvaliteta. E. G. ATLETI NA PLANEM Uspeli, pa tudi neuspeli krosi najboljših slovenskih atletskih kolektivov V nedeljo se je začela pomladanska atletska sezona. Se pozimi je bilo dosti govora o pomladan-skib krosih, ker so se le-ta tekmovanja oddriavala od osvoboditve naprej. Po nekaj letih pa so ta tekmovanja izgubila svoj osnovni cilj — množičnost, iz kajere so tzSli mnogi naši znani tekmovalci. Verjetno so bili zaradi premajhne pozornosti v gadnjih letih krosi ie v atletskih klubih in niso sodelovali številni tekmovalci, ki bi se teh krosov lahko udeležili. Letos Je Atletska zveza Jugoslavije, skupaj s športnimi forumi začela akcijo za množične krose, ki bi precej prispevali k atletiki v šolah, sindikatih, JLA in druge. Kot smo pričakovali, so bili prvi — ki so začeli akcijo krosov — naši naj-večji klubi — »Ljubljana«, Odred, Svoboda v Ljubljani ter Branik in »Maribor« v Mariboru. Razen Odredovega krosa, kjer so nastopili tudi ostali člani društva, so bili drugi krosi samo interne prireditve klubov. V glavnem pa so nastopili tekmovalci in tekmo- —I—Brzoiavke Skoplje, 26. marca. — V Makedoniji se resno pripravljajo na V. republiške partizanske igre, ki bodo od 2. do 10. junija v Skoplju. Strokovnjaki smatrajo, da hodo te igre najbolj množične igre, ker bo mimo 8000 članov »Partizana« in srednješolcev sodelovalo tudi nad 2000 vajenske mladine Jn članov športnih organizacij. • • Praga, 26. marca. — V Pragi bo 1. in 2. aprila mednarodni nogometni turnir na katerem bo sodeloval tudi splitski Hajduk. Mimo Splitčanov bi se moral turnirja udeležiti tudi Radnički (Beograd). Hajduk je že pristal na sodelovanje, medtem ko se uprava Radnič-kega še ni izjavila niti za, niti proti. * V Beogradu bo danes, 27. marca svečana otvoritev prvega študentskega moštvenega šahovskega prvenstva, na katerem bo sodelovala mimo ostalih univerzitetnih reprezentanc tudi Ljubljana.. Arosa, 26. marca. — Na menarod-nem tekmovanju v veleslalomu v Arosi je zmagal Avstrijec Anderl Mol-tcrer, pri ženskah pa Nemka Seltsam. V alpski kombinaciji sta prvi mesti osvojila Švicar Feley in zmagovalka v veleslalomu, Nemka Seltsam. • Beograd, 26. marca. V prvenstveni tekmi ženske zvezne košarkarske lige med Partizanom in Proleterjem iz Zrenjanina so zmagali domači z rezultatom 79:61 (29:25). Največ košev za Partizan je dosegla Mrakova — 31. | Budimpešta, 26. marca. Madžarski1 plavalec Kovacz je v 50-metrskem bazenu preplaval v dvanajstih urah 35.2 kilometra in s tem izboljšal svetovni rekord. valke — tekači, katerih imena smo zasledili že v zimskih pripravah. Dejstvo, da niti atletski klubi sami niso zajeli vsega članstva, daje misliti, I da bi morala komisija za krose pri Športni zvezi Slovenije posvetiti večjo pozornost popularizaciji krosov in s tem tudi vprašanju množičnosti. »LJUBLJANA« Mladinke — 800 m: Pristavec 2:39,4, C. Debeljak 2:45,0, Kos 2:52,0. članice — 1200 m: Pokovec 4:38,8, Pivk 4:44,1, Kuntarič 4:49,5. Mlajši mladinci — 2000 m: Korošec 7:32,6, Hočevar 7:33,2, Pangerc 8:21,0. Starejši mladinci — 3000 m: Hafner 9:41,2, Štros 9:58,2, Mam 11:00. Člani — 3000 m: Okršljar 9:52,8, Homan 10:02,6, Kemperle 10:57,8. Člani — 6000 m: Špacapan 21:17,4, Peharc 22:00, Rebolj 22:28,8. Skakalci, metalci, sprinterji: Puc, 3:41,6, Zupan 3:43,6, Gottwald 3:45,8. ODRED Pionirke — 400 m: Bevc 1:01,5, Breščak 1:03,1, Oražcm (K) 1:04,0. Mladinke — 600 m: Hauptman 1:56,0, Valant 1:58,0, Eržen (K) 2:01,0. članice — 600 ra: Knez 1:48,1, Kovač 1:49,6, Ličen (K) 1:55,4. Pionirji — 600 m: Pezdevšek (K) 1:39,0, Polak (K) 1:45,0, Grm (Noga) 1:47,2. Mlajši mladinci — 1200 m: Ingolič 3:40,0. Udovč 3:42,4, Kozjak 3:42,5. Starejši mladinci — 2000 m: Groznik 8:47,6, Derganc 8:47,7, Simonič 8:47,8. Člani — 1200 m: Seliškar 3:31,6, Stamejčič 3:32,0, Strniša 3:53,8. Člani — 3000 m: Tratnik 11:09,6, Klančar 11:25,4, Svetina 11:25,8. SVOBODA članice — 400 m: Šušteršič 1:30,4, Čamernik 1:32,6, Svetličič 1:34,5. Mlajši mladinci — 800 m: Pilgram 2:50,2, Solarevič 2:52,2, Košir 2:53,6. Starejši mladinci: 2:52,5, Korene 2:52,8, Hrovatič 2:53,6. Mladinci — 1000 m: Pungcršič 3:03,6, Absec 3:06,4, Muhič 3:21,0. člani — 800 m: Kramar 2:33,6, Jovan 2:42,6, Pangeršič 2:52,1. Članice — 2000 m: Repič 6:53,4, Rozina 7:10,0, Dojič 7:23,6. BRANIK Atletski klub Branik je imel danes tekmovanje v krosu, ki pa se ga je udeležilo majhno število tekmovalcev. Na progi 600 m Je pri mladinkah zmagala Vobičeva z rezultatom 2:00,2. Mladinci so tekmovali na progi 1600 m in je zmagal Juteršnjik z rezultatom 5:43,0. Pri članih na 2500 m je ztnagal Kra-varič z rezultatom 8:46,0. VESTI IN DOGODK SAH »Pokalni turnir mesta Jesenic« Jesenice, 26. murca. Včeraj je bilo ob velikem zanimanju občinstva odigrano III. kblo »Pokalnega prvenstva mesta Jesenice«. Rezultati: Trampuž — Lešnik 0:1, Korošec — Jon 1:0, Misjak — Tomšič 1:0, Guzcl — Kuster remi, štrum-belj — Misura remi, Sicherl — Kreppen-hoffer remi, Sešek — Puc 0:1, v prekinjeni partiji sta Korošec in Kuster remizirala. Stanje po III. kolu: Puc 3, Lešnik 2,5, Guzel, Mišura, Kuster 2 itd. IZREDNA SKUPŠČINA NAMIZNOTENIŠKE ZVEZE JUGOSLAVIJE Nevarnost za drugo skrajnost Beograd, 26. marca. Na izredni skujv-ščini Namiznoteniške zveze Jugoslavije, ki je bila včeraj v Beogradu, so obsodili ravnanje članov prejšnje uprave, ki so kolektivno odstopili zato, ker naša reprezentanca ni odšla na svetovno prvenstvo. Delegati so si bili edini v tem, da bi morali najti možnost, da naši namiznoteniški igralci odpotujejo na Japonsko. Izvolili so povsem novo upravo, razen Viktorja Vrhovca, ki je ostal predsednik. Za tajnika je bil izvoljen Sveta Popovič. VESLAŠKI DVOBOJ Cambridge — Oxford London, 26. marca (Reuter). V tradicionalnem veslaškem tekmovanju na Temzi so študentje univerze v Cambridgeu včeraj v 102. dvoboju premagali svoje kolege Iz Oxforda. To je že 5«. zmaga študentov iz Cambridgea. Študenti iz Oxforda pa so doslej želi 45 zmag. Leta 1877 sta oba čolna prispela istočasno na cilj. Današnjemu tekmovanju je prisostvovalo približno 250.000 gledalcev. Študenti iz Cambridgea so prevozili 6778 m dolgo progo v 18 minutah in1 36 sekundah, kar Je najboljši čas po njihovem rekordnem času leta 1948 —1 17:50,0. I BOKSARSKI DVOBOJ »P UL A« (ODRED Uspela oddolžitev Ljubljančani so zmagali z rezultatom 12:8 Kaže, da so ljubljanski ljubitelji boksarskega športa željni kvalitetnih dvobojev, saj se jih je v nedeljo zvečer zbralo nad 1000 na Gospodarskem razstavišču, kjer so se spoprijeli med seboj v povratnem srečanju boksarji Odreda m Pule. Odredovi boksarji so se na ta dvoboj dolgo časa prav resno pripravljali, kajti hoteli so aoseči čim častnejši rezultat, ker so ob prvem nastopu v Pulju doživeli precej krepak poraz. Priprave niso bile zaman in gostje, ki so nastopili ,tudi tokrat v najmočnejši postavi, so morali kloniti. To se je zlasti videlo ob nekaterih borbah, kjer so domači tekmovalci povsem dominirali v ringu. Kljub temu moramo poudariti, da so bile posamezne borbe izredno ostre in zanimive, pravi užitek za gledalce. Najlepša med vsemi borbami je bila vsekakor v perolahki kategoriji med Jovanovičem (P.) in Fe- O S Q < cm O < 2 100.000 dinarjev vredno spalnico lahko dobite z žrebanjem, ki ga priredi v mesecu avgustu 1956 na j več je trgovsko podjetje z lesom, lesnimi izdelki in pohištvom »LES-UUBLJANA« z novim imenom 4-LcT- LJUBLJANA. »LESNINA« LJUBLJANA N< PO td n > 2 <—i m Pravico do žrebanja ima vsaka fizična oseba, ki v času od dne 25. marca do vključno 31. julija 1956 nakupi blaga v vrednosti nad 50.000 dinarjev pri podjetju »Lesnina« — Ljubljana. Vsem vodstvom šol in otroških domov ter drugim sporočamo, da pohite z naročili ŠOLSKEGA POHIŠTVA ki ga v bogati izbiri in solidni ceni nudi trgovsko podjetje »Lesnina« — Ljubljana, kakor tudi opremo vseh šolskih prostorov, delavnic, otroških vrtcev itd. »Lesnina« Ljubljana združuje ln posreduje lesne Izdelke ln pdhlštvo vseh vrst priznanih slovenskih podjetij, ln sicer: »Tovarna pohištva« Nova Gorica, »Stol« Kamnik, »Brest« Cerknica, KLI Logatec, »Tovarna pohištva« Maribor, »Krn« Podmelc, »Oprema« Maribor, Tovarna pohištva »22. Julij« Igrija, »Istok« Miren pri Gorici, »Tovarna pohištva« Tržič. »Tovarna pohištva« Polzela, »Mizarstvo« Ljutomer, Podjetje »Mizarstvo« Branik, »Jelovica« Škofja Loka, »Lesno Industrijski kombinat« Šoštanj, »Lesna galanterija« Ljubljana, »Roleta« Kranj, itd. »Lesnina« Ljubljana posreduje tudi lesne Izdelke naslednjih slovenskih podjetij: LIP — Postojna, LIP — Slovenske Konjice, »Savinja« Celje, »Lesonit« Ilirska Bistrica, KGP — Kočevje, »Zales« Litija, LIP — Nazarje, LIP — Slovenj Gradec Itd. Za vse vrste pohištva, lesa, lesne galanterije in opreme notranjih prostorov se obračajte vedno na renomirano trgovsko podjetje »LESNINA« LJUBLJANA ki vas solidno postreže v svojih poslovalnicah v Celju, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Slovenski Bistrici, Solkanu, Logatcu, Škofji Loki, Prestranku, Puli, Reki, Splitu, Šibeniku, Zagrebu, Beogradu, Nišu. Subotici, Novem Sadu, Banja Luki, Sarajevu in Tuzli. 1221 ga je diskvalificiral, Bitencu pa sta P padli obe točki. Gostom jei pripadla zmaga v srednji kategoriji, kjer * nastopila Pijača in Garvas. Slednji je častno boril in izgubil po točkah« . Najkrajša borba je bila v polte*** kategoriji med Pavličem (O.) in Mi šem, kjer se je gost predal. To je b druga zmaga s t. k. o. v korist Odrea j medtem ko sta se v tožki kategoJ Eršte (O.) in Jelkič (P.) razšla z neon ločenim rezultatom. , Organizacija dvoboja je bila door • sodniki Pušenjak, Podbevšek (°ba riugu) Mozer, škafar (točkovni) Pa svojo nalogo opravili srednje dobro. Rezultati: Odred — Pula 12:8 ^ muha kategorija: Tivadar 2:0 brez b° ' be: bantam: šeremet — 2mag 2:0 po to. kah; pcrolahka: Slavič F. — Jovano 1:1; po!welter: Mencej — Rebac t. k. o. lahka: Slavič L. — Barbekov o-p. t.; welter: Bonič — Prešern 2:0 p*V polsrednja: Bitenc — Banovec 2:0; nja: Garvas — Pijača 0:2 p. t.; poltea* • Pavlič — Miloš 2:0 t. k. o.; težka: Er««* — Jelkič 1:1. rijem Slavičem (O). V prvi rundi je bil gost boljši od Slaviča, v drugi rundi se je bojna sreča obrnila v prid Slaviča, medtem ko so sodniki v tretji rundi odločili, da je borba neodločena. Odred si je začel nabirati točke že v muha kategoriji, kjer Tivadar (O.) ni imel nasprotnikov — torej 2:0 za Odred. V bantam kategoriji je Šeremet (O.) nadvladal po točkah nad Zmagom in se mu tako maščeval za poraz v Pulju. Prvo zmago s t. k. o. je priboril Odredu Mencej nad Rebcem v polwelter kate- Soriji, nakar so gosti dosegli po vrsti ve zmagi: v lahki kategoriji je zmagal kandidat za državno reprezentanco, Barbekov nad Ladom Slavičem ,v welter kategoriji pa Bonič nad Prešernom. Zal je prišlo tudi do nediscipliniranega izpada, in sicer .v polsrednji kategoriji. Puljčan Banovec je naredil v borbi z Bitencem nešportni izpad, zaradi česar ga je sodnik opomnil. Banovec je začel sodnika zmerjati in le-ta Upravni odbor TEKSTILNEGA ZAVODA »CVETA DABIČ« TITOVO UZICE razpisuje natečaj za dva tekstilna tehnika predilniške stroke za delovn0 mesto vodje izmen Pogoji: Srednja tehnična tekstidjia šola in urejena vojaška obveznost. V poštev prihajajo tudi z®" četniki. — Plača po tarifnem pravilniku. * 1223 TOVARNA CEMENTA »Novi Popovac« Popovac pri Paražlnn potrebuje — 2 strojna Inženirja za obrat ln konstrukcijski biro, s prakso ln brez nje; — 4 strojne tehnike z najmanj 4-letno prakso za delo v obratu ln konstrukcijskem biroju; — referenta za nabave v komercialni službi s popoln0 srednjo ekonomsko šolo ln daljšo prakso, z obveznim poznavanjem materiala ln domačin podjetij; — 5 visokokvalificiranih električarjev za obrat, z daljšo prakso kdt visokokvalificirani, z obveznim znanjem čitanja načrtov; — 4 visokokvalificirane ključavničarje za obrat, z daljšo prakso; — prometnega uslužbenca za sprejem ln odpremo po železnici, s popolno srednjo prometno šolo ln z dobrim poznavanjem predpisov JDZ; — strojnika za Diesel-lokomotivo z Izpitom pri JDZ. Stanovanja zagotovljena. Plače po sporazumu. • Ponudbe z življenjepisom pošljite na zgornji naslov do dne 19. aprila 1956. Na osnovi 95 člena Uredbe 0 ustanavljanju podjetij in obrti • razpisuje »Brest«, tovarna pohištva ln lesne galanterije, Cerknica, službeno mesto za ŠEFA RAČUNOVODSTVA Potrebna kvalifikacija'/ ekonomska fakulteta s 5-letno prakso, aU srednja šola z 10-letno prakso. Prednost Imajo kandidati * prakso v lesni industriji. Ponudbe s krajšim življenjepisom Je poslati na naslov: »Brest«, tovarna pohištva ln lesne galanterije, Cerknica, ^ »ulili »mi 11111111111111% ................................................................................. MANNING 0’BRINE Doživetie na Maurcusu 16 ROMAN »Obžalujem, gospod, nimamo jih. Toda tamle v kotu je javna govorilnica.« »V redu, hvala.« Pravzaprav je bilo to dobro. Ce hoče mož s plavo lasuljo telefonirati, mora priti dol. Stopil sem k Renčju in naročil večerjo. Pokazal sem na mizo v kotu, od katere si lahko vse videl. Ko nama je natakar postregel in odšel, sem Renčju povedal vse, kar sem bil odkril. »Kaj bova storila zdaj?« »Tega še ne vem dobro,« sem odgovoril, »razen, da je treba paziti na moža s plavo lasuljo.« »Ali misliš, da se mu zdi kaj sumljivo?« »Morda, toda nekaj moram tvegati.« »Ali si prepričan, da je on eden tistih dveh, ki sta te vrgla v morje?« »Ne. Njegovega glasu nisem mogel spoznati, ker je spregovoril Samo nekaj besed. Nosi pa enake sandale. Pravzaprav to ne pomeni mnogo, ker sem videl mnogo ljudi s podobnimi sandalami.« »Prav praviš, Michael. To nič ne pomeni, ker so bele sandale letos v modi.« »In vendar bi utegnil ta Culot pomeniti neko sled. Nekako je zapleten v vso stvar, ker si ne morem misliti, da je Duprejeva smrt samo golo naključje, da gre za samomor.« »Prav praviš. Toda kaj morava storiti zdaj?« »Nekaj sem zasnoval, kar bo za trdno rodilo sadove,« sem dejal. Potem sem odrinil krožnik od sebe, vzel v roko žlico in začel risati po namiznem prtu ... 9 Pil sem že drugo kavo in napeto razmišljal o vsem. Renč je odšel, kakor sva se bila dogovorila. Najin načrt je bil skovan. Od tistega trenutka je bilo vse odvisno od moža s plavo lasuljo. Upal sem samo, da še ni legel spat. To bi pomenilo, da bom moral dolgo čakati. Za to pa nisem bil nič kaj navdušen. Bil sem utrujen, obraz in vse telo pa sta me še zmerom precej bolela. Zazehal sem, prižgal novo cigareto, da bi ostal buden, in sklenil preveriti, kaj se dogaja. Odšel sem v prvo nadstropje in gredoč po hodniku sem precej glasno žvižgal. Nad vrati sobe številka 12 je bilo videti luč. Pustil sem vrata priprta ter odložil plašč in ovratnico. Hodil sem po sobi in žvižgal kar naprej, pazljivo pa sem motril zrcalo nad umivalnikom. Iznenada je luč v sobi na nasprotni strani ugasnila in vrata so se za nekaj centimetrov odprla. Sedel sem na posteljo, glasno zazehal in si jel odvezovati čevlje. Potem sem stopil k vratom in jih zaprl, kakor da sem šele tedaj opazil, da so samo priprta. Mislil sem, da je videl dovolj. Dovolj, da bi mislil, da se pripravljam k počitku. Sezul sem. en čevelj in pustil, da je padel na tla. Potem sC® prisluhnil. Slišal sem, kako se vrata zapirajo, kako se obrača klju • v ključavnici in kako odmevajo težki koraki po hodniku. Pustil »e10 še drugi čevelj pasti na tla, potem pa sem malo počakal. doki®* niso koraki utihnili. Nato sem stopil na drugo stran sobe, ugaSl luč, se splazil k oknu, odgrnil malce zaveso in pogledal na ulic°’ Videl sem del ulice pred hotelom, »Jaguar« in najin avto pa st° stala v vzporedni ulici. Kmalu je mož s plavo lasuljo prišel iz l*° tela, stopil k Jaguarju, sedel vanj in se odpeljal.' Skoraj v iste10 trenutku jq odpeljal z druge strani taksi za Jaguarjem. Oba avtl1 mobila sta odpeljala proti središču mesta. Ugasil sem cigareto in se hitro oblekel. Odšel sem iz svoje sohe’ zaklenil vrata in spravil ključ v žep. Našel sem metodo, kako Prl|! v sobo številka 12. Kljuka je bila v prikladni višini, okno nad v*a pa odprto. Ovil sem robec okrog noge, da mi ne bi spodrsni s kljuke, in po treh poskusih sem nekako zlezel v sobo. Stopil sem k oknu, zagrnil zaveso in prižgal svojo elektri?0® svetilko. Soba je bila opremljena tako kakor moja. S pregled°v® njem omare in predalčnika nisem tratil časa. Pod posteljo ®e ^ opazil kovček, ga pobral in postavil na mizo sredi sobe. Kljn^8^ nica je bila preprosta. S pilico za nohte sem jo kaj hitro odkl®nl Vsebina kovčka je bila na prvi pogled nedolžna. Umazan*| srajca, nekaj robcev, nekaj razglednic in druge stvari, ki jih jet0 ‘. človek na potovanje. Zapomnil sem si, kako so bile te stv8 ^ zložene v kovčku in jih pazljivo pregledal. Kmalu pa sem spozn8^ da ni med njimi nič zanimivega. Potem sem s prsti otipal s te kovčka in naposled našel skrit predalček, v njem pa adresar. JUGOSLOVANSKE LOTERIJE bodo naprodaj od 28. marca 1956 LOTERIJE TEHTNICO 500 kg, v zelo dobrem stanju Tovorna pohištva Maribor - Pobrežje, tel. 36-86 usta pod Številko »1173«. 1173 OBVEZNI PRVI IN PERIODIČNI ZDRAVNIŠKI PREGLEDI OSEB V DELOVNEM RAZMERJU .1* Z uredbo o opravljanju prvih in v J 1 č°ih zdravniških pregledov oseb delovnem razmerju (Uradni list LRS ev* 43/53) so bili obvezno predpisani: t>v * prv‘ zdravniški pregledi oseb, ki dri P° šestmesečni bolniški ali v*h P.rekinitvi nastopajo službo, dalje onih, ki spreminjajo poklic in vseh i^ncev. ki nastopajo uk ter vseh, ki JJ® Posredovalnica za delo posreduje ®°vo zaposlitev; , b) periodični zdravnifiki pregledi va-i»ev. v yseh panogah gospodarskih de-oeeb do 18. oziroma 21. leta »£55$** ter oseb, ki opravljajo zdravju “*jiva in nevarna dela. „ j;. Prve zdravniške preglede po cit. *eabi opravljajo: . v Ljubljani — vsi občinski zdrav-j Vcn* domovi ter Železniški zdravstveni -P®*., le da prve preglede vajencev - •* «*» pregl ftJi 1 j® za ves okraj Ljubljana samo *»«ka poliklinika v Ljubljani, m« , v®n Ljubljane — zdravstveni dotika 08UP^e' Litija, Kamnik In Vrh- oh ^močju okraja Ljubljana — vse ba N 6 ^kulante ter zdravstvena služ-* Notranje uprave — (ta le za osebe poslene v enotah Notranje uprave). 1, Pooblaščeni zdravstveni zavodi oprav-7i?rr*° zdravniške preglede: jlx "P Center —-; v ambulanti na Miklo-7 ®vi c. 20/1 soba 117 — vsak dan od * ure, ~ v ambulanti Mirje vsak 7n Cetrtek °d 7—9 ure, . .. Slška — v ambulanti na Černe- JI (Sp. Šiška) in Celovški 135 (Zg. Ure ^ — vsak torek in petek od 14-—13 5 /ti Moste — v ambulanti na Krekoyi m .°8 e zahodni del) in Pregarčevi 5 os te vzhodni dol) — vsak dan od nre, j)., Bežigrad — v ambulanti na Jo- odn iiova 37/b ~ vsak torek in petek 7n n 13.llrc’ Hudnik — ambulanta Ižanska ce-h..i ”*T ^ petek od 7—9 ure, am- nmi 1 ^ofljica — torek od 12—13 ure. Sre nt« Ig Poncdeljek od 12—13 1« ?P Polje — vsak torek in petek od 7nUre, Šentvid — vsak ponedeljek in 7rv j? ^uro ^ od 15—19 ure, 7n ii Črnuče — vsak torek od 8—9 ure, 9 Pomnik — vsak torek in petek od Uni t Vre (za rentgen), od 12—16 nre 7pJ1t Pregledi), vsni, — vsak torek od 8—12 nre, Zn 0^ ^—t® ure» v««lr r,"ni^a ~ vsak torek od 13—16 ure, 7nA /i od 7-1® ure, Ure A Grosuplje — vsak dan od 14—15 c .^cl®zniškl zdravstveni dom, Celovška 16 •i*' vsak dan od 7—12 uro in 14.30— x Vr,° (razen v soboto popoldne), — * i , Poliklinika, Aškerčeva c. 26 ol * od 7—8.30 ure, Hom SaJii am^u^ante “* y ®vojem red- liai#fr^°j^nG zdravniške preglede oprav-nravstveni zavodi v dogovora z x AL8ko organizacijo. Rledn . v®zno*ti prvih zdravniških prevoj J® absolutna: državni organ, za-dR] ’ .B?sP°darska organizacija in zasebni UierU i smejo sklepati delovno raz-2dravr*m z Rebami, ki so bvle pred tem uredb v Pregledane po predpisih cit. slitvi,* travniški pregledi pred zapo-5amo , n°^ se p°kg * 1: S- In »• z«varovaniii * 0 zdravstvenem ostal; “Bavcev in uslužbencev, stroiSke sani?” N Pf PrefledoT krijejo nanis»H . naP°tnici je potrebno P«l0di«„.fcd0, pln*“ Poglede! - StroSki ZMarov^n sistematičnih preglodov 'kih ..“Polenih pri Rosnodar- jalcih ustanovah in deloda- ^remnni,,:8® po predpisih obvezni, ostannv« JO K°sP°darsko organizacijo, *n°vo oziroma delodajalca. Pedla.i ^TJ^^n spričevala, ki se na atvene«. člena zakona o zdrav- zavarovanjn delavcev in usluž- bencev izdajajo osebam, ki se zdravniško pregledujejo v smislu predpisov o obveznih prvih in periodičnih pregledih, so takse prosta po 1. točki 6. člena Zakona o taksah, ker gre za listine predložene v javnem interesu. 6. Neizpolnjevanje predpisov o obveznih prvih in periodičnih zdravniških pregledih ima za posledico upravno kazenski postopek; odgovorna gospodarska organizacija oziroma zavod se lahko kaznuje z denarno kaznijo do 100.000, od- Sovorni posameznik pa z denarno kaznijo o 10.000 din. V Ljubljani, 23. marca 1956. TAJNIŠTVO ZA ZDRAVSTVO OLO LJUBLJANA slovenska akademija znanosti in umetnosti obvešča, da bo v četrtek, dne 29. marca 1956 ob 11 dopoldne v dvorani Akademije obramba doktorske disertacije za pridobitev znanstvene stopnje doktorja znanosti na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani. Kandidat ing. Janez Dekleva, strokovni sodelavec Inštituta »Jožefa Stefana« bo branil svojo disertacijo s temo: »Energijske razmere v radiofrekvenčnem masnem spektrometru«. Vsaki kopeli nog žlico »JELA« soli. »JELA« sol desinficira, krepi živce, osvežuje in preprečuje neprijeten duh po potenju. KONCERTI V Četrtek, dne 29. marca, vokalni koncert za rdeči abonma. Dirigira Robert Schollum lz Linza, sodelujejo Vilma Bukovčeva, sopran, Janez Lipušček, tenor, Hilda Lobe, violončelo, Franc Bregar, oboa. Na sporedu dela SchUtza, Brahmsa, Mihauda, Kodaly-ja, Škerjanca ln Orffa. Izvaja mešani zbor Slovenske iilharmonlje, korepe-tiral Janez Bole. PREDAVANJA Turistično društvo Ljubljana vabi na turistično predavanje z naslovom: »Ali poznate kulturne znamenitosti Ljubljane*, ki bo v četrtek, 29. marca ob 20 v dvorani Republiškega zavoda za socialno zavarovanje v Kidričevi 5. predaval bo prof. Sumi, konservator Mestnega muzeja. — Predavanje bo spremljano z novimi barvnimi dla-. pozitivi. Prirodoslovno društvo v Ljubljani vabi na poljudno-znanstveno predavanje prof. dr. Boža Škerlja: Puščavski Jugozahod ZDA. — predavanje, spremljano z barvnimi diapozitivi, bo danes ob 20 v Prirodoslovni predavalnici Univerze, vhod lz Gosposke ulice. GLEDALIŠČA SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE DRAMA Torek, 17. marca: Zaprto. Sreda, 28. marca ob 20: Cehov: >7(1 sestre«. Abonma K. Četrtek, 29. marca ob 20: Cehov: »Tri sestre«. Abonma B. Petek, 30. marca: Zaprto. Sobota, 31. marca ob 20: Shakespeare: »Henrik IV.«. Izven ln za podeželje. (Falstaff — Pavle Kovič.) OPERA Torek, 27. aprila ob 19.30: Mozart: »Flgarova svatba«. Abonma C. Sreda, 26. marca ob 19.30: Martin«: »Ženitev«, Pucclnlr »Glanni Sehlcchl«. Jubilejna predstava ob 33-letnld umetniškega delovanja baritonista Vekoslava Janka. Četrtek, 29. marca ob 19.30: Martinu: »Ženitev«, Puccini: »Glanni ScttieehU. Ceven (kot premiera). Petek, 30. marca: Zaprto. "MK8TNO GLEDALIŠČI? UUBUANA I Gledališka pasaža Torek, 27. marca ob 30: Pepplno de Flllppo: »NI res — pa le verjamem«. Abonma red Torek. Vstopnice so tudi v prodaji. Sreda, 28. marca ob 30: Pepplno de Flllppo: »NI res — pa le verjamem«. Vstopnice so tudi v prodaji. Četrtek, 29. marca ob 20: pepplno de Flllppo: »NI res — pa le verjamem«. Abonma red Četrtek. Vstopnice so tudi v prodaji. Z odličnim uspehom Je diplomirala na ekonomskem oddelku pravno-eko-nomske fakultete v Ljubljani tovarišica Mara Bešter lz Kamnika. Kolegi čestitamo. MARIBORSKE VESTI DEŽURNA LEKARNA Torek, dne 27. marca: lekarna »Pri gradu«, Partizanska cesta 1. Sreda, dne 28. marca: lekarna »Studenci«, Gorkega ulica 18. KINO PARTIZAN: Ameriški Ulm: »Beg lz trdnjave«. UDARNIK: Ameriški _ barvni film: »Letno gostovanje«. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Torek, 27. marca ob 19.30: B. Brecht: »Gospod Puntlla ln njegov hlapec Mattl«. Red LMS-2. Sreda, 28. marca ob 19.30: Auber: »Fra Dlavolo«. Red A. Umetnostna galerija. Razstava reprodukcij britanskega romantika W. 1 Blaeka. Razstavljenih Je 40 okvirov z reprodukcijami akvarelov, Jedkanic ln perorlsb. Razstava Je odprta dnevno od 10—18 do 31. marca 195«. CELJSKE VESTI CELJSKO GLEDALIŠČE Sreda, 28. marca ob 14.30 ln 20: Herman Wouk: »Zadeva Calne«. Gostovanje v Novem mestu. Četrtek, 29. marca ob 15: Miloš Mikeln: »Atomske bombe ni več«, m. srednješolski abonma. Petek, 30. marca ob 15: Herman Wouk: »Zadeva Calne«.' I. srednješolski abonma. Sobota, 31. marca ob 30: Herman Wouk: »Zadeva Calne«. Izven. Nedelja, 1. aprila ob 14: Hormon Wouk: »Zadeva Calne«. Gostovanje v Topolšici. KINO »UNION«: Ameriški film: »Kapetan Carey«. predstavi ob 18 ln 20. »DOM«: Ameriška barvna risanka: »Peter Pan«. Predstavi ob 18.15 ln 20.15. VESTI IZ TRBOVELJ KINO »SVOBODA - CENTER«: AmeriSkl film: »Slika Doriana Graya«. IZ MURSKE SOBOTE KINO »PARK«: Ameriški film: »Zaseda«. RADIO LJUBLJANA RADIO LJUBLJANA Spored za torek, 27. marca Poročila: 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00 In 22.00. 5.00—6.00 Dobro Jutro, dragi poslu-Salell (pesteer glasbeni spored) — 6.10 Reklame — 6.20 Naš Jedilnik — 6.2S Mali glasbeni mozaik — 7.10—8.00 Zabavni zvoki — 11.00 Radijski koledar — 11.05 Tečaj esperantskega Jezika — 24. lekcija — 11.15 Mali dopoldanski koncert — 11.45 Cicibanom — dober dani (dve zgodbi Vida Pečjaka: »Grdi močerad« in »Crvovto maščevanje«) — 12.00 Pisan spored slovenskih narodnih pesmi in napevov — 12.30 Kmetijski nasveti — Ing. Miran Veselič: Obnavljajmo vinograde po predhodnem gnojenju na zalogo — 12.40 R. Wagner: Duet Elze ln. Lohengrlna lz tretjega dejanja opere »Lohengrln« — 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 13.35 Spored simfoničnih skladb — 14.30 Lahko glasbo Izvaja orkester Radia Ljubljana — 15.15 Zabavna glasba — 15.40 Utrinki lz literature: Sam Woods: Neznanka lz Seine — 16.00 V svetu opernih melodij — 17.15 Želeli ste — poslušajte! — 18.00 Zunanje-politlčni feljton: Šesta sovjetska petletka — 16.12 Klavirske skladbe Mendelsohna, Chopina in Schumana — 18.30 Športni tednik — 19.00 Radijski dnevnik — 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame — 20.00 Tedenski zunanje-politlčni pregled — 20.10 20 minut slovenskih narodnih pesmi, polk ln valčkov — 20.30 Radijski igra: F. G. Lorca: Yerma (prva Izvedba) — 21.30 Lepe melodije — 22.15—23.00 Nočni koncert — 22.15 do 23.00 UKV program: Plesn? glasba — 23.00—24.00 Oddaja *• tujino — na valu 327,1 m (prenos lz Zagreba); VESTI IZ KRANJA PREŠERNOVO GLEDALIŠČE Sreda, 28. marca ob 13: »Velika be-1 seda«. — Zaključena predstava za, gimnazijo Tržič. Petek, 30. marca ob 18: Sellškar.Flli- j plč: »Bratovščina Sinjega galeba«. | Zaključena predstava za tovarno »Iskra« Kranj. Nedelja, 1. aprila ob 10: »Janko ln Metka«. Matineja po znižanih cenah (30 din); ob 16: »Velika beseda«. Izven ln za podeželje. , KINO »STOR2IC«: Ameriški film: »Steklena pajčevina«. Predstave ob 18, 18 ln 20. Danes zadnjikrat. Z JESENIC IN OKOLICE Zdravniško dežurno službo na Jesenicah Ima od 23. do 80. marca 1956: dr. Stanka Rosensteln, Javomlška pot št. 24. ■»t., KINO JESENICE: »RADIO«: Amer. fnm: »Mostišče«. Predstavi ob 18 ln 20. »PLAV2«: Ameriški film: »Opičje norčije«. Predstavi ob 18 ln 20. DROBNI OGLASI HARMONIKO »Scandalll«, dobro ohra-. njeno, prodam. Naslov v upravi LP. 195 ZLATO ZAPESTNO URO, električni ventilator, celo dolino, torpedo za kolo ln album za znamke prodam. Naslov v upravi LP. 1245 Nenadoma je umrl v 53. letu starosti naž dragi mož in oče ivan Solar 'bivši avtoprevoznik Pogreb bo v sredo, dne 28. marca 1958 ob 16. mri na blejsko pokopališče. kujoči: žena Urška roj. Golob; Ivan, Albin, Silvo, Marija oitroci in ostalo sorodstvo. Bled, Gorje, dne 26. marca 1956. LOKAL V STROGEM CENTRU ZAGREBA, PRIMEREN ZA INDUSTRIJSKO PRODAJALKO, ODSTOPA GOSPODARSKO PODJETJE PROTI POVRNITVI ADAPTACIJSKIH STROŠKOV. Vprašajte na upravo ZRLEDA 1 KINO Italijanski film: »Pesmi za ulice«. Predstavafob 20. W v\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\VCV\»KVO»KV\\W Javna < UPRAVA ZA CESTE OLO GORICA ^ RAZPISUJE JAVNO DRAŽBO ZA: • TOVORNI AVTO »FIAT 621« 3-tanald, prekucndk v voznem stanju • TOVpRNI AVTO »SPA« 2-tonski, v voenem stanju • TOVORNI AVTO »MERCEDES« ^ 3^tonski, v voznem stanju • TRAKTOR »FIAT« • goseničar, 50 KS, z rezervnim motorjem, menjalnikom in gosenicami, v brezhibnem starjju • OSEBNI AVTO »LANCIA APRILIA« v voznem stanju • DV0BRAZDNI PLUG za traktor »STEYER«, nov • RAZNE REZERVNE DELE, DIFERENCIALE, MOTORJE za zgoraj omenjena vozila Dražba bo dne 31. marca 1956 ob 9. uri v prostorih Ž delavnice UPRAV#: ZA CESTE OLO GORICA v Tolminu. < Udeleženci dražbe se morajo izkazati s potrebnimi poobla-^ stili in potrdili o razpoložljivih denarnih sredstvih. ^ 120 TAKOJ PRODAMO: VERI2NI REZKAR »FEST0« lipa KFS z vgrajenim elektromotorjem 2,5 KS, 3000 obratov STROJ ZA R0GLIČENJE tipa 1948 velikost plošče 20 X 120 cm, z vgrajenim elektromotorjem, 2900 obratov. Stroja sta v odličnem stanju OSEBNI AVTOMOBIL »0PEL-ADAM« 4-sedežni, 23 KS, karoserija »Caravan«. TOVORNI AVTOMOBIL »MAGIRUS DIESEL« 3,5 ton, 80KS.— Avtomobila sta v odličnem stanju KINO »UNION« AmeriSkl barvni film ,Mogambo‘ Tednik »Filmske novosti St. li« samo pri prvi ln zadnji predstavi. Predstave ob 16, 18.15 ln 20.30. V glavni vlogi Clark Gable, Ava Gardner ln Grace Kelly. Prodaja vstopnic od 9.30 do 11 ln od 14 dalje. KINO »SLOGA«: Franc, film: »Štirje brez postelje«. Brez tednika. Predstave ob IS, 17, 19 ln 21.15. V glavni vlogi Frangolse Araoul ‘ln Martine Carol. Danes zadnjikrat. Ob 10 matineja amer. barvnega filma: »Mogambo«. KINO »VIC«: Amer. film: »Lepo se obnašaj«. Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 ln 21. V glavni vlogi Farley Granger ln Shelley Wlnters. Prodaja vstopnic v obeh kinematografih od 9.30—11 ln od 14 dalje, za KINO -T R I G L Premiera ameriškega filma »Smrt prihaja« Tednik. — V glavni vlogi Edmond 0’Brien ln Pamela Britton. Predstave ob 16, 18 ln 20. Prodaja vstopnic od 18 dalje. KINO -KOMUNA« Italijanski film »0. K. Neron« Tednik: Filmske novosti St. 12. —> Predstave ob 15, 17, 19 ln 21. Prodaja vstopnic od 9JO—11 ln od 14 dalje. matinejo pa od 9 dalje. KINO »SOCA«: Amer. film: »Lepo sa obnašaj«. Predstave o,b 16. 18 in 20. Prodaja vstopnic samo od 14 dalje. MLADINSKI KINO LM, Kotnikova 8. predvaja za mladino od 14. leta dalje Italijanski film: »Moj sin profesor«. Predstavi ob 9.30 ln 15. KINO »LITOSTROJ«: AmeriSkl film! »Gospa Minnlver«. Tednik: Filmsko novosti St. 6. Predstava ob .20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. Danes zadnjikrat. KINO »SISKA« Premiera ameriškega filma »Smrt prihaja« V glavni vlogi Edmond 0’Brlen ln Pamela Britton. Predstave ob 16, 18 la 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje. KMETIJSKA ZADRUGA CAJNARJE NAD CERKNICO razpisuje delovni mesti za: UPRAVNIKA in KNJIGOVODJO Pogoj za upravnika: nižja kmetijska šola ali njej enaka Izobrazba. Pogoj za knjigovodjo: srednja ekonomska šola ali srednja šolska izobrazba z najmanj triletno prakso v zadružnem knjigovodstvu. / Plača po dogovoru, stanovanja zagotovljena. — Nastop službe takoj. — Javite se na naslov najkasneje v roku 15 dni po objavi v časopisu. ___________________________________________________ 1240 RAZPISUJE naslednja službena mesta za: ^ T r T ir ostra po letu 1938 avstrijsko ljudstvo "ml zaradf katere so očitno ir \mU+irarr\ ____ zima, zaraoi Katere so o BREZ GUVERNANTE k volitvam — brez guvernante, kakor tu pravijo. Nacistične in zavezniške okupacije je po osem- marsikje zakurili bolj, kot bi bilo potrebno. Toda vedno ni bila P°' trebna njihova pomoč, kajti ga' najstih letih konec, vendar tudi vr od letošnjih volitev ne pričaku- “Yii ^ d La- i ml1 »praznih rok«, ker si pos* jejo bistvenih sprememb. i mozniki včasih dovolijo tudi ne' Za zdaj se Dunajčani bolj ko okusne šale. Statistika pa o prognozah političnih strank menijo o tehnični in finančni plati volitev. Stroški volilnih priprav i rekord znašajo šest in pol milijonov šilingov. Urediti bodo morali deset tisoč volišč in izbrati 4099 volilnih komisij. Ze zdaj imajo zaradi volitev precej dela poštarji. Njihove torbe so vsak dan težje, ko morajo razen običajne pošte Rrenašati tudi vse bolj obsežno propagandno gradivo vseh političnih strank, naslovljeno vsem družinam brez razlike. Koliko iz- j med teh propagandnih pisem roma naravnost v peč, ostaja nepojasnjeno. Volilna propaganda pa dobiva čedalje bolj vsiljive oblike in se bo v prihodnjem mesecu še stopnjevala. Raznim trenjem, ki so zrahljala koalicijske vezi obeh glavnih avstrijskih strank, se je pridružil spor za vodstvo v družbi za civilni letalski promet. Lani je doseglo letališče Schwechat rekord: imelo je 5578 ali triinpol-krat več vzletov in pristankov le- pove, ali so tudi te neljube pote* gavščine v februarju doseg‘e Dunajčani in z njimi njihovo gospodarstvo pa si žele druga1;' nega rekorda, kakor vedno le zanje veliko pričakovanje bližw* turistična sezona. S. Berger teti za tri minute v višave nad tal ko v letu 1954, kar pomeni, velesejmom. Vzlic ne prav ceneni tarifi je bil helikopter od jutra do večera zaseden. Njegova nabavna cena milijon šilingov je bila tako visoko preplačana. Marsil|pteri obiskovalec pa se je razen ogledovanja zadovoljil da je bilo na njem 94.000 potnikov ali 72 odstotkov vseh letalskih potnikov Avstrije. Zato postaja toliko pomembnejši boj za oblast v avstrijski letalski družbi, ki že hudo konkurira tujim linijam. PISE: V. GRAD RISE: JURČEK »Ali smem razumeti to Kavboj Jimmy Vsi so se zakrohotali, Jurčku pa se je Plešasti Tom zasmilil. Tiho mu je rekel: »Dvignite me, da bom dosegel vašo plešo.« Narisal mu je prekrasne kodraste lase. »Ooo!?« so strmeli vsi »Mene ni nikoli strah!« se je uprl Jurček In vprašal: »Kaj pa vi? A11 sl upate v deželo Ko-mančev?« »Ilo-ho!« se je zasmejal Plešasti Tom. »Seveda si upam.« »Kaj si ne bi upal,« se je namuznil Jimmy. »Saj ga ne morejo skalpirati, ko nima las!« Tom je ves navdušen vzkliknil: »Jurček, kadar boš potreboval novo radirko, nov svinčnik, nove barvice ali nov risalni blok kar k meni pridi!« r bt*' »Oprostite, ali ste inieH do že prej?« MILIJONARJI MED SEB°\i »Halo Fred! Vidim, d° * nov avto.« ^e- »Ja. Ondan sem moral fonirati v trgovino z ayt0 pa nisem hotel odloiiti sW ne da bi kaj kupil.« PREVEC PESTER to; »Vaš podlistek je da preveč pester,« pravt u. vrii in pokaie na rokopis. *jieze ‘' než je bil zelo zelen od 3 fai-Starčev obraz je bil r&e* 0 burjenja ... Dekle je buo ^ ko zid ... Kočijaž pa je bn od mraza.«