MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Ufednlttvo In upravai Maribor, Gosposka ul. 11 / Talsfoa uradnUtvn19440, upravo 24M Izhaja razen]nedelja In praznikov vsak dan ob 1S. url / Velja masabio prejeamn v upravi al po poiti 10 Din, dostavljen na dom 13 Dbt / Oglasi po cenik* / Oglasa sprejsma tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani r Poitni čekovni raftal «. 11.408 JUTRA” Reševanje podonavskega vprašanja Ozadje Gombosevega obiska pri Mussoliniju Včeraj smo objavili na tem mestu izjavo bivšega francoskega poslanika v Kmu, senatorja de Jouvenela, javnega tvorca priprav za sporazum ed Francijo in Italijo. Ta izjava nam Je nenavadno jasno odkrila, kaj je *kvni predmet pogajanj med latinskima ^kaina« glede ureditve srednjeevrop- skih vprašanj. Francija in Italija sta to- ■ Pri prizadevanju za pomirjenje trčili ^ Najnevarnejšo oviro v srednji Evropi, '16 povedano v Podonavju, kjer si ,. JJta že vsa povojna leta nasproti dva c3fa: mala antanta, podpirana poFran-ter Avstrija in Madžarska, uplivani lif, H. Nikjer v Evropi ni prišla riva-itey »podonavskega vprašanja«, ka-jj.r n- Pr. lanska konferenca v Stresi, ^ So se vsi končali brez vsakega pozi-ega uspeha. Rešitev je pa postala na-J|rat conditio sine qua non, čim so se ftiMaVila »bliževalna stremljenja l6® Francijo in Italijo. To zbližanje je ez likvidacije podonavskega antago-absolutno nemogoče, glavna ovira ?a je seveda Madžarska s svojim v?ransigentnim revizionizmom. In do-je prevzela Francija nalogo, da ^.pJbili za zbližanje malo antanto (obiski ••lesca, Jevtiča in Beneša v Parizu jjj, Faulu-Boncourju in Daladierju), je ^ Italiji poverjena naloga ukloniti ved *n Madžarsko, v prvi vrsti se- poslednjo. To misijo je započela s 6r abil°m madžarskega ministrskega , bednika Julija Gombosa in zunanja ministra Kolomana K a n y e v •ha?’ Madžarska politika torej nista roka]!3 v večno mesto zaradi nič drugega o 0r zaradi tega, da bi jima Mussolini s-u^bčal trmoglavost in ju z ar-dr.. Preveril, da »vsaj zaenkrat« ni r“*e poti! a se je pri tem v javnosti toliko pi-sj|a . 0 nespremenljivosti popolnega so-Se“Sja me(j j^jmorl1 jn Budimpešto in da v tisku na kilometre daleč pogre- val revizionizem v. korist »svetih pravic svete krone sv. Štefana«, nas ne sme prav nič motiti. Vse to so bile več ali manj pogrebne besede, in saj poznate latinski pregovor: »De mortius ni] nisi bene!« Revizionizem se mora zaenkrat pokopati, ker sicer ni zbližanja v Podonavju, brez tega pa zopet ne onega med Parizom in Rimom. De Jouvenel je dejal, da se mora ustvariti najprej nekakšna podonavska federacija, šele potem bo morda ustvarjena atmosfera za »razgovore« o eventuelnih korekturah. Pa tudi o teh korekturah, je dejal, ne more govoriti z ver-o v Bog ve kakšne praktične koristi. Morda bi se dala najti kakšna rešitev z avtonomijami onih pokrajin, kjer žive kompaktno narodne manjšine. Na drugi strani smo pa slišali skoraj istočasno iz Pariza, da sta se tako Franclja kakor Italija izjavili za teritorialni desinteresement v Podonavju in srednji Evropi sploh. To bi utegnilo pomeniti, da je Italija zaradi cene zbližanja s Francijo praktično pustila na cedilu madžarske in vse ostale revizioniste in govori v tisku o revizionizmu samo še zaradi javnosti revizionističnih držav. Po vsem tem je docela razumljivo, da se Gombosin Kanya nista vračala v Budimpešto z najlažjim srcem. Še bolj je pa razumljivo, da so ekstremni revizionisti pripravljali proti ministrskemu predsedniku atentat in nekakšno zaroto. Tudi trezni madžarski tisk ne taji nič več, da je revizionizem pokopan ali pa vsaj postavljen ad acta. Iz tega pa seveda še ne moremo razbrati, če in v kakšni obliki je Gombos odobril Mussolinijevo najnovejšo politiko? O tem ni bila v javnosti izrečena niti ena sama najmanjša beseda. Vendar je pa tudi gotovo, da se mu ni mogel upreti, kajti s tem bi Madžarska izgubila edinega prijatelja in zaveznika. Kadar gre za interese velikih, se morajo mali ukloniti, četudi s krvavečim srcem. Uspeh Mussolinija pri Gombosu pa bo moral postati viden takoj, čim bo odpotoval v Rim češkoslovaški zunanji minist. dr. Edvard B e n e š. Takrat mu bo moral Mussolini pač referirati, kako stoji stvar z Madžarsko in kakšni so njeni maksimalni in minimalni pogoji za zbližanje obeh podonavskih skupin. Jako stopamo torej v razdobje, ki bo za nadaljno usodo naše srednje Evrope nepreglednega pomena, v dobo resnega reševanja »podonavskega vprašanja«. ^ ^edno večje zbližanje Poljske in Rusije ANIMIV0 RUSKO DARILO POLJSKI. RADEK POSTANE RUSKI POSLANIK V VARŠAVI. ODPOVEDANI MANEVRI. ^SšAVA, 1- avgusta. V zadnjem hoiici Se mnogo pisalo o izboljšanju rQČa~i°"SOVtetsklh odnošajev. d. nIa se je spremenil v obeh državah do Ton po- taw Se spremen*l v °beh državah “',no? i st°PnJe, da se vidi metamorfoza tutjj .aje.v med obema državama jasno bojjg z .l,stov. Kot nova manifestacija iz-S0k "Ja odnošajev se smatra obisk vi-ne8a t Ura(telka sovjetskega prosvetnega J^Ofulsarijata Fiirstenberga-Ganec-mivft ^ te prinesel poljski državi zani-bKu rH°. Sovietska vlada je poslala 'Veku U •"•ulstrskemu predsedniku Sla-»ejsjt’ p^fdsedniku vladnega bloka, mu-cars|te PtekcHo 578 pisem in naredb nanaš°iane‘t’ sam,h dokumentov, ki NJe mar«. na revolucionarno delova-5° Ul o PHsudskega v letih od 1885. Uh bo j>Premen,bi v vzajemnih odno-?*ettibo 1 tudi zunanji videz s sprejo va«x-P°steništev v veleposlaništva. -Vatšav i,! veleposlaništva. Nemčija zahtevala, naj vskib veslu’ Justi.so&i&iskL .rodi*4.diplcuaiataki jezik veleposlanik v poljski prestolnici Radek, ki je bil nedavno zelo prijateljsko sprejet v Varšavi. KRAKOV, 1. avgusta. »IIIustrowany Kurjer Godzienny« poroča iz Berlina: »Veliki sovjetski manevri, ki bi se bili morali vršiti ob poljski meji, so bili preklicani in bodo namesto njih le razne vojaške vaje v malem obsegu. Ta vest —• kakor tudi vse druge podobne, ki kažejo normalizacijo odnošajev med Poljsko in Rusijo — je izzvala v Berlinu veliko vznemirjenje«. Esperanto diplomatski jezik KOLN, 1. avgusta. Tukaj se je pričel 25. svetovni esperantski kongres, kfie ga udeležuje nad 1000 delegatov iz 32 držav. Predstavniki Nemčije so izjavili, da bo Nemčija zahtevala, naj bo odslej medua- skttierant" Revizionizem mora izginiti NADALJNJI KOMENTARJI K GtiMBČSOVEMU OBISKU PRI MUSSOLINIJU. ITALIJA NAJ POKAŽE PRAKTIČNO, KAKO SI ZAMIŠLJA PAKT ŠTIRIH. RIM, 1. avgusta. Gospodarski sporazumi, projektirani na sestanku med Mussolinijem in Gombosom, bodo izdelani v teku meseca avgusta. Trdi se, da bodo ti sporazumi olajšali rešitev podonavskega vprašanja in omogočili širšo akcijo, ki naj bi se vodila v okviru nekakega konstruktivnega načrta za finančno obnovo srednje in vzhodne Evrope. Izjavo, ki jo je dal Gombos rimskemu dopisniku »Dai!y Telegrapha«, češ, da se je v razgovorih z Mussolinijem prepričal da bo mogla Madžarska sodelovati z Italijo na ureditvi miru, smatra ta londonski list kot zelo važno in sklepa iz nje, da se je Mussoliniju posrečilo obdržati in utrditi prijateljske sporazume z Madžarsko, da pa je pri tem pazil, da ne prejudicira možnost za zbližanje z malo antanto. Po informacijah tukajšnjega dopisnika londonskih »Times« je Gombos sprejel Mus- solinijevo stališče, da nudi pakt štirih velesil realno možnost za pospeševanje interesov Italije in Madžarske ter da se zato ne morejo jemati resno vesti, da bi se mogla po sestanku med Mussolinijem in Gombosom še nadaljevati revizionistična kampanja. Pariz, 1. avgusta. V tukajšnjih diplomatskih krogih se posveča uspehom rimskih razgovorov med Gombosom in Mussolinijem slej ko prej največja pozornost. Ti rezultati so izredno važ ni, s čimer pa še ni rečeno, da bi uteg nili biti nevarni. Sedaj bo pač moral pokazati Rim, kako si predstavlja praktično izvedbo pakta štirih velesil. Pertinax piše v listu »Echo de Pariš«, da bo morala italijanska vlada jasno izjaviti, kaj prav za prav hoče. Mussolini bo moral pustiti vprašanje revizionizma popolnoma pasti, če hoče računati na sodelovanje Francije in njenih zaveznikov. Anschluss bi pomenil novo vojno FRANCOSKI TISK ZAHTEVA, NAJ SE STRIJI SPRAVI PRED SVET PARIZ, 1. avgusta. Enako kakor »Echo de Pariš«, objavlja tudi »Journal« v včerajšnji številki članek zaradi narodno-sociallstične propagande s pomočjo nemških letal v Avstriji. Oba Usta prihajata do sklepa, da se mora ta zadeva spraviti na podlagi člena 11. pakta Društva narodov pred svet Društva narodov, ki se bo sestal zaradi rešitve spora med Bolivijo in Paragvajem itak 3. tm. k Izredni NASTOPANJE NEMČIJE PROTI AV-DRUŠTA NARODOV, seji v Ženevi. Nemčija Je pred tedni, ko so baje priletela nad Berlin neka skrivnostna tuja letala, dvignila silen krik, sedaj pa dela sama prav isto proti Avstriji. Ves kulturni svet mora že končno vendar enkrat odkrito izjaviti, da ne more biti niti govora o tem, da bi Nemčija s silo izvedla priključitev Avstrije k sebi. Vsak tak poskus bi pomenil neizogibno vojno. Čudni boji v Nemčiji PARIZ, 1. avgusta. Več tukajšnjih listov poroča, da so predvčerajšnjim narodno-socialistični napadalni oddelki v Niirnbergu in Fiirthu plenili Židov ske lokale in hiše. Deželni namestnik za Bavarsko, general Epp je poklical na pomoč proti hitlerjevskim napadal nim oddelkom redno nemško državno vojsko, ki že od nedelje neprestano križari po ulicah omenjenih mest. Med narodnimi socialisti in vojaki državne brambe je prišlo že do mnogih spopadov, v katerih je moralo vojaštvo upo rabiti orožje. Doslej so zabeležili narodni socialisti deset nevarno ranjenih Članov. General Epp je o teh dogodkih takoj poročal tut% vladi in predsedniku Hindenburgu. Bavarski notranji minister je prepovedal vsem listom vsako rt san je o teh dogodkih. Socializem prehaja v fašizem PARIZ, 1. avgusta. Vodja desničarskega krila francoske soclalno-demo-kratske stranke Marquet je imel predsl-nočnjim na zborovanju svoje stranke v Bordeauxu govor, v katerem je naglasil potrebo avtoritativnega in nacionalnega socializma. V sedanjem času mora postati socializem element dela in avtoritete. Ne da bi zapustil socializem svoj internacionalni Ideal, ga čaka* v prvi vrsti Izvršitev njegovih nalog na nacionalnih temeljih. Socializem si bo zopet pridobil zaupanje ljudskih množic, čim bo pokazal svojo sposobnost za vlado. GANDHI ZOPET ARETIRAN. BOMBAY, 1. avgusta. Gandhi jo bil tik pred nastopom svojega propagandnega pohoda po Indiji obenem s svojo ženo in 30 uglednimi člani njegove .stranke aI&irs* Sirašna nesreča na morja SAN SEBASTIAN, 1. avgusta. Mo* torni čoln z 20 osebami se je potopil, ko je vozil iz pristanišča v Devi. Število mrtvih se računa na 13, ker je bilo doslej najdenih že 7 trupel, do-čim se 6 oseb še vedno pogreša. justifikacija Madžara v Moskvi BUDIMPEŠTA, 1. avgusta. Tukajšnja policija je bila zasebno obveščena iz Moskve, da je bil tamkaj predvčerajšnjim justificiran znani madžarski komunist Štefan Vagi, in sicer zaradi protikomunistične zarote, ki jo je pripravljal med zidarskimi delavci. MACDONALD POSTANE POSLANIK?: LONDON, j. avgusta. »Sunday Gra-fic« doznava, da je ministrski predsednik Macdonald silno utrujen od svetovne gospodarske konference in je sklenil, da pri prihodnjih volitvah ne bo vefi aktivno sodeloval. List obenem doznava, da bo Macdonald imenovan za angleškega paira in mu bo najbrže poverjeno angleško poslaništvo v Washingtorm. FRANCOZI ZOPET ZNIŽALI PLAČE. PARIZ, 1. avgusta. V svrho znižanja državnih izdatkov je izvedla vlada novo 10% redukcijo draginjskih doklad državnih uradnikov. Znižanje prejemkov državnih uradnikov je stopilo v veljavo z današnjim dnem. Ta ukrep vlade je izzval pri vseh državnih nameščencih nepopisno razburjenje in presenečenje. Pričakuje se energična zaščitna protiakcija uradniških organizacij in zvez proti tej it) Dnevne vesti Mariborske mestne davščine K odobritvi občinskega proračuna Mariborska mestna občina bo na podlagi odobrenega proračuna za letošnje leto pobirala naslednje pbčinske doklade, pristojbine in samostojne občinske davke: 45 odstotno občinsko doklado na zemljarino, zgradarino, pridobnino, družbeni davek in rentnino. Občinske takse bo pobirala v istem iznosu kakor lansko leto. Komisijske pristojbine za gradbene in zdravstveno-higijenske komisije bo pobirala v istem iznosu kakor lani. Na podlagi sklepa mestnega občinskega sveta bo pobirala tržnino, ki bo znašala za voz sena Din 15, za voz slame, zelja, repe in krompirja Din 15, ko bo ta sklep razglašen v »Službenem listu«. Sejmiščno pristojbino bo pobirala kakor lani. Plovnina je znižana od 25 Din na 20 Din, od 12.50 Din na 10 Din, od 75 Din na 60 Din, v vrstnem redu tarife, ki bo stopila v veljavo ko bo razglašena v »Službenem listu«. Opominarina, 8 odstotne zamudne obresti, davščina na pre nos nepremičnin iz pogodb med živimi y smislu zakona iz leta 1905. je ostala nespremenjena. Od vina bo pobirala mestna občina 1.50 Din od litra, od vinskega mošta pa 1 Din. Gostilniškim obratom se priznava 1 in pol odstotni odbitek kot kalo. Davščina na pivo bo znašala 60 par. na liter in se bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu«. Od hektolitrske stopinje alkohola žganja, likerjev in špirita bo občina pobirala 5 Din, davščina na šampanjec pa se bo pobirala po 25 Din na veliko in 12.50 Din na malo steklenico. Davščine na vino, vinski mošt, pivo in ostale alkoholne pijače bo pobirala za mestno občino finančna kontrola. Teh davščin je oproščena vojaška uprava za potrebe vojske, nadalje je o-proščen čisti špirit, ki ga uporabljajo v industrijske svrhe. Znižano davščino na špirit bod o plačevale lekarne, isto ugodnost bodo uživale tudi drogerije, toda samo za polovico množine; za drugo polovico morajo plačevati normalno davščino. Založne kleti se ne priznavajo. Stranke morajo alkoholne pijače, ki jih pripeljejo v mesto oziroma pripravijo za konzum brez uradnega poziva takoj prijaviti mestni občini in poravnati odpada- t Marija Kasperjeva. Davi ob 4. uri je umrla v Budini pri Ptuju po daljšem bolehanju v 57. letu starosti ga. Marija Kasperjeva, roj. Turkova, žena vpokoje-nega hranilničnega ravnatelja g. Kasper-.ja in mati glavnega urednika »Mariborer Zeitung« g. Uda Kasperja. Pogreb blage pokojnice bo v četrtek ob 16. uri na mestnem pokopališču v Ptuju. Bodi ji ohranjen časten spomin, žalujočim naše najgloblje sožalje! K pogrebu sodnika dr. Tavžija. K našemu poročilu o pogrebu sodnika dr. Tavžija pri Sv. Lenartu v Slov. gor. dodajamo, da je zastopal mariborsko držav no pravdništvo državni pravdoik g. dr. Zorjan. Iz državnega pravništva. Prvi državni pravnik g. dr. Jančič se je vrnil z dopusta in prevzel svoje agende. Na dopust pa je odšel državni tožilec g. dr. Zorjan. Iz gozdarske službe. Za višjega pristava je napredoval šef gozdarske uprave v Dolnji Lendavi inž. France Jurhar. Poroke. Poročili so se v; Mariboru: Fr. Španer, brivec, in Kristina Bacherjeva; Pavel Orgulan, ključavničar, in Ana Ko-kolova; Anton Lisec in Kristina Maher-jeva ter Josip Gajšek, kovač, in Marija Dvoršakova. Bilo srečno! Iz občinske uprave. Jutri v sredo bo ob 5. uri popoldne seja mestnega sveta. Ob 6. uri pa bo seja mestnega upravnega odbora. V šoferski hiši v Melju stanuje 25 strank, od katerih so izvzemiši dveh, sami magistralni uslužbenci in je med njimi 9 šoferjev. Zanimivi nastopi. V kavarni »Jadran« priredita jutri zakonca Zatorič, znana jugoslovanska »okultista«, zanimiv nastop z okultističnimi, memotehniškimi, iluzionističnimi in transformacijskimi točkami. Začetek ob 9. urJ zvečer. jooo davščino. Le gostilničarji plačujejo davščino na vino od soda, ki ga stavijo na pivo. Ne priznava pa se davčna prostost za vino lastnega pridelka za lastno uporabo gostilničarjem in točilcem, ker ni pri njih mogoča kontrola. Prestopki se kaznujejo poleg redne davščine še s 5-kratnim iznosom in izreče kazen brez kazenskega postopka mestno županstvo. Nadalje bo pobirala mestna občina 13 odstotno gostaščino od kosmatega najemninskega donosa, odnosno najemninske vrednosti hiš in 6 odstotno kanalščino od kosmatega najemninskega donosa. Pri zgradbah, ki ne plačujejo gosta-ščine, se odmeri kanalščina po 50 par na leto od vsakega ms za zidane ploskve, pomnožene s številom nadstropij. Pobirala se bo 4 odstotna vodarina od kosma tega najemninskega donosa, pri čemer se zaračuna ona množina vode, ki je dovoljena po vodovodnih predpisih po 1 Din, večja poraba pa po 2 Din za m3. Okoliške občine bodo plačevale vodo po dogovoru. Pri zgradbah, ki ne plačujejo gostaščine, se bo zaračunavala faktična uporaba vode, in sicer pa tarifi za večjo uporabo. Vodomerščina in uvoznina sta ostali nespremenjeni in se bosta pobirali v istem iznosu kakor lani. Od osebnih avto mobilov in motociklov se bo pobirala davščina na vozila, in sicer pri osebnih avtomobilih za vsakih začetih 50 kg čiste teže 15 Din, od dneva ko bo ta sklep razglašen v »Službenem listo«. Davščina na pse je znižana in bo znašala za vsakega psa 150 Din. Psi čuvaji te davščine niso oproščeni. Davščina od prirastka na vrednost nepremičnin se zniža za 2 odstotka. Veselični davek pa se bo pobiral v istem iznosu kakor lani, Mestna občina se bo ravnala po državni davčni upravi. Če bo davčna uprava pobirala 20 odstotkov, bo zaračunala mest na občina 12, če bo pa davčna uprava ubrala 10 odstotkov, bo zaračunavala mestna občina 6 odstotkov. Prireditve, ki jih bo oproščala veseličnega davka davčna uprava, bodo oproščene-tudi občinskega davka. Kinopodjetniki pa bodo Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca povzroči kozarec naravne »Franz Jose-fove« grenčice, če ga popijete vsak dan zjutraj na tešče, lagodno milo iztrebljenje črevesja. Zdravniki za srčne bolezni so prišli do rezultata, da učinkuje »Franz Josefova« voda tudi pri težkih oblikah srčne hibe sigurno in brez neprilike. — »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Danes zvečer vrtni koncert RESTAVRAC JA .UNiON* godbenikov „DRAVE“ 2790 Združenje krojačev in sorodnih obrtov se je preselilo na Slomškov trg 14. Uradne ure bodo vsak ponedeljek in četrtek od 8. do 19. Esperantski kongres. V Kolnu se je pričel včeraj 25. svetovni esperantski kongres, katerega se udeleži okrog 1000 delegatov in je na njem zastopanih 32 držav. Pobeg od doma. Na teritorij mestne občine mariborske se je zatekla približno U let stara deklica, ki pravi, da se imenuje Vočina Milka in da je stanovala v zadnjem času pri svoji botri Bohinjc Mariji v Vodolah, občina Sv. Lovrenc v Slov. goricah, okraj Ptuj. Pripoveduje, da je njen oče ubil njeno mater in dve mlajši hčerki, ijočim je ona pobegnila, kar pa se je po poizvedbah pri tukajšnjem okrožnem sodišču izkazalo kot neresnično. Istotako so se izkazale za neresnične njene navedbe glede sorodnikov v Mariboru, h katerim se je, kakor je pripovedovala, mislila zateči. Ker obstoja sum, da so netočne tudi njene navedbe glede dosedanjega bivališča, se tem po tom pozivajo starši oziroma redniki o-troka, da ga v izogib čimprej prevzamejo v tukajšnjem mestnem mladinskem domu. Obenem se javnost, ki bi ji bili zna ni kakršnikoli podatki o navedenem o-troku, naproša, da jih sporoči socialnopolitičnemu oddelku mestnega načelstva, Rotovški trg 9, telefon ,27—55. Grajski kino. Danes se predvaja zadnjič velefilm Richarda Tauberja »Melodt ja ljubezni.« Richard Tauber poje v tem filmu 6 krat, ostale vloge imajo Lien Deyers. Aliče Treff, Szoke Szakall in mala srčkana Petra Unkel. Svetovna kri- plačevali 8 odstotkov'od vsake prodane f* ,pravi ° J™?1™ ’M.ek>cl:ia ljubezni«, da je najboljši Tauberjev film, pnka tereni se gledalec izborno zabava. Ljub- vstopnice. Nova grobova. V Ribniškem selu je umrl včeraj v starosti 67 iet posestnik Martin Filip. Pogreb bo jutri ob 16. uri na pobrežkem pokopališču. V starosti 79 let je umrla v Slovenski ulici v mestni ubožnici Katarina liardinkova. Pokopali jo'bodo jutri ob pol 16. uri na pobrežkem pokopališču. Prva vaja za one, ki so se priglasili za sodelovanje pri uprizoritvah »Celjskih grofov« na prostem, bo nocoj v torek 1. avgusta ob pol 20. (8.) uri na Rotovžkem trgu. Kreftova drama »Celjski grofje« na prostem. Na Rotovžkem trgu se vrše z vso intenzivnostjo dela za inscenacijo Kreftove izredno uspele zgodovinske drame »Celjski grofje«. Dosedanje večerne vaje so pokazale, da je trg prav akustičen in je igralce prav dobro čuti. Režijo vodi glavni režiser Jože Kovič. Dramo bodo uprizorili v sledeči, deloma izpremenjeni zasedbi: Veronika - Kraljeva, Barbara - Starčeva, Herman - Furjan, Friderik - Grom, Ulrik - Blaž, prav-dač - Skrbinšek, Piccolomini - Nakrst, Jošt - P. Kovič, pater Gregor - J. Kovič, gvardijan celjskih minoritov - Gorinšek, sodnik - Tovornik, Padar - Rasberger, trgovec - Medven, pek - Harastovič, oro žar - Crnobori. Nadalje nastopijo kmetje in kmetice, meščanstvo, biriči, vojščaki, bobnarji, godci itd. Poleg igralcev nastopi okoli 200 oseb. Primarij Dr. Černič specialist za kirurgijo se je vrnil in zopet redno ordinira v sanatoriju, Gosposka ul. 49, telefon 23-58. Ordinira od 11. do 12. in od 14. do-16. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 10. ure. 27/4 Pri slabosti Je naravna Franc-Jožefova voda prijetno učinkujoče domače zdravilo, ki znatno zmanjšuje telesne nadlo ge, ker se izkaže že v malih količinah koristno. - • ' " ke so scene Tauberja in pa male Petre Unkel. Kino Union. Od torka dalje grandiozni film iz carske Rusije »R a s p u t i n« ali »Demon lepih žen«. V glavni vlogi Konrad Veidt, Karl L. Diehl ih Charlote Ander. Pride premiera- velike veseloigre »Ljubezen in veselje« z Ivanom Petrovičem, Greto Theimerjevo, Theodorjem_______________________________________________ Loosom, Feliksom Bressartom in Paulom I ter pet drugih oseb radi kršitve cest90, Morganom. I policijskega reda. Izored scd lila Pobreški ubijalec jelušič pred sodniki Kazenska razprava pred malim senato® tukajšnjega ^krožnega sodišča. Pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je zagovarjal danes dopoldne 26-letni delave® Jože Jelušič, obtožen, da je v noči na 3. julija na Pobrežju ustrelil Antona Buto-lena. . Obtožnica nam opisuje krvav dogodek takole: Že letos v februarju se je seznani! obtoženec Jože Jelušič s Štefko Hce' vo, posestnikovo hčerko na Pobrežju, “ kateri je ponavadi zahajal ob nedeljah® praznikih. Mesec dni pred krvavim dogodkom pa je Štefka prekinila ljubezenske vezi s Štefanom in ga pričela odbijati. Vse to pa pri Joži ni zaleglo in )8 še vedno zahajal na Pobrežje. Tako s® je podal tja omenjene noči in zavil v Sei-tridovo gostilno, kjer se je srečal s svojim starim prijateljem Slavkom Petrinjo* s katerim sta obsedela pri vinu do pob' cijske ure. V gostilni je sedela še S®' denškova družina, v kateri sta bili dve mladi dekleti. Ko je družba zapustila stilno, sta se dvignila tudi današnji obtoženec Jože in njegov prijatelj Petri®9 ter se pridružila dekletom in ju spren#' la do doma. Kos sta se poslovila in f spela do hiše, kjer je stanovala Šteftfj je Jože v razigranosti dvakrat ustref Nič hudega sluteč sta šla po poti daP ko sta v bližini županove hiše navali*9 na njiju delavca Feliks Rep in pokop Anton Butolen. Postavila sta se v bra® ker pasta uvidela, da sta napadalca h®" nejša, je Petrinja pobegnil, Jelušič pa 1 izvlekel samokres in ustrelil Butoleh® ki se je zgrudil in nekaj dni nato umri • mariborski bolnišnici. Pri današnji razpravi je obtožen®9 Jelušič priznal svoje dejanje, izgovah® pa se je, da je ravnal v silobranu Jefo9" Butolena ni poznal. Senat je upošteval obtoženčev vor in ga obsodil radi prekoračenega & lobrana le na leto in pol strogega zaP®* ra. Razpravo je vodil okrožni sodnik f' dr. Tombak, votanta pa sta bila okrož®] sodnika gg. dr. Čemer in dr. Miheli® obtožnico je zastopal državni pravdni* g. dr. Hojnik, obtoženca pa je branil o® vetnik g. dr. Pernat. Drobne vesti s policije. Včeraj poP°j' dne in preteklo noč je policija aretir®9 tri berače in dva postopača, r.ekega St®' fana P. in Štefana L., ki sta osumlieI!,| vlomne tatvine. Prijavljeni pa so Alojzij K., ki je osumljen, da je ukra®8 svojemu tovarišu manjši znesek denafl9" neki France K., ki je osumljen vi o®9 tatvine, trije nočni ptiči Matevž, Fr^ in Ivan, ki so se grdo obnašali na Krvavo iegnanie pri Sv. Martinu Divjaški fantovski pretep, ki so ga s teiavo udušili oro O krvavem žegnanju, ki je bilo prete- klo nedeljo pri Sv. Martinu pri Vurbergu, govori vsa martinska okolica. Vest o divjaškem pretepu pa se je raznesla včeraj dopoldne tudi po mestu. Take podivjanosti, v kateri so bili v smrtni nevarnosti celo službujoči orožniki, ne pomni tamkajšnje ljudstvo. V Amerjevi gostilni so se zbrali domači in okoliški fantje. Med njimi je bilo tudi nekaj posestnikov. Vsi so bili izpočet-ka dobre volje, ki pa se je še stopnjevala, ko je pivcem stopalo vino v glave. Pri neki mizi je radi neke malenkosti nastal prepir, ki je bil vedno ostrejši. Povod je bil spor med nekim Josipom Lešnikom in njegovim dekletom ter Ivanom Bezjakom. Lešnik je namreč vpričo svojega dekleta zahteval od Bezjaka, da vrne dekletu 50 Din, ki jih je izgubila nekega večera, ko je bil Bezjak napram njej zelo nasilen. Lešnik je odločno zahte val od Bezjaka, da položi denar vpričo dekleta in vse družbe na mizo. Tega pa Bezjak ni hotel storiti in je udaril Lešnika. Kakor v panju se je uamah razgibala vsa gostilna in pričeli so klicati na pomoč orožnike. Ko je orožnik vstopil v posebno sobo, kjer je nastal prepir so fantje takoj navalili na njega. Podrli so {JH ga na tla, mu odvzeli nož in puško * ga pričeli pretepati. Njemu na pom®-hotel priskočiti njegov tovariš, ki Pa ga prav tako razorožili. Ko se je za tf v nutek osvobodil iz pesti fantov, ga Je j tem hipu udaril neki hlapec Švare s steklenico po glavi, da ža v oblila kri. Ker je bilo razburjenje ih s« vraštvo proti orožnikom vedno veČj®,^ je bil orožnik v nevarnosti za svoje ® ljenje, je potegnil samokres in pozval r sestnika Josipa Poštraka in njegbV®n sina v imenu zakona, naj mu izr o™ puško in nož. Ker se imenovana meL vemu pozivu nista hotela odzvati inJ\j, so fantje vedno bolj pritiskali na orož ka, je orožnik sprožil in zadel Poštra.( v trebuh, njegovega sina pa v roko nogo. j Toda niti nastop orožnika ni *}x ^ fantov in mož, mir so napravili Sele rožniki, ki so prišli na pomoč od Sv. r tra. Včeraj se je mudila pri Sv. Mah. tudi patrulja iz Maribora pod vodstv^ žandarmerijskega poročnika g. Knez® ea. Težko ranjenega Poštraka so sP^i vili v mariborsko bolnišnico, kjer Je j0 včeraj operiran in je njegovo stanie resno. Njegov sin pa je lažje ranjeh* v Mariboru, dne T. Vlil. 1938. Marihorsk! »V E Č E R N f K« Jutra Stran 3. Razglas o drugi javni pismeni licitaciji 2a prevzem in izvršitev vzdrževalnih del državnih cestah št. 17 in 50. Licitacija se bo vršila v petek dne 11. avgu-s-a 1933 ob 11. uri pri tehničnem oddelku sreskega načelstva v Mariboru, levi breg Proračunska vsota znaša: a) za dela na drž. cesti št. 17 skupaj 13.920 Din, b) za dela na drž. cesti št. 50 skupaj 19.95^ Din Pogoji licitacije, načrti in proračunu j>° na javni vpogled pri tehničnem oddelku sreskega načelstva v Mariboru, levi bfeg. T. No. 1053/22—1933. V Mariboru, d°e 29. julija 1933. Sresko načelstvo v Mariboru, levi breg. Velike tekme naših vojnih letal. Na zemunskem vojaškem letališču bodo 6. sep tembra t. 1. velike tekme naših vojnih le-;a'- Tekmovalci bodo razdeljeni na tri kategorije in bodo dvosedežna letala tekmovala v smeri Novi Sad - Bela Crkva-^raljevo - Mostar - Zagreb - Ljubljana -Maribor. , Važno za rezervne častnike. Vsi v Mariboru stanujoči rezervni častniki, ki so Prejeli v izpolnitev kartone službenih podatkov, pa jih doslej še niso vrnili, se po 2adeynem dopisu tukajšnjega poveljstva Vojaškega okrožja opozarjajo v izogib pt)sledic. da je poslednji rok vrnitve do P°eetka meseca avgusta . Oni rezervni Ojniki, ki omenjenih kartonov od pohištva oziroma od vojaškega urada ni-,° Prejeli, naj se zglase pri mob. referen-r Poveljstva mariborskega vojaškega o-Jožja odnosno v vojaškem uradu na ®mškovem trgu. žrtev brezvestne babice. Poročali p110 včeraj, da je policija aretirala neko Mariborsko babico, ki je zagrešila zločin ?^d neko brezposelno zasebno uradnico ^tetno Karolino P. Dekle, ki je po spla-J11. hudo krvavela, so prepeljali v bolni-i£°< kjer je včeraj popoldne umrla. z*vljenje in umiranje v juliju. V mese-fu juliju je bilo v mariborskih farnih cerkvah krščenih 89 otrok, smrt je pokosila °seb, pred oltar pa je stopilo 29 pa-tey. V stolni župniji imajo zabeleženih ® rojstev, 5 smrtnih primerov in 5 po-v frančiškanski 9 rojstev, 4 smrtne Primere in 10 porok, v magdalenski 20 °istev, 57 smrtnih primerov in 14 po-°*r, v evangelski župniji 1 rojstvo in 1 tertni primer, v pravoslavni pa 1 roj-tvo in dva smrtna primera. Tujski promet. V mesecu juliju je bilo Ml tukajšnji policiji prijavljenih 1.280- tuj-tev. Od ten je bilo 310 inozemcev, in ?lcer lil oseb iz Dunaja, 45 iz Gradca, ln 154 iz drugih mest. 0 'Temensko poročilo mariborske mete-jtelogke postaje. Davi ob 7. uri je kazal °Plomer 14.2 stopinj C; minimalna tem j^utura je znašala 12.8; barometer je JZal pri 19.5 stopinjah 741, reduciran na -‘ho 738.6; relativna vlaga 79; vreme je 51 in jasno. I Mužbeni list dravske banovine objav-ja v letošnji 61. številki pravilnik o raz-Mjah zgradb v mestih in trgih od polnih zgadb in drugih naprav; objave >at)ske uprave o pobiranju občinskih tro-v letošnjem letu in razne objave iz težbenih novin«. Proti kartelom papirja in kuvert Spomenica tiskarnarjev kraljevine Tiskarji in tiskarsko delavstvo kraljevine Jugoslavije, ki je od vseh gospodarskih panog najbolj prizadeto z današnjo gospodarsko depresijo, kar je najbolj razvidno iz dejstva, da je v naši stroki najvišji procent brezposelnosti (preko 50%), od katerih je velika večina brez posla že nad dve leti, dočim je ogromno število tiskarn upropaščenih in brez vsakega posla — smatra, da je prišel čas, da pove javnosti, kakšni ukrepi se morajo storiti, da se odpomore tem neza-željenim razmeram, in se vsaj do gotove mere izenačijo razmere tiskarstva z razmerami ostalih strok v državi. Poleg normalnih posledic gospodarske depresije, ki ni specialen pojav samo kraljevine Jugoslavije, ampak je obče-svetoven, se konsekventno upropašča tiskarstvo naše kraljevine še s sledečimi pojavi: A) Z monopoliziranim diktatom cen papirja od strani kartelov tovarn papirja, ki je omogočeno s pretirano in neopravičeno zaščitno carino. S tem se podra-žuje in onemogoča konzum in ker je tiskarstvo nujna in neobhodna potreba kulture, dobivajo to monopolizirano stanje izdelovalcev, papirja protikulturni zna čaj, ki obče onemogoča delavnost in napredek tiskarske obrti v naši državi. in tiskarskega delavstva Jugoslavije B) Tovarne kuvert, ki istotako uživajo pretirano carinsko zaščito, so napravile nedavno istotako svoj kartel in so povišale 1. junija cene kuvert od 30 do 80% dasi povišanje na noben način ni opravičljivo. Razumljivo je, da zvišanja izdelovalcev papirja in kuvert predstavljajo zlorabo carinske zaščite in prinašajo škodo vsemu gospodarstvu in državnemu proračunu, ker je država največji kon-zucnent kuvert in papirja. V interesu narodnega gospodarstva in celokupnega tiskarstva ter tiskarskega delavstva je nujno potrebno, da se izdajo določbe, ki bi te zlorabe vsaj ublažile, ako že ne popolnoma ukinile, kar bi brez dvoma mnogo pripomoglo k kulturnemu razvoju našega naroda, saj bi se narodni kulturi pocenil tisk. Obenem z znižanjem carinskih postavk bi dobila naša državna trgovska politika ugodne kompenzacijske postavke pri sklepanju trgovinskih pogodb. Tiskarnarji in tiskarsko delavstvo je predložilo ministrskemu predsedništvu in ostalim pristojnim oblastim izčrpno spomenico ter v interesu narodne kulture upravičeno pričakuje, da celotna akcija ne bo brezuspešna. Šport Propozicije za tekmovanje za prvenstvo dravske banovine v grško-rimski rokoborbi za leto 1933. 1. Tekmuje se po pravilih IAWF v naslednjih kategorijah: bantam do 56 kg, perolahka do 61 kg, lahka do 66 kg, \velter do 72 kg, srednje do 79 kg, polutežka do 87 kg in težka preko 87 kg. 2. Pravico do tekmovanja v konkurenci imajo samo verificirani člani klubov JTAŠS-a, in to s področja dravske banovine. Klubi iz drugih banovin se zamorejo udeležiti tekmovanja samo izven konkurence. 3. Nastopa se v predpisanih dresih v čevljih ali nogavicah. 4. Tehtanje se vrši eno uro pred tekmovanjem. 5. Prijavnina Din 10 za atleta se plača pri tehtanju. 6. Stroške potovanja in bivanja v Mariboru nosijo atleti, odnosno njih klubi. 7. Tekme se vršijo 5. in 6. avgusta na verandi pivovarne »Union«, vselej s pričetkom ob 2’0. uri. Dne 5. avg. bo pred tekmo tehtanje s pričetkom ob pol 19. uri na prostoru tekmovanja. 8. Prvenstvo v posameznih kategorijah se prizna: Tekmovalec, ki nima v svoji kategoriji nasprotnika, se placira, toda prvenstva se mu ne prizna. Pri nastopu dvojice se prizna eno prvenstvo, pri treh atletih 2 prvenstveni mesti, pri 4 tekmovalcih tri mesta itd. 9. Darila prejmejo prvi trije zmagovalci. 10. Pri startu se je treba izkazati z verifikacijsko legitimacijo. 11. Prijave se sprejemajo do zaključno 1. avgusta t. 1. na naslov: SSK Maraton, Maribor, Aleksandrova cesta 6. 12. Te propozicije so odobrene od Jugoslovanske težkoatletske zveze. — SSK Maraton. Kolesarski In motociklistični klub »Pe-run« priredi 13. in 15. avgusta na dirkališču Tezno klubske kolesarske in motociklistične dirke. »Perun« prosi starše, naj prijavijo svoje malčke, in sicer od 8. do 12. let, ki imajo veselje do kolesarskega športa, radi sodelovanja pri kolesarskih dirkah 13. in 15. tm. Prijave sprejema predsednik »Peruna« g. Anton Hlebš, Koroščeva ulica 8, in sicer najkasneje do 5. tm. Medklubski odbor LNP, službeno. V četrtek 3. tm. bo ob 20. v »Mariborskem dvoru« sestanek zastopnikov vseh nogometnih klubov. Dnevni red: dogovori radi občnega zbora LNP. Tajnik. Konjske dirke na Teznem priredi Mariborsko kasaško društvo 13. in 15. tm. Sokolstvo Sokolsko društvo Prevalje. Dne 16. julija je imel Sokol Prevalje svoj letni nastop, s katerim je položil račun svojega 10-letnega delovanja. Nastop je pokazal velik napredek in daje upravičeno upe, da bo tukajšnji Sokol postal močna postojanka na meji države. Vršil se je na okusno okrašenem letnem telovadišču pred mnogoštevilnim, Sokolu naklonjenim občinstvom. Starosta br. dr. Flis je v svojem nagovoru poudarjal, da bodimo v svojecn dejanju in nehanju pravi 'Sokoli po našem velikem očetu Tyršu in ne samo pri telovadbi ter zaključil govor s trikratnim »živijo« in »zdravo« Nij. Vel. kralju in prestolonasledniku. Nastopili so vsi oddelki v polnem številu, ojačeni s člani sosednih društev, skladno s spremljanjem guštanjske godbe, tako, da je dobilo občinstvo popolno sliko o vztrajnem delu članstva in njega vaditeljev in ni varčevalo s priznanjem. Obilo smeha je izzvala tekma dečkov z zaprekami. Po nastopu se je razvila na telovadišču res neprisiljena zabava, ki je udeležence obdržala v dobrem razpoloženju, dasi je po vročem popoldnevu nastal hladen večer. Ko dobi Sokol svoj dom, za katerega je končna akcija že v teku, tedaj bo njegov razmah še večji in lepši. Zdravo! Ptuj Razpis službe. V Dijaškem domu vi Ptu ju se razpisujeta mesti vodje in prefekta. Prošnje je vlagati na mestno načelstvo v Ptuju do 15. avgusta. Potrebna pojasnila glede pogojev se dobe v Dijaškem domu v Ptuju. Truplo ponesrečenega nemškega dijaka Hermana Dietricha, ki ga je Drava naplavila pri Budini, se ne pokoplje na rogozniškem pokopališču, kamor je bilo prenešeno, ampak bo prepeljano v Draž-dane, kjer bivajo njegovi starši. Poslednji so brzojavno zaprosili za prevoz in dospe v to svrfio v sredo 2. avgusta poseben avto iz Draždan v Ptuj. Policijske vesti. Policija je aretirala 62 let staro brezposelno kuharico Marijo Hvalec, pristojno v Veliki Okič m Halozah. Marija je za vedno izgnana iz Ptuja, kljub temu pa se vrača in berači Z naberačenim denarjem popiva po gostilnah in razgraja. Kaznovana je že 13 krat radi raznih deliktov, tudi na večletno ječo. Izročili so jo sodišču. Ob obletnici septemberskih dogodkov: v Ptuju. Prejeli smo sledečo izjavo in jo v celoti objavljamo: ®V 170. številki Vašega cenjenega lista z dne 29. julija 1933 je objavljen članek z naslovom: »Ob obletnici septemberskih dogodkov v Ptnja* Mislim, da odgovarja opis tedanjemu dejanskemu poteku, v kolikor sem o njem informiran. Ne morem pa mimo trditve* ki pravi, da sem bil na čelu ptujske policije, ki je dopuščala napade na Slovence — jaz, Zentrich. Zato poudarjam: Prišel sem v Ptuj prvič dne 1. maja 1909. teta: in šele takrat nastopil službo pri mestni policiji. Za časa septemberskih dogodkov je bil na čelu mestni policiji g. AntoHč, ne pa jaz. Verodostojnost svojih trditev, lahko dokažem s svojo službeno pogodbo s tedanjo mestno občino. Zato prosim cenjeno uredništvo, da to trditev javno v listu popravi. Spoštovanjem: Zeotridh Franc, Ptuj, Prešernova ulica 34. ^ark Twain: f*et darov življenja s jutru življenja je prišla dobra vila s^°io košaro in rekla: u so darovi. Vzemi enega, ostale pu-0,l! Bodi previden in izbiraj po pameti, ^ ' Pametno izberi, zakaj, samo eden iz-P* njih je važen!« ^uarov je bilo petero: Slava, Ljubezen, ^stvo, Slast in Smrt. K„u res ni treba premišljati!« in iz- ^ te Slast. ]j. l ie ven v svet in si poiskal užit-izm’ °k katerih se opaja mladost. A vsak njih je bil kratkotrajen, poln raz-^ ranj, prazen in ničev; vsaka slast se jal- 36 °T konou rogala. Končno je de-spL *Ta leta serA zapravil, toda če bi smel, bi izbral pametno.« II. a se je vila in rekla: »ŠbU- - krat- i? ^arov> ostanejo. Izbiraj še en-’ Pomni, da čas beži in da je sa-ču , med njimi dragocen!« izbr^V|k dolgo premišljeval, nato je Zablpc* , bezen; ni opazil solza, ki so Clte’e v vilinih očeh. ^^7 __ vvh, mnogo, mnogo let je mož sedel ob krsti, v praznem domu. In sam pri sebi je govoril: »Ena za drugo so odšle in me zapustile; zdaj leži tu, najljubša in zadnja. Obup za obupom je drvel preko,mene; za vsako srečno uro je goljufiva izdajalka Ljubezen zahtevala povračilo; za vsako sem plačal tisoč ur bridkosti: Zatorej jo za vedno izbrišem' iz svojega srca. III. »Izbiraj še!« govorila je vila. »Z leti te je srečala pamet; gotovo bo tako. Tri želje ostanejo. Samo ena izmed njih je pomembna, pomni to in pametno izberi!« Mož je dolgo preudarjal, nato pa je izbral Slavo; in vila je vzdihovaje odšla po svojih poteh. Potekla so leta in vrnila se je; stala je za možem, ki je v mraku sedel sam, poglobljen v težke misli. Im zaznala jih ie:A »Svet je bil poln mojega imena, moja slava je bila vsem na jeziku in nekaj časa se je zdelo, da mi je dobro. Kako kratek hip je trajalo to! Sledila je zavist, zavisti omalovaževanje; nato obrekovanje, sovraštvo, preganjanje. Za tem smeh, ki je začetek konca. In končno je prišlo pomilovanje, ki pomeni j>o- greb vsake slave* Oh, kako bridko in bedno je slavohlepje! Tarča je za blatenje na višku, tarča preziru in usmiljenju ob svojem zatonu.« IV. »Še enkrat izbiraj!« — Bil je vilin glas. »Dva darova ostajata. Ne obupaj! V začetku je bil tu samo eden, ki je imel vrednost in tisti je še tu.« »Bogastvo — to je moč! Kako slep sem vendar bil!« je vzkliknil mož. »Sedaj šele postane življenje vredno življenja. Tratil bom denar, zapravljal, slepil bom svet. Posmehljivci in zlobneži se bodo plazili pred menoj po tleh in svoje gladno srce bom utešil z njih zavistjo. Imeti hočem vse razkošje, vsa razvedrila, vse duševne užitke, vsa draga nam telesna zadovoljstva. Kupoval bom, kupoval, kupil spoštovanje, obzirnost do svoje osebe, ugled, čast — vse nepristne življenjske milosti, ki jih more prinesti na trg nizkotni svet. Mnogo časa seirn zapravil in nekdaj slabo izbral, toda pozabiva to; tedaj sem bil še neizkušen in da ni bilo tega, bi lahko zbral ono, kar se je zdelo najboljše. Tri kratka leta so minila in prišel je dan, ko je zcnrzovaje sedel v borni podstrešni sobici; shujšan je bil in bled; oči je imel udrte in tičal je v cunjah. Glodat je suho skorjo ter mrmral: »Prokleti naj bodo vsi darovi sveta radi zasmeha in pozlačenih laži! Vsi prinašajo zlo. Saj niso darovi, temveč zgolj njihove sence. Slast, Ljubezen, Slava, Bogastvo — samo začasne krinke za trajno resnico so: za Muhe, Togo, Sramoto in Uboštvo. Vila je govorila resnico; v njeni celokupni zalogi je bil en sam dragocen dar, samo eden, ki ni bfl ničev. Zdaj vem, kako kvarni, kako dober kup in kako gnusni so ostali, če jih primerjam s tem neprecenljivim, ki pogrezne v trajno spanje brez sanj vse telesne bolečine, vso sramoto in gorje, Id trga srce. Prinesi mi ga! Truden sem in rad bi se odpočil.« V. Prišla je vila in znova prinesla štiri darove, toda Smrt je manjkala med njimi. Rekla je: »Dala sem jo materinemu ljub ljenčku, majhnemu detetu. Nevedno je še bilo, toda zaupljivo me je prosilo, naj izberem zanj. Ti me tega nisi prosil!« »Oh, jaz revež! Kaj mi še preostane?« »Cesar niti zaslužil nisi: Predrzne žalitve na račun Tvoje Starostih 45 OCEANOPOLIS Ko m i »ti »Kakšno pa je to vaše božanstvo? Verujete v posmrtno življenje?« »Verujemo! Če ne bi verjeli v posmrtno življenje, tudi ne bi mogli verjeti v sedanje, ker sploh ne bi bilo mogoče. Toda mi verujemo še v nekaj drugega: verujemo v življenje pred rojstvom. Človeški duh je samo iskrica one vsevišnje sile, ki se imenuje 'božanstvo. Taka sila je nesmrtna in neizčrpna, bila je davno pred obstojem našega solnčnega sistema in bo tudi še vekomaj potem, ko ga ne bo več. Ker pa je ta sila neuničljiva, to se pravi, da ne more niti nastati niti izginiti, tudi oni del božanske moči, ki je v nas in v vseh ljudeh ni mogel nastati šele z našim rojstvom in ne more prenehati z našo smrtjo.« »Torej menite,« se je začudil Doljan, »da smo tudi mi ljudje nesmrtni?« »•Tako je. Nesmrtni smo.po onem, kar je naše najvišje bistvo. V resnici nismo nič drugega kakor bitja, ki so se odločila od prabitja, to je od božanstva Raja ter se učlovečila. Prejšnje življenje smo preživeli na drugih planetih, v neskončnih daljavah vsemirja, sedaj pa smo vklenjeni v svoja prstena telesa in izročeni vsem uplivom na videz smrtnega pozemskega življenja. Takrat, ko smo še živeli v skup nosrti s svojim božanstvom, smo bili vse-gavedni. Poznali smo vse skrivnosti, ki jih kot ljudje pozemskega življenja nikoli in, nikdar ne moremo doumeti. Pri tem nas ovirajo naša telesa.« »Na površini zemlje,« je dejal Doljan, »poznamo samo eno vero, ki govori o preseljevanju duš in novih učlovečenjih, toda tudi ta vera ne pozna večnosti pred začetkom. Potem se popolnoma razlikujete od vseh drugih ljudstev na našem planetu.« »Da,« je dejal Sabatis. »poznam tudi to vero, o kateri mi pripovedujete; to je budhizem. Nekaj sličnosti z našo vero, ki izvira iz skupnih pratemeljev, se je res ohranilo v Indiji; toda razvoj časa je resnice popolnoma spremenil. Mi verujemo torej v predživljenje, ki nima začetka, v sedanje življenje, ki je le kratkotrajno ter v posmrtno življenje, ki je zopet večno. Ne verujemo pa, da bi mogli biti za kakršnakoli dejanja, ki jih vi imenujete grehe, kaznovani z večnim pogubljenjem. Naš bog ni bog maščevanja, ampak neskončne ljubezni in razumeva- nja vsega. Tudi v prosto voljo ne verujemo, vsaj ne v taki meri, kakor navadno vse vaše vere na površini zemlje. Človekov značaj je določen že s trenutkom njegovega rojstva, in božanstvo, ki je vsevedno, pozna naprej vsak korak posameznika. Vzgoja, kultura in civilizacija lahko vplivajo na človeško življenje, toda samo na zunaj, v notranjosti; v najglobljem bistvu pa ostane vsakdo tak, kakršen je bil v začetku.« »Zakaj je potem življenje na zemlji sploh potrebno?« je vprašal Doljan. »Zaradi tega, da spozna človek vse vesoljstvo in vse možnosti eksistence v njej. Tako mora prehoditi vse faze. Na ta način se ustvarja harmonija vsega živega, ki obstoja iz neštetih odtenkov. Če bi se porušil le en sam Člen v tej neskončni verigi, bi se porušila tudi harmonija, in božanstvo ne bi bilo več božanstvo, ne v svoji celoti nc v drobcih. To pa je nemogoče. Zaradi tega je krogotok večen in skladen.« »Potem smrt za vas ni nekaj strašnega, kakor pri ljudeh nad oceanom?« »Smrti se branimo dokler moremo zaradi tega, da izvršimo do konca svoje poslanstvo na zemlji, kadar pa napoči zadnja ura in nam življenja ne more podaljšati nobena znanost več, pa naj bo še tako visoka, se je ne bojimo. Vdano odidemo tja, od koder smo prišli, da nadaljujemo tam svoje poslanstvo, ki je nam ljudem v sedanji obliki nepoznano in nedoumljivo. Zato bi bilo popolnoma nesmiselno, ubijati se z razglabljanjem o poslednji skrivnosti in najvišji resnici-Te pozemeljski človek nikoli ne bo m* vedel. Naše lobanje so preozke, da bi mogle dojeti tisto, kar je le moč božanstva kot celota. Največja ovira pri vsem tem nam je logika. Z njo lahko ustvarjamo čudesa, dokler ostanemo na onib potih, ki so njej določena; kadar jih Pa hočemo zapustiti in se dvigniti dalje, nam to zabrani. Poglejte, po naših človeških pojmih, po pojmih naše logike, se mora vsaka stvar nekje začeti in nekje končati, zaradi tega mislimo, da sc mora ne-kj( začeti in končati tudi veseljstvo. To prepričanje naše logike je nastalo zaradi tega, ker je naše pozemeljsko življenJe obdano z dvema mejnikoma, z rojstvoffl> to je z začetkom, in s smrtjo, to je s koncem. V tem omejenem prostoru se lahk° gibljemo, dalje ne moremo.« »Se je vaša vera v teku desettisočle™ spreminjala, ali je ostala taka, kakor ie bila v prazačetku ? In kako je mogoče, da se ni ohranila pri vseh narodih zentU®* zlasti pa ne pri vseh semitih?« (Dalje prihodnjič.) Praktičen gospodar. Kaj, poleti računate 10 Din za centrali)® kurjavo? Saj sploh ni napeljana. Seveda ni, toda tako bom polagofl'* zbral denar, da jo bom lahko napeljal. Kanada — dežela zlata Listi iz Ottawe v Kanadi poročajo, da se vedno bolj množe glasovi, da je Kanada na zlatu zelo bogata dežela, čeprav je sistematična eksploatacija tega zlata prav za prav šele v svojih prvih začetkih. V tekmi za pridobivanje zlata je potisnila Kanada 1. 1932. Združene države Severne Amerike z njihovega dotedanjega drugega mesta v vrsti pridobljenih množin zlata. O kakem pomanjkanju zlata, česar so se svetovni finančniki bali še pred 50 leti, danes ne more biti niti govora. Pa tudi v novejšem času, celo v dobi najintenzivnejše eksploatacije južnoafriških zlatih rudnikov, je trdilo več strokovnjakov svetovnega slovesa, da svet ne. sme nič več pričakovati najdb novih zlatih poljan. Ker. je isto mnenje zastopala leta 1930. tudi »komisija za zlato« pri Društvu narodov, se je s polno pravico pričakovala podražitev te plemenite kovine. Toda že danes se nihče ne ozira na vsa ta strokovna mnenja’, ker je od leta 1930. pa do danes izredno poskočila proizvodnja zlata tako v Avstraliji in Afriki, kakor tudi v severni Evropi (Rušiti) in Aziji, da o glavni in najnovejši pridelovalki niti ne govorimo, namreč o najsevernejši deželi Amerike, ki je postavila samo v letu 1932. na svetovni trg nad 700.000 kg zlata. Večina teh zlatih poljan je v pokrajini Ontario, dalje v angleški Columbiji in Quebecu. Zanimivo je, da niso zlati rudniki v Kanadi vse do leta 1918. prinašali nobenega dobička, dočim je znašala dividenda v preteklem letu že 23 milijonov dolarjev. Ker leže v kanadskih dolinah in planinah še ogromne množine zlata, srebra, ba kra, svinca in drugih rud, vsebujočih drage kovine, se smatra Kanada kot najbogatejša dežela bodočnosti. Zaenkrat je neizpodbitno dejstvo, da so tamkajšnji prebivalci, med njimi tudi vsi kmetovalci znanega kanadskega žita, sorazmerno najmanj prizadeti po današnji svetovni gospodarski krizi, ker pač prihaja za njihove plemenite kovine v deželo več kakor zadostna množina zdravega denarja. Podpis v pijanosti ne vclfa Stefan Kozlowski v Waršavi je podpi-i sal 20 menic na dobrih 250.000 Din, pa jih ni plačal. Menice mu niso bile podaljšane, temveč protestirane. Pravni zastopnik Kozlowskega je ugovarjal, da po njego vem klijentu podpisane menice po meničnem zakonu niso veljavne, ker Kozlowski v času, ko jih ;e podpisal, ni bil zmožen trgovskih poslov. Mož je bi!- namreč pijan ko batina in komaj se je nekoliko otresei vinskih hlapov, so mu podtaknili menice v podpis. Pravni zastopnik je predlagal, naj ss Kozlowski pred sodiščem napije, potem naj ga pa vpričo sodnikov prisilijo, da se naj podpiše, da bodo lahko sodniki in sodni izvedenci videli, da v pijanosti res piše tako, kakor se je podpisal na menicah. Če bi bi! trezen, bi bil njegov podpis drugačen. Prva instanca je ta predlog odklonila, ker ni prvi primer, da skuša odvetnik rešiti svojega klijenta s takim predlogom. To se je pripetilo že v drugih državah, pa so sodišča vse take predloge zavrnila. Varšavsko apelacijsko sodišče je- pa zagovorniku Kozlowskega ugodilo. Tako bodo imeli v Varšavi v začetku avgusta razpravo, ki bo zanimala pravnike po vsem svetu. Šlo bo namreč za vprašanje, ali bodo dopuščala to novo dokazno sredstvo sodišča tudi v drugih državah. Varšavsko sodišče bo pa moralo nositi stroške za dokazno alkoholno pijačo, ki je potrebuje Kozlowski mnogo, predno je pošteno pijan. Neprijeten doživljaj zobozdravnika z norcem V Kremencu, nekem majhnem poljskem mestecu, je doživel mlad zobozdravnik, ki se je šele pred mesecem dni naselil v tem kraju, skrajno neprijetno pustolovščino. Nekega popoldneva je prišel k njemu neki‘starejši gospod, ki je takoj sedel na operacijski stol in prosil zdravnika, naj mu izdere desni spodnji kočnik in plombira še nekaj drugih zob, ker ga baje zelo bole. Ko je pacient zazijal, je zdravnik silno presenečen ugotovil, da pacijent sploh nima nobenega, ne bolnega in ne zdravega zoba v ustih. V tem trenutku je pa že potegnil čudni bolnik samokres in zahteval od zdravnika, ki je skušal protestirati, da mu takoj na mestu izpuli njegov gnili zob, ker ga bo sicer brez usmiljenja ustrelil. Tedaj je postalo mlademu zdravniku jasno, da ima pred seboj norca. Takoj se je ori®n' tiral v kočljivem položaju in markir3 vse kretnje in manipulacije, kakor da mu res dere in plombira zobe. Toda ne le to, obenem je celo na ves glas obČ®' doval sicer tako* lepo zobovje tega S°" spoda, kar se je norcu izredno dopadl0: Toda norec zdravnika nikakor ni hot® izpustiti iz svojih klešč in je tako ta peracija« trajala nad eno uro. Ostali Pf In cienti v čakalnici so postali nestrpni so. ko jih je minila potrpežljivost, etiP' stavno prišli v ordinacijsko sobo. ZdraV' nik jih je povabil, naj si ogledajo krasni zobovje norega pacijenta. Ko so vid®" njegove brezzobe čeljusti in opazili s*' mokres v njegovi desni roki, so razum®*1 kočljivi zdravnikov položaj, odšli k te le-fonu in obvestili bolnišnico ter policijo-Čez pol ure je prispela pomoč. Norca s o razorožili in ga odpeljali v bolnišnico./ Mlada junakinja v borbi za življenje O priliki zadnjih velikanskih povodni1' ko se je razlila reka Tisa na Madžarske|ll, daleč izven svoje struge, je padla v divi® joče valove tudi 121etna Karolina Bir0v® iz Tiszaujlaka. Deroča voda jo je od®®' sla in so jo potegnili iz vode šele 24 pozneje kakih 60 kilometrov daleč ^ kraja nesreče. Deklica se je ves ta & držala krčevito za neko desko in je b'la zaradi utrujenosti in prestanega strah3 izčrpana do skrajnosti. Mestno načelstvo mariborsko. Štev. 125/5 - 1933. Maribor, dne 24. julija 1933. Razpis. Mestna občina mariborska razpisuje v smislu razpisa Ministrstva Financ br. 32.346/IV službo hišnika-upravitelja nove zgradbe carinske pošte na glavnem kolodvoru v Mariboru. V poštev pridejo samo strokovnjaki, ki se razumejo na centralno kurjavo in manjša popravila pri električnih, plinskih in vodovodnih inštalacijah. Vešč mora biti državnega jezika v govoru in pisavi. Kvalificirani interesenti dobe potrebna pojasnila v mestnem gradbenem uradu Frančiškanska ulica št. 8, soba št. 2 med 8. in 9. uro. Pravilno kolekovane prošnje z dokazili o sposobnosti, pristojnosti, nravnosti in ostalih osebnih podatkov je vposlati mestnemu načelstvu mariborskemu ooqI. septembra 1933. Mestno načelstvo mariborsko. Mali o Razno DOBRO DOMAČO HRANO dobite v Taborski ulici 11. 2791 MARTIN SAFRAN. sobo-, črkoslikar, pleskar in ličar, Maribor. Slovenska ul. 16, prevzema vsa v to stroko spadajoča dela ter jih izvršuje dobro in poceni. 1664 Prodam KOLO znamke »Puch« prodam. Sme tanova ulica 54. II., Knupleš. 2797 VALVAZOR na prodaj. Pojasnila daje hišnik. Maistrova ul. 18. 2794 Sobo odda DVA GOSPODA sprejmem na hrano in stanovanje. Mesečno Din 450.—. Dravska ulica 15. 2795 SPREJMEM GOSPODA na stanovanje in hrano ali sostanovalca. Stritarjeva 33. 2788 PRAZNO SOBO takoj oddam. Betnavska cesta §t. 82. 2798 DVA SOLIDNA GOSPODA sprejmem na stanovanje. — Splavarska 6. 2785 Stanovanie LEPO SOBO -štedilnikom oddam. Nasipna ulica 58. ob Tržaški cesti. 2792 Zgublieno ZGUBIL SEM v nedeljo zvečer med pol 11. in JL uro plahto za stojnico. Najditelj naj j'avi svoj naslov proti nagradi upravi »Večer-nika«. 2793 lokal CESTNI LOKAL. pripraven za pisarno ali nika na Aleksandrovi ceS oddani v najem, upravi »Večernlka« Naslov » Fini pisemski papir v največji izbri v knjigarn' in papirnici Tiskovne zadruge. Maribor Aleksandrova cesta ^ kMuorai „ Lj.uWi.fe Batoma tateiateU. WivOJ .Rami , 114» IM* uiaTmT predstav«