BOSTNIN A PLAČANA V GOTOVIN POSBMEZNH šttJEVICKS 1.25 DIN DELAVSKA POLITIKA 1] IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH © Naročnina r Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din 75.—» — Uredništvo in uprav*} Maribor. Ruška cesta i poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun tt 14 335. — Podružnice: Ljubljana. De-lovska zbornica — Celit. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — RokoplM *e ne vračajo. ~ Netrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaia. vsaka beseda Din 1.—, *uUt »glasi, ki tUušii« v socialne namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din OJff Žtev, 7 > Marmor, torek, dn« 17. januarja 1939 • Leto XIV Val reakcije Pogostoma se čudimo, kako je mogoče, da zlasti po vsem kulturnem svetu s tako silo nastopa reakcija. Vsi lep! ideali, vsi problemi, in programi zginja-jo z dnevnega reda, kakor led ob spomladanskem južnem vetru. Tako se nam zdi. Ni pa to popolnoma resnično. Proces se vrši dejansko le navidez, ker se življenjske ali socialne razmere ne obračajo na bolje, ampak kvečjemu na gorje. Princip izkoriščanja in princip terorja nad človekom se poostrujeta prav r ta namen, da se zamaši usta onim, ki zahtevajo telesni in duhovni kruh. Če se nekoliko ozremo samo v sociološko literaturo, vidimo takoj, kako temeljito je dognana socialna, veda. Na vse strani je pojasnjena in utemeljena. Reakcija socialnih ved tudi ne taji ali pobija direktno. Ne, tega ne dela. Bori se le proti onim, ki bi radi izvojevali socialno pravico na svetu, bori se proti delovnim slojem, ki zahtevajo enakopravnost in svobodo duha. Reakcija nima poguma, da bi zastavila tu svoj boj marveč se bori le proti borcem za ta ideal, Ta način boja reakcije najbolj priča, da ni idealen. Priča pa tudi, da je naperjen izključno proti človečanskim Pravicam delovnega ljudstva v prid interesov onih, ki imajo dobiček od tega, če delovni sloji ne pridejo do svojih pravic. Val reakcije je nastopil zaraditega, ker so delovni sloji, premalo odločno branli svoje oozicije in premalo poglabljali med. ljudstvom velike cilje. — Socialna veda se je sicer izpolnjevala, n' se P^ 7 vsemi silami uvajala v praktično življenje ne v kulturnem in ne v praktičnem oziru. To je naj večje zlo. Tecretično se je razpravljalo o socializmu, socializem je dognana veda, preslabo pa je bilo nje gibanje, da bi posamezne probleme praktično uveljavljalo. ie kapitalistična reakcija, ki hoče zatreti resnico socialistične vede s preganjanjem soljudi in uničevanjem socialistične literature, izrabila. Davno pa t0 ni še vse. Kapitalizem una krepke pomočnike. Ti pomočniki so vplivi, ki hočeio pahniti človeštvo v srednji vek, k; hočejo odrekati človeku svobodo volje in duha ter ga pah-”lW nazaj v srednji, vek, da pozabi, da ^ človek in da sme zahtevati zase nako pravico, kakor vsi oni drugi in a sme tud1 borit' zanio. Tako civili-acJl° usiljujejo danes človeku, k; ima Til- no ,e P° boži' p°- o 1 .Ustvarjen. Lahko bi vprašali, po ei. a vi podobi so pa ustvarjeni vsi oni, ki sočloveku odrekajo vse te vrline? Pa naj bo to ie kakorkoli. Vsi vidimo in čutimo to. To nas pa mora jeziti, boleti. Pa kaj naj napravimo? V tej reakcionarni Jobi nam pač nič drugega ne preostaja, kakor da vršimo svojo veliko kulturno misijo. Naš boj n*c.a iti proti političnim reakcionarcem jn Proti zasužnji vanju duha in teles. Ne le zato, ker je vse to škodljivo našemu gibanju, ampak tudi zat0. ker fa-,7eJska kultura ubija človeškega in spravlja razvoj na stranpota, k! vodijo naravnost v degeneracijo človeštva. , , ■? .naWa delavstva je kulturno delo, dvjg človeškega duha. Svefa je borba za svobodnega človeka. Nobena si a nas v tem delu ne more in ne sme R R asgovon v Rimu »rez sKiepov Sestanek v Rimu ceremonijelen in družaben 1», U Angleški listi pravijo o razgovorih v Rimu, da je pozitivna stran obiska v Rimu v tem, da se izboljša atmosfera' med Anglijo in Italijo. Obisk je bil to-1 rej ceremonialna in družabna priredi-1 tev, ki je imela namen kolikor mogoče dati. isto smer italijanski in angleški politiki v aktualnih mednarodnih vpra-1 šanjih. Ceremonielno je bil obisk na višku politične manifestacije za novo angleško politiko. Potrditev pakta z dne 16. aprila 1938, Obisk v Rimu je imel predvsem na men, da okrepi dogovor med Anglijo in Jtaliio z dne 16. aprila 1938 ter doseže, da se tudi. podrobnosti pogodbe podpišejo in izvajajo. Italija kakor Anglija naglašata, da hočeta voditi politiko miru po dogovorjeni poti. Italija in Francija. f oni med Francijo in Italijo je nastal zaradi španskega vprašanja in najnovejših italijanskih teritorialnih zahtev na račun Francije. Mussolini je izjavil, da prostovoljcev prej ne umakne iz Šoanije, dokler Franco končno zmaga. Chamberlain o tem vprašanju kakor tudi o kolonijalnih zahtevah z njim ni več razpravljal, kar znači, da ostaneta obe vprašanji, nerešeni ali pa sploh ne reflektira na njiju rešitev ob njegovem vplivu. V Angliji menijo., da obisk ni škodoval, pač pa je utrdil bloka Rim— Berlin in London—Pariz, okoli katerih pleše danes po zaslugi Anglije vsa mednarodna politika. Verzajlski mir in Društvo narodov spadata v zgodovino. V Italiji so zadovoljni z uspehi rimskih razgovorov, čeprav so bili le formalni, ker so bile politične smernice sorejete že na monakovski konferenci. Chamberlain je s svojim nastopom priznal napake verzajlske mirovne pogodbe in slabost Društva narodov. Razgovori v Rimu so se tikali osmih vprašanj, ki so pa vendar imeli le na* men, nadaljevati v Monakovem sprejeto politiko miru. Vprašanja, ki so bila na dnevnem redu, so po angleških poročilih naslednja: razmerje med Anglijo in Italijo, špansko vorašanje, sredozemsko vprašanje, splošno evropsko pomirjenje, vprašanje srednje Evrope, gospodarska vprašanja in vprašanje židovske emigracije. Snovi za razgovore je bilo torej dovolj. Vsa ta snov pa je bila teoretično že prej spravljena v soglasje med tvorci evropskega miru. Chamberlain v Vatikanu. Chamberlain je bil tudi v avdijenci pri papežu. Avdijenca je trajala 15 minut, kjer so se izmenjali običajni pozdravi. Po tej avdijenci sta se Chamberlain in Halifax zglasila še pri vatikanskem državnem tajniku kardinalu Paccelliju. Zaupni razgovori. Chamberlain je imel z Mussolinijem tri razgovore, med katerimi je bil eden strogo zaupen. Mussolini pripravlja veliko presenečenje. »Dalv Telegraph« poroča v zvezi s poročili o rimskih razgovorih med Chamberlainom in Mussolinijem, da J Mussolini pripravlja veliko preseneče-| nje. Italija potemtakem prehaja k nem-, ški taktiki v politiki, če je vest res* nična. Moralno priznanle Domena opozicije Hrvaškega vprašanja ne more nihče tajiti, zato naj se reši. »Jugoslovenski Lloyd« (J. M.) v Za-1 htevano pooblastilo, da to željo na grebu priznava, da hrvaško vprašanje obeh straneh načno in uresničijo. Dolž-obstoja. Gospodarski in politični krogi nost izvoljenih poslancev je pa, da žele rešitev vprašanja. Dr. Stojadinovič [ pripraviio psihološke predpogoje, ki so pravi, da se vlada želi spraviti s Hr- j potrebni za velika zgodovinska dejanja, vati in istotako trdi dr. Maček, da želi Ob reševanju teh vprašanj je potrebna sporazum s Srbi. iskrenost, poštenost, širokogrudnost in Dalje pravi list: resnične osebne reparacije na vseh »V volitvah v narodno skupščino so materialnih in osebnih področjih držav-dobili vladni in opozicijski poslanci za-1 nega življenja.« Na vrsto pridelo nemške kolonlle Nemčija je 1938 dosegla s svojo politiko lepe uspehe v Evropi. — Nemški kancler Hitler je rekel, da v Evropi teritorialnih zahtev nima več, pač pa zahteva vrnitev kolonij, ki jih je imela pred vojno. To je nadaljnja zahteva Nemčije, ki je za Chamberlainovih podajanj v Rimu počivala. Pogodba med Nemčijo in Italijo pa določa, da druga dručo podpirata v aspiracijah. Če ena obeh pridobi na teritoriju ali. veljavi, se morata boriti obe, da toliko pridobi tudi druga. Zato pričakujemo, da pride 7P rimsko šahovsko potezo še berlinska. Z verzajsko mirovno pogodbo je Nemčija izgubila vse koloniie. Italija na. pravi, da je dobila premalo odškodnine za sodelovanje v svetovni vojni. To je vzrok, da sta obe državi za razveljavljenje verzajlske mirovne pogodbe. Nemške kolonije so merile pred vojno 2,954.000 kv. km, samo v Afriki 2.709.000 kv. km. Od teh kolonij je dobila Francija 483.000 kv. km (prej jih je imela že 10,200.000 kv. km), Anglija v Afriki je dobila nemških kolonij 1.900.000 kv. km (tako, da jih ima sedaj nad 10 milijonov kv. km), nekaj nemških kolonij je dobila tudi Belgija, ki je imela že prej v Afriki 2,400.000 kv. km. kolonij. Nemčija potrebuje kolonije za surovine in zaradi gospodarske obnovitve, to je, gospodarstva in trga. Ogromne afriške kolonije so sicer le deloma boljše, vendar računa Nemčija s tem, da jih obdela ter predvsem reflektira, da postane kolonialna sila v Afriki. Pričakovati smemo, da postane vprašanje nemških, kolonij takoj po rimski zahtevi aktualno. Ali se bo potem reševalo v Evropi v Berlinu ali kje drugje, je odvisno od mednarodnega položaja DruStvo narodov zboruje Veliki problemi — nobenih sklepov. Včerai, v pondeljek popoldne se je sestalo Društvo narodov v Ženevi. — Seji predseduje švedski zunanji minister Sandler. Udeleže se seje važni zunanji ministri. Med drugimi bodo na seji Bonnet, Halifax, Spaak, Munters in Del Vavo (v španskem vprašanju). Na dnevnem redu sta zopet važni politični vprašanji špansko in kitajsko. Na seji bo deloval poseben odsek, ki bo razpravljal o vprašanju Gdanskega. V tem odboru so zastopniki Francije, Anglije in Švedske. Ostale točke dnevnega reda se tičejo socialnih, upravnih in humanitarnih zadev Društva narodov. Društvo narodov mora omejevati svoje poslovanje, ker ča zapuščajo razne države spričo taktike velesil, ;>-** Eden o brltski politiki Navdsfa ga lasti glede Španije s skrbjo. se moramo ov;ratUpajmo najboljše, pripravljeni pa bodimo na najhujše!« Madžarski parlament proti failstfinl diktaturi Vlada v škripcih. Minulo soboto je na zasedanju, madžarskega parlamenta opozicija silno napadla vlado in zahtevala njen takojšnji odstop; očitala ji je, da hoče uvesti totalitaren režim na Madžarskem. Seja parlamenta je bila. večkrat prekinjena in je končala brez vsakega rezultata. Preko 694 milijard dinarjev za svetovno oborožitev je bilo izdanih v letu 1938. Vojaški priročnik Društva naVodov objavlja, da so znašali proračuni vseh držav na svetu za oborožitev v letil 1938. 9.5 miliiard zlatih dolarjev ali 604 milijarde francoskih frankov. V letu 1937. je bilo izdanih v te namene 8 milijard zlatih dolarjev. »Ohranitev« miru torej vedno več stane. \ V> *■* 1 Sestanek izvoljenih poslancev drja Mačka za narodno skupščino se je vršil V nedeljo v Zagrebu. Popoldne pa se je vršila seja’ SDK, Zelo resen položaj v Kataloniji Republikanci v boju z nadmočnim nasprotnikom, ki razpolaga s tujimi četami, črnci in najmodernejšim orožjem. Nacistična ofenziva v Kataloniji, k-‘ m* i ***■!*» v ■ t •' «.**;«•■. se še ni ustavila, ampak je zadnje dni celo nevarno napredovala. Začela je ofenziva ob reki Segre in njenem pritoku, v smeri proti vzhodu. Pretekli, teden pa se je razvila vzdolž obale reke Ebra, v smeri proti severovzhodu. Čete generala Franca, med katerimi se nahajajo štiri italijanske divizije, od teh dve motorizirani, in ogromno število rasno čistih črncev iz Maroka, so prešle preko Ebro, zasedle ob morju ležeče mesto Tortoso in severozapadno od tega mesta ležeče mesto Falset, potem pa so precej naglo napredovale vzdolž morske obale proti Tarragoni in so sedaj izravnale fronto, ki sega od Mont Blancha, na planoti Urgel, do Tarragone (ob morju). Načrt nacističnega poveljstva je, da nadaljuje ofenzivo ob morski obali proti Barceloni, kjer je teren razmeroma raven in je torej manj zaprek, ki bi lahko ovirale prodiranje. Naglo prodiranje ob morju bi utegnilo ogroziti republikance v hrbtu, ki se borijo na obronkih planote Urgel (vzhodno od reke SegreJ. Boji so silno krvavi in izgube na obeh straneh strašne. Franco menda tvega poslednje sile, ker bi rad zasedel Katalonijo, tako da bi ostala samo še fronta o srednji in v južnem delu Španije. Republikanska ofenziva v Estramaduri začasno zastala. Razbremenilna ofenziva republikancev v Estramaduri je napredovala najgloblje pri Penarroyi, kjer so republikanci zavzeli goro Cerromulva, ki dominira nad rudniki pri Penarroyi in leži samo šest kilometrov od kraja Penar-rove in Fuenteovejune. S tem so pričeli boji za Sierro de Tejonera, čije padec bi moral zapečatiti usodo Penarroye, ki leži v kotlini. Padec Penarroye bi pomenil najtežji udarec za Franca, ker se tu nahajajo angleško-francoski rudniki, ki tvorijo glavni dotok denarnih sredstev, iz katerih črpa. Vsled slabega vremena je bila pa ta ofenziva začasno ustavljena. V Franciji spoznajo nevarnost. Odkar je pričel zaplet med Italijo in Francijo, se je v Franciji javno mnenje v španskem vprašanju docela preusmerilo. Dočim so poprej samo socialisti in komunisti zagovarjali, da je treba pomagati Španiji, so sedaj pričeli tudi desničarski krogi spoznavati pravi pomen državljanske vojne v Španiji in kakor Agence Havas poroča, je francoska javnost soglasna v tem, da je pomoč republikanski Španiji nujna. Kajti samo ta Španija lahko garantira Franciji varnost na meji v Pirenejih. To spoznanje je dozorelo zelo pozno. Obvestilo delavstvu Vse interesente na socialnem zavarovanju in borzi dela obveščamo, da naše organizacije v teh ustanovah nimajo zastopstva in ne morejo imeti nobene odgovornosti zanje ali za posle v njih. ______ 1 -*1 Za brezposelne v Zedinjenih državah Ameriški kongres ne da za brezposelne toliko, kolikor hoče Roosevelt, V parlamentu Zedinjenih držav je zahteval Roosevelt 875 milijonov dolarjev za pomoč brezposelnim. Parlament je tej zahtevi ugodil le deloma in je črtal 150 milijonov zahtevanega kredita. Kljub temu ostane še vedno lepa vsota 32.5 milijard dinarjev v te svrhe na razpolago. Iz tega vidimo, kako ve' liko važnost polagajo v Ameriki na zadovoljivo rešitev vprašanja brezposelnosti. Zadnje vesti Angleška delavska stranka $e je pričela pri-nravljati na volitve v spodnjo zbornico z velikimi shodi. Konservativna vlada utegne nenadoma odrediti volitve, misleč, (da se je jav-rosti prikupila s svojo mirovno politiko. Ali sl te poravnal naročnino? Ako i» no, izpolni atrofo dolžnosti General Miaia izjavlja, da republikanska vojska ne bo premagana. General Miaja je izjavil časnikarjem, ki so ga vprašali za njego-vomnenje o dogodkih v Kataloniji, v zvezi z nacistično ofenzivo, da republikanska vojska ne bo premagana, ker se bori za pravično stvar, svobodo in neodvisnost španskega naroda. Uspehi francovcev v Kataloniji ne bodo odločili usode španske vojne. V Tarragoni, katero so nacisti, zavzeli, je ostalo še 10.000 ljudi, ki niso mogli pravočasno zbežati. Demonstracije proti Chamberlainu so se vršile ob njegovem povratku iz Rima na Angleško. Predsednik angleške delavske stranke Attlee je v nedeljo govoril na velikem shodu, na katerem je ostro napadel Chamberlainovo zunanjo politiko. Postopanje proti prvemu predsedniku pod-karpatske vlade Brodemu, ki je zaprt radi suma veleizdaje, je sklenila češkoslovaška vlada ustaviti in Brodega izpustiti. Madžarski minister za zunanjo politiko Czsaky je prišel v Berlin. Dama i*v pa na V Rusijo so odpotovali češkoslovaški komunistični voditelji Krašna, Šraenal in Gottwald, kakor -poročajo češkoslovaški listi. Pred sestankom parlamenta sta se vrnila iz inozemstva ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovič in bivši notranji minister dr. Anton Korošec. V Beogradu se je vršila v soboto, dne 14. t. m. seja glavnega odbora JRZ, kateri sta prisostvovala tudi že oba prej imenovana gospoda. Podrobnejše poročilo o poteku te seje še ni bilo izdano. Kdo •. je sprejel tninistrskega predsednika dr. Stojadinovlča v Ljubljani na kolodvoru, ko se je vračal iz St. Moritza? Na ljubljanski postaji je ministrskega predsednika pozdravil ban dr. Natlačen. Sprejema se je poleg drugih osebnosti udeležil tudi dr. Milan Korun, ki skupno z dr. Pucom izdaja časopis »Slovenska beseda«. Italijanski minister zunanjih del grof Ciano bo prišel v teku tega tedna na oficijelni obisk v Beograd. Obisku je treba pripisati večji pomen, ker se bo vršil neposredno po rimskem sestanku med Mussolinijem in predstavniki angleške vlade, ob kateri priliki je bilo .govora tudi o ureditvi odnosov in vplivov v srednji in jugovzhodni Evropi. Gospodarstveniki napovedujejo, da se bo naš izvoz v Nemčijo v letošnjem prvem četrtletju znatno zmanjšal, ker so zelo narastle naše terjatve za izvoženo blago v Nemčijo. Zanimiv postopek zagrebške borze dela. — Zagrebška borza dela in mestna občina sta sklenili pogodbo, da se gradi savski nasip, da se omil nezaposlenost. Borza dela bo prispevala k stroškom din 200.000, občina pa din 70.000, tehnično osebje in orodje. Kakor je torej iz pogodbe razvidno, bo občina dobila savski nasip deloma na prispevkov, ki so jih vplačali delavci za borzo dela. Nasip spada v področje občine in bi ga morala občina graditi na svoje stroške, ker je tudi njej v korist. Prispevek borze dela je smatrati potemtakem za davščino, ki bi jo morali plačevati Zagrebčani sploh, ne pa delavci poleg drugih občinskih davščin, ki jih že plačujejo. Državno ugotovljena cena sladkorne pese. Minister financ je odločil, da sme državna tovarna sladkorja v Beljit kupovati sladkorno peso po din 20 sto kilogramov. Sladkorna pesa za en kilogram sladkorja velja potemtakem tovarnarja pri kmetu približno din 1.50, če da sto kilogramov pese 13 kg sladkorja. Velike blagovnice se ne smejo več ustanavljati. Ministrstvo trgovine in industrije je odredilo z razpisom z dne 23. decembra 1938, da banske uprave po 1. januarju 1939 ne smejo dajati dovolil za velike blagovne trgovine v krajih, ki štejejo nad 50.000 prebivalcev. Za-branjene so tudi prodajalne ali filijale teh. V glavnem se tiče prepoved veleblagovnice Ta-ta. Kopališka sezona v Sloveniji zaradi nestanovitnega vremena letos ni bila dobra. Dohodki iz tega naslova so bili vsaj za 15 milijonov dinarjev manjši. 104. zasedanje Društva narodov v Ženevi je pričelo v pondeljek, dne 16. januarja t. 1. Francoski poslanci so se vrnili iz Barcelone. V republikansko Španijo je odšlo več poslancev raznih strank. Te dni so se vrnili iz Barcelone ter so poročali predsedniku vlade Da-ladieru in zunanjemu »ministru Bonnetu o razmerah v Španiji. Halifax bo obvestil francoskega zunanjega ministra Bonneta v Ženevi o poteku razgovo- rov med Chamberlainom, Halifaxom in Mussolinijem v Rimu, kjer se sestaneta ob priliki zasedanja Društva narodov. Manevri francoskega vojnega brodovja ob afriški obali prično dne 18. t. m. <,*r( i**.* 20.000 ladjedelniških delavcev v Franciji je stopilo v stavko. Stavkujoči zahtevajo zboljšanje svojega položaja. Francija ustanavlja izvozne organizacije. — Francija ustanovi 37 izvoznih organizacij, da pospeši zunanjo trgovino. Organizacije bodo imele posebne ugodnosti pri prometu in davčne olajšave. Madžsrska bo pristopila k protikomunističnemu paktu. Italija, Nemčija in Japonska s.o povabile madžarsko vlado, da se naj priključi protikomunističnemu paktu. Madžarski zunanji minister je odgovoril, da se bo Madžarska povabilu odzvala, k T"’k Vesti o zbiranju italijanskih čet na rr.eji francoske Somalije, kakor so poročali angleški listi, po informacijah »Havasa«, niso resninče, Draginja v Nemčiji narašča. Nemški list »Wirtschaft und Statistik« poroča, da so cene življenjskim potrebščinam v Nemčiji v zadnjih dveli letih poskočile, čeprav nadzirajo cene stroge komisije. Tako je znašal indeks za poljedelske pridelke 1936 103.2 odst., konec novembra 1938 pa 106.7 odst. V istem času so poskočile tudi cene drugim neobhodnim potrebščinam za 3.8 odst. Rezani les se je podražil za 9.4 odst. Draginja živil rase, kakor poročajo češkoslovaški listi, ker primanjkuje nekaterih živil. Pomirjenje v Palestini. Krvavi boji v Palestini med angleško armado in upornimi Arabci, ki se protivijo naseljevanju Židov v tej prastari domovini1 Judov še niso zaključeni. Izgleda pa, da bo prišlo v -doglednem času do pomirjenja in da bo Anglija uspela s svojo taktiko. Med Arabci se je namreč pojavila močna opozicija proti revolucionarnemu po-kretu sploh. Opozicijonalni Arabci dolže bivšega najvišjega predstavnika mohamedanske cerkve v Jeruzalemu, Emina Huseina, da je on kriv nesrečnih razprtij in že skoro dve leti trajajočih krvavih pobojev. »To je resnično žalostna slika miru.« Zedinjene države so pozvale poslanika v Londonu in Parizu, da poročata ožjemu odboru za vojne stvari poslanske zbornice in senata. Poslanika sta iskreno poročala o razmerah. Ob koncu poročil je vzkliknil eden poslancev: »To je resnično žalostna slika miru!« Misliti si moremo, kako sta poslanika opisala razmere v Evropi. V Zedinjenih državah je pritisnila huda žitna. Veliki snežni meteži so po nekaterih krajih onemogočili vsak promet. Znani dirigent Johann Strauss je minuli teden preminul na neki kliniki v Berlinu. Silen mraz je zajel Sibirijo. Javljajo, da je dosegel ponekod 58 stopinj izpod ničle. Veliki gozdni požari divjajo v pokrajini Viki torija v Avstraliji. Požari so se razširili na ozemlju velikem kot Slovenija. Boje se, da bo več sto ljudi žrtev teh požarov, ker so cele naselbine obkoljene od ognjenih zubljev. Za predsednika akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani je bil imenovan s kraljevim ukazom vseučiliški profesor Rajko Nahtigal. C. Nordhoff in J. N. Hall: 7 HURIKAN Kot vsak kapitan v tem predelu sveta, si je tudi on izbral svoj najljubši otok, čigar trgovina je bila takorekoč monopol v njegovih rokah in kamor se je nameraval umakniti na svoje stare dni. Prebivalci z Manukure so smatrali kapitana Nagleja za svojega človeka. Dvakrat letno; in to brezpogojno točno, je pripeljala njegova ladja v laguno, natovorjena z moko, rižem, tobakom, konzervami, pisanim katunom, jeklenimi izdelki in celo kopico drugih predmetov za Tavisevo trgovino. Zato pa je naložila svojih sto ton kopre, razse-katiil kokosovih orehov, ki so stlačeni v balah bili vedno’ pripravljeni zanjo v zaklonišču poleg pristanišča. Kapitan je poznal slehernega človeka na otoku, ne izvzemši otrok; vedel je, katera žena je v blagoslovljenem stanju; kateri otrok pojde skoro k birmi; kateri ljudje so imeli sorodnike na drugih otokih in v kakšnem vrstnem sorodstvu so si bili med seboj. Vselej, kadar je odplul, je dobil s seboj neverjetno veliko naročil, ki jih je vse kar najbolje izvršil, pa naj si so bila še tako majhna in brez pomena, ne da bi pri tem iskal kakšnega dobička. Ako mu je vročila stara ženica vzorec kakšne določene vrste katuna, ji je priskrbel točno takega, kakršnega si je bila želela, in za dekleta je kupoval v Pa-peeti trakove točno take barve, kakršno so mu bile predpisale. V zahvalo za svojo veliko uslužnost, ki jo je izkazoval prebivalcem na otoku, pa je mogel tudi Nagle dobiti od njih vse, karkoli je bil od njih zahteval. Od vsega začetka je bilo določeno, da mora moštvo jadrnice obstojati iz prebivalcev Manukure. Kot vsi možje Nizkih otokov so bili tudi ti izvrstni pomorščaki, čim so se enkrat naučili rokovati z žrdjo in kompasom. Najbolji izmed vseli, ki so bili sprejeti kot mornarji na Katopujo, je bil Terangi; dečku je bilo šestnajst let, ko ga je vzel Nagle, par tednov pred izbruhom vojne, na krov. Prebivalci Tuamotu otočja niso bili vpoklicani v vojno, toda v Terangijevih žilah se je pretakala kri bojev vajenih poglavarjev, in ko je nekoč obiskal Tahiti in tamkaj videl vežbanje čet ter njihov odhod v Evropo, je moral kapitan zastaviti ves svoj vpliv, da je preprečil, da se dečko ni prostovoljno javil. Dasi mlad,.je bil krasne rasti in za svoja leta neverjetno močan. Prav lahko bi mu bil človek prisodil, da jih ima že osemnajst ali devetnajst. Bil je tip, kakršnega, srečavamo tu in tam med ariki, pripadniki višje kaste Polinezijcev: ozkih ustnic in s potezami v obrazu, ki so spominjale na orla; pri tem pa prav tako neustrašen, kot zanesljiv in dobrodušen. Nagle je bil poznal Terangijevo mater, ki so jo klicali Mama Rua, že dolga leta; bila je vdova, njeni otroci pa so živeli razkropljeni daleč na okoli po otokih, kakor je to rado na Tuamotih, kajti ljudje tod se varujejo, da bi se ženili med seboj. Mnogokrat je bil govoril s sloko, osivelo ženo, največkrat o Terangijevi bodočnosti; da namerava vzeti dečka k sebi, ga izvežbati za spretnega pomorščaka in mu, kadar bi prišel čas, da se on, kapitan, umakne, prepustiti jadrnico. Dečko seveda ni vedel o vsem teni ničesar. Podal se je na morje, ko je bil jedva dovolj star za to, tako kot mnogi drugi, in seveda je smatral kot nekaj popolnoma naravnega, da je dobil kapitan del očetovega posetva, »a katerem si je hotel pozneje enkrat zgraditi hišo ter v njej prebivati. Leta vojne so potekala in samo dvakrat so prinesla nekoliko razburjenja v ta od sveta odrezani okoliš: prvič, ko sta križarki »Scharnhorst« in »Gnei-senau« bombardirali Papeeto, in nato, ko se je na otočju raznesla vest o drznem križarjenju grofa Lucknerja, na »Sceadlerju«. Ako odštejemo ti dve epizodi, so ljude na otokih vedeli o vojni |)rav toliko kot i>a, ako bi se bila vršila nekje na kakšnem drugem planetu. Razsekani kokosovi orehi so, kakor Vam znano, zelo dragocena surovina za pridobivanje glicerina in veliko povpraševanje po eksplozivnih sredstvih je povzročilo, da so na ta način ljudje dobro zaslužili. Vsekakor ni videl George Nagle nobenega razloga zato, zakaj naj bi on stal brezbrižen ob strani, med tem ko se toliko drugih okorišča na račun borbe narodov. Ko je vojna prenehala in so narodi pričeli na razvalinah, ki so jih bili ustvarili, znova graditi svet. ie posedoval Nagle precejšen konto pri Indo-kitajski banki, in Terangi je med tem postal mat na Kato- ^UJI‘ (Dalje prihodu tič) TRBOVLJE Kakšne so danes razmere pri nas? Obrat Agnes je danes trboveljska Sibirija. Na ta obrat se pošilja vse delavce in nočne čuvaje, ki so po desetih ali petnajstih letih svojega vestnega dela pri rudniku prišli v nemilost pri g. kontrolorju. Tako je bil poslan v Sibirijo nočni čuvaj z rudniške žage, ki je opravljal to delo odkar žaga obratuje. Prizadeti nočni čuvaj le še povrhu težki invalid, hrez očesa in s popolnoma pohabljeno roko. Delavstvo se silno zgraša nad postopanjem tega kontrolorja, ki je bil poprej kuhan in pečen v »Društvenem domu«, kakor marsikateri njemu sličen. Nikoli še ni tako cvetelo denuncijanstvo v Trbovljah kot danes, kar gotovo ni v čast rudniku in bi bilo bolje, da se slabo postopanje z delavci odpravi, pa ne bo treba ne špijonov in 'denuncijanstva. ZAGORJE OB-SAVI Druga žrtev eksplozije v Kotredežu O strašni nesreči, ki se je pripetila v pon-deljek, dne 9. t. m. v kotredeškem rovu vsled eksplozije metana, smo že poročali. Danes pa (noramo žalostno poročilo še nadoknaditi, ker je hudo ožgani rudar Ivan Jere podlegel težkim poškodbam v ljubljanski bolnici. Tako se je sedaj po tridnevnih strašnih mukah pridružil svojemu že mrtvemu tovarišu Hribarju. Težka bol leži na srcih Zagorjanov, ki so spre-Hhli ti žrtvi dela v prerani grob. Globoko sklonjenih «lav- so šli za njunima krstama tu-tisti, ki ne vedo ne dneva ne ure, kdaj jih “°v zadela ista usoda. Naj bo pokojnim zemlja težja kot jim je bilo življenje, a njihovim težko Prizadetim družinam naše sožalje! KRANJ Zopet neredno dostavljanje pošte. Naročniki našega lista iz okoliških vasi, ki spadajo v Področje kranjske pošte, se zopet pritožujejo nad nerednim dostavljanjem lista. Apeliramo na poštno upravo, da te nerednosti čimprej odpravi. Apeliramo pa tudi na pismonoše, da smatrajo delavski časopis enak drugim časopisom, to je, d* se ga dostavlja naročnikom tudi v redu in na dom. Poskrbite za volilno pravico! Opozarjamo nad 21 let stare državljane, ki bivajo eno leto v občini, da v mesecu januarju poskrbijo, da se jih vpiše v volilni imenik, odnosno zabavajo popravek, v kolikor ni vpis točen (sprememba stanovanja itd.). — Pri enajstodecem-berskih volitvah smo imeli priliko ugotoviti, da veliko naših ljudi ni bilo vpisanih v volilnem imeniku. Naj se nikdo na zanaša, da ga oo občina po svojih uslužbencih vpisala v vo-um imenik, čeprav bi bila to njena dolžnost, emveč naj vsak sam ali posredno, po zanes-PVi osebi, to stori. V mesecu januarju je za *?>s v volilni imenik tem lažje, ker ni treba “makih legitimacj. — V letu 1939. se imajo r? zakomj vršiti občinske volitve, zato naj sak Skrbi, da bo vpisan v volilni imenik. To-J *e enkrat: Poskrbite za volilno pravico, a®t>. ker vas to nič ne stane! v Pereničeva« pisava še vedno kot v času lien’ " *em’ ko vFada v Političnem živ- nm na splošno tišina, »Gorenjec« še vedno lir svojevrsten, njega »dostojen« način triuin-I, : v bivšem kandidatu Križnarju še kar na-trpvl * nevarnega konkurenta, katerega je radi * >>zafr,ta»lati'« Pri ljudstvu. Zadnji čas rartL/eEa’ se n' izkazal gostoljubnega lil “farnega proti predrznemu hinavcu, ki je v nji dan pred volitvami letal z »Gorenjcem« jev i okoli stavbi,iskil' delavcev ter potr-neresnice, ki so bile v njem pisane, po Vos?'! Pa 11111 prav po Jezuitsko prišel ta ?a KO'd. »Kar zavrelo je v meni, ko sem ta Zif - Pre£i seboj, najbolj pa še radi teko’ : ,Je K°voril okrog, da mu nisem plačal, Pow pn Par dni kosil, čeprav sem mu «ar, P0 placal.« Tako mi je odgovoril Križnice ?, sem ga vprašal, kaj je na stvari res-»Gorpf:2 vprasanje, ali se je kaj jezil nad nekaj lcenl<<’ 1111 Pravi: »No, na tem je še o lesl.uce’ dočirn je vse drugo, kar se pi-kakšen «ni’ SMm? » Nato mi pravi Križnar, Poiitičmu3 -’e dot’eni. Ko sta debatirala o dar je ,m vprašanjih, se je vedno odkril, ka-ljudi, ujteenoval svojega voditelja... - Take P°stopa*.na >>n°hel« način beračijo in se kot renjcu« Lpei'.aJ.0 s politiko, smatrajo pri »Go- LJUBLJANA Podražitev mleka je treba preprečiti! Podra- | j žitve mleka ne zahtevajo kmetovalci, temveč! mlekarske zadruge, ki bi rade povečale svoje dobičke tako na račun konzumentov, kakor v: škodo kmetov. Mlekarsko društvo in zveza | mlekarskih zadrug sta to jasno povedali v objavi, ki sta jo poslali dnevnikom: »Med mlekarskim društvom in zvezo mlekarskih zadrug je bil dosežen sporazum, da se akcija za dvig mlečnih cen nadaljuje odnosno celo razširi, da bi se v doglednem času uredila vsa mlečna trgovina v Ljubljani... Akcijski odbor je ponovno sklenil pozvati vse producente (to so prav za prav krave, naša opomba), ki dostavljajo mleko v Ljubljano konsumentom na dom, da vztrajajo pri določeni ceni 2.50 din za liter, a za prodajo mleka na drobno v mlekarnah je določil ceno 2.25 din za liter.« To se pravi, da bi se ustanovil nekak mlekarski monopol, ki bi mu morali kmetje prav poceni izpod 1 din prodajati mleko, ki bi ga pa konsumentom prodajal dalje ta kartel spočetka še-pod 2.25 din, kasneje pa še dražje. Tako bi bila kmet kakor konsument popolnoma, odvisna od mlekarskega monopola. — Gospodje, ki hočejo podražitev mleka, so pridno na delu. Tako so pred dnevi vabili na poseben sestanek prodajalce mleka. Čudno je. da so ta vabila delili mlekaricam na mitnicah tudi mestni mitničarji! Dobaviteljev mleka Ljubljančanom je okrog tisoč, na ta sestanek jih je oa prišlo samo 40, kljub vsemu vabljenju. Pa tudi med njimi ni bilo soglasja. Kmetje vedo, da imajo delavske družine skromne zaslužke in da ne gre kar naprej dražiti mleko. Zato ga tudi ceneje prodajajo konsumentom, kakor pa zahte- va mlekarsko društvo. Vse konsumente opozarjamo, naj ne pristanejo na podražitev mleka in naj ga rajši odklonijo, pa bodo ostale stare cene v veljavi. Če pa hoče mlekarsko društvo in zveza mlekarn res pomagati kmetom, naj jim pa bolje plačuje mleko, kakor jim ga zdaj. Na noben način, pa ne smejo biti oškodovane delavske družine in otroci. Ali bamo dobili primeren kolodvor? V zadnjem času se je spet poživelo gibanje za zgraditev kolodvora, kakor je potreben današnjim prometnim razmeram. Inž. Leskovšek je izdal posebno publikacijo, v kateri navaja tehtne argumente za nov kolodvor: sedaj stoječe kolodvorsko poslopje je bilo zgrajeno 1849. leta, ko je vozilo dnevno komaj po en par potniških in mešanih vlakov; a zdaj vozi dnevno 14 parov brzih in 40 parov potniških vlakov. Promet teh 108 vlakov na dan je stisnjen na pet kratkih tirov. Da se spet ne ovira cestnega prometa, bi bila potrebna tudi poglobitev. Vsa dela bi stala 33 milijonov din. Potreba te preureditve je na dlani, t * >*, i.um* Nov mestni proračun so pripravili oddelki mestnega poglavarstva. V razpravo bo prišel, ko bo vse gotovo. Ta teden bo mestno poglavarstvo priredilo čajanko za časnikarje. Gledališče ima za tekoči teden ta-Ie program: drama uprizori v sredo »Labodko«, v četrtek »Trideset sekund ljubezni«, v petek zaprto, v soboto bo pa prva uprizoritev »Upniki, na plan!« V operi bodo peli v sredo »Fra-squito«, četrtek »Jolanto«, v netek popoldne ob treh »Borisa Godunova« (dijaška predstava z znižanimi cenami od 16 din navzdol), zvečer zaprto; v soboto bo opereta »Roxej«. MARIBOR Okoliške občine protestirajo proti priključitvi k mestu V predmestni občini Košaki so privatniki pričeli z zbiranjem podpisov radi priključitve občine k mestu. Ko so nabrali dovolj podpisov in napravili tozadevno vlogo na bansko upravo, je košaška občina pričela s protiakci-j°- Občinarji so bili drug za drugim pozvani v občinski urad, kjer so se morali izjaviti o tem ali so predmetno vlogo v resnici podpisali oz. ali hočejo priključitev k mestu ali pa samostojno občino. Na ta način se je občinski upravi posrečilo zbrati — kakor sama zatrjuje — okoli 70 do 80 odstotkov podpisov vseh Občinarjev, za ohranitev samostojne občine. Košaška občina je o tej akciji obvestila tudi vse ostale okoliške občine, ki so smatrale košaško občino za nekakšen uvod v splošen napad proti njihovi samostojnosti, pa so se odločile, da zopet enkrat skličejo skupno konferenco, ki naj sklepa o odvrnitvi preteče nevarnosti ter povdari solidarnost z v njihovi samostojnosti ogroženimi košakarji. Na konferenci, katere so se udeležili vsi okoliški župani, so govorili zelo odločno na naslov sedanje mestne uprave, kateri so očitali, da je okoliškim občinam mnogo bolj nenaklonjena, kot pa je bila poprejšnja, ki ni gojila takih aspiracij kot sedanja. Udeležencem konference tudi ni bilo prav, da se podžupan mestne občine in narodni' poslanec g. Zebot ni odzval vabilu, ampak je poslal konferenci pismeno sporočilo, da ne more priti, ker da je službeno zadržan. Ker so župani sami1 ožji somišljeniki gospoda Zebota, so sklenili, da se bodo o tem z njim pomenili na ožjem sestanku. Sklenjena resolucija, ki je bila objavljena, Pa je nekoliko v opreki z namenom konference. Pred vsem oni del resolucije, ki govori o potrebi gospodarsko močnih občin na naši severni meji. Menda ga ni, ki bi trdil, da so naše okoliške občine gospodarsko močne. Nadalje se resolucija obrača proti upokojencem v teh občinah, ki so po mnenju vodilnih mož gonilna sila pri vseh podvigih za priključitev okolice k mestu. Da se ta stremljenja zavro, predlagajo župani, da se naj prevedejo vsi okoliški kraji v drugi draginjski razred. S tem upajo, da bodo odpadle vse nadaljnje akcije upokojencev, ki tešijo k mestu, kjer bi lahko dobivali doklade drugega draginj, razreda. Ob koncu priznava resolucija, da v bodočnosti enkrat lahko nastopi trenutek, ko se priključitvi ne bo dalo več izbeči. Za ta slučaj predlaga, da se naj priključijo občine v celoti in ne samo posamezni deli, kot se je to hotelo in s strani mestne občine nameravalo v slučaju košaške občine, od katere se je imelo namen odtrgati samo njen bogati del. Posetite delavsko predstavo v gledališču V soboto, dne 21. januarja ob 8. uri zvečer: V spomin smrti pokojnega Ivana Cankarja bodo igrali veliko odrs/ko delo pokojnika »Kralj na Betajnovi«. Prireditev organizira »Vzajemnost«. Pridimo in oddolžimo se spominu pisatelja, ki je svoje življenje izpolnil z bojem za trpeče, preganjane in razžaljene. Vstopnice po din 2.50 do 10 din v tajništvu Strokovne komisije in v upravi »Delavske Politike«. Beda v nekdaj cvetotem rudarskem naselju na Laškem kaj prij»11. "delomržneže« in z njimi niso nič »delomržna1- , ,st(>lpcih "Gorenjca« pa je ta dar volje a , , v resn'ci res še ni imel nik-čen spreiekP * na^e^ prav topel in prisr-gradi strehi SaV10, da ie proti pr>merni na-Potrebni ,n nek«ai mastllih ocvirkov, ki so bili ti „• 'AenJčevim« sotrudnikom, ker bi Jasno i/T n* vedeli kaj pisati. -nim ratfi ’ to Križnar ni obračunal z dotič-nik tl',,, . ker Je 'degov politični nasprot-neresnie^60 radi tesa’ ker 'e namenoma širil Je no A p°vrhu tega pa hotel igrati vlogo, pristaši »n11 človek ni zmožen. Nasprotno so r*jo raziim,°(renjca“ mlie|da’ odnosno ne moka teri vidni ; kak0 ie n,olioCe' da imajo ne-niso njihovegl"1^ ,,Jil’ na sta"°vanju ljudi, ki ljubezen do b«ž5,®pru't"Jt Je .^čanska človeka sredi ,1 ie«a- kl ,e ,ako vellka, da bi se n o ' Postavili na cesto. — Kar min 1 »Gorenjčeve« pisav(, ki vzhuja *a_r se v In. Priporočali, da bi du-rekel se „ i„ • , """"'voni priporočan, u Hajskeva tereiSU •5av,,ali P° besedah tik nn 1«) . 1 ,nnltzeria. ki jih je izreke! teta iom tk VStaJ1 aYstr'Jskih delavcev tistegV 7sw!ba je ,sam0' ,da, Vzamejo v roke objavfl Slovenca<<- k' Je te besede hmitzerja TfsKOVNI SKLAD Č Mo*1135 ^a,Kar daroval din 12. Novo mesto: ®ti din 5. Iskrena hvala. Posnemajte! Odkar je prenehal obratovati premogovnik na Lešah pri Prevaljah in so rudarji, združeni v Rudarski zajednici pobrali iz zemlje tudi poslednje ostanke prvorstnega premoga, se je naselila v tem nekdaj cvetočem rudarskem naselju beda. Resnična beda in glad. Na Lešah so ostali izčrpani rudarji, starci in mladina brez bodočnosti, žene in otroci, ki s svojimi očeti vred stradajo. Ko je zemlja dala zadnje, kar je imela preostankov nekdaj velikega bogastva v svojem naročju, mnogi niso mogli tega prav verjeti. Nazadnje so se morali spo-prijazniti s trpko mislijo, da bodo morali v svet, s trebuhom za kruhom. Kolikor jih je bb lp, ki so lahko otresli prah s svojih čevljev in se podali križem svet, so odšli. Vsi pa niso mogli od tod in ne morejo: V rudnikih rabijo in hočejo dandanes močne, mlade ljudi: na Lešah je takih malo ali nič. Vsem tem je pot v njihov poklic zaprta. Da bi se podali v svet kot težaki, jim ni mogoče. Ali naj prepuste družine svoji usodi? Da bi težaško delo neslo toliko, da bi človek živel sam in pošiljal družini, ni misliti. Preskrba leških rudarjev postaja problem. Koncem novembra lanskega leta je izgleda-lo, da so poklicani vendarle uvideli, da tako stanje v obmejnem okraju ni v čast, niti ne sicer zdravo. »Slovenec« je priobčil ginljiv članek in takoj na to je pričelo delo na prelaganju klanca na cesti v Št. Danijel. Pri tem deluje našlo zaposlitev 22 rudarjev, samih zaslužka potrebnih mož. Toda delo je za večino izmed njih trajalo samo do 17. decembra. Po tein dela za nje ni bilo več. Zato pa so jim gotovi ljudje rekli, da naj se obrnejo na dr. Mačka, Eržena, Topolovca, Korena itd. Kakor da bi imeli pravico do dela, za katerega daje sredstva vse delavstvo, samo gotovi ljudje. Tisti, ki se je tako norčeval iz ubogih leških rudarjev, zasluži grajo, ne samo grajo, ampak tudi, da bi se ga poklicalo na odgovornost. Leški rudarji — najbolj potrebna je enajsto-1 nca njih, od katerih ima vsak ženo in po tri' do pet nepreskrbljenih otrok — morajo gledati, kako so sedaj zaposleni drugi, ki imajo' doma lasten krov, kravje repe v hlevu, dočim oni nimajo niti koze, da bi jo podojili za lačne otroke. Konzum, ki je last delavstva v Mežiški dolini, je v tej krizi, odkar je umiral premogovnik, storil dovolj za te reveže, kolikor je pač mogel. Cel kup družin je rešil iz razpadlih bajt v lepe, temeljito popravljene hiše, v katerih imajo sedaj reveži vsaj celo streho nad glavo in higijenično stanovanje za najemnino, ki sploh ni najemnina, ampak v najboljšem slučaju skromna priznalnina. Da bi se vsi izkazali toliko, kolikor s,e je delavska solidarnost organizirana v konzumu za Mežiško dolino! Guštanjski jeklarji so sklenili, da bodo uvedli zbirko za leške rudarje. Naj bi ta vzgled posnemali delavci tudi po drugod in prispevali po svoji moči, da bi revnim rudarjem in njihovim rodbinam pomagali vsaj čez zimo. Poklicanim veljaj to kot opomin, da ie treba poskrbeti za brezposelne in gladne rudarje na Lešah, ker to ni samo človeško, ampak je v nujnem interesu naše obmejne državne politike. Razen tega pa prehodna pomoč ni vse. V Prevaljah oz. na Lešah naj bi se omogočila ne samo zasilna dela, ampak stalno delo s tem, da bi ^ se dopustilo naseliti to ali ono vrsto industrije,1 vsaj v malem obsegu. Nekji družba je hotela napraviti v Prevaljah majhno tkalnico, v kateri bi bilo zaposlenih okrog 60 ljudi. Z zgradjbp tkalnice bi bilo bedi na Lešah in v Prevaljah že precej odpomagano. Spričo položaja, v katerem živi prebivalstvo v teh krajih, morajo odpasti vsi oziri in vsi pomisleki o tem ali naj se naseli industrija v obmejnem pasu ali ne. Zadeve prevaljskega obmejnega okraja je treba vzeti resno v pretres, to nam veleva navadna državljanska dolžnost, ako smo že sicer za človekoljubje otopeli. Šepetalska propaganda. V Mariboru in v vseh obmejnih krajih se v zadnjem času vrši izborno organizirana »šepetalska propaganda«, ki prav gotovo ne bo ostala brez posledic. Na uho si pripovedujejo, kako bo v kratkem prišel nekdo, ki bo vse te obmejne kraje odrešil, določen je že tudi dan, ko se bodo vršile ogromne demonstracije v nekem mestu tam preko za priključitev. Te govorice postajajo dnevni pogovor, ne vidimo pa nobenih protiukrepov. Ne mislimo, da je mogoče to preprečiti samo s kaznimi, ki bi sicer tudi lahko znatno zavrle in onemogočile take vrste propagando. Nujno potrebno bi seveda bilo nekaj žrtvovati za gospodarski procvit obmejnih krajev. Z javnimi deli bi se omogočila zaposlitev brezposelnih delavcev, konzum bi naraščal. ž njim pa tudi zadovoljstvo. Predvsem pa bi bilo treba znatno podpreti vsa društva, ki vršijo kulturno delo med preprostim ljudstvom. Pozno je že, toda še ne prepozno, da se odpravijo napake, ki služijo nasprotnikom za njihovo propagando. Ali se tega poklicani v polni meri zavedajo? V Mariboru so dobri konzumen« tobaka. V minulem leto so Mariborčani pokadili za 26 milijonov din tobaka. Največ je bilo prodanih cigaret »Drava«, ki so najcenejše, najmanje pa je bilo kupljenih dragih cigaret »Karadjor-die«. Mariborski trafikanti so minulo leto pro-dli mnogo več tobaka, kakor pa leta 1937. Knjige »Cankarjeve družbe« se dobijo v upravi našega lista. Ker je na zalogi le malo izvodov, opozarjamo vse sodruge in sodruži-ce. da si jih nemudoma nabavijo. Slinavka se je zopet pojavila v Mariboru. POBREŽJE PRI MARIBORU I. Del. kolesarsko društvo, podr. Pobrežje vabi na redni občni zbor. ki se bo vršil dne 22. januarja 1939 s pričetkom ob 9. uri dopoldne v gostilni Kren (Kletnenšak) Pobrežje. — Družnost. CELJE Izobrazba napreduje. Na zadnjem predavateljskem popoldnevu Krajevnega Medstrokov-nega Odbora sta nabrala ss. Tratnik in dr. Reisman 15 novih naročnikov »Delavske Politike«. ki se v Celju radi njene zanimive in podučne vsebine med delavstvom hvalevredno širi. Je pa še seveda mnogo delavcev brez delavskega časopisa in bo naloga zvestih naših čitateljeT. da pridobijo še tudi te zamudhike v krog naših zvestih naročnikov in plačnikov. PTUJ Za delavsko zaščito. Ptujska podružnica »Vzajemosti« priredi v nedeljo, dne 22. januarja ob pob 10. uri dopoldne v društvenih prostorih, Panonska ulica 5 dve predavanji o delavski zaščiti. Govorila bosta o današnjih najaktualnejših vprašanjih delavske zaščite ss. dr. Avg. Reisman in urednik Adolf Jelen iz Maribora. Vabljeni so vsi delavci brez razlike, moški in ženske, da se bodo vedeli ravnati v svoji borbi za uveljavljanje delavskih zaščitnih zakonov. SEVNICA OB SAVI Pod novim mostom se že ruši. Potniki vlakov majejo z glavami, ko se pripeljejo pred postajo Sevnice, kjer vlak običajno pred novim nadvozom obstoji, ko čaka zamudnika iz Mokronoga. Pod novim mostom je namreč vi-de«> vkako se je že sedaj iz skal zidana stena vzbočila in je le še vprašanje dni, kedaj se bodo skale zrušile proti pragi. {« »t »ki* Iz ČeSkoslovsSke Privilegiran položaj Nemcev v Pragi. Izgle-dalo je, da bodo po jesenskih dogodkih Nemci zgubili v Pragi popolnoma ves svoj pomen, ker so bili sudetski Nemci priklopljeni rajhu. Nihče ni mislil, da bodo ostale v Pragi še sploh kake nemške šole, najmanje pa univerze. Praški magistrat je celo odredil, da morajo po ulicah izginiti vsi napisi v tujih jezikih. Toda izgleda, da imajo Nemci s Prago še prav posebne namene za bodočnost. Čeprav so otvorili v Reichenbergu postno vseučilišče za sudetske Nemce, so napotili nemške visokošolce v sudetskih krajih, da kot inozem-ci Češkoslovaške nadaljujejo svoj' študij v Pragi in češka vlada je morala pretekli teden na novo otvoriti nemške univerze, na katerih se je vpisalo že okrog 2500 dijakov in računajo, da bo vseh okrog 3000. Vsi dijaki nemške univerze morajo biti člani nacionalnoso-cialistične stranke, ne smejo stanovati pri Židih in lahko dobivajo iz Nemčije po 100 mark mesečno, t. j. približno okrog 1500 din. Med profesorji ni več nobenega Žida, čeprav jih je bilo tam poprej okrog 20. Nadalje imajo Nemci še v Brnu svojo tehniko s 400 poslušalci. »Nova Doba« v Plznu pripominja k temu, da imajo Nemci v ČSR, kjer jih je še okrog 350.000, kar tri visoke šole, univerzo in tehniko v Pragi in tehniko v Brnu, ki bodo vse organizirane po rajhovskem vzorcu. število prebivalcev nove češkoslovaške republike. /Po statističnih podatkih ima nova Češkoslovaška 9,680.068 prebivalcev. Po 'prebivalstvu je za diobro tretjino manjša kakor je bila pred operacijo. Iščemo potnika ali potnico za prodajanje pisarniškega materiala CoplC. Maribor, Urbanova 12 Hotuek s Težko vzgojltvi otroci. Edina dota, ki jo delavski starši lahko dajo svojemu otroku, je dobra in skrbna vzgoja, ki ga bo usposobila za uspešni življenjski boj. — j Zato ni čudla, če se zlasti delavski razred za vzgojna vprašanja posebno zanima, če skuša j pripraviti vsaj otroke za lepšo bodočnost. Če je pa za vsako rokodelstvo treba uka in vežbe, j je toliko bolj potrebna priprava za vzgojni J poklic, za izvrševanje najvažnejše človeške; dolžnosti. Vedno ne pove staršem zdrava pa- j met, katero pot naj uberejo pri vzgoji, vse j mani je zgrešenih poti, ako ivprašajo starši za ] svet dobro vzgojno knjigo. Ziato opozarjamo j delavske starše na knjigo Milice Stupanove J »Težko vzgojlivi otroci«, za katero je današnji j številki priložen prospekt. Da bo pa omogočena j nabava te knjige vsakomur, jo dobe naročniki »Delavske Politike« za polovično ceno, tako da jih stane knjiga s poštnino vred 17 din. Na naročilnici pa morajo spodaj napisati, da so naročniki našega lista. Knaus-Oginova metoda. Dva zdravnika, Japonec Ogino in Nemec Kn&us sta pred nekaj leti neodvisno drug od drugega dognala in dokazala, da tudi spolno zrela žena ne more ob vsakem času zanositi, ampak da se tudi pri njej menjavajo rodovitne in nerodovitne dobe, ki se lahko natanko določijo. Izgleda, da so to dejstvo dobro poznali že v starem veku. Že v Mojzesovih zakonih najdemo to dognanje upoštevano. Židje imajo namreč natančno določen oni čas, ko se smeta oba zakonca spolno združiti in dovoljeni čas pade ravno v dobo, ko je po Knaus-Oginovem odkritju žena plodna. Židom je šlo sam.o za to, da se čim bolj razmnože, odtod te določbe v Mojzesovih zakonih. To važno dejstvo, da ni žena v vsakem času plodna, so potem pozabili in ga je moral naš čas spet na novo odkriti. To epohalno odkritje omogoča pravilno regulacijo porodov in prepreči škodljive in nevarne splave. S tem odkritjem je človeku dana možnost, da dolbi potomstvo takrat, ko mu je najbolj dobrodošlo, ko so premoženjske razmere -že- vsaj nekoliko urejene, pa tudi, ko sta oba zakonca na višku svojega zdravja in svojih telesnih moči, ko sta poprej odstranila vse ono, kar bi lahko škodilo otroku, torej posledice alkohola, spolnih in drugih bolezni itd. Zato opozarjamo na brošuro Milice Stupanove 'Knaus-Oginova metoda«. Tudi to knjižico dobe naročniki »Delavske Politike« za polovično ceno, in sicer tako, da dobe za 12 din dva izvoda; torej si lahko naročita dva skupaj. Kdor pa naroči knjigo »Težko vzgojlivi otroci« in brošuro »Knaus-Oginova metoda«, dobi oboje skupaj s poštnino vred za 20 din. Na naročilnico pa ne pozabiti napisati, da ste naročnik »Delavske Politike«. Pustni kroii. Testo za pustne krofe napravimo iz moke, potrebnega mleka, svežega surovega masla ali dobre svinjske masti, sladkorja, rumenjakov, kvasa, alkohola in soli. V kakšnem razmerju vse to zmeša, je stvar [gospodinje in njenega premoženjskega stanja. Čim več vzame rumenjakov, tem boljši bodo krofi. Celih jajc pa ne smemo dodajati, beljake porabimo raje za kaj drugega. V testo za krofe ni dobro dati preveč sladkorja, ker postanejo sicer krofi pretežki. Tudi masla oziroma masti ne damo preveč v testo; čim več imamo rumenjakov, tem manj damo masti. Neobbodno potrebno pa je, da dodamo alkohol, kajti testo, v katerem je alkohol, rabi mnogo manj masti. Med ©vrenjem se namreč alkohol iv testu spremeni v paro, ki hoče uhajati, s tem pa obenem dviga testo, ki se potem na površini hitro strdi v . skorjo. Zato so krofi brez alkohola vedno P* nai bodo na strani, da ne bodo prehitro težki in z mastjo prepojeni. Najboljši je rum, I vzhajah. Na mast polagamo krofe z vzhajano, če pa tega ni, pa slivovka ali brinjevec ravno torej z zgornjo stranjo. Najlepše Jih cvremo y tako velja. Pri krofih je važno še to, da jih veliki, prostorni kozici, da so dovolj vsaksebi, delamo v zelo topli kuhinji in da so tudi vsi ; da niso drug drugemu napoti in da lepo na-dodatki primerno segreti. — Naše navodilo l rastejo. Cvremo jih .počasi, dla se dobro pre- Poprej 129*— Sedaj 99 4767—68802 Čevlji za delavca in kmeta, iz čvrstega mastnega kravjega usnja, z neuničljivim podplatom iz gumija, za štrapac. Široke oblike, da se v njih lahko in udobno hodi. 10907—699 * V Močni gumijasti čevlji z neuničljivimi pod-plati, zgornji deli iz močnega sukna s top- •> plim vložkom. Železničarjem, gozdarjem, 7 nočnim čuvajem in ostalim, ki so prisiljeni * delati v snegu in brozgi bo toplo samo v ' tej obutvi. Prodajamo jih po znižani ceni din 99-- 4767—67711 Udobni čevlji za vsak štrapac, široke oblike, izdelani iz mastnega kravjega usnja, z močnim usnjatim podplatom, stanejo din 129’— Delavski pravni svetovalec primerno za krofe je tako; 3/4 kg fine moke presej, dodaj 10 dkg surovega masla, 15 dkg sladkorja, žličko soli, 5—6 rumenjakov in vzhajano drož-je, ki si ga napravila iz 3—4 dkg kvasa, žlice moke, žlice sladkorja in žlice mleka. Dodaj še pol kozarca dobrega ruma in vtepi s potrebno množino mlačnega mleka v testo, ki ga moraš zelo dobro pregnesti, vsaj tako dolgo, da se testo loči od kuhalnice, kajti drugače so krofi težki in se potem potope jo v mast. Nato damo testo vzhajati na topel prostor. Ni pa potrebno, da prvič predolgo vzhaja; če se nam mudi, zadostuje, če vsaj pol ure počiva. Testo potem na segreti deski, ki jo dobro z moko potresemo, 1 cm debelo razvaljamo in izrežemo večje kroge. Na sredo vsakega damo nekoliko segrete marmelade, pokrijemo z drugim krogom brez marmelade, pritisnemo ob straneh s prsti tako, da se oba kroiga dobro »primeta, nato pa še enkrat izrežemo z manjšim krogom. Potem položimo drugega za drugim na pogreto desko, ki jo precej na debelo potresemo z moko. Pogrnemo s prtičem in postavimo krofe na toplo, da vzhajajo. Važno je, če zadenemo pravilno, kdaj so krofi dovolj vzhajani. Najbolje je, če vržemo enega za po-izkušnjo v mast. Če plava lepo na masti, tako da ostane potem, ko ga obrnemo in ocvremo že z druge strani, na sredi bel pasek, je prav vzhajan. Če je premalo vzhajan, se potopi pregloboko v mašit in ne dobi belega paska. Če je ipa preveč vzhajan, se na.m od sebe obrača in tudi ne dobi belega paska. Važno je tudi, da je mast primemo vroča. Najbolje ie, če jo preizkusimo in sicer na ta način, da vržemo v njo košček testa. Če splava testo takoj na vrh in se začne cvreti, je mast pravilno vroča, če se pa testo potopi, ie treba maist bolj razbeliti. Paziti pa moramo tudi, da je preveč ne segrejemo. Če postane prevroča, jo ohladimo s koščkom mrzle masti. Za velike krofe, ki imajo 6—7 cm v premeru, mora biti v kozici masti samo 3 cm visoko, za manjše pa samo 2 cm, — Na toplem imejmo pripravljene samo tiste krofe, ki pridejo takoj na vrsto, ostali In Moittortll Hdth In pečejo, najboljše na premogu; na drvih se ne cvrejo tako lepo. Cvremo jih najprej pokrite; ko narastejo in spodaj zarumenijo, jih obrnemo in cvremo še drugo stran, a sedaj nepokrito. Iz kozice jih poberemo previdno, da jih ne pomečkamo in zložimo na krožnik. Dokler so še topli, jih ne smemo polagati drugega vrh drugega, ker sicer upadejo. Se tople potresemo s sladkorjem. Sirite nai list! Išfemo potnike Iščemo poštene in agilne potnike, ki bi se hoteli posvetiti akvizi-eiji zavarovan j. Oglasiti se osebno ali pa pismeno na »KARITAS" podružnica, Maribor Oroinova ulica 6 Popuščene obresti (Hrastnik) Vprašanje: Neki trgovki sem ostal dolžan večji znesek in je njen odvetnik sedaj poleg glavnice vtožil proti meni tudi1 obresti. Trgovka je naknadno izjavila, da obresti od mene ne zahteva. Ali jih moram plačati, ko sem obsojen tudi na plačilo obresti? Odgovor: Ce Vam je trgovka, potem, ko ste že bili obsojeni, obresti popustila, Vam Jih ni treba plačati. Dolg rudarja (Mežica) Vprašanje: Ostal sem na dolgu pri svojem bivšem hišnem gospodarju najemnino v letih 19,34 in 1935. Decembra 1938 me je tjrjal za ta dolg in mi grozil s tožbo in rubežem. Po poklicu sem rudar. Ali je moj dolg že zastaran in ali’ je moja mezda sploh rubljiva? Odgovor: Ce niste dolga na najemnini v zadnjih treh letih nikoli priznali, je dolg zastaran. V morebitni pravdi ugovarjajte zastaranje in bo gospodarjeva tožba zavrnjena. Kot rudarju se Vam po sedanji judikaturi Stola 1 sedmorice mezda ne more rubiti, pač pa se Vam lahko zarubijo premičnine, ki Vam niso nujno potr: hne. Dogovor z mojstrom (Žerjav) Vprašanje: Dal sem sina k mizarskemu mojstru na poskušnjo za dva meseca. Mizarski mojster je obljubil, da bo dal ta čas mojemu sinu kosilo brezplačno. Sedaj pa si zaračunava vsako kosilo po din 5 in mi grozi s tožbo. Odgovor: Obljuba glede brezplačnega kosila nasprotnika veže in je njegova sedanja zahteva neupravičena. Ce Vas bo tožil, se sklicujte na dogovor in ponudite priče, ki soi ta dogovor slišale. Zahvala Ob priliki prerane izgube naše dobre žene, mame in stare mame Rozman F. Albine smo bili deležni toliko izrazov sočutja, da nam je dolžnost zahvaliti se vsem, ki so nas tolažili v teh težkih trenutkih: Zlasti se zahvaljujemo mestnemu fiziku g. dr. Brumen Francetu za njegovo požrtvovalnost s katero je lajšal trpljenje naše pokojnice, pevskemu društvu „Železničar“ za žalostinke, vsem darovalcem vencev in cvetja ter končno vsem, ki so jo v tako odličnem številu spremili na njeni zadnji poti. Ptuj, dne 14. januarja 1939. Fani In Janko Šegula Rozman Franc Aiolt Itlrn r Maribor*. — Tu**; U»4*k* (iikarno, d. d. f Maribora prtdstaritell Viktor Erien * Mariboru.