Pomurski MURSKA SOBOTA, 19. MAJ 1960 Leto XII. — Štev. 20 Cena din 10.— GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE V torek zjutraj ob pol deseti uri je več kot 4.000 ljudi iz Murske Sobote in bližnje okolice pričakalo na Trgu zmage mladinsko štafeto, ki je ponesla pozdrave predsedniku Titu za njegov 68. rojstni dan. Ob določeni uri so prispele štafete iz več krajev soboške občine, iz Čepinec, Tišine, Kroga itd., ki so skupaj pretekle nad 2.000 km in bile povsod po vaseh burno pozdravljene. Nato so mladinci prinesli štafetno palico iz Lendave, kamor je v ponedeljek zvečer prispela štafeta graničarjev. Štafetno palico je sprejel organizacijski sekretar okrajnega komiteja ZKS tov. Franc Škoberne in v pozdravu dejal: Tovarišice in tovariši! Pravkar je prispela Titova štafeta iz Lendave, ki bo nadaljevala pot vse dokler ne bo prinesla naših pozdravov tovarišu Titu. Naša štafetna palica je iz najsevernejših krajev naše domovine. Pozdravi in želje, ki jih pošiljamo tovarišu Titu, pa so kljub temu topli in iskreni, saj drugačni tudi biti ne morejo. Tovariš Tito je posvetil vse svoje sile za osvoboditev naše domovine, za našo svobodo, za pravičnejšo družbeno ureditev, za delovnega človeka, za srečnejšo bodočnost vseh naših narodov, predvsem pa za lepšo bodočnost našega mladega rodu. Ogromno truda vlaga, da bi svet zopet ne zašel v novo katastrofo, v novo vojno, katere nevarnost od časa do ča- sa zatemni nebo srečnejše bodočnosti. Naš mladi rod še prav posebno praznuje rojstni dan tovariša Tita, saj je to praznik mladosti, praznik v pomladi. Pa ne samo mladina, z mladino se veselimo vsi tega, kar smo dosegli v narodnoosvobodilni vojni in v letih po osvoboditvi. Vsi ti uspehi, ki jih je doseglo naše ljudstvo, so doseženi zato, ker si je naše ljudstvo želelo take ureditve in ker ga je vodila revolucionarna Komunistična partija s tov. Titom na čelu.« Nato je tov. Škoberne govoril o posebnostih našega povojnega družbeno-političnega in gospodarskega razvoja in pri tem zlasti opozoril na desetletno delovanje delavskih svetov in družbeno-upravnih organov ter na velike naloge, ki nas še čakajo v bodoče, in zaključki: »Da bomo vse te naloge, ki so še pred nami, častno izpolnili, to obljubljamo danes, ko pošiljamo pozdrave našemu učitelju in voditelju tovarišu Titu! Naj živi in nas še mnoga leta vodi naš tovariš Tito!« Nato je Henrik Ribič, preds. okr. zveze TVD »Partizan«, prebral čestitko tov. Titu, ki jo je zbrana množica ljudi burno pozdravila, nakar je tov. Škoberne predal štafetno palico, ki je prispela iz Lendave, mladincem, ki so jo ponesii proti Ljutomeru, Ormožu ter dalje nasproti republiški štafeti. Velika proslava ob 15-letnici osvoboditve v Babincih Ljutomerski pionirji odkrili ploščo Pionirski odred »Joško Berden« iz Ljutomera je v nedeljo odkril na Berdenovi domačiji v Babincih spominsko ploščo. Svečanosti so poleg številnih okoličanov prisostvovali tudi predsednik okrajnega odbora SZDL Ivan Ros, zvezni poslanec Ivan Kreft ter predsednik okrajnega sindikalnega sveta J. Slavič. Nedeljsko svečanost v Babincih je v imenu pionirskega odreda otvoril profesor Drago Novak, nato pa je Rado Pu- Dragi tovariš Tito ! Ljudstvo Pomurja Ti, dragi Tito, želi ob Tvojem 68. rojstnem dnevu, da bi še mnoga leta vodil jugoslovanske narode in ZKJ na poti v lepšo in srečnejšo bodočnost, o borbi za izgradnjo socializma. Ob tem svečanem dneou Ti obljubljamo, da si bomo v bodoče še bolj prizadevali uresničiti načela socializma, ki so že globoko zakoreninjena med našim ljudstvom. Po svojih najboljših močeh si bomo prizadevali, da bi pospešili razvoj na tej poti. Prevzeti s takimi željami, Ti pionirji, mladina, žene in osi delovni ljudje iz najsevernejših krajev naše domovine pošiljamo plamteče pozdrave. Murska Sobota, 17. maja 1960. šenjak govoril o borbah v Prlekiji ter zlasti o borbi s kozaki v Logarovcih, v kateri je padel Joško Berden, ki se je vključil v NOB že leta 1942 ter v neenakem boju s kozaki padel na Žalikovi domačiji v ogarovcih. Omenil je tudi Stanka Simoniča, Aleša Berno-ta, Cirila Jureša in Vido Petje, ki so sodelovali pri tem spopadu. Predstavnik pionirskega odreda iz šole Ivana Cankarja iz Ljutomera, ki nosi ime Joška Berdena, je nato odkril na Berdenovi domačiji spominsko PRVA SKUPINA OTROK ODIDE V BAŠKO 24. maja bo odšlo na letovanje v Baško okrog 120 predšolskih otrok. Največ prijav imajo iz Murske Sobote ter lendavske občine. Skupino bo spremljalo tudi zdravniško osebje in vzgojiteljski kader. Otroci b,o-do na letovanju do 13. junija, nato pa bo odšla letovat prva skupina šolskih otrok. ploščo. V imenu občinskega ljudskega odbora je ploščo vzeli v varstvo tov. Tone Truden. Kolektivi, množične organizacije in šole po so položili številne vence. Sledil je dokaj pester kulturni program, katerega so izvajali: moški pevski zbor DPD Svoboda iz Ljutomera ter številni recitatorji. Pionirji so nato poslali pozdravno brzojavko tovarišu Titu. Svečanosti v Babincih se je udeležilo okrog 1000 ljudi iz širše okolice. -ko Pozdrav udeležencem festivala telesne kulture Med zelenim drevjem in pomladansko svežino bodo v prihodnjih dneh mladostno zaplapolale zastave, mladostno in sproščeno, tako kakor mladi obrazi z žgočimi pogledi, polnimi prenosa in moči, obrazi, ki jih bomo srečavali na soboških ulicah, zelenih igriščih in osvežujoče hladnih telovadnicah. To je praznik naše mladine, našega ljudstva, nas vseh. To je praznik pokolenj, ki jih ne tlačijo in ne morijo pošastne podobe mračne preteklosti, pokolenj, ki so zrasla pod svobodnim soncem in je zato njihov pogled v bodočnost čist, miren, brez zaskrbljenosti, poln vere in ustvarjalnih moči, odločnosti, ki se ne bo majala pri težavah, praznik pokolenj, ki bodo pogumno nadaljevala to, kar smo začeli graditi med narodnoosvobodilno vojno, za kar smo se že borili prej, praznik pokolenj, ki bodo v bratstvu z vsemi narodi sveta in revolucionarnem tovarištvu gradila lepšo bodočnost. To je praznik vseh nas, naš najlepši praznik. Ne moremo mimo prikritega ponosa, ki nas navdaja ob pogledu na mlade obraze, ki se v teh dneh po vseh telovadiščih pripravljajo za svoj velik nastop, za svoj praznik. Nehote se nam porodi občutek, da je ta mlada rast imela zdrava tla, da se je prepojila z zdravimi sokovi in da je zrasla v novih pogojih. In če nam je bilo kdaj težko premagovati težave, se nam ob pogledu na srečne obraze naše mladine zazdi, da bi bili sposobni premagati še večje težave, še večje ovire. Ce že ne zaradi nas, pa zaradi njih, zaradi tistih, ki bodo prihajali za nami in da jim ne bo potrebno stopati po trnjevi poti, ki so jo morali prehoditi delavci, kmetje, delovni ljudje širom naše domovine. Že zaradi njih je bilo vredno premagovati težave. Zaradi njih, ki danes v telovadnicah kujejo novo tovarištvo in krepijo svoje telo in oblikujejo zdrav, ustvarjalni duh. Ce nekoč nismo imeli teh možnosti, pa jih danes ustvarjamo. Gradimo športne prostore po vaseh, vsak večji kraj si je že uredil svoj športni park, za vse Pomurje bo pa neprecenljiva pridobitev novi stadion pri gimnaziji, ki bo pripomogel h kvalitetni rasti našega športa in oblikovanju borbenega tekmovalnega duha. In tudi zaradi nas niso bile težave zaman. Ti, ki bodo v prihodnjih dneh napolnili ulice našega mesta, stadione in športna igrišča, bodo nadaljevali naš boj za novo, socialistično družbo, za družbo, ki bo osvobojena vseh suženjskih vezi. Smelo in pogumno bodo vključevali v ta prizadevanja, prevzemali izročilo vseh borcev za novo družbo in jo kot plamenico ponesli v bodočnost, plamenico, ki jo bodo prevzemala prihodnja pokolenja in jim bo jasna osvetljevala pol. Zato je to praznik vseh nas, naš najlepši praznik! Ob 15-letnici osvoboditve na Kapeli odprta NOVA VINSKA KLET V nedeljo so na Kapeli svečano proslavili 15-letnico osvoboditve. Program proslav je bil zelo pester. Kot uvod v proslavo je v soboto zvečer domače DPD »Svoboda« uprizorilo dramo dr. Bratka Krefta »Velika puntarija« v režiji Pavla Podleska. V nedeljo dopoldne ob 10. uri je bila otvoritev otroškega vrtca, ki bo lahko sprejel okrog 50 malčkov Kapele in okolice, ob 11. uri pa v sejni dvorani nove vinske kleti svečana seja delavskega sveta vinogradniškega gospodarstva. V ŠESTIH VEČJIH GOSPODARSKIH ORGAKIZACIJAH izvoljeni delavski sveti V teh dneh smo v središču volitev v nove delavske svete, v mnogih podjetjih pa se na volitve še pripravljajo. Zaključna poročila delavskih svetov so že povsod sestavljena, z njimi pa se seznanjajo vsi člani kolektiva na zborih volivcev. V večini podjetij, kjer so volitve v nove delavske svete že končane, so imeli na dan volitev tudi proslave 10-letnice delavskega samoupravljanja in 15-letnice osvoboditve. Rezultati, ki so jih pokazale volitve v nekaterih podjetjih, pričajo, da so volitve bile skrbno pripravljene, novi delavski sveti pa se že pripravljajo na svoje prve seje. »Gradbeniku« Lendava, v »Žici in »Lesu« v Ljutomeru, v nedeljo pa na Vinogradniškem gospodarstvu v Gornji Radgoni in na Kapeli, v »Graditelju« v Beltincih in drugod. R. J. Predsednik delavskega sveta Viktor Stolnik se je v imenu kolektiva zahvalil vsem za pomoč pri gradnja kleti, nakar so prisotni poslušali poročilo o desetletnem delu in uspehih delavskega samoupravljanja na Vinogradniškem gospodar- ZBORI VOLIVCEV V LJUTOMERSKI OBČINI V vseh krajih ljutomerske občine so te dni zbori volivcev. Predstavniki občine in Socialistične zveze volivcem poročajo o delu in sklepih V. kongresa SZDL J. Volivcem pa pojasnjujejo tudi namen popisa kmečkih gospodarstev. V Zdravilišču Slatina Radencih so 10. maja izvolili novi 17-članski delavski svet, v katerem so vsi delavci razen enega uslužbenca. V novi delavski svet je od 17 članov izvoljenih tudi 6 žena. Volilo je 92 odst. volivcev, ostalih osem odst. pa je bilo na letnih ali bolniških dopustili. 11. maja so bile tudi volitve v Tovarni perila »Mura« v Murski Soboti, kjer so izvolili novi 40-članski delavski svet na 10 voliščih. V novi delavski svet je izvoljenih 37 žena in 3 moški. Zadnjo nedeljo je imel novoizvoljeni delavski svet že svojo prvo sejo. V soboto so bile volitve tudi v »Agroservisu«, Tovarni mlečnega prahu in »Panoniji« v Murski Soboti, v nedeljo pa v »Mehaniki« v Lendavi. V »Agroservisu« so izvolili 15- članski delavski svet, ki bo imel svojo prvo sejo še ta teden. V Tovarni mlečnega prahu so izvolili 15 članov kolektiva. V »Panoniji« so izvolili 17-članski delavski svet. V lendavski »Mehaniki« so v novi delavski svet izvolila 21 članov kolektiva. Ob tej priliki so lepo proslavili tudi 15-letnico osvoboditve in 10 -letnico delavskega samoupravljanja. Mladinski aktiv v podjetju je pripravil kulturni program: recitacije, skeče, pesmi in folklorne plese. Tudi v tem tednu bodo volitve v nove delavske svete še v nekaterih pomurskih podjetjih. V soboto bodo izvolili novi delavski svet v Tovarni mesnih izdelkov »Pomurka« v Murski Soboti, v Gradbenem podjetju v Gornji Radgoni, v S toplim pomladnim soncem se je neuradno začela turistična sezona. Zato tudi čedalje več gostov v senci košatih kostanjev pred hotelom »Zvezda« v M. Soboti. Toda postrežba? stvu Kapela. Z enominutnim molkom pa so se spomnili vseh tistih, ki so padli v NOB za našo svobodo. V razpravi po poročilu je sodeloval tudi zvezni ljudski poslanec Ivan Kreft, ki je v svojem govoru orisal politično in kulturno delo predvojnih viničarjev Kapele in okolice in delo sedanjega kolektiva, v katerem je večina prejšnjih viničarjev. Glavni del proslave je bili popoldne ob otvoritvi nove vinske kleti. Na terasi nove vinske kleti se je zbrala velika množica ljudi, med njimi član CK ZKJ Sergej Kraigher, zvezni ljudski poslanec Iva« Kreft, član Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS Vladko Majhen i« drugi. Vinogradniško gospodarstvo je imelo skoraj vsa leta težave z vskla-diščenjean vin od svojih vinogradov, ker so bile kleti na dvanajstih krajih pod zidanicami pretesne in niso več ustrezale današnjim po rebam. Zato je kolektiv sklenil, da bo zgradil noro, sodobno urejeno vinsko klet. Z deli so začeli maja 1958, končali pa pred nedavnim. Načrte za klet je izdelal inž. Josip Didek, gradbena dela pa je opravijo gradbeno podjetje »Gradis« iz Maribora. Nova vinska klet, ki lahko sprejme KO vagonov vina, ima obliko valja, razdeljena pa je v štiri nadstropja. Dve tretjini ali 8 m kleti je v zemlji, ena tretjina ali 4,5 m pa nad površino zemlje. Premer kleti meri 25 m. V nadzemnem delu, ki je razdeljen na dve nadstropji, so v njenem pritličnem delu prostori za stiskanje grozdja, pranje, razkuževanje in polnjenje steklenic, klimatske in hladilne naprave, kotli za parno kurjavo, sejna soba in labo- ratorij za tehnološke analize. Na vrhu kleti je poleg ostalih prostorov še terasa, s katere je lep razgled skoraj na celotno Prekmurje. V podzemnem delu, ki je tudi razdeljen v dve nadstropji, so velike betonske cisterne, veliki in manjši leseni sodi, prostori za vskladiščenje polnih steklenic itd. V kleti so tudi posebne hladilne naprave, s katerimi bodo lahko pravilno vzdrževali temperaturo kleti, ki je za zorenje vina in shranjevanje napolnjenih steklenic izrednega pomena. Predelava in šolanje vina bo v celoti mehanizirano po vseh tehnoloških principih, prav tako tudi pranje in polnjenje steklenic. Z novim polnilnikom bodo lahko letno napolnili do 35 vagonov vina. Novo vinsko klet je predal svojemu namenu predsednik ObLO Gornja Radgona Branko Zadravec, v posebno spominsko knjigo, ki je obenem tudi nekaka kronika nove vinske kleti, pa je napisalo svoje vtise mnogo ljudi. Tov. Branko Zadravec je v svojem govoru poudaril, da je nova vinska klet velika pridobitev ne samo za Kapelo, temveč za vso radgonsko občino. Kapela pa je s tem mnogo pridobila tudi na turizmu, vendar pa bo glede turizma potrebno še marsikaj urediti, je med drugim dejal. V bližnji prihodnosti bo potrebno zgradili še novo osnovno šolo in vodovod. S celotnim programom proslav so na Kapeli lepo proslavili 15-letnico osvoboditve, nova vinska klet pa je lep uspeh kolektiva ob 10-letnici delavskega samoupravljan »a. R. Jaušovec VREMENSKA NAPOVED za čas od 19. do 29. maja Nestalno vreme s pogostimi padavinami in pozneje tudi hladno vreme. Razjasnitve ne bodo trajale več ko dva dni. Dr. V. M. ŠTAFETA MLADOSTI JE V TOREK PONESLA POZDRAVE PREDSEDNIKU TITU VESTNIK OD ČETRTKA DO ČETRTKA ŠTAFETA MLADOSTI MURSKA SOBOTA Približno 4.000 ljudi je v torek na Trgu zmage v Murski Soboti pričakovalo štafeto mladosti. Prve skupine so prihajale že pred deveto uro in do prihoda štafet iz šalovsko-petrovske občine, Rogašovec, Tišine, Tešanovec ter osrednje štafete iz Lendave, so ljudje napolnili zbiralni prostor pred tribuno in na cestah. Štafete, ki so morale skozi ozek špalir, so bile burno pozdravljene. NOVA VINSKA KLET NA KAPELI Velika vinska klel na Kapeli, ki je bila v nedeljo svečano odprta, bo lahko sprejela 60 vagonov vina. Z vrha kleli pa je lep razgled daleč po Prekmurju, kar je tudi lep | prispevek ne samo našemu gospodarstvu, temveč tudi turizmu, o katerem že vrsto let prav vneto razpravljamo. Toda prav glede tega bo potrebno na Kapeli še marsikaj storiti. Toda ne samo na Kapeli, ampak še marsikje drugod. ODKRITA SPOMINSKA PLOŠČA JOŽETU BERDENU Na proslavi 15-letnice osvoboditve v Babincih se je zbralo nad 1.000 ljudi iz Babinec in sosednjih vasi. Pionirji iz Ljutomera so ob tej priložnosti odkrili spominsko ploščo Jožetu Berdenu in poslali pozdravno brzojavko predsedniku republike tov. Titu. VELIKO ZBOROVANJE ob 15. obletnici osvoboditve v Maribora Maribor je v nedeljo svečano proslavil 15-letnico osvoboditve. Veličastnega zborovanja na Glavnem trgu. kjer je govoril član CK ZKJ in prvi sekretar okrožnega komiteja KPS Mairibor tovariš Sergej Kraigher, se je udeležilo nad 60 tisoč Mariborčanov in prebivalcev Ruš, Slovenske Bistrice, Slovenskih goric, Ptuja in Dravskega polja. Med gosti so bilii tudi podpredsednik Izvršnega sveta LRS dr. Jože Vilfan in člana Izviršnega sveta LRS Tone Bole in Vladko Majhen. Zborovanje sc je začelo ob 10. uri dopoldne, ko je mešani 680-5 članski pevski zbor zapel Internacionalo. Potem. ko je sekretar OK ZKS Maribor tov. Miloš Ledinek odprl zborovanje, je pred mikrofon stopil tovariš Sergej Kraigher, navdušeno pozdravljen od več desettisočglave množice in imel daljši govor o pomenu 15-letnice osvoboditve in uspehih našega gospodarskega in družbenega razvoja po vojni. Posebej je naglasil vlogo in pomen delavskega samoupravljanja in komun, kjer naš delovni človek odloča v vseh panogah našega gospodarskega in družbenega življenja. Ko je govoril o razvoju ekonomskih odnosov Jugoslavije z inozemstvom. je naglasil, da ima danes Jugoslavija razvite ekonomske odnose skoraj z vsemi članicami organizacije Združenih narodov. SEJA OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA MURSKA SOBOTA V ponedeljek se je sestal novi občinski sindikalni svet Murska Sobota. Na seji je bilo izvoljeno predsedstvo, komisije za posamezne dejavnosti, člani sveta pa so se zadolžili za posamezne sindikalne podružnice, ki jim bodo pomagali pri delu. Za predsednika sveta je bil ponovno izvoljen Rudi Horvat. ŠE NEKAJ DNI DO ZADETKA I. FESTIVALA TELESNE KULTURE POMURJA V Murski Soboti so te dni odprli festivalno pisarno. Pisarna je odprta vsak dan od 8. do 12. in od 15. do 19. ure v Domu TVD »Partizan«. Št. telefona: 128. Vsi, ki potrebujejo kakršnih koli informacij, naj pokličejo to številko ali pa se oglasijo v pisarni osebno. Vendar to ni edini znak festivalskega razpoloženja, ki je zajelo naše okrajno središče. Sporočili so nam. da bo v ponedeljek popoldne ob 15. uri v Domu TVD »Partizan« tiskovna konferenca ob začetku festivala. Že danes pa je znano, da se bodo od vrhunskih atletov udeležili tekmovanja v okviru festivala naslednji: Lorger, Lešek. Brodnik, Kolnik, Šikovčeva, Hafner. Stamejčiče-va, Usenikova, Lubejeva in Šnajder. Opozarjamo, da bo v soboto 21. t. m. akademija v Domu TVD »Partizan« po sporedu,ki ga objavljamo na 6. strani. Zapisek iz kmetijske zadruge Brazda v Dobrovniku NE SAMO ŠTEVILO HEKTAROV... V kmetijski zadrugi v Dobrovniku je bilo v soboto ne kako tako, kot ob ostalih dneh v tednu. Zadružniki so se že v zgodnjih jutranjih urah zatekali v zadrugo: ta po nasvete, drugi sklepat pogodbe, tretjemu se je mudilo po umetno gnojilo itd. V skladišču v Strehovcih je eden izmeri zadružnikov že ob petih zjutraj prišel po 100 kilogramov gnojila. Ludvik Glavač je prišel sklenit pogodbe za pitanje bika in dveh prašičev. Ludvik Kovač pa za pet prašičev. Tako so sc vrstilli drug za drugim, da je biilo v utesnjeni zadružni pisarni vedno živahno. Že dopoldne so sklenili 13 pogodb, največ za prašiče. Jože Zadravec, ki vodi odkup in podobne zadružne dejavnosti, je imel polne roke dela. Sicer pa se v dobrovniški zadrugi lahko pohvalijo s številnimi hektari v pogodbenem sodelovanju, saj so zasejali kar 106 hektarov koruze, zasadili 46 hektarov krompirja, pa tudi pri travnikih v sodelovanju številke niso majhne. Zanimalo nas je, kakšni problemi so se pojavili pri sklepanju pogodb in setvi nasploh. Povedali so nam, da so kmetje tudi letos pokazali premajhno zainteresiranost za sejanje kvalitetnejših sort semen. kar v zadrugi v glavnem pripisujejo nepoučenosti. Iz številk, ki so nam jih dali, smo lahko razbrali, da je zadruga letos docela obdelala s stroji le okrog 30 odst. povr- šin, ki jih ima v sodelovanju Po tem lahko sodimo, da so kmetje še premalo upoštevali prednosti sodobne obdelave ter kvalitetnih semen, ki pa so glavni pogoji za uspešno kooperacijo. Nasprotno pa lahko ugotavljamo pri umetnih gnojilih, ki jih znajo kar precej ceniti. V dobrovniški zadrugi je bil bržkone, kakor tudi v ostalih zadrugah, osrednja cilj: okleniti kar se da največ pogodb za sodelovanje, pri tem pa so premalo gledali na gospodarsko upravičenost tega sodelovanja, saj lahko vidimo, da merijo naj večje parcele komaj 1 hektar, nekatere pa le nekaj arov. S tem seveda ni rečeno, da so parcele premajhne. če merijo le par arov. vendar morajo biti kar najbolj strnjene, da je delo strojev emostavnejše in hitrejše ter seveda tudi cenejše. Tega pa je doslej manjkalo, zato je prav, da so v zadrugi začeli razmišljati o vaškem kolobarju, saj majhne in raztresene parcele ne morejo biti dovolj rentabilne za zadružnike, kje še le za zadrugo, ki pošilja stroje z enega konca zadruge na drugega. S takimi problemi se bori zadruga. Kaj pa pravijo k temu zadružniki? Med tistimi, s katerimi smo se raztovarjali, je bil tudi Ludvik Car iz Dobrovnika, ki je posejal v sodelovanju 65 arov koruze. 50 arov krompirja ter nekaj ječmena. Ko smo ga vprašali za mnenje o pogodbenem sodelovanju. nam je rekel, da še o letošnjih uspehih ne more govoriti. s sodelovanjem pa je bil zdi o za dovoljen laini, sa j je pridelal preko 30 stotov pšenice na hektar. Podobnega mnenja sta bila tudi Dragica Gorza i n Gusti Mate. Gorzovi imajo tudi letos domala vse površine v sodelovanju, saj so lani zabeležili pri tem zelo lepe rezultate. Letos so obdelali pretežno večino površin s stroji. Skoraj vsi pa so nam priznali. da je sodelovanje za zadrugo in zadružnika uspešnejše na večjih površinah ter da so dobra semena in obdelava za uspešno kooperacijo prav tako pomembna kakor gnojila. Podobnega mnenja pa so buli tudi ostali, s katerimi smo se bežno pogovarjali. Vsi ti. pa tudi ostali, bodo morali po- magati zadrugi pri uvajanju gospodarsko upravičujoče kooperacije ter stremeti tudi za znižanjem proizvodnih cen. Nekdo nam je mimogrede pripomnil, da mu zadruga ni pravočasno obdelala parcele ter poškropila posevkov. Toda prav tu se je treba še enkrat vprašati: ali je tega kriva malomarnost zadruge, ali premajhno število strojev. Bržčas ne eno ne drugo, ampak prevelika raztresenost parcel, tri ovira delo strojev. O tem vprašanju pa bodo morali, poleg zadruge, vse bolj razmišljati zadružniki ter ubrati pravilno smer. Janko Stolnik 2 V TOREK ZABELEŽENO Sobočani zadnje dni ose pogosteje godrnjajo zaradi izredno visoke cene novega krompirja v delikatesni trgovini Merkur«. V podjetju smo zvedeli. da dobivajo krompir od ljubljanskega podjetja »Sadje-zelenjava« po 145 dinarjev, prodajajo pa ga po 170 dinarjev. Visoke cene torej ni krivo podjetje. Seveda je ta cena le trenutna, saj pričakujejo, da bodo lahko že proti koncu mesecu postregli s krompirjem od domačih proizvajalcev, ki bo imel le dobro četrt mo sedanje cene. Medtem pa je domala pri vsej zelenjavi, razen graška, cena občutno padla. -ko Od začetka leta do Kongresa SZDLJ 9483 novih članov V prvih letošnjih mesecih do nedavnega V. kongresa SZDLJ je bilo včlanjenih v Pomurju v Socialistično zvezo 9483 novih članov. Lani je štela organizacija SZDL v našem okraju 37.366 članov, kar je bilo v okrajnem povprečju 33 odstotkov volivcev. Letos znaša to povprečje 44.2 odstotka. Po posameznih občinah so včlanili naslednje število volivcev: Beltinci 1485 — včlanjenih 42 odst. vseh volivcev. Lendava 913 — 53 odst. volivcev, Murska Sobota 2507 — 41 odst.. Petrovci —Šalovci 771 — 35,8 odstotka. Radgona 117 —58 odst. in Ljutomer 204 — 58 odst. volivcev. ZASEDANJE ObLO BELTINCI V sobot« je bila seja obeh zborov ObLO Beltinci, na kateri so odborniki razpravljali o zdravstveni politiki v občini. V beltinski občini predstavlja velik problem zdravstveni kader in prostori za zdravstveno službo. Ta problem rešujejo v gradnji nove zdravstvene ambulante v Beltincih. V občini bodo več kakor do zdaj začeli z zdravljenjem bolnikov na domovih, ker se bodo s tem zmanjšali stroški zdravljenja. Na seji obeh zborov je bile največ govora o zdravstveni preventivi. 40 ODLIKOVANCEV RDEČEGA KRIŽA V počastitev 15-letniice osvoboditve je RK Letos prvič podeljevali odlikovanja najiza-siiužnejšitm in požrtvovalnim članom RK. V ta namen je Okrajni odbor RK priredil sprejem za vse odlikovance v hotelu Zvezda« v Murski Soboti in sr ga je udeležili« 40 odlikovancev. Podeljevanju odlikovanj je prisostvoval tudi podpredsednik OLO Murska Sobota tov. Franc Šebjanič. V imenu centralnega in glavnega odbora RK je odlikovanja podeljevala predsednica OO RK tov. Sida Podlesek. Štirje najzaslužnejši člani RK. Jože Velnar. Arna Vrtačič. Neža Oman in dr. Štefam Gruškovnjak so prejeli zlata. 22 članov je prejelo srebrna in 14 bronasta odlikovanja. V imenu odlikovancev se je RK zahvalili tov. Jože Veilnar. Nato je sledili kratek program, ki so ga izvajali podmladkarji RK osnovnih šol, glasbene im ekonomike šole v Murski Soboti. POMURSKI VESTNIK List izdaja in tiska Časopisno založniško podjetje Pomurski tisk v Murski Soboti Direktor Jože Vild Urejuje uredniški odbor Odgovorni urednik Štefan Balažič List pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje. Uredništvo: Murska Sobota, Kocljeva ul. 7, telefon 138 — Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ni. 7 — Naročnina: celoletna 400 dinarjev, polletna 200 dinarjav. za inozemstvo letno 1000 din. — Tek. račun pri Komunalni banki v Murski Soboti štev. 605—70 1—545 POMURSKI VESTNIK. 10. MAJ 1960 Usodne razbitine Oster začetek „konference na vrhu”, bi utegne postati tudi konec — Eisenhower se noče opravičiti zaradi incidenta z letalom, sestreljenim nad Sverdlovskom — V čem je ..sovjetski ultimat" Konec se je začel pravzaprav že v samem pričetku. Prvi sestanek »velikih štirih« bi se moral pričeti v ponedeljek ob desetih za »majhno zeleno mizo«, med štirimi očmi, vendar so ga na željo sovjetskega ministrskega predsednika preložili. Ta je namreč zahteval, naj se predsednik ZDA Eisenhovver poprej opraviči zaradi incidenta z letalom. Ker se to ni zgodilo, je bila eno uro pozneje plenarna seja. In tu je sovjetski premier obtožil ZDA vohunstva ter vohunske politike, ki so jo uradno označile kot edino pot v odnosu do SZ. Predsednik Eisenhovver je zatem nastopil sproti sovjetskemu ultimatu«. Hruščev je namreč terjal naj Washington uradno obljubi, da ne bo več pošiljal svojih letal nad sovjetsko ozemlje in da bo kaznoval spodbudnike tega izzivanja. Po mnenju predsednika ZDA letalec ni imel napadalnih namenov. Razen tega je on osebno prišel v Pariz, da bi se domenili o takem režimu, ki bi odpravil vsakršno »potrebo po vohunstvu«. ZDA se dotlej ne morejo odreči sredstev, s katerimi se lahko zavarujejo pred nenadnim napadom. Hruščev je predložil, naj konferenco raje prelože za šest do osem mesecev, da razčistijo še nekatere nejasne pojme, ki jih je povzročilo stališče Wasninigtonu Macmil-lan in de Gaulle sta skušala pomirjevalno vplivati. Drugi je celo predložil, naj bi se »en dan oddahnili«, da bi v miru ocenili oba govora. Zvečer je britanski premier po razgovorih z de Gaullom in Eisenho-werjem odšel v sovjetsko veleposlaništvo, da bi posredoval pri Hruščevu. Predlog, naj bi se štirje veliki sestali na kosilu pri de Gaullu v torek, je prepadel. Sovjetska delegacija je sklicala za popoldne istega dne veliko tiskovno konferenco, vendar jo je pozneje odpovedala. Kaže, da sovjetska delegacija ne bo popustila in da preostane torej le še poznejši sestanek. Tudi predvideni junijski Obisk Eisenhovver ja v SZ odpade, ker je ameriška provokacija z letalom preveč razburila sovjetsko javno mnenje. Nad samim pričetkom pariškega sestanka se je pojavila senca razbitin z Urala in se ni umaknila. Vendar to še ni vse. Služi lahko kot povod za razvnemanje strasti iz hladne vojne, ki so jih državniki z veliko muko, toda vendarle z uspehom obrzdali zadnje mesece ter jih potisnili v ozadje. Neuspeh konference bo brez dvoma hudo razočaral miroljubni svet, ki je videl v njej edini izhod iz sedanje blokovske opredeljenosti. Mnogi so spričo zbližanja na ženevski konferenci o ustavitvi jedrskih eksplozij že videli prvi ustrezni sporazum, znanilca novega obdobja pogajanj, posvetovanj in tudi sporazumov. Kdo je kriv za lak nenaden preobrat? Na Zahodu slišimo glasove, ki skušajo vso krivdo pripisati Hruščevn, ker da je zadevo z letalom preveč razpihnil. Sam Eisenhower je s svojimi izjavami na prvem sestanku podprl to tezo. Kakor da bi kršitev tujega zračnega prostora v globino 2.000 km pomenila muho enodnevnico! Ali bi ameriška javnost tudi tako mirno sprejela novico, da so na pr. sestrelili nad tem ali onim ameriškim mestom sovjetsko letalo s podobno nalogo? Nihče ne moro molče mimo izjav, ki so jih prav pred konferenco »na vrhu« izrekli nekateri ugledni ameriški državniki, med drugimi podpredsednik Nixon, zunanji minister Herter in podtajnik Dillon, iz katerih je dihala želja, naj bi ZDA v ničemer ne odstopile od svoje politike. Kaže, da sovjetska propaganda ne pretirava, ko trdi, da so bojeviti generali v Pentagonu, ameriškem generalnem štabu dvignili spet svoj glas v »obrambo ameriških interesov« in skušajo vsiliti stare teze o trdeči nevarnosti« ter »nevarnosti pred napadom«. Čemu so Me potrebne take izjave in najbolj tvegani polet globoko na sovjetsko ozemlje tik pred sestankom, na katerem so se nameravali pomeniti o določenih odnosih med Vzhodom in Zahodom? Na Zahodu so naredili uslugo onim silam, ki ne žele pomiritve. Prav tako so mimo hotenj sovjetske vlade dali orožje v roke tistim silam znotraj vzhodnega bloka, ki jim zamisel nekakšnega miroljubnega sožitja med bloki ni pri srcu. Tak razvoj pa je nevaren ne glede na to, ali bi se konferenca končala po nekaj dneh brez uspeha ali pa takoj spočetka .. ŠTIRJE NA VRHU Od leve proti desni: Eisenhower, de Gaulle. Macmillan in Hruščev PREDSEDNIK ZDA DWIGHT EISENHOWER (izg. Duajt Ajzcnhau-er), predsednik ZDA, se je rodil 14. oktobra l. 1890 v Deunisouu (ameriška država Texas). Končal je ameriško vojaško akademijo, zatem pa šolo za generalštabne častnike in Visoko vojaško šolo. Tik pred vključitvijo ZDA v drugo svetovno vojno je postal brigadni general. S nacističnim sovražnikom se je prvič srečal 1. 1942 v Severni Afriki. L. 1943 je bil imenovan za poveljnika zavezniških invazijskih čet Pod njegovim poveljstvom so pri-praivici izkrcanje v Normandijo. Ob koncu vojne je postal načelnik ameriškega generalnega štaba. Zatem se je nekaj časa umaknil iz vojske. Na poziv predsednika Trumana je prevzel poveljstvo sil Atlantskega pakta. L. 1952 se je dokončno umaknil iz armade, da bi lahko sodeloval kol kandidat republikancev na predsedniških volitvah. Za predsednika je bil izvoljen dvakrat: leta 1952 in leta 1956. SOVJETSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK NIKITA HRUŠČEV (izgovarjaj Hruščov) se je rodil 17. aprila 1. 1894 v ukrajinski vasici Kalinovki kot sin rudarske družine. V mladosti je bil pastir, zatem kovač pozneje pa mehanik v rudniku. Sodeloval je v revoluciji in državljanski vojni. L. 1918 je postal član KP. Po revoluciji je delal na raznih partijiskih dolžnostih v Don-basu. V tem času je. dokončal delavsko vsoučitošče ter obiskoval industrijsko akademijo v Moskvi. L. 1936 je bil izvoljen za prvega sekretarju CK KP Ukrajine. Mod vojno je zavzemal visoke politične položaje v Rdeči armadi' ter organiziral partizanske odrede v Ukrajini. L. 1947 je postaj predsednik ukrajinskega ministrskega sveta nato pa je bil izvoljen za prvega sekretarja CK Vsezvezne komunistične partije boljševikov. Septembra 1. 1953 je bil izvoljen za prvega sekretarja CK. Od marca I. 1958 zavzema položaj predsednika ministrskega sveta ZSSR. PREDSEDNIK FRANCOSKE REPUBLIKE CHARLES DE GAULLE (izg. Sari d Gol) se je rodil 22. novembra 1. 1890 v Lillesu. Kot sin profesorja je končal vojaško akademijo, nato pa sodeloval v prvi svetovni vojni. Bil je dvakrat ranjen im odlikovan z Legijo časti. Med obema vojnama je bil nekaj časa predavatelj v vojaški akademiji. Ob pričetku bojev z nacisti je prejel čin generala. Po kapitulaciji je odšel v London, kjer je sestavil francosko vlado v svobodi«. L. 1943 jei sestavil v Alžiru Komite nacionalne osvoboditve Francije. Po osvoboditvi je bij nekaj časa na čelu začasne vlade, nato pa se je umaknil iz političnega življenja. L. 1958 se je znova pojavil na političnem prizorišču po najtežji francoski vladni krizi. Po spremembi ustave je postal predsednik republike. BRITANSKI PREMIER HAROLD MACMILLAN (izg. Harold Mokmi-laa) se je rodil 1. 1894 v trgovski družini. Oče mu je bil po rodu škot, mati pa Američanka. Študiral je v Eatonu. L. 1924 je bil prvič izvoljen za poslanca Spodnjega doma. Osebno se je posebno odlikoval kot borec za reformo programa konservativne stranke in je nastopil proti Chambenlarnove politike popuščanja do Hitlerja. Premier Chuirchill ga je tedaj imenoval za podtajnika v medvojnem vojaškem kabinetu. Med vojno je bil večji del vladin rezident v Severni Afriki. L. 1945 je bil za krajši čas letalski minister. Ko je 1. 1951 prišla konservativna stranka znova na oblast, je spremenil več resorji: finančnega, stanovanjskega, obrambnega in zunanjepolitičnega. Po sueški krizi 1. 1956 je zamenjal premiera Edena na položaju predsednika vlade. OB BOBU »OBJEKTIVNOST« Albanski »Zeri i populit« je v nedeljo objavil sestavek o Jugoslaviji, ki ga je, kot po navadi, primerno zasolil. Tako je med drugim napisal, da je bil na petem kongresu Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije navzoč tudi glavni tajnik Severnoatlantskega pakta Paul Henry Spaak in da ga je celo pozdravil. Niti enemu časniku na svetu ni prišlo na misel, da bi na tak način seznanjal čitalce kakor albanski časnik. Škoda, da cenjeni uredniki niso navedli še njegov govor in burno ploskanje. ki ga je spremljalo, ker bi bila s tem burka še večja in še bolj učinkovita. Pa si še nekdo upa trditi, da ne zaostruje odnosov z našo deželo z najbolj primitivnimi lažmi... NOVA IZZIVANJA HAVANA — Kubanski premier Castro je v ponedeljek obtožil ZDA, da pošiljajo podmornice v bližino severne kubanske obale. Prav tako je ameriška križarka »Nornfoik« kršila kubanske ozemeljske vode. Gibanje enot ameriške vojne mornarice predstavlja zaroto proti revolucionarni kubanski vladi. ZAHTEVE KOROŠKIH SLOVENCEV DUNAJ — »Slovenski vestnik«, ki izhaja v Celovcu, jo v uvodnem članku ob petletnici avstrijske neodvisnosti zahteval, naj oblasti slednjič uresničijo vse določbe mirovne pogodbe, ki jih obsega sedmi člen. Med drugim ugotavlja, da je položaj v marsičem slabši kakor leta 1945, ko je pričel veljati zakon o dvojezičnih šolah. Koroški Slovenci ne uživajo pred sodiščem onih pravic, ki so jih imeli v prva republiki v duhu saintgermanske pogodbe. Na Koroškem no najdeš dvojezičnih napisov niti topografskih znamenj v slovenščini. Slovenci niso sorazmerno zastopani v javnem življenju, slovenskega jezika pa ne priznavajo kot enakopravnega službenega jazika. POSREDOVANJE GLAVNEGA TAJNIKA OZN LONDON — Sinoči so sporočili, da sta glavni tajnik OZN Haanmarškjoeld in južnoafriški zunanji minister Louw zaključila prvi del razgovorov o rasizmu v Južnoafriškii -im daljevala v Pretoriji, južnoafriškem glavnem mestu. Podrobnosti o razgovorih niso znane. ZASEDANJE GATT ŽENEVA — V ponedeljek so v Ženevi odprli 16. zasedanje 41 dežel — članic GATT, Splošnega sporazuma o carinah in trgovini, katerega pri- družni član je tudi naša država. Na zasedanju bodo obravnavali odnos evropskega združenja svobodne trgovine do te organizacije, njen program, ki zajema razvoj trgovine, težave slabo razvitih dežel, ki bi rade povečale svoje dohodke od izvoza, ter svobodni pas sedmih latinskoameriških dežel, ki so ga sklenili februarja v Montevideu. SOVJETSKI PROTESTI Dag Hamarskjöld MOSKVA — Sovjetska) vlada je v ponedeljek poslala ZDA drugo protestno noto zaradi incidenta z ameriškim letalom, ki ga je sovjetska raketna baterija sestrelila 1. maja nad uralskim mestom Sverdlovskim. V njej je rečeno, da si nedavne izjave zunanjega ministra ZDA Herterja z dne 9. maja ne morejo drugače pojasniti kot napadalno dejanje, kajti če hoče ta opravičiti ter uzakoniti sovražne akcije, ne dela nič drugega, kot propagira agresijo. Tudi v tej noti MOskva opozarja, da bo nastopila proti tujim oporiščem, če bodo odtod vzletela ameriška letala. Tudi Francija je prejela dve sovjetski noti. Prva se nanaša na berlinsko vprašanje, druga pa na francoske kršitve vzhodnonemškega zračnega prostora. Britanski predstavnik pa mi hotel niti potrditi, niti zanikati vesti, da je sovjetska vlada opozorila tudi britansko vlado zaradi vohunskih poletov letati z britanskih oporišč. — V Moskvi so zaključili štiridnevno posvete vanje sovjetskih itn ameriških zdravnikov virusologov. Obravnavali so uporabo in delovanje živega cepiva pri množičnem cepljenju proti otroški ohromelosti. (Tass) — Predstavnik švicarske letalske družbe je sporočil, da se je letalo te družbe »VC-4« zrušilo v soboto pri Džabel Ma.ru, 750 km južno od Kartuma v Sudanu. O usodi dvanajstih potnikov še nič ne vedo. (Reuter) — Med 18. in 22. majem bodo veliki manevri ameriških, britanskih, francoskih in zahodnonemških letalskih sil. Letalske enote prvih treh dežel bodo »napadale«, britanske pa se bodo »branile«. (Reuter) — Pri Leipzigu v Vzhodni Nemči- ji sta trčila ekspresni in krajevni vlak. Devetinpedeset oseb je bilo pri tem ubitih. (ADN) — V petek so v ameriškem letal- skem oporišču Cape Canaveral skušali izstreliti medcelinsko raketo »Atlas« na cilj, oddaljen 14.500 km, vendar poizkus ni uspel zaradi napake v stroju. (AFP) — Konec pejšnjega tedna je kakih 2 milijona italijanskih dninarjev sodelovalo v velikih manifestacijah, ki so jih organizirale tri največje italijanske sindikalne centrale. POLOM V PARIZU Predsedniki štirih vlad so prekinili s konferenco, ki je vsemu svetu vzbujala upanje, da bo konec hladne vojne. Toda konferenca je doživela popoln polom, ugotavljajo številni komentatorji in to predvsem zaradi nesoglasij in nepopustljivosti sovjetske in ameriške delegacije. Predstavniki vlad so imeli včeraj še tiskovne konference, danes pa bodo odpotovali iz Pariza. Nenavadna sezona Nehaj drobnih zanimivosti okrog konference „štirih velikih" — Tri vrste „okroglih miz" — Dom tiska in moderne „stewardese“ — Mineralna voda s Kavkaza — „Najtežjemu in najmanjšemu na konferenci bo najlažje" Pariz je mesto turistov. Vanj prihajajo stotisoči tujcev, da si ogledajo zgodovinske znamenitosti in vedro življenje sodobnih Parižanov. Od turizma živi lep del domačinov. Mar je potemtakem čudno, če tuji obiskovalci ne morejo prehvaliti pariške gostoljubnosti, prijaznosti in nasmejanosti. Letošnja majska sezona pa je še posebno bogata. V »središču sveta« se je pojavilo kar 5000 diplomatov in novinarjev poleg normalnega števila turistov. Zato se v vseh boljših hotelih, restavracijah, kinodvoranah, gledališčih in barih pojavljajo zlovešči napisi, nenavadni za ta letni čas: »Povsem zasedeno!« To je ena značilnosti ozračja v katerem se je pričela konferenca »na vrhu« zgodovinski dogodek, od katerega si miroljubna svet toliko obeta! Medtem ko je svetovni tisk, posebno francoski, že tedne pred 16. majem objavljal podrobnosti o pripravah, se sedaj loteva najrazličnejših domnev o stališčih delegacij, problemih, ki jih utegnejo delno ali v celoti rešiti o nasprotjih med delegacijami in podobno. Pred nedavnim smo lahko prebrali zanimivosti o »zeleni mizi«. Za kakimi mizami bodo sedeli »štirje veliki«? Da bo to okrogla miza, znamenje popolne enakosti (vsaj na zunaj'), ni nihče podvomil. In francoski uradni obveščevalci so to tudi potrdilu. Na zalogi imajo kar tri različne velikosti okroglih miz. Če bodo zasedali »štirje veliki« sami, bodo v konferenčno sobo postavili mizo s premerom 3 m. Če bodo povabili še zunanje ministre, bo na razpolago miza s štirimi metri premora. Za delo izvedencem bo, kot menijo, pripravna le miza s premerom 5 m. Konferenca poteka v preurejeni Elizejski palači, kjer je uradini sedež predsednika francoske republike. »Velika četverica« bo zasedala v prostoru, kjer sicer seje francoska vlada. V bližini je de Gaullova delovna soba. Pravijo, da je francoski predsednik izbral ta prostor zato, ker je izredno tih in miren. Z oken je lep pogled na zelenje in ovetje Elizejskega parka, ki bo lahko pomirjevalno deloval na razvnete govornike. In kako bodo obveščala svetovno javnost o pogajanjih in zanimivo- stih. Francozi na to niso pozabili. V soboto so »izročili prometu« zanimivo središče — Dom tiska. Ta je ob vznožju ELffolovega stripa, v nekdanji prostorih sedeža Severnoatlantskega pakta. Gre za stavbo, zgrajeno v obliki črke U, ki jo nameravajo v prihodnje porušiti, da bi obiskovalcem Pariza spet odprli prost pogled na veličastne vodomete in zelene parke ob vznožju stolpa. Pravijo, da je pomočnik francoskega ministra za informacije shujšal te dni za šest kilogramov. Ta »žrtev« se baje tudi dobro pozna na delo. Novinarjem so pripravili vse, da bodo lahko dobili informacije »iz prve roke« im jih potem pošiljali po svetu. Šestdeset časnikov in 18 tiskovnih agencij (le pooblaščene, ker za vse ni bilo prostora!) je zavzelo večji del prostorov. Velik del novinarjev bo pač samo prihajal v to središče, da bi dobil informacije in zamenjal nazore o stvareh, o katerih bodo razpravljali »veliki«. Vseh najmodernejših priprav za prenos besed, slik im misli ne kaže omenjati, saj jih zahteva moderni čas. Omenimo naj le, da so v Domu tiska pripravili poleg vsega še štiri televizijske študije, dve kinodvorani, laboratorij za montažo filmov, postajo za telefoto itd. Največja novost pa bodo posebne vrste »stewar-dese« — sedemnajst čednih deklet. študentk visoke komercialne šote, filozofije im književnosti, mlajših od 22 let, ki bodo vzbujala s posebno prikupnimi uniformami pozornost predstavnikov »sedme sile« im jim hkrati dajala tudi najnovejše informacije s konference in o ostalih dogodkih. Za novinarje so pripravili v eni najmirnejših barak tudi posebno bolnišnico — za primer živčnih zlomov ali afektov . . . Svečanosti bo na pretek — in tega gostitelji niso pozabili. Elizejski kuharji bodo, kot poročajo, v neprestanem pripravnem stanju, da pripravijo udeležencem konference kako zakusko ali osvežilo po njihovem »napornem delu«. Pripeljali so med drugim velike količine volke in whiskyja. Na drugi strani pravijo, da so prispeli s Kavkaza v Pariz trije zaboji mineralne vode za premiera Hruščeva. Vsak večer bo stala steklenica zdravilne vode na njegovi mizi poleg del znanega francoskega pisca Zolaja, ki ga ima sovjetski predsednik posebno rad. In kje bodo trije »najvišji gosti« prebivali med pariško konferenco? Kaže, da so si izbrali najboljšo in najmanj vpadljivo rešitev: lastna veleposlaništva. Na ta način so gostoljubnim Francozom tudi odvzeli veliko skrb, kjer naj bi jih nastanil i. Seveda pri tem ne gre za vprašanje prostora, temveč za »rang«, po katerem bi jih razvrstili. Slednjič so tudi najdražji in najbolj luksuzni hoteli in dvorci razvrščeni po nekakšnem vrednostnem redu. Nekateri duhoviti opazovalci so se tudi lotili Fizikalnih lastnosti posameznih predsednikov. Pravijo, da najtežjemu udeležencu na konferenci in obenem najmanjšemu — je najlaže. Gre za premiera Hruščeva. Pri tem namigujejo na nedavni incident z ameriškim vohunskim letalom, ki so ga sovjetski vojaki sestrelili z raketo na Sverdlovskim, pa tudi na nekatere težave znotraj zahodnega zavezništva. Najslabši pa je, tako menijo, predsednik Eisenhower, ki kmalu no bo več predsednik. Britanski premier Macmillan bo skušali odigrati svojo posredniško vlogo med Zahodom in Vzhodom, do neke mere se mu bo pridružil tudi de Gaulle. In še ena zanimivost: predsednika Elsemhovver in de Gaulle sta rojena istega leta (1890), prav tako Hru-ščerv in Macmillan (1894). Kaže, da sta oba »mlajša« državnika tudi gibčnejša po svojih nazorih o tem. da je treba na vsak način doseči nekakšen sporazum kot podlago za naslednje razgovore. POMURSKI VESTNIK, 19. MAJ 1960 3 IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA NAŠIH VASI CANKOVA V nedeljo je v zadružnem domu na Cankovi gostovala mladina iz Lemerja z igro »Prisega opolnoči«, katero si je ogledalo veliko število ljudi. V nedeljo pa so imeli na Cankovi tudi roditeljski sestanek, na katerem so največ govorili o izbiri poklicev za učence zadnjega razreda. Organizirali pa so tudi predavanje za starše. MARTJANCI Minulo nedeljo so v Martjancih gostovali mladinci iz Tišine s trodejanko »Glavni dobitek«. Predstavo si je ogledalo preko 150 ljudi. Pred nedavnim pa se je (tudi mladina v Martjancih odločila, da se bo v juniju predstavila s svojo igro. Mladina in pionirji v Martjancih pa se vneto pripravljajo tudi na Dan mladosti. ČEPINCI V nedeljo je mladina iz Markovec in Čepinec uprizorila v zadružnem domu v Čepinčih komedijo »Dobrodošla, Miss Agata«, s katero namerava gostovati še v Šalovcih in Ženavljah. Nedeljsko predstavo si je z zanimanjem ogledalo preko 250 ljudi. »JEZIČNI DOHTAR PETELIN« V DOKLEŽOVJU Prosvetno društvo iz Dokležovja je pripravilo za zaključek sezone veseloigro »Jezični dohtar Petelin«, neznanega francoskega avtorja. Igra je lepo uspela., saj so nastopili skoraj sami izkušeni igralci, ki imajo za sabo večletno amatersko delo. Tudi mladi so se dobro odrezali. Igralci imajo do igranja veliko veselje, saj so redno prihajati na vaje še sedaj, ko jih je celodnevno delo na polju že pošteno utrudilo. Njihova velika želja pa je, da bi imeli dvorano in se ne bi bilo več treba stiskata na majhnem odru v šolski sobi. Nina TELEVIZIJSKI SPREJEMNIK V PUCONCIH Pred nedavnim je šola v Puconcih s sredstvi, ki so jih prispevale domače gospodarske organizacije za darila ob novem letu. kupila televizijski sprejemnik, ki so ga namestili v precej veliki dvorani gasilskega doma. Namenjen je predvsem šolski mladini, ki z veseljem spremlja pionirske in športne oddaje. Poleg mladine pa se v dvorani zbirajo tudi starejši ljudje, tako da se pogosto zgodi, da ne morejo vsi niti v dvorano. PRVIČ BREZ VELIKE MATERE V ponedeljek smo na soboških ulicah srečavali dijake IV. razreda gimnazije z nasmejanimi obrazi in z rdečimi na-geljčki na prsih. S poukom so končali v soboto, v ponedeljek pa so se z raznimi »ceremonijami« formalno poslovili, od gimnazije, svojih profesorjev in ostalih dijakov. Kljub temu, da so s poukom končali, jih še čaka dovolj dela. Do 2. junija morajo oddati domače naloge, katerih teme so si sami izbrali. Teme domačih nalog so zelo različne, kar je dokaz, da se dijaki zelo zanimajo za vsa področja politilno-gospodar- ske in kulturne dejavnosti našega časa. Vse to je razveseljivo, saj si želimo današnjega srednješolca takega, da bo po končani srednji šoli imel ne samo splošno izobrazbo, temveč da bo čutil in občutil utrip današnjega življenja. Naj navedemo nekoliko teh domačih nalog, ki so si jih izbrali za obdelavo. Iz kmetijstva in živinoreje so značilne tele teme: »Uporaba umetnih gnojil v Pomurju« (E. Benko), Razvoj živinoreje v Pomurju po osvoboditvi« (I. Sušeč), iz gospodarstva: »Delavsko samoupravljanje v tovarni perila Mura« (M. Kous); iz zdravstva: »Nastanek in razvoj bolnišnice v Murski Sobota in njeni problemi« (Š. Nemeš), »Razvoj transfuzijske službe 1945-60« (S. Dominko); iz socialne problematike: »Vprašanja družbene prehrane v Pomurju« (M. Beloglavec), »Razbremenitev delovne žene« (M. Banfi); mednarodna vprašanja: »Alžir se prebuja« (A. Camplin), »Črni kontinent se osvobaja« (M. Tuš); iz Literarne zgodovine: »I. in II. letnik Mladega Prekmurca« (M. Balažič), »Cankarjev Kralj na Betajnovi« (M. Vuček), »Vorančevi Samorastniki« (M. Zanjkovič) itd. Taka različnost tem nam da čutiti pravilnost šolske reforme na naših šolah. V drugi polovici junija bodo imeli zaključni del izpitov, na katerih bodo pisali naloge iz slovenskega jezika in pred posebno komisijo zagovarjali teme domačih nalog. Od 55 dijakov je uspešno končalo gimnazijo 50 (3 z od- ličnim 13 s prav dobrim, 32 z dobrim in 2 z zadostnim uspehom), 5 dijakov pa čakajo še popravni izpiti. In kam bodo naši abiturienti odšli v jeseni? Letos bodo srednješolci prvič začeli študirali na univerzi in fakultetah, ne da bi imeli v žepu formalni dosedanji dokaz o »veliki maturi«. Zanimivo je to, da želi največ letošnjih dijakov zadnjega razreda soboške gin-naziije študirati na fakulteti za strojništvo (7 dijakov) in medicinski fakulteti (prav taki 7 dijakov), sledi pa filozofija, stomatologija, pravo, agronomija in druge fakultete in višjo šole. -rj Tradicionalne ceremonije mu-tnrantov sc bile letos zaradi šolske reforme nekoliko drugačne kot prejšnja leta. Sicer so se poslovali od svojih naslednikov kot običajno, toda ob tem slovesu so skupaj zažgali krsto, na kateri je bil velik napis »MATURA« in so jo prej »ožalo ščeni« nosili po soboških ulicah. Mature ni več, toda tudi pravih počitnic še ne. A kljub temu: mature le ni, zato tudi manj strahu in nervoze. Kara pa v jesen? Ključ od gimnazijskih vrat je oddan, potrebno si bo drugje pridobiti ključ — seveda od drugih vežnih vrat. USPEŠNI ZAKLJUČKI TEČAJEV Te dni so bili v Mladinski večerni politični šoli v Murski Soboti izpiti, ki se jih je udeležilo 31 kandidatov. Izpit so opravili vsi prijavljenci. Uspeh izpitov je podkrepilo zelo dobro znanje udeležencev, ki so ga pokazal i tečajniki na koncu trimesečnega tečaja. Okrajni komite ZKS je absol- ventom te politične šole poklonil lepa spominska darila. Tudi tretja politična šola v Murski Soboti je končala z delom. Rezultati na izpitih so bili prav tako razveseljivi. Tudi tečaj za popolno osemletko je pri kraju. Izpiti, ki so bili koncem aprila, so pokazali povprečno znanje tečajnikov. Pravtako je za to sezono končala šola za starše. Skupaj je bilo na I. šoli za starše na II. osemletki obdelanih 9 tem, katere so v predavanjih obdelali socialni in zdravstveni delavci ter pedagogi. Izredno je uspela tudi šola za starše v Bogojini, katero je obiskovalo do 76 staršev. Tudi tečaj nemškega jezika bo kmalu pri kraju. Tečajniki so na tečaju mnogo pridobili, saj je v pouku poudarek na konverzaciji. 2. ŠTEVILKA »UTRINKOV« Literarni krožek na ESS v Murski Soboti je prejšnji teden izdal 2. številko svojega literarnega glasila »Utrinki«. Po svojem obsegu je številka dosedaj najobsežnejša in tehnično najbolje izdelana. Na 36 straneh so s svojimi prispevki zastopani: J. Olaj z dvema pesmima in tremi proznimi sestavki. Emil Skerlak. Karel Sukič in Bruno Rituper z reportažami dn prozo. Marija Forjanova je objavila malodane ponesrečeno razmišljanje O reformiranem diplomskem izpitu, TI je objavil tri pesmice, Beta Martišekova pa svoj vezni govor za Prešernovo proslavo. Franc Kous, ki je kot tehnični vodja poskrbel za izdajo glasila, je objavil zelo uspel članek o Olimpijskih igrah. Novost predstavlja tudi križanka. Utrinki so s to številko tudi proslavili svojo 5-letnico izhajanja. POMURSKI FILMSKI BAROMETER Kaže, da smo le dočakali resnično pomlad, ki že rahlo spominja na bližnje poletje. V znamenju takega vzdušja pa je tudi reporter soboškega kina ob koncu tega tedna. Na sporedu je namreč italijanski barvni film ARRIVEDERCI ROMA Režiral ga jo nam že znani Roy Rotvland, v glavnih vlogah pa nastopajo danes že pokojni Mario Lanza. zmagovalec z letošnjega festivala popevk v San Remu Renato Rascel. Marisa Alasio (o njej smo pisali v novoletni številki 1959), Peggie Ca-stle in drugi. Vemo, kaj lahko od filma pričakujemo: pestra rimska obzorja, pesem, glasbo, humor, mladost, veselje in še marsikaj. Komur »o te stvari všeč in kdor jih pogreša, ta si bo tudi film z veseljem ogledal — brez razočaranja. Prihodnji teden bo po jugoslovanskem filmu iz minule vojne »Rafal v nebo« na sporedu tudi domači film proizvodnje »Slavija« Beograd TE NOČI Po scenariju Miroslava Subotičke-gm je film režiral Jovan Živanovič, glasbo pa je napisal Bojan Adamič, o katerem so gledalci na lanskem filmskem festivalu v Pulju menili (glede na to, ker je napisal glasbo najmanj za vsak drugi domači film), da »spi za filmskim platnom«. Adamičeva glasba najbrž ni edina privlačnost tega filma, v katerem srečamo v glavnih vlogah naše dobre znance Radeta Markoviča, Milanko Udovički, Jovana Miličeviča, Jovana JaniČijeviča in — Pavla Vujisiiča, ki ga smatrajo mnogi za našega najboljšega filmskega igralca karakternih vlog. Zgodba filma — ne glede na sicer že »klasični« trikotnik Mirko — Manija — Pavle — je dokaj napeta in vsekakor dovolj filmska, igra že omenjenih igralcev pa prav nič več začetniška. Ne glede na to pa je bili film skupno z že omenjenim »Rafalom v nebo« deležen kaj nasprotujočih si ocen in kritik. Mi si ga bomo ogledali in ocenili po svoji uvidevnosti, prav tako kot naši nič kaj dobrohotni kritiki, vendar z razumevanjem za uspešno pot naše kinematografije. V Beltincih bo 21. in 22. t. m na sporedu francoski film NEPOMEMBNI LJUDJE Navzlic temu, da je sezona del na polju že v teku, lahko pričakujemo, da bo zaradi svojih kakovosti film pritegnil občinstvo. Kakovostna je v filmu tako igra Jeana Gabina in Fnanooise Arnoul, kakovosten je scenarij o šoferju, ki je večno na poti in o njegovem razmajanem zakonu ter nesrečni usodi njegove ljubice, prav tako rojene pod nesrečno zvezdo. Le odgovora, kdo je za vse to kriv, nam film ne da. Morda si bodo na to vprašanje odgovorili gledalci sami. V Gornji Radgoni so si prav te dni ogledali italijanski barvni kinemaskopski film RIMSKE ZGODBE Film je nastal po istoimenskem delu Alberta Moravie, znanega avtorja »Rimljanke«. Za Moravio velja, da nam pod znano južnjaško ležer- nostjo in lahkotnega dojemanja življenja odkriva tudi globlje resnice življenja — diskretno in nevsiljivo, a vendar tako. da spodbujajo k razpravi in razmišljanju. Režiser Fran-ciolini je vzel samo nekaj epizod iz Moravijine knjige in jih zaokrožil kot enotno zgodbo. Poleg Franca Fabrizija in vrste znanih igralcev s Silvano Panpanini na čelu, igra važno vlogo v filmu tudi stari, a hkrati večno mladi Rim, v katerem se dogajanje odvija. V Križevcih pri Ljutomeru bo v začetku prihodnjega meseca na sporedu vzhodnonemško-francoski film SALEMSKE ČAROVNICE Marsikaj je v tem filmu mojstrsko: Sartrova okranizacija Millerjeve drame z istim naslovom, subtilni občutek režiserja R. Rouleauja za homogenost igralskih kreacij, kamera C. Renoira spričo finih študij črno-belega filma. Najočitnejša je kreacija Simone Signoret (letošnje nagrajenke z Oskarjem!) v vlogi Elizabete, žene Johna Prootorja (Yves Mon-tand). Kulminacija vsega je scena, ko se Elizabeta sestane z možem, preden ga odvedejo na vešala takratni oblastniki, ki izkoriščajo versko histerijo, da bi se znebili nezadovoljneža. Tudi Yves Montand je zgradili lik Proctorja čvrsto, kakor iz granitnega bloka. Morda največje presenečenje pa je takratna novinka Mylcne Demongeot v vlogi Abigail. V tem liku je namreč drugo poleg drugega: seksualnost, perverznost, histerija, maščevalnost, lokavost in — iskrena ljubezen. Za odlično kreacijo Abigail ima najbrž največ zaslug režiser, ki je znal najti v otroško drznem obrazu Mylene Demongeot toliko nijans. Križevčane lahko pogosto zavidamo za dober repertoar njihovega kina. Upamo, da jih ne bo motilo to, da bi sodile »Salemske čarovnice« na repertoar vsaj tri do štiri mesece prej. S tem pa ni rečeno, da filma ne bodo doumeli, kar bi bila velika škoda. 21. in 22. t. m. bo v G. Radgoni na sporedu ameriški barvni kinemaskopski film ZVEZDA JE ROJENA Film skuša s svojimi neskromnimi izraznimi sredstvi prikazati nekatere senčne strani hollywodskega zvezdništva. Priznati moramo, da mu je to uspelo tako po zaslugi režije, scenarija itd., najbolj pa spričo mojstrske igre Jamesa Mosona in Judy Garland. Oba se nam ves čas zdita, da ju je potegnil režiser na platno rz srede življenja, tistega, ki o njem mnogo beremo in slišimo, a ga ne poznamo. Vseh bolečih skrivnosti ameriške tovarne sanj pa nam tudi ta film ne more razodeti B Šinko Joe J. Heydecker in Johannes Leeb KAM JE GNALO HITLERJA? Dvanajst let po drugi svetovni vojni sta dva mlada nemška publicista razgrnila dokumente nünnberškega procesa, ki je trajal od 20. XI. 1945 do 1. X. 1946, in kolikor mogoče strnjeno opisala proces proti poglavitnim vojnim hudodelcem nacistične Nemčije ter na osnovi tega pokazala moralno vrednost tistih, ki so bili odgovorni za milijone žrtev in za veliko razdejanje, v kakršnem se je znašlo človeštvo po drugi svetovni vojni. Brez dvoma nazorna podoba tistih, ki si jih nekateri v Zahodni Nemčiji danes jemljejo za vzornike. Na osnovi teh proučevanj je nastala knjiga »Nürnberški proces«, ki jo je pred kratkim v prevodu izdal zavod »Borec«. Knjiga je lepo opremljena, samo žal z nekoliko pretirano ceno. Iz nje ponatiskujemo pričajoči odlomek. Kam je gnalo Hitlerja? Njegov poglavitni načrt je bil: prodreti dalje na Vzhod — natanko tako, kakor je določil že leta 1923 o svoji knjigi »Mein Kampf« (Moj boj): »Mi nacionalni socialisti moramo neomajno vztrajati pri našem zunanjepolitičnem smotru, da namreč zagotovimo ljudstvu zemljo in prostor na tem svetu, kolikor mu gre. Če pa govorimo o novi zemlji in prostoru, lahko prvenstveno mislimo samo na Rusijo in na nji podložne obrobne države. Ta akcija je edina, ki pred bogom in našim nemškim potomstvom upravičuje žrtvovanje krvi...« Na skrivaj so v vrhovnem poveljstvu nemške vojske pripravljali napad na Sovjetsko zvezo, s katero je Ribbentrop komaj pred nekaj tedni sklenil nenapadalno pogodbo. Toda o tem je rekel Hitler 23 novembra 1939 neprikrito svojim vrhovnim poveljnikom: » Pogodb se držimo samo tako dolgo, dokler nam koristijo.« Edino, kar ga je po zmagi nad Poljsko zadrževalo pred napadom na Sovjetsko zvezo, je bil Zahod. Velika Britanija in Francija sta bili o vojni z Nemčijo. Razen nekaterih prask med izvidniškimi patrolami pa na Zahodu ni bilo nikakršnega vojskovanja. Hitler ni mogel tvegati, da bi uresničil svojo nakano, dokler je imel obe velesili za hrbtom. » Dolgo sem dvomil,« je rekel na navedenem posvetu vrhovnim poveljnikom, šali naj prej udarim na Vzhodu in potem na Zahodu. Načeloma nisem izgradil vojske, da ne bi udaril. V meni je vedno bedel sklep: udariti!« Ameriški tožilec Telford Taylor je da lje bral iz dobesednega zapisnika te seje: »Vse kaže, da je sedanji trenutek ugoden. Zame je odločitev težavna. Izbirati moram med zmago ali pogubo. Izberem si zmago. Moja odločitev je nepreklicna. Anglijo in Francijo bom napadel v najugodnejšem in najhitrejšem trenutku. Kršitev nevtralnosti Belgije in Nizozemske je Urez pomena. Živ duh ne bo vprašal po vsem tem, če bomo zmagali. Kršitve nevtralnosti ne bomo utemeljevali tako idiotsko kakor leta 1914.t 4 Hitlerjevi nameni na Zahodu in Vzhodu so s tem jasno zarisani. Nikakega izhoda ni več, tako se dozdeva. V resnici pa Hitler izhoda sploh noče, za kar je značilen neki prijatelj, ki je prišel na dan za kulisami nürnberškega procesa. Ko je bila Poljska zdrobljena, se je — podobno kakor Bir-ger Dahlerus — spet po javil med velesilami neki skrivnostni Šved in vodil skrivna pogajanja. Bil je baron Knut Bonde iz Stockholma. Bonde je menil, da lahko kar sam napravi mir. Prišel je v stike s Hermanom Goringom in tega je njegov načrt navdušil; nato je odpotoval o London in se zaupno posvetoval z britanskim zunanjim ministrom lordom Halifaxom. Na tem sestanku je predlagal švedski baron britanski vladi naslednje osnove miru med Nemčijo in Veliko Britanijo: » poljske države«, » svobodo Čehom«. Lord Halifax ni bil nenaklonjen temu, da bi se začela pogajanja za mir, če je Hitler pripravljen priznati »nekakšno poljsko državo«, Čehom pa privoliti nekakšno svobodo«. »Nikoli nismo rekli, da ne bi sklenili miru s Hitlerjem,« je izjavil lord Halifax baronu Bondeju. Nato je britanski zunanji minister pritaknil: »Če je kdo v Nemčiji, ki bi lahko sklenil mir, je to Göring.« Zadovoljen z uspehom je poletel Bonde nazaj na Švedsko in po nekem posredniku obvestil Goringa o vsebini pogovora. Gö-ring je obljubil, da bo govoril s Hitlerjem, nakar da bo takoj odgovoril. Toda odgovora ni bilo. London je v naslednjem mesecu večkrat povprašal Bondeja v Stockholmu. kako in kaj je bilo s to rečjo — ampak v Berlinu se niso menili za ponudbo Velike Britanije. Maja 1946 je za ta tajna mirovna prizadevanja zvedel advokat Werner Bross v Nürnbergu. Iztaknil je nekje spis, v katerem je baron Bonde potanko opisal dogodke. Tale spis sem nocoj pokazal Göringu,« piše Bross o svojih Spominih. »Z zanimanjem ga je prebral, nato pa rekel: ,S tem ne moremo kaj prida početi, saj z mirovnimi prizadevanji ni bilo nič.' Zelo sem se začudil, da je Göringa tako malo razveselilo to spričevalo njene miroljubnosti. Toda brž sem zvedel vzrok, zakaj zdaj nič več ni hotel razbobnati te zadeve. Ko sem namreč povprašal, kako je odgovoril Hitler na predloge britanskega zunanjega urada, je Goring pripovedoval: .Prišel sem k Fiihrerju in mu poročal o Bondejevem obisku v Londonu. Ko sem ga obvestil o predlogih lorda Halifaxa je Hitler menil: Nekakšna poljska država — o tem bi se dalo govoriti. Ampak več svobode Čehom, to sploh ne pride v poštev!'« V tem grmu je torej tičal zajec! Hitler je zavrnil ponudbe miru, ki se nam dozdevajo danes izredno ugodne, da, enkratne. Na en sam vseskozi upravičen ustopek bi bil moral pristati Hitler — Čehom naj bi bil dal več svobode. Torej niti tega niso zahtevali, da bi ,se odrekel temu nasilno zasedenemu kosu tujih narodnih tal. marveč samo nekakšno svobodo naj bi dal ondotnemu prebivalstvu. Goring se je predobro zavedal, kako bi med nemškim ljudstvom zbledel spomin na Hitlerja, če bi zvedelo za to okoliščino; zato se je rajši odrekel majhni osebni koristi n procesu, s tem da je prizanesel Hitlerju. Zvestoba onkraj groba človeku, ki njemu »vsiljene vojne« niti tedaj ni končal, ko se mu je ponudila tako veličastna priložnost! Čeprav je Göring rekel, da bo to reč še preudaril, se k temu ni nikoli več povrnil. Nemško ljudstvo severi a ni nikoli zvedelo za te reči. Pustili so ga v veri, da so Hitlerjeve mirovne namere vsepovsod naletele na odklon — in da zato ne preostane nič drugega kakor nadaljevati vojna. VABIMO poverjenike Prešernove družbe, ki še niso poslali zaključnega poročila o številu članov in naročnikov na doplačilne knjige ter barvne reprodukcije umetniških slik, da to takoj store. Od tega je odvisna določitev naklade in pravočasen izid zbirk. Z zaključnim poročilom pošljite tudi nerazdeljene srečke, ker bo ŽREBANJE NEPREKLICNO 3. JUN. OB 16. URI v prostorih uprave v Ljubljani. Kdor do žrebanja srečk ne bo vrnil, bomo smatrali, da je pridobil toliko članov, kolikor je prejel srečk. Zbiranje naročnikov za VSE NAŠE IZDAJE ali pa samo za knjižno zbirko žepnih romanov »Ljudska knjiga« in revijo Obzornik pa trnja seveda dalje. Novi naročniki lahko še dobe vse letošnje številke revije Obzornik in romane Ljudske knjige. Tajništvo Prešernove družbe POMURSKI VESTNIK. 19. MAJ 1960 4 GASILCI LANI REŠILI 145 MILIJONOV DINARJEV IMOVINE Pretekli teden je na drugem plenumu okrajna gasilska zveza razpravljala o delu in prizadevanjih gasilskih društev v preteklem letu. Oba referata, ki sta obravnavala organizacijska in materialna vprašanja ter delo društev, sta ugotavljala za preteklo leto lepe uspehe. Lana so gasilska društva predvsem množično sodelovala in tudi organizirala neka- tere proslave 40-letnice Zveze komunistov Jugoslavije i n SKOJ. Poročilo pa je predvsem poudarjalo nujnost še tesnejšega sodelovanja s političnimi organizacijami, zlasti z vaškimi organizacijami Socialistične zveze ter vključevanje članov društva v Socialistično zvezo. Zato se bodo članii tudi seznanjali z zaključki V. kongresa SZDL. V 15 letih, to je po osvoboditvi, je društvom uspelo nakupiti sodobnejšo opremo in zato so bili tudi večji uspehi pri gašenju požarov. Lani so gasilci sodelovali pri gašenju 97 požarov, ki so uničili mnogo ljudskega imetja, ob tem pa so tudi obvarovali za čez 144 milijonov dinarjev vrednosti. Na plenumu so razpravljali tudi o nekaterih težavah, ki se pojavljajo pri delu društev. VEČ ’ SAMOSTOJNOSTI Podatki, zbrani z opravljeno anketo v 11 večjih gospodarskih organizacijah o Pomurju, kažejo, da so se razne komisije pri organih delavskega upravljanja doslej že kar dobro uveljavile, zlasti še tam, kjer delujejo samostojno in se tudi nihče ne vmešava v njihove pristojnosti (Proizvodnja nafte v Lendavi, soboška Mura itd.), toda ponekod je njihovo delovanje še pomanjkljivo in kaže tudi očitne znake nesamostojnosti. Tako so ugotovili o nekaterih podjetjih, da so komisije za sprejemanje in odpuščanje delavcev zgolj na papirju, ker so njihove pristojnosti še vedno »pristojnosti« posameznih vodilnih uslužbencev, kar pomeni, da ukrepajo mimo teh komisij. V nekem podjetju je direktor sprejel na svojo roko o službo nad 20 delavcev, ne da bi o tem obvestil pristojno komisijo. Ponekod se komisije sestajajo zgolj zato, da bi zadostile formalnostim; o obravnavo dobivajo že v naprej označene prošnje s klavzulami: se ga, se ga ne sprejme!, kar predstavlja samo potrditev že obstoječe odločitve. Tudi pooblastila, ki jih dajejo komisije vodilnim uslužbencem glede sprejemanja in odpuščanja delavcev, so zelo blizu te skrajnosti, ki je ne bi smeli dopustiti v naših podjetjih. Komisije so tudi premalo povezane s posredovalnicami za delo in sprejmejo cesto ljudi v službo mimo njih. V anketiranih podjetjih so ugotovili tudi veliko število odpustov iz službe, vendar nekatere komisije sploh niso sestavljale o teh odpustih zapisnikov ali druge evidence. Disciplinski organi o podjetjih več ali manj uspešno opravljajo svoje poslanstvo, vendar pa so o nekem anketiranem podjetju ugotovili primer, da je bil delavec kaznovan brez poprejšnjega zaslišanja in sploh možnosti do obrambe, kar je seveda protizakonito. Tudi ugotovitev, da o vseh enajstih anketiranih podjetjih ni bil disciplinsko kaznovan niti en uslužbenec, torej sami delavci, kaže na določeno slabost disciplinskih organov o podjetjih, ki so bili. kot kaže, doslednejši do ljudi iz proizvodnje kot pa do uslužbencev. Malo je tudi primerov (Proizvodnja nafte o Lendavi), da bi organi delavskega upravljanja o podjetjih občasno analizirali delo svojih komisij in drugih pomožnih organov ter tako krepili njihovo odgovornost in vplivali na njih de looanje, kar je prav gotovo pomanjkljivost, ki jo je treba odpraviti, saj mora biti tudi delovanje teh organov pogojeno s splošnimi družbenimi smotri in hkrati izdaten prispevek k uspešnemu funkcioniranju organizma delovskega upravljanja o naših podjetjih. VESTI IZ NAŠIH KRAJEV GASILCI V G. MORAVCIH BODO PRAZNOVALI V nedeljo popoldne bo gasilsko društvo v Gornjih Moravcih skupno z ostalimi množičnimi organizacijami svečano proslavilo 15. obletnico osvoboditve ter rojstni dan maršala Tita. Na tej svečanosti pa bodo izročili namenu tudi novo gasilsko sireno. Gasilsko društvo v Moravcih je po osvoboditvi zabeležilo zelo pomembne uspehe. Zgradili so novi gasilski dom ter nabavili motorno brizgalno in ostalo opremo tako, da sodi med najbolje organizirana društva v občini. -ko SELO Gasilsko društvo v Selu je v nedeljo svečano prevzelo novo motorno brizgalno. Svečanosti se je udeležilo precej ljudi. V soboto pa so imeli v Se- ustanovni občni zbor strelske družine. Udeležilo se ga je 37 ljudi, ki kažejo za to vrsto športa veliko zanimanje. CRENSOVCI V ponedeljek so imeli v Črensovcih svečano proslavo v okviru Tedna Rdečega križa. Pripravili so jo podmladkarji tamkajšnje šole, ki so pripravili tudi primeren kulturni program. Prejšnji četrtek pa so imeli v Črenšovcih sestanek SZDL. na katerem je Aleksander Kutoš, delegat na V. kongresu SZDL J. poročali o delu kongresa. ILJAŠEVCI PRI LJUTOMERU V nedeljo so v Iljaševcih pri Ljutomeru svečarno proslavili, 65-etnico obstoja prostovoljnega gasilskega društva in 15-letnico osvoboditve. Ob tej priliki so najzaslužnejši člani društva prejeli priznanja za svoje požrtvovalno delo. DOBROVNIŠKA KRONIKA Poravnalni svet v Dobrovniku je doslej uspešno rešil preko 50 sporov. Največ sporov nastaja zaradi meja ter žalitev. Ugotavljajo pa, da se ljudje za vsako malenkost obračajo na poravnalni svet, ki je zaradi tega vedno precej obreamenjen. Množične organizacije v Dobrovnilku težijo za tem, da bim čimprej dogradili novo poslopje in v njem uredili ambulanto ter nekaj stanovanj. Zadnje čase dela spet napredujejo, tako da bodo končali gradnje že do septembra. Na zadnji seji vaških organizacij pa so ponovno razpravljali o ureditvi otroškega vrtca, saj je v vasi okrog 80 otrok, ki so še potrebni varstva. Dobrovniško gasilsko društvo je na nedavnem občinskem ocenjevanju zasedlo prvo mesto ter peto mesto v okraju. Društvo si zlasti prizadeva, da bi pridobilo v svoje vrste več žena in mladih članov. Telovadno društvo v Dobrovniku ima številne sekcije, nima pa pri- mernega igrišča za tekmovanje. Pred kratkim pa so se odločili, da bodo Se letos uredili kombinirano igrišče. V Dobrovniku imajo dva šolska pevska zbora in folklorno skupino, v katerih je preko 100 otrok, ki redno sodelujejo na krajevnih proslavah ter nekaterih občinskih prireditvah. -ko GRAD V kmetijski zadrugi Grad so pred dnevi končali spomladansko setev. V (pogodbenem sodelovanju so zasejali 14 hektarov hibridne koruze ter 10 hektarov krompirja. To je v primerjavi iz lanskim letom že napredek, vendar s takimi rezultati prihodnje leto ne bodo smeli hiti več zadovoljni. Prav tako bodo morali v bodoče sklepati pogodbe za večje parcele, saj merijo naj večje 70, najmanjše pa komaj 10 arov. V zadrugi pa omenjajo, da so domala vse te površine obdelali s stroji, hkrati pa ugotavljajo, da sodelovanje na malih površinah za zadrugo ni rentabilno. Zadruga pri Gradu pa je v tem letu že sklenila pogodbe za okrog 600 prašičev ter 65 bikov. Nekaj živine so že prevzeli. Pri Gradu pa so imeli prejšnji teden tudi seminar za popisovalce kmetijstva, katerega je obiskovalo okrog 43 ljudi. Vsak četrtek vam prinese naš list. Že dolgo vrsto let se oglaša pri vas. Neumorno in vedno s prijazno besedo. Tak je soboški poštar Ivan Peček, ki bo v jesen odšel v pokoj. AKTUALNO URBANIZEM NA VASI Zazidalni okoliši le formalnost? — Zaradi nenačrtnosti iz leta v leto manj obdelovalne zemlje — Skoraj vsaka generacija zida znova — Zastareli tipski načrti. V Odrancih in še v nekaterih večjih vaseh so po vojni sezidali ali popolnoma prenovili skoraj 100 hiš in gospodarskih poslopij. V Beltincih, med Ljutomeron in Cvenom, v Ključarovcih pri Ljutomeru in drugod so nastali celi zaselki, ki ne predstavljajo nobene organske veze s starim naseljem. Po nekaterih ocenah se je povečal zazidalni prostor v naših vaseh v zadnjih petnajstih letih skoraj za petino predvojnega stanja. Občinski ljudski odbori so sicer sprejeli odloke o gradbenih okoliščinah vendar kažejo številke, da so ti gradbeni okoliši več ali manj le formalnost. Lani 60 izdali pristojni organi pri ljudskih odborih 354 gradbenih dovoljenj, od tega so dovolili 170 gradenj izven gradbenih okolišev in le 11 prošenj je bilo zavrnjenih. Enoletna bilanca sicer ne kaže tako kritičnih posledic, čeprav lahko ob povprečju 8 arov za posamezno gradbišče računamo, da smo izgubili nekaj čez 10 hektarov obdelovalne zemlje. Toda računati moramo, da se bo gradbena dejavnost še močneje razvila in ob tem postaja to vprašanje zaskrbljujoče. KJE SO VZROKI, DA ZIDAMO IZVEN GRADBENIH OKOLIŠEV? Poznavalci razmer sodijo, da so bili gradbeni okoliši v nekaterih krajih slabo določeni. Prav tako je še vedno odprto vprašanje gradbenih okolišev v hribovitih predelih. Investitorji imajo ob tem prav posebne razloge. Skoraj vsak, ki gradi, želi biti s svojo hišico »Kralj na Betajnovi«: kolikor je le mogoče dalje od soseda. Vendar pa si marsikateri med tem prizadeva dobiti gradbeno parcelo v neposrednem središču kraja — tako so povedali tudi nekateri investitorji — toda razen sorodstvenih vezi ni za to nobene možnosti, saj ni zakonskega predpisa, ki bi omogočal zamenjavo gradbenih parcel neglede na lastništvo, in z namenom, da se razvija vas kot strnjeno naselje. Investitorji pa imajo prav, ko zatrjujejo, da je sam postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja izredno zapleten in dolgotrajen, zato se poskušajo na vse mogoče načine izogniti gradbenemu dovoljenju in tudi načrtom. Ob tem nastaja vrsta napak, ki pa jih je moč reševati le obojestransko. Čeprav je rečeno, da je potrebno gradbeno dovoljenje in načrt tudi za večje preureditve, opazimo to, da investitorji najprej postavijo na staro zidovje ostrešje, potem pa pričenjajo podzidavati. Občinski organ je v takih primerih postavljen ob zid: izdati odločbo, da se hiša poruši, ali pa izdati dovoljenje, da investitor z gradnjo nadaljuje. Kazno je, da se v praksi uveljavlja druga možnost. Kaj ugotavljajo ob takem načinu strokovnjaki? Predvsem to, da se investitorji spuščajo v neekonomično gradnjo glede površine stanovanjskih prostorov, saj Krije novo ostrešje pri povprečni kmečki hiši tudi do 200 m2 stanovanjskega prostora, kar je vsekakor preveč in predrago za investitorja. To pa kaže na kakovost gradenj v naših vaseh. Hiše oziroma gospodarska poslopja, ki so bila zgrajena že pred vojno, pa tudi mnoge gradnje danes gredo po tej poti: nestrokovna izvedba del — kar je ceneje — štednja z materialom tam, kjer se (to najhuje maščuje itd. Zato računajo, da vzdržijo stanovanjske hiše povprečno 40, gospodarska poslopja pa le 25 let. To je nekak pomurski standard, se pravi, da mora skoraj vsaka generacija zidati znova, čeprav je splošno znano, da bi se morala trajnost gradenj podvojiti. To po drugi strani tudi ilustrira, kam se v daljših obdobjih steka narodni dohodek prebivalstva. Predpisi sicer določajo, da morajo izvajati vsa gradbena dela strokovno usposobljeni ljudje in pod splošnim tehničnim nadzorstvom, vendar lahko od gradbišča do gradbišča ugotavljamo, da investitorji pri tem ne delajo velike izbire. Tudi projektanti imajo ob tej problematiki svoje mnenje. Na Projektivnem biroju v Murski Soboti imajo 15 tipskih načrtov, med katerimi pa so le trije ali štirje taki, po katerih ljudje najraje segajo. Za vsako novogradnjo poseben načrt pa pomeni za investitorja prevelik izdatek, zato se poslužujejo kopij tipskih načrtov, ki so mnogo cenejši. Vendar so pri mnogih investitorjih tudi te kopije le zgolj formalnost za to, da dobijo gradbeno dovoljenje, zidajo pa potem čisto po svoje. Toda tudi tipski načrti so že zastareli, in kot sodijo nekateri občinski gradbeni referenti — pomanjkljivi. Ne predvidevajo namreč nobenih prostorov za kolesa, motorna vozila itd. Z raznimi prizidki za te pritikline se kasneje kvari arhitektonska skladnost zgradbe. Podobno je glede sanitarij: vsak načrt predvideva v stanovanjski hiši kopalnico in stranišče, v 90 odst. novogradenj na vasi pa se ti prostori preurejajo v shrambe itd. Ne da bi vsiljeval nestrokovno mnenje, postavljam vprašanje, zakaj sanitarij vendarle ne projektirajo izven osrednje stanovanjske zgradbe. K temu mnenju se nagibajo tudi mnogi investitorji in strokovni uslužbenci pri ljudskih odborih. ki nadzorujejo izvajanje gradbenih del. Če hodimo sedaj v spomladanskih in poletnih mesecih po naših vaseh in ugotavljamo. da je iz leta v leto več novih hiš in že celih zaselkov sredi obdelovalne zemlje, dočim so stara naselja v idiličnem pojmovanju vasi pravi angleški parki, pridemo do zaskrbljujočih zaključkov: to ob sedanjem načinu dela ni nobene perspektive. Kljub temu, da so v mnogih vaseh poskušali pred leti ustvariti z zadružnimi domovi nekako os nadaljnjega razvoja kraja, je bil to le zametek, ki ni imel v pogledu urbanistične ureditve kraja nobene zakonske osnove. Toliko bolj kritično pa je to danes, ko so občinski ljudski od-bori sprejeli odloke o zazidalnih okoliših in s tem že nakazali, da je nadaljnja izgradnja podeželja vredna vse pozornosti. Ob vsem tem pa je moč ugotoviti to. da so se vsi organi, ki urejajo gradbeno dejavnost na podeželju preveč osredotočili na upravno reševanje tega vprašanja. Prošnje, komisijski pregledi stavbišč,neperspektivno določanje lokacij, revizije projektov, vse to investitorju ježi lase in mu povzroča nepotrebne stroške. Najbolj bistvena življenjska vprašanja okrog tega pa obstajajo nedotaknjena: kako čez 20 ali 50 let urejati vse komunikacijske naprave, kako obvarovati čim večje površine obdelovalne zemlje in kako investitorjem pomagati, da gradijo ekonomično in ne samo za sebe, temveč najmanj za dve generaciji. Brez dvoma je to zelo aktualna snov tudi za porajajoče se vaške skupnosti. JUS MAKOVEC NESREČAM SE LAHKO IZOGNEMO Kljub temu, da so letos po vsej Sloveniji široko zasnovane akcije za utrditev varnosti na cestah, se še nekateri vozniki vendarle ne morejo sprijazniti s tem. da bi postali disciplinirani in upoštevali predpise. Med takimi nepoboljšljivci sta tudi šoferja Evgen Savel iz Vaneče in Janez Fridau. ki so ju organi LM v minulem mesecu zalotili za krmilom v precej vinjenem stanju. Pri analiži krvi so ugotovili, da je imel Evgen Savel 2,18 % Janez Fridau pa 1,75%« alkohola«. Ali nam taki šoferji lahko zagotavljajo varno vožnjo in varnost na cesti? V torek okrog 12. ure se je zgodila na križišču Titove, Lendavske ceste in Grajske ulice prometna nesreča. Ro je kolesar Ignac Vrbnjak iz Križevec pri Ljutomeru pripeljal iz Grajske ulice in prečkal cesto. je pripeljal po Lendavski in za vil na Titivo cesto L. L. s poltovor- nim avtomobilom. Pri trčenju je kolesar padel ter si zlomil desno nogo. Na kolesu pa je nastalo nekaj tisoč dinarjev Škode. PREDAVANJA IN FILMI ZA KOLESARJE V minulem mesecu so občinske komisije za varnost v prometu skupno s Tajništvom za notranje zadeve izvedle 51 ki-nopredstav za kolesarje. Predstave je obiskalo kar 11838 kolesarjev, od tega 7650 mladih kolesarjev. Poleg tega pa so izvedle tudi 90 predavanj za šolsko mladino. Teh se je udeležilo 13.721 otrok. Izvedli pa so tudi 26 predavanj za delovne kolektive in 20 predavanj za ostalo prebivalstvo. Tudi teh predavanj se je udeležilo več tisoč ljudi. V aprilu pa so po šolah ustanovili tudi 56 kolesarskih krožkov, v katerih dela ok-rog 5500 otrok. MURSKA SOBOTA Prejšnji četretek je Mestni odbor Rdečega križa v Murski Soboti priredil akademijo v počastitev Tedna RK. Na akademiji so nastopili podmladkarji RK obeh snovnih šol Murske Sobote, govor pa je imel predsednik mestnega odbora RK tov. Janko Hakl V počastitev Tedna Rdečega križa je bila 13. maja v Muršiči Soboti in 14. maja v Ljutomeru za vso srednješolsko mladino fotoreportaža z gradnje avtoceste »Bratstvo in enotnost«, ki jo je vodil dr. Dušam Miiss. Na obeh predavanjih je bila udeležba zelo dobra, srednješolci in ostala mladina pa je bila navdušena nad lepimi posnetki, ki so bili vsi v barvan. R. J DAN VAJENCEV Že nekaj let praznujejo vajenci svoj dan. Prejšnja leta in tudi lani so vajenci lepo pripravili proslave ob Dnevu vajencev. Športna tekmovanja, kulturne in zabavne prireditve ter ostale dejavnosti so pritegnile prav vsakega vajenca. Priprave za letošnji Dan vajencev so že v teku. Posebni odbor pri okrajnem komiteju LMS je že pred tedni skupaj s predstavniki vseh vajenskih šol iz Pomurja razpravljal o letošnjem praznovanju. Osrednja proslava Dneva vajencev bo 23. maja v Murski Soboti. Takrat bodo finalna srečanja vajenskih šol v rokometu, odbojki, nogometu, streljanju, šahu in atletiki. Na zadnjem sestanku st predstavniki šol izžrebali šole. ki se bodo srečale v dveh skupinah. V prvi skupini se bosta v predtekmovanju srečali vajenski šoli iz Lendave in Ljutomera, v drugi pa vajeniška PETANJCI Ker se PGD Petanjci že dolgo bori za svoje prostore, so se odločili, da bodo zgradili nov gasilski dom in to največ s prostovoljnim delom. Z gradnjo novega gasilskega doma bodo začeli v teh dneh šola iz Gornje Radgone in obe soboški šoli. Zmagovalca iz teh skupin v predtekmovanju se bosta srečala na finalnem tekmovanju v Murski Soboti. Okrajni komite LMS je pripravil pokal za ekipnega zmagovalca, prav tako pa bodo dobili vsi posamezniki in ekipe, ki bodo zasedli prva tri mesta, priznanja oziroma spominske zastavice. Poleg športnih tekmovanj pa bodo vajenci 21. maja pripra- vili tudi samostojne akademije z bogatim kulturnim programom. Vsepovsod bodo pripravili razstave svojih del in organizirali srečanja in obiske delovnih kolektivov. Tudi v Murski Soboti bo razstava vajenskih del. Po končanem finalnem tekmovanju v Murski Soboti in objavi rezultatov bo vajenski ples. Letošnje praznovanje Dneva vajencev je vključeno tudi v praznovanje Dneva mladosti. Dela pri gradnji novega slatinskega obrata o Horačevi hitre potekajo, tako da ga bodo lahko že v oktobru izročili na menu. Novi obrat bo imel dnevno zmogljivost okrog 50 tisoč steklenic, celotna ureditev pa bo stala okrog 180 milijonov dim POMURSKI VESTNIK. 19. MAJ 1960 5 Festivalski program SOBOTA, 21. MAJ ob 10. uri Prvenstvo »Partizane Slovenije v igri Med dvema ognjema ob 20. uri Kresovanje in telovadna akademija s sodelovanjem republiških vrst v vajah na orodju NEDELJA, 22. MAJ ob 8. uri Nadaljevanje republiškega prvenstva »Partizan« Slovenije v igri Med dvema ognjema ob 9. uri Povorka vseh športnikov ob 10. uri Otvoritev stadiona ob 10. uri Atletski miting olimpijcev ob 17. uri Nogometna tekma NK »Sobota« : »Izola« PONEDELJEK, 23. MAJ ob 8. uri Dan vajencev, nogometno prvenstvo vajenskih šol Pomurja ob 8. uri Atletsko in rokometno prvenstvo vajencev Pomurja ob 8. uri Pričetek pohoda po »Prekmurski transverzali« ob 20. uri Otvoritev razstave ob 40-letnici telesnovzgojne dejavnosti v Murski Soboti TOREK, 24. MAJ ob 8. uri Prvenstvo LRS v badmintonu za leto 1960 ob 14. uri Etapno kolesarsko prvenstvo po Pomurju ob 19. uri Namiznoteniški dvoboj Ravne : Murska Sobota SREDA, 25. MAJ ob 8. uri Prvenstvo osnovnih šol Pomurja v atletiki ob 10. uri Prvenstvo OZ »Partizan« v odbojki ob 15. uri Odprto prvenstvo v atletiki s sodelovanjem atletov iz Pomurja, Celja, Maribora in Varaždina ob 20. uri Tek z bakljami ČETRTEK, 26. MAJ ob 8. uri Okrajno prvenstvo v streljanju z zračno puško ob 8. uri Srednješolsko atletsko prvenstvo Pomurja ob 17. uri Nogometna tekma NK »Sobota« : »Branik« (Maribor) PETEK, 27. MAJ ob 8. uri Prvenstvo osnovnih šol Pomurja v malem rokometu ob 15. uri Troboj mest v košarki: Celje, Maribor, Murska Sobota ob 20. uri Predvajanje športnih filmov SOBOTA, 28. MAJ ob 9. uri Srednješolsko nogometno prvenstvo Pomurja ob 15. uri Turnir mest v rokometu: Celje, Maribor, Ptuj, in M. Sobota NEDELJA, 29. MAJ ob 7. uri Glavna skušnja festivalskega programa na stadionu »Sobota« ob 10.30 Kolesarski kriterij LRS ob 14. uri Povorka skozi mesto ob 15. uri Pričetek zletnega programa ZOPET PORAZ NA TUJEM IGRIŠČU GRAFIČAR (Ljubljana) : SOBOTA 3:0 (1:0) V prvem polčasu je bila igra dokaj raztrgana in domači so imela nekaj več od nje kot gostije. Tako so tudi dosegli vodilui gol: Fišer je v 30. minuti žogo lepo predložil in Podobnik jo je usmeril v mrežo. Tudi Mavčec je poslal žogo v mrežo Grafičarja, vendar sodnik iz Trbovelj gola ni priznal, ker je dosodil ofside. Po prejetem golu so Sobočani nekaj časa stalno ogrožali nasprotnikova vrata, vendar brezuspešno. V drugem delu igre so gostje spet prevzeli pobudo in domala 20 minut igrali na polju Grafičarja, toda iz tega ni nastalo nič. Potem je začel prevladovati Grafičar. V 70. minuti se je Podobniku posrečilo preigrati nekaj gostujočih obrambnih igralcev in že je bilo 2:0. Tretji gol pa je 10 minut pred koncem igre dosegel za domače barve Humar. Igra je bila sicer fair in dokaj enakovredna, če upoštevamo resnično stanje na igrišču. Sobota je tudi tokrat izgubila na tujem terenu predvsem za- radi neučinkovitosti napada. Zopetni nedeljski »črni dan« za belo-plave pa nam sam od sebe vsiljuje vprašanje: mar postaja že tradicija, da moramo vse tekme na tujem igrišču izgubiti? OSTALE TEKME V SCL: Izola : Krim 0:0 Ljubljana : Maribor 5:1 (2:0) Triglav : Rudar 7:4 (6:2) N. Gotica : Kladivar 0:2 (0:0) Branik : Ilirija 4:1 (2:1) NAFTA : PUŠČA 1:5 (0:2) Pušča je igrala prvenstveno nogometno tekmo v Lendavi z Nafto B. Pokapala je tehnično boljšo in lepšo igro, pri čemer si jo zagotovila zmago v prvih minutah. Rezultat bi bil lahko večji, če bi napadalci izkoristili vse ugodile priložnosti za povečanje rezultata. Gole sta dosegla za Puščo Didi 4 in Vlado 1. Najboljša na terenu sta bila prav imenovanj, a tudi vratar domačega moštva. Sodnik iz Lendave ni sodil najbolje. REMI V RAVNAH NA KOROŠKEM : GRAFIČAR 2:2 (0:1) Pretelklo nedeljo je prvo moštvo soboškega Grafičar ja gostovalo v Ravnah na Koroškem, kjer se je v tekmi za prevenstvo mariborske podzvezne lige srečalo z ustreznim moštvom tamkajšnjega Fužinarja in se vrnilo domov z eno tekmovalno točko, dasi bi bilo lahko tudi zmagalo — po ugodnih priložnostih za gol. Takoj v začetku igre so domačini prešli v napad, a so to prednost obdržali samo nekaj minut, kajti gostje so se kmalu otresli njihovega pritiska in prešli v protinapad. Njihovi napadi so se vrstili po desni strani in so brli tudi dokaj nevarni. V 35. minuti je Puklavec preigraj obrambo in vratarja: njegov oster strel je hotel na sami golčrti zaustaviti domači obrambni igralec Rajzman, vendar je lahko žogi samo podaljšal pot v vrata. 1:0 za Grafičar! V 47. minuti je Sobočan imel še eno priložnost za gol: bil je popolnoma sam pred vrati, vendar te 100-odstotne prednosti ni znal realizirati. Tudi domačini so z napadi poskušali izenačiti, vendar so se njihove akcije venomer končevale z dosojenimi ofseidi, ki. so jih vsiljevali gostje s svojo taktiko igre. Proti koncu polčasa pa bi se to skoraj maščervaJo, toda bila je samo v vratnico streljana žoga! V drugem polčasu je bilo pričakovati, da bodo gostje že v začetku začeli nevarno napadati. Toda to se na zgodilo, marveč so prevzeli pobudo na igrišču gostje. Rezultat tega je bil drugi gol v 55. minuti, ko je Puklavec prodrl po desni strani, poslal žogo v kazenski prostor, odkoder jo je odbil obrambni igralec, pa jo je zopet dobil Puklavec v naglem startu in jo poslal v mrežo. Gostje so imeli še eno priložnost za dosego gola po Sobočanu, ki pa je s kakih 10 metrov slabo streljal preko gola. Zdaj so se domačini zbrali in začeli ostro napadati. Njihovi napadi so se vrstili po levi strani — največ po nevarnem levem krilu Režeju, ki je bil tudi realizator obeh golov za domačine. Prvič: ko je v 72. minuti dosegel sicer najlepši gol dneva s kakih šest metrov, vendar z offside pozicije (stranski sodnik je mahal z zastavico, toda glavni sodnik Jenko iz Maribora je gol priiznal). Drugič: ko je ta igralec zopet dosegel gol, tokrat iz velike gneče, ko vratar gostov sploh ni mogel posredovati zaradi nepreglednosti. Konec tekme je minil v obojestranskih napadih, ki pa niso prinesli gola, tako da sta si oba nasprotnika izkupiček razdelila. Piri domačinih je bil najboljši Režej, pri Grafičarju pa Puklavec, Bakan in vratar Ouček. Okrajno ekipno prvenstvo z zračno puško 15. aprila se je začelo okrajno ekipno prvenstvo z zračno puško, ki se je te dni končalo. To je bilo najbolj množično strelsko tekmovanje v zadnjih letih. Tekmovalo je preko 3.000 strelcev. Tekmovanje je bilo v čast 15. obletnice osvoboditve in Dneva mladosti. Skupno je nastopilo 35 ekip. Zmagovalci tekmovanja so naslednji: ČLANI: SD Graničar (Cankova) 1.616 krogov od 2.000 možnih. ČLANICE: SD Noršinci 711 krogov od 1.000 možnih. MLADINCI: SD Ilovci 776 krogov od 1.000 možnih. PIONIRJI: SD Lovec (Krog) 581 krogov od 1.000 možnih. Zmagovalci so prejeli nagrade v vrednosti 30.000 dinarjev in to predvsem zračne puška Uspeh mladih pomurskih strelcev v Kopru Minulo nedeljo je bilo v Kopru ekipno in posamezno republiško tekmovanje z zračno puško. Tega tekmovanja so se udeležili tudi najboljši strelci iz Pomurja in sicer 10 mladin- cev in 10 pionirjev. Na prvenstvu so pomurski strelci dosegli zanimive uspehe, kar je odraz načrtnega dela z mladino in pionirji. Tako so pionirji osvojili peto, mladinci pa četrto mesto. V nedeljo pa se bodo udeležili najboljši strelci — mladinci iz Pomurja republiškega prvenstva v Ljubljani z malokalibrsko puško. Ekipa bo štela 4 strelce, ki se te dni vestno pripravljajo na tekmovanje. OKRAJNO PIONIRSKO ŠAHOVSKO TEKMOVANJE PREKO 12.000 TEKMOVALCEV Šahovski delavci prejeli priznanja za dolgoletno delo V soboto je bilo v Morski Soboti okrajno pionirsko šahovsko tekmovanje. Udeležilo se ga je preko 120 pionirjev in mladincev. Letos je minilo 10 let, odkar redno vsako leto prirejamo to tekmovanje. Šahovska igra je med šolsko mladino zelo priljubljena. Danes v Pomurju ni več šole, kjer ne bi imeti šahovskega krožka. Po nepopolnih podatkih je letos tekmovalo preko 12 tisoč pionirjev in mladincev po šolah. Po vseh občinah so bila občinska tekmovanja. Letos, ko obhajamo jubilejno leto šahovske igre in organiziranega dela z mladino, je okrajna zveza Društva prijateljev mladine v M. Soboti pogostila vse delavce, ki so svoj prosti čas žrtvovala za pouk mladine v šahovski igri. Ob tej priložnosti je predsednik okrajne zveze DPM Miha Veršič razdelil priznanja za dolgoletno delo. Okrajno pionirsko in mladinsko šahovsko tekmovanje je bilo letos v hotelu »Zvezda« v Murski Sobota. Pionirji in mladinci so bili razdeljeni po spolu, pionirji pa še po starosti v dve skupini. Okrajni prvaki so postali pri pionirjih v mlajši skupini pionirji iz Kri- ževec v Prekmurju, pri pionirkah pa pionirke iz Murske Sobote. V starejši skupini so postati okrajni prvaki pionirji iz Radgone, pri pionirkah pa pionirke iz Lendave. Okrajni mladinski moštveni prvaki so postati za leto 1960 mladinci iz Lendave, pri mladinkah pa so osvojite prvenstvo mladinke iz Murske Sobote. Istočasno pa je potekalo posamezno prvenstvo za naslov najboljšega šahista v Pomurju v vseh skupinah. Okrajni prvafk pri pionirjih je postal v mlajši Skupini pionir Andrej Beltram iz G. Radgone, pri pionirkah pa Justina Šinko iz Murske Sobote. V starejši skupini sta dosegla isto število točk Viktor Viki iz M. Sobote in Jože Galič iz Lendave, pri pionirkah pa Nataša Huzjan iz Lendave in Vlado Rek iz Ljutomera. Okrajni V soboto SEVER : GRAFIČAR V nedeljo IZOLA : SOBOTA mladinski prvak je postal Stanko Ferenc iz Ljutomera, pri mladinkah pa Vera Herlič iz Gornje Radgone. Moštveni prvaki so prejeli prehodne pokate. Vse udeležence pa je okrajni odbor DPM pogostil. OKRAJNA-ŽENSKA ROKOMETNA LIGA Presenečenje v Beltincih Ženski ekipi Ekonomske srednje čele na zadnji tekmi z Beltinčankami ni šlo po sreči. Neodločen rezultat (2:2) ob polčasu je zgovoren dokaz, da sta se obe ekipi enakovredno borili za dosego točke, ki je bila na tej tekmi odločilnega pomena. V drugem polčasu so odlične Beltinčanke, med katerimi sc je posebno odlikovala Žužkova, prisilile Sobočanke h kapitulaciji z rezultatom 7:6. Prvo mesto ekipi ESš je pripadlo le po zaslugi večje pozitivne razlike v zadetkith. Učiteljišče : Grafičar 9:2 (4:2) Novinkam Grafičarja tudi tokrat ni uspelo obvarovati svojih vrat pred točo strelov, ki so jo pripravile izkušene učiteljišnioe. Kazalo je, da no- vinkam kljub jekleni zavesti obrambe ni uspelo zadržati žoge na nasprotnikovi polovici igrišča. Rezultat ob polčasu je pokazal sicer skromno prednost, v drugem polčasu pa se je neiurje zadetkov znašlo v mreži grafičark. Upamo, da bo mladim igralkam Grafičarja uspelo v jesenski sezoni marsikateremu favoritu zmešati račune, kar pa bodo seveda dosegle le s pridnim treniranjem. Šag : Krog 3:5 (1:3) Gimmaz.(jke, ki so upale, da bodo na zadnji tekmi vendarle rešile točko, so kljub številnim napadom, v katerih se je posebno odlikovala Jureševa s 3 zadetki, ostale brez točke. Požrtvovalnim igralkam Kroga jo uspelo premagati gimnazijke z rezultatom 5:3 in tako zasesti 4. mesto. Zmaga soboških pionirjev atletov v Mariboru V atletskem dvoboju med pionirsko reprezentanco Murske Sobote in ekipo Osnovne šole Ivana Cankarja II v Mariboru je pri pionirjih zmagala ekipa M. Sobote s 6.635 točkami, pri pionirkah pa ekipa iz Maribora s 7.479 točkami. Povratni dvoboj bo 5. junija v Murski Soboti. RADIOTELEVIZIJA - LJUBLJANA RADIJSKI PROGRAM od 22. do 29. maja Nedelja 8.00 Mladinska radijska igra — Rosanda Sajko: Palček — Piščalček; 8.57 Z glasbo v novi teden; 10.00 Se pomnite, tovariši , . . Mile Paulin: Letalci na poli v Afriko; 10.30 Rado Simoniti: Kolednica mladinskih brigad; 10.44 Pihalni orkester LM; 11.00 Godala za razvedrilo; 11.30 Nedeljska reportaža; 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I.; 13.30 Za našo vas; 13.45 Koncert pri vas doma; 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II; 15.30 E. Grieg: Koncert za klavir in orkester v amolu; 16.00 Humoreska tega tedna — Jeromc K. Jerome: Očarljiva žena; 16.20 Klavir v ritmu; 16.35 Vesele in poskočne za urne peto; 16.50 Stanko Premrl: Aillegro za godala; 17.00 Šestdeset minut športa in glasbe; 18.00 Radijska igra — Darinka Kovačič: Brankin dnevnik; 20.05 Izberite melodijo tedna! (Zabavnoglasbena oddaja z nagrado); 21.00 Koncert slavnih pevcev — sopranistka Kirsten Flagstad in baritonist Lawrence Tibbett; 22.15 Vabimo vas na ples; 23.10 Iz del Arthurja Honeggerja in Igorja Stravinskega. Ponedeljek * 8.05 S. Rahmaninov: 7 preludijev za klavir; 8.25 Zabavni orkester Vic-tor Young; 8.40 Umetne pesmi poje ženski vokalni kvartet; 9.00 Naš podlistek — Utrillo in njegova mati — I; 9.20 Blaž Arnič: Koncert za violino in orkester; 10.10 Majhni zabavni ansambli; 10.35 Arije iz Massenetovih oper; 11.00 Od popevke do popevke; 11.30 Oddaja za otroke: a) Mladinsko društvo FGS. b) Naša Četica koraka . . .; 12.00 Pihalne godbe v koračnem ritmu; 12.15 Kmetijski nasveti — inž. Minko Šiško: Sadovnjaki v travni ruši in zadiranje; 12.25 Oj Marjane . . . (pozdrav iz Dalma-cije); 12.45 Znani napevi z orkestrom Harry Hermann; 13.30 Skladbe Franza Schuberta; 13.55 S popevkami po Evropi; 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Naši popotniki na tujem; 16.00 V svetu opernih melodij; 17.10 Srečno vožnjo! (Šoferjem na pot); 18.00 Radijska mu verza — Mosta IV.; 18.15 Emil Adamič: Tri tunkesitanske ljubavne pesmi; 18.30 Športni tednik; 20.00 Zabavne in plesne melodije iz Nemške demokratične republike (Prva izvedba); 20.45 Kulturni globus; 21.00—23.00 Koncert simfoničnega orkestra RTV Zagreb; 23.10 Plesni zvoki iz studia 14 — Plesni orkester RTV Ljubljana; 23.40 Ameriške pope vtke. Torek 8.05 Odlomki iz baletov; 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — Matej Mihelič: živali opazujejo človeka; 9.25 Europa express; 9.45 Dva prizora iz prvega dejanja Rossinijevega »Brivca«; 10.10 Izberite melodijo tedna!; 11.00 Skladbe za violino in klavir; 11.30 Radi bi vas zabavali; 12.00 Logarski fantje v gosteh; 12.15 Kmetijski nasveti — inž. Jože Korošec: Travniki različno dozorevajo za košnjo; 12.25 Pet pevcev — pet popevk; 12.40 Partizansko pesmi po narodnih melodijah; 13.30 I. dejanje Verdijeve opere Trubadur: 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — Vlado Žlajnah: Olimpiade; 14.35 Popularne skladbe iz solistične glasbe; 15.40 Listi iz domače književnosti — Ivan Minatti: Pesmi; 16.00 Izbrali smo za vas; 17.10 Razgovor z volivci: 17.20 F. Chopin: Koncert za klavir in orkester: 17.50 Iz lahke glasbe; 18.00 Iz zbornika spominov — Boža Bašin-Kostič: Aretacija; 18.20 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe; 18.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih; 20.00 Pred praznikom mladosti; 20.50 Radijska igra — Stjepan Perovič: Zrnce peska; 21.30 Uroš K/rok: Sonatina za godala; 21.45 Domači instrumentalni solisti z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana; 22.15 Iz jugoslovanske komorne zakladnice; 23.10 V ritmu današnjih dni. Sreda 8.05 Mladina poje — Maršalu Titu za rojstni dan; 8.30 Bojan Adamič: Naše ljubljeno mesto; 9.00 Jezikovni pogovori (ponovitev); 9.15 Slovenski samospevi; 9.45 Trio Dorka Škobernota; 10.10 Iz jugoslovanske simfo-nične literature; 11.00 Ivo Tijardovič: Mala Floramy; 11.30 Oddaja za cicibane: a) Vcjik-0 Novak: Minkec, b) Cicibani pojo vesele pesmice; 12.00 G. Verdi: Dve operni uverturi; 12.15 Kmetijski nasveti — inž. Janez Zaplotnik: Kmetijski kombinat Grosuplje in specializirana živinorejska proizvod.; 12.25 Pisani zvrki z Dravskega polja; 12.45 Godalni ansambel; 15.30 Sover — Dlesk: Med Savco in Dravco; 13.50 Pevka Gabi Novak in kvintet orglic Branka Kralja: 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — Matej Mihelič: Živali opazujejo človeka (ponovitev); 14.55 Komorni zbor RTV Ljubljana; 15.40 Novost na knjižni polici — Hinko Braroš-Oki: Dnevnik partizana; 16.00 Koncert po željah; 17.10 Sestanek ob petih; 17.30 Pol ure z zabavnim orkerstrom RTV Beograd; 18.00 Kulturna kronika; 18.20 Iz slovenske solistične glasbe; 18.45 Domače aktualnosti; 20 00 Ali jih poznate?; 20.25 Koncert ljubljanskih opernih pevcev; 22.15 Zaplešimo z našimi orkestri in ansambli! Sodelujejo: Plesni orkester RTV Ljubljana, Kvintet Jožeta Kampiča, Ljubljanski jazz ansambel, Ansambel Mojmirja Sepeta, Plesni orkester RTV Beograd, Lola Novakovič, Ivo Robič, Marko Novosel, Marijana Deržaj, Stjepan Stanič in Vokalni kvintet Optimisti; 23.10 Nočni koncert. Četrtek 8.05 Iz filmov in glasbenih revij; 8.35 Trije orkestralni operni odlomki; 8.55 Radijska šola za višjo stop- njo — Vlado Žlajpah: Olimpiade (ponovitev); 9.25 Moški zbor »Zarja« Svoboda-Center iz Trbovelj; 9.45 Skladbe za violo; 10.10 Zavrtimo zabavno ruleto; 10.10 Pet minut za novo pesmico: a) Janez Bitenc: Na izlet, b) Pozdravi mladim risarjem; 11.00 Simfonični plesi in rapsodije; 12.00 Narodne poje Tone Petrovčič, spremlja Avgust Stankov 12 15 Kmetiji ki nasveti — inž. Jože Spanring: Občinske odločbe o nujnih agrotehničnih ukrepih; 1225 Ritmi Latinske Amerike z orkestrom Stainley Black; 12 40 Češka godba; 13.30 Francoske in italijanske popevke; 13.50 Vilko Ukmar: Simfonični room; 14.20 Šport in športniki; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 S knjižnega trga: 16.00 Sergej Prokofjev: sa-mospevi in skladbo; 16.30 Potpuri za zabavo: 17.10 »Lepo moje ravno polje«. Skladbe R. Simonitija: 17.30 Plesni zvoki velik h mest; 18.00 Turistična oddaja; 18.15 Spoznavajmo naše umetnike: 18 45 Radijska univerza — Mirko Korič: Nastajanje novih rastlin pod vplivom radioaktivnih žarkov; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. Sodelujejo: Zadovoljni kranjci — Vokalni kvintet — Celjski instrumentalni kvintet, pevca M. Roblek in B. Do-braivc — Trio Slavka Avsenika: 20.45 Zabaval vas bo orkester Monia Liter; 21.00 Literarni večer — Havliček Bo- rovski: Krst sv. Vladimirja; 21.40 Komorni intermezzo; 22.15 Po svetu jazza — Jazz pod drobnogledom; 23.10 Karel Kovarovic: Odlomki iz opere Pasjeglavci. Petek 8.05 Poje zbor JNA iz Beograda: 8.30 Zoftan Kodaly: Hary Janoš; 9.00 Naš podlistek — Utrillo in njegova mati — II; 9.20 Ameriški orkester Jackie Gleason; 9.40 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe — V glasbeni sobi W. A. Mozarta; 10.10 Sopra- nistka Maria Callas poje arije iz Spontijeve opere Vestalka: 10.30 Ali vam ugaja?; 11.00 Vilko Ukmar: Štiri nove za violončelo; Saša Santel: Concertino za violino in klavir; 11.30 Druž na in dom; 11.45 Trio Avgusta Stanka; 12.00 Četrt ure z orkestrom Edm.undo Ross: 12.15 Kmetijski nasveti — inž. Milena Lekšan: Zeleno gnojenje in podsadeži v sodobnih nasadih; 12.25 Basovske in mezzosoipranske arije; 13.30 Slovenske skladbe; 13.50 Pesmi iz gorenjskega kota v priredbi Tončke Maro. love; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Marjan Marinc: Postrvica — Pikiča; 14.35 Popevke se vrstijo; 15.40 Iz svetovne književnosti — Portugalska pisma; 16.00 Petkov koncert ob štirih; 16.55 J. Brahms: Intermezzo v e-inolm; 17.10 Razgovor z votlivoi; 17.20 Lepe melodije; 17.40 Moški komorni zbor iz Celja; 18.00 Človek in zdravje; 18.15 Dva koncerta za dva instrumenta; 18.30 Iz naših kolektivov; 20.00 Andre Koste-lanotz s svojim velikim zabavnim orkestrom; 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled; 20.30 Kaj je sim-foniična pesnitev?; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Koktajl za zabavo; 23.10 Nočmi komorni koncert del Josepha Haydna. Sobota 8.05 Drobne orkestralne skladbe; 8.35 Od polke do sambe; 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — Marjan Marinc: Postrvica — Pikica (ponovitev); 9.25 Poje Planinski oktet; 9.40 Dunajski valčki: 10.10 Iz oper našega stoletja; 11.00 Za vsakogar nekaj iz. arhiva zabavne glasbe; 11.30 Pionirski tednik; 11.50 Trio orglic Andreja Bluimauerja; 12.00 P. I. Čajkovski: Italijanski capriccio: 12.15 Kmetijski nasveti — inž. Viktor Bajec Mlečna toiščoba; 12.25 Domači napevi 'izpred zelenega Pohorja; 12.45 Po-zdrav z gora; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Skozi naše vasi .. . (Narodne pesmi in domače poskočnice); 13.55 Ernest Dohnanyi: Valčkova suita: 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 14.35 Naši poslušaje: čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Na platnu smo videli: 16.00 V dvoranah Svobod in prosvetnih društev; 16.30 Od tu in tam; 17.10 Majhen mozaik melodij 17.40 Priljubljene popevke: 18.00 Jezikovni pogovori; 18.15 Gor čez izaro . . . (Koroške narodne pesmi); 18.45 Okno v svet; 20.00 Pokaži, kaj znaš!; 21.30 Za prijetem konec tedna: 22,15 Oddaja za naše izseljence; 23.10 V plesu do polnoči. Radio Murska Sobota SOBOTA 17.00 Naš sobotni sprehod; 17.15 Obvestila, objave in reklame; 17.25 Želeli ste, poslušajte! NEDELJA 12.00 Pogovor z volivci, lokalna porekla, obvestila in reklame; 12.15 Oddaja v madžarskem jeziku; 12.40 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. TOREK 17.00 Lokalna poročila, obvestila, objave in reklame; 17.15 Oddaja v madžarskem jeziku; 17.25 Želeli ste, poslušajte! ČETRTEK 17.00 Lokalna poročila, obvestila, objave in reklame; 17.15: Oddaja v madžarskem jeziku; 17.23 Želeli ste, poskušajte! Radio M. Sobota prenaša dnevno spored RTV Ljubljana od 5. do 9. in od 15. do 23.10. ure. Ob nedeljah in praznikih pa od 6. do 23.10. ure. POMURSKI VESTNIK, 19. MAJ 1960 6 Petek, 20. maja — Bernard Sobota, 21. maja — Dam lot. JLA Nedelja, 22. maja — Milan Ponedeljek, 23. maja — Željko Torek, 24. maja — Cverka Sreda, 25. maja — R. d. m. Tita Četrtek, 26. maja — Dragica KUHINJSKO POHIŠTVO, malo rabljeno, prodam. Informacije: Zora Titan. Kupšinci štt. 48. ali ZHP Murska Sobota. M-552 MOŠKO DVOKOLO, rabljeno, prodam. Naslov v upravi lista. M-556 TELEVIZOR, uvožen, z vgrajenim radioaparatom, prodam. Cena 140.000 din. Naslov v upravi lista pod »Gotovina«. M-545 SAMSKE MOŠKE vzamem na stanovanje — možna tudi hrana. Naslov v upravi lista. M-546 HIŠO, vseljivo, v centru Lendave prodam. Poizvedbe pri Gujtu. Lendava, Partizanska 98. M-548 HIŠO z gospodarskim poslopjem, živim in mrtvim inventarjem, 5 ha lepega posestva vseh kultur: njive, travnik, sadonosnik in vinograd v Zg. Ščavnici (Sv. Ana) v Slov. goricah, ob glavni cesti avtobusne postaje, prodam. Cena 1.400.000 din. Vprašati pri Ani Dež, Zg. Ščavnica, Ledinek 15, Slov. gorice. M-549 HIŠO z gospodarskim poslopjem in 1,7 ha zemlje prodam. Vprašati: Podgrad st. 26, Gornja Radgona. M-553 HIŠO z gospodarskim poslopjem, njivo in gozd v Križevcih št. 37 pri Ljutomeru, prodani. Vprašati pri isti številki. M-540 HIŠO z gospodarskim poslopjem (električna napeljava), z vsem inventarjem, ter zemljo v izmeri 3 ha vseh kultur, na lepi sončni legi v okolici Maribora, prodam. Ogled možen pri Antonu Baša. Čagona št. 28, p. Cerkvenjak. Ostale pismene ali ustmene informacije pri Stanku Ermanu, Maribor, Heroja Šercerja 30. M-541 OTROŠKI VOZIČEK. kombiniran, dobro ohranjen, prodam. Naslov v upravi lista. M-54-2 GRADBENO PARCELO v Črnelavcih prodam. Interesenti naj se javijo pri Aleksandru Sapaču. Črnelavci št. 43, p. M. Sobota. M-543 Zaščitni znak perila MURA je zagotovilo za KVALITETO! Internat Vinarsko-sadjarske šole Ljutomer ugodno proda ELEKTRIČNO VODOVODNO ČRPALKO s podatki: 1. elektomotor znamke »Sever« Subotica 8,2 KS/6 kW 2. črpalka znamke Metalski — Titovi zavodi Skopje — 2800 obratov v minuti, 6 kW, H-50m, 300 1 min. Električna vodovodna črpalka je ležeče konstrukcije in je v uporabnem stanju. V poštev pride zlasti za večje obrate. Zaključek oddelka za odrasle na Tišini Lami je osnovna šola na Tišini organizirali a oddelek za odrasle VII. in VIII. razreda. Takoj ob pričetku pomika se je vpisalo 26 moških in 18 žena, skupno 44 slušateljev. Med podajanjem snovi je odstopilo 8 slušateljev in h končnimi izpitom se je prijavilo 33 slušateljev, trije pa bodo izpite dopolnjevali. Uspeh je za-dovoljiv, saj znaša 80 odst., čeprav so to bili večinoma delavci in uslužbenci podjetja Slatina Radenci in je zaradi tega bil pouk v samem podjetju, so učenje prebrodili z dobro voljo, najbolj pa so jim pomagali medsebojni krožki izven pouka. Po končanih izpitih je bilo 10 odličnih, 12 prav dobrih. 10 dobrih in le en zadosten. Nekateri od teh hočejo študij nadaljevati. V naslednjem šolskem letu sc predvideva vpis za V. im VI. razred takoj septembra in 3 drugi polovici šolskega leta pa za VII. in VIII. razred. OP G. K. iz Borejec je poškodoval pri igranju, ko je stopil na žebelj. I. D. iz Prosenjakovec je porinil nogo med špice kolesa. P. R. s Kamenščaka je zasula zemlja. Pri tem je dobiti poškodbe v prsih in zlom desne noge. S. M. z Gradišča je pri igranju skočil na koso in si porezal levo stopalo. S. E. iz Zenkovec si je na krožni žagi poškodovali prste desne roke. S. š. je med delom padel hlod na desno nogo. H. J. iz Vanča vesi se je s kropom polila po levi nogi. H. T. iz zenkovec je padla in si zlomila desno podkolenico. R. M. iz Murske Sobote je steklo padilo na levo podkolenico in jo porezalo. R. J. iz M. S. je padel z mopeda in se poškodoval na glavi. Z. F. iz Paričnjaka je podrl kolesar in je dobila poškodbe po celem telesu. G. J. iz Maribora se je vsekal v desno nogo. P. A. iz Ljubljane si je poškodoval desno koleno. Na M. M. iz Rogašovcc so padla vrata in ji zlomila levo nogo. S. S. iz Šalamenec se je pri delu vsekal v levo podkolenico. B. B. z Vaneče je padel z mopeda in si poškodoval levo koleno. A. M. si je s krožno žago porezal prste na desni roki. DENARNICO z osebno izkaznico in bloki za malico sem izgubila dne 8. maja v Krogu. Poštenega najditelja prosim, da mi vrne osebno izkaznico in bloke na ime: Marija Baler, Krog 163, p. Murska Sobota. M-544 ZENSKO DVOKOLO, dobro ohranjeno, prodam. Naslov v upravi lista. M-555 MURSKA SOBOTA — od 20. do 22. maja ameriški barvni kinema-skopski film: »Arriivedeirci Roma«; od 23. do 24. maja jugoslovanski film: »Rafal v nebo«; od 25. do 26. maja jugoslovanski film: »Te noči«. LENDAVA — od 20. do 22. maja italijanski film: »Madame Butter-fly«; od 24. do 25. maja češki film: »Volčja jama«. GORNJA RADGONA - od 20. do 21. maju francoski barvni (izredni film: »Nenavadna zgodba« (mla- dinski film); od 21. do 22. maja ameriški barvni kinemaskop film: »Zvezda je rajona«; od 25. do 26. maja sovjetski barvni film »Skrivnost dveh oceanov«. BELTINCI — od 21. do 22. maja francoski film: » Brezpomembni ljudje«. KRIŽEVCI PRI LJUT. — od 21. do 22. maju francoski film: »To je Čas morilcev«; 25. maja argentinski film: »Te smem klicati mati«. LJUTOMER — od 21. do 22. maja franeoski barvni kinemaskopski film: »Tamango«; od 25. do 26. maja angleški film: »Bežno srečanje«. SLATINA RADENCI — od 21. do 22. maja ameriški barvni kinemaskopski film: »Osvajalec« (Džin-giskan); 26. maja nemški film: »Pot v Bamsdorf«. VIDEM OB ŠČAVNICI - od 21. do 22. maja angleški barvni film. »Pariz — mesto zaljubljenih«. VELIKA POLANA — 22. maja francoski film: »Nenavadna zgodba«. ČEPINCI — 22. maja ameriški film: >Mož iz Kolorada«. PREKLIC Preklicujem vse neresnične besede, katere sem govoril zoper Filipa Kemisa, miličnika iz Šalovec in se mu zahvaljujem, da je odstopili od tožbe. Janez Svetec, Šalovci. ZDRAVSTVENI DOM LENDAVA razpis uje naslednja prosta delovna mesta: 1. ZOBOZDRAVNIKA ali DENTISTA 2. POMOČNIKA UPRAVNIKA Pogoji : pod 1. visoka strokovna izobrazba oziroma za dentista dokončana ali priznana zobozdravniška šola. Nastop službe po dogovoru. Družinsko stanovanje je zagotovljeno. Pod 2. srednješolska izobrazba, po možnosti s prakso v upravni službi. Nastop službe s 1. julijem 1960. Pravilno kolkovane prošnje pošljite na naslov: Zdrav- stveni dom — uprava, Lendava« do 15. junija 1960. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri podjetju OPEKARNA Puconci razpis u j e delovno mesto REFERENTA PRODAJE Pogoji: popolna srednješolska izobrazba ali nepopolna z nekaj let prakse v komercialni službi ter znanjem administrativnih poslov. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe 1. junija 1960. Prošnje vložite do 28. maja 1960 pri Opekarni Puconci. Naročnike »POMURSKEGA VESTNIKA« prosimo, da čimprej v celoti poravnajo naročnino za leto 1960. Novim naročnikom pošiljamo časopis le po vplačilu naročnine na naš tekoči račun pri KB 605-70 1-365 Cain Lewis: DEČEK Ni čudno, da fantom ni biilo prav. Saj veste, kakšni so takrat — čemerni in zlovoljni; taki so zmeraj, ko jih zgodaj prebudijo. Ampak tu so se res imeli za kaj jeziti. »Vidiš, kaj pomeni biti vojak.« so govorili. Minilo je šele dvanajst ur, kar se je izvedelo, da se je zgubil neki otrok, in že nas ženejo ven. v mrak — v temni mrak — da samo zapravljamo čas v hribih. Ko s človekom tako ravnajo, v njem vse zavre im zaželi si, da bi koga iz vso močjo mahnili po glavi. Neki deček se je izgubil v hribih in zdaj smo čakali in se nismo premaknili iz taborišča, ker se nespretnežu, ki je bil zadolžen za to, ni posrečilo, da bi dobil podpisano dovoljenje za premik kamionov. Tistega, ki bi moral dovoljenje podpisati ni bilo tu. tisti, ki je bil, pa ni bil pristojen. Birokracija! Saj veste, kako je to. Vojaki si želijo nekaj delati a ne morejo,. drugič pa jim naložijo delo, ko si tega niti najmanj ne želijo. V vojski je zmeraj tako. Vsaj kolikor jaz vem. Naposled so nas stlačiti v kamion, medtem ko se nam je hladen veter igral okrog obrazov. Naš k ni imel strehe iz povoščenega platna kakor druga. Pobrali so preprosto vse kamione, ki so bili na voljo, ne da bi bili gledali na to. kakšni so. Pobirali so vojake kar na slepo. samo. da bi jih bilo potrebno število. In tako smo čakali stisnjeni na kamionih. Čutarice in strelivo in obrazi kot zglajeno kamenje na vetru ob svitu. Ničesar nismo imeti proti hladu. Bilo je prijetno sedeti tam pod zvezdama in gledati, kako zasenčeni reflektorji vijugavo hitijo v strmi hrib. Kakor da bi bili zvezani z žico im bi jih kdo vlekel iiz doline. Potom so se izgubljali izpred oči, ko smo zavijali, da bi obšli nizka stebla planinskih evkaliptov. Kadarkoli je kamion zavozil na kak večji kamen, so se vojaški plašči na nasprotni strani vzdignili, tako da se je za njimi videli o samo nebo, naša stran kamiona pa je zdrsnila v jarek, da so fantje zmerjali šoferja. Ta prekleti petokolonaš!« ga je nekdo psoval. Šofer mu je predlagal, naj se stepeta. Da, lepo se je voziti ob zori. Človek se počuti nekako žlahtno, kakor da bi bil sam del narave in noči. — če razumete, kaj hočem povedati. Bodi tako ali drugače, fantje so se udobrovoljili. Razume se, da niso nehali godrnjati. »Odsekajte mi glavo, če ne bomo našli tam kakega za iskanje zadolženega nerodneža, ki ne loči poti med grmovjem od ulice Pitt. Boste že videli! Kmalu nato smo se zapeljali čez greben in kamion se je začel spuščati na drugo stran. Že se je začelo razpoznavati grmovje in čutil se je vonj po vlažnem Listju evkaliptov. Konvoj se je napotil naravnost proti dolini. Gledali smo veliki gorski masiv, ki se je vzdigovali ob naši strani; kjer so zvezde bolj in bolj bledele, so se mu jasno začrtovali robovi. Fantje zdaj niso veliko govorili. Čudno, kako človeku ob svitu ni veliko do govorjenja, kajne? Kamion je hitel naprej in naprej po dolini. Mimo nas je odhitela neka hiša. ki smo jo videli le v obrisih. Pes je pritekel iz teme in zalajal. To se bo še nalajal, smo pomislili, dokler ne bo mimo ves konvoj. Potem smo pustili za seboj visoke krošnje lombandlijskih topolov. Njihova oblika nas ni mogla prevarati. »Topoli«! so govorili ljudje. Gotovo morajo že dolgo živeti tukaj tisti, ki imajo tako visoke topole. Vse v teh dolinah je zelo staro. Sem so se naselili ljudje že v tistem času, ko je v bližini vladala zlata mrzlica. Ko bi le zvedel, zakaj stari Ljudje sadijo toliko topolov itn brestov. Ib delajo povsod. Mogoče jih to spominja na tisto, kar imajo radi. Nenadoma se je kamion sunkoma ustavili. Psovke na račun šoferja. Ne da bi bili počakali na ukaz. so se možje vzdignili s klopi, na katerih so se stiskali.. Skočili smo na tla. Okrog nas je bilo še nekaj kamionov. Glasovi iz bližine, levo. naprej. Neki reflektor nas doseže in pleše sem in tja. kakor da bi se opotekal. Svetloba svetilke iz hiše bledo osvetljuje pot skozi grmovje. Pravi čudež je. kako se človeku taki prizori globoko za-režejo v možgane! Vse je tiho; grmovje je temno in se razprostira na vse strani. Nekje v tej temi mora biti deček, ki je zašel. Mislim, da so imeli vsi fantje v duhu določeno pred- stavo o tem ubogem malem siromaku. Vsaj jaz sem jo imel. Zdaj, ko smo že bili tu, smo se hoteli poprijeti dela. Ni nam bilo za postopanje, ko smo vedeli, da je deček nekje v tej tihoti. Hiša, iz katere je prodirala svetloba, je bila dvosobna lesena bajta, ena od tistih, kakršne lahko najdeš v krajih, kjer so ljudje nekoč iskali zlato, nato pa delo opustili. Nepobeljena; zadnja vrata narejena iz vreč; star pološčen umivalnik je stal zunaj, na panju, politem z mitnico. Človek si ni nikoli na jasnem, ali so lastniki teh bajt ljudje, ki poskušajo biiti kmetovalcu in mimogrede malo hrskajo po starih jamah, ali ljudje, ki so tu zaradi zlata in slepijo sami sebe. da so v svojem prostem času kmetovalci. Vse kaže, da se ne pretegnejo ne pri prvem ne pri drugem delu. Nekaj nas je stopilo v sobo. ker smo videli, da se na ognjišču kuha kangla čaja. Če si med prvimi, imaš zmeraj možnost, da dobiš še potem, ko vsi izvohajo, kaj se pripravlja. Soba je bila taka kakor vsaka druga v takšnih dvosobnih bajtah. Razmajani divan z oguljeno prevleko, na kateri ne moreš več razločiti zlizanega vzorca in barve: dva stola na zlomljenih nogah, podprta z deskami z nekega zaboja, na kateri se še vidi tovarniški napis. Razume se. da je bila mi še zamaščena miza. Na kratko povedano, to je bila umazana luknja, v kateri je bledikava petrolejka poskušala pregnati vsaj nekaj senc. vendar je delala to nekako brez volje, kakor da bi bila utrujena od tega dela. Rdečkasti odsev ognja se je poigraval po ženini orni obleki. To je bila močna ženska irske vrste s štirioglatim rdečim obrazom in kuštravimi lasmi: na nogah je imela škornje. Nalivala nami je močan čaj iz kangle za petrolej, ki je biila na ognjišču. Vprašali smo jo ali je otrok, ki se je izgubili, njen. Kazalo je. da ji je prišlo na misel, da smo mogoče užaljena. ker nam je sklonjena nad kanglo, nehala natakati čaj. Ni! se je obregnila. »Rodila sem dvanajst otrok in nikoli se mi nobeden izgubil. Če se tudi je pa je hitro našel pot ne skrbite. Moji otroci se ne izgubljajo. ( Nadaljevanje prihodnjič) POMURSKI VESTNIK. 19. MAJ 1960 7 NOVI DOSEŽEK SOVJETSKIH ZNANSTVENIKOV PRVA VSEMIRSKA LADJA SPUTNIK V nedeljo zjutraj je Sovjetska zveza poslala v vesolje prvo vsemirsko ladjo. Ladja oddaja izredno močne signale in izgledajo manj nestvarni od signalov, ki so jih emitirala telesa, doslej poslana v vsemirje. Vsemirska ladja je težka okrog 4 in pol tone in potuje na višini okrog 320 km. Na nekaterih mestih njene poti bo ladjo moč videti s prostim očesom. Sovjetski učenjaki so izjavili, da je to priprava za skorajšnje potovanje človeka v vsemirje. Doktor bioloških red Voronjin je izjavil preko radia Moskva, da je glavna namen lansiranja te sovjetske vsemirske ladje, da bi preverili osnovno reakcijo človeka in delo njegovega organizma v vsemirju. S tehničnega gledišča, je rekel Voronjin, je polet človeka v vsemirje rešen. Edini problem je fiziološka reakcija človeka v vsemirju. Človek se mora pripraviti za dolgo osamljeno potovanje po vsemirju in opravljanje ladje z veliko brzino. S pomočjo te ladje bo znanost proučila pogoje, v katerih se bo človek našel v vsemirju. Znanost posveča posebno pozornost pritisku in temperaturi tovora, ki zavzema mesto človeka v kabini. 'Neki drugi sovjetski znanstvenik je izjavil, da višina, na kateri so lansiraili vsem irsko ladjo, ni velika, vendar zadošča, da se opravijo vsa potrebna raziskovanja. Višino 320 km so izbrali zato, ker vladajo tu pogoji, podobni onim v globokem vsemirju. Tu je atmosfera zelo razredčena, svetlobo dajejo hkrati tako Sonce kot zvezde itd. Doktor fizično-matematičnih znanosti Poloskov je izjavil, da predstavlja lansiranje vsemir- ske ladje neobhodno pripravno etapo na večer pred velikim korakom — ko se bo človek v podobnem modernem aparatu dvignil v vsemirsko prostranstvo. V nedeljo je dajal sovjetski radio vsako uro obvestila o letu vsem irske ladje. Ta poročila so poudarjala, da delajo aparature na ladji normalno in da imajo postaje na Zemlji zvezo z ladjo. Temperatura in pritisk v hermetični kabini se zadržujeta v predvidenih mejah. Radio predajni »signali« delajo zanesljivo. V nedeljo zjutraj je sovjetska vsemirska ladja bila nad Moskvo, Parizom in New Yorkom, popoldne in zvečer nad San Frančiškom, Londonom, Ottavo in Melbourneom. Ob 15. uri po moskovskem času je v nedeljo ladja naredila devet krogov okrog Zemlje. Po izjavi sekretarja Britanskega interplanetarnega združenja ima SZ prednost v raketni oblasti. FALSIFIKATI Neki meščan iz Toronta je vložil svoje dvajsetletno prihranke v nakup skalpiranih glav Indijancev. Ko je pred nedavnim zapadel v finančne težave, je skušal svojo zbirko predati muzeju, vendar ni uspel, ker so stekovnjaki ugotovili, da je bile vseh 72 glav falsifikat nekega ipretnega lasurjarja. AMERIČANKA Statistiki v ZDA niso mirovali, dokler niso proučili značaja povprečne Američanke. Moži se s 23 leti, tehta 60,5 kg, z možem se skrega dvakrat mesečno, živi pet let dlje od njega, obišče 3027-krat kinematograf in telefonira tri leta in osem mesecev . . ROCK ’ND ROLL Nikolaus Zvrinrnbach iz Wiener Neustadta je hotel pokazati svoji partnerici neko svojo originalno figuro rook ’nd rolla. Pri tem je s čevljem sam sebi razbil nos in čeljust. Prepeljali so ga v bolnišnico. KAVBOJ V Los Angelesu je Black Hodge kotel izvesti kavbojski podvig iz filma: privihral je na konju v neki ugledni bar in naročil viski s sodo. Občinstvo, spočetka prestrašeno, mu je tako glasno aplavdiralo, da se je konj prestrašil, vrgel s sedla jahača, z zadnjimi kopiti razbil klavir, nate pa planil v dvorano, teptajoč vse pred seboj. S težavo je uspelo osebju pomiriti konja in ga skupno * »kavbojem« odstraniti iz lokala in predati policiji. LEVO KRILO Vlaka Rondstedt, sedaj na odslužitvi vojaškega roka, je pobegnil iz kasarne, da bi lahko igral levo krila v moštvu VIR Schleiswig-Flcnnsburg. Prod začetkom drugega polčasa sta prišla ponj dva podoficirja in ga odvedla v kasarno. Občinstvo je bilo ogorčeno, oslabljeno moštvo Schleswi;a pa jo izgubilo tekmo. PRVAK Na nekem tekmovanju v lepem pripravljanju miz v Westfailiji je osvojil prvo mesto 18-1etni rudarski učenec Hans Müller — pred številnimi ženskimi konkurenti. Temu se je najbolj začudila njegova mati, ker Hans doma nikdar ni pripravil mize za kosilo. • IZGUBILA ŽIVLJENJE ZARADI PRVIH ČEŠENJ Ob koncu minulega tedna je odšla gospodinja Stojanka Stankovič iz vasi Spasi Poljana po češnje na drevo, zaradi katerega se je prepirala s svojim tastom Svetislavom Stankovičem. Medtem ko je njen mož bil na drevesu, ona pa je brala češnje spodaj, je pridivjal njen tast Sve-tislav, ki je imel v roki koso. Tako) je napadel snaho in začel udrihati po njej s koso. Stojanka je padla na zemljo, ko pa je prišel njen mož z drevesa, je tudi njega hotel Svetislav ubiti s koso, vendar mu je bilo to onemogočeno. Stojanka je bila v trenutku mrtva. UBIT MEDVED MESOŽER, TEŽAK 250 KG Te dni je začel kmetom vasi Stubica, ki so pasli govedo na planini, imenovani Sutulija, medved mesožer uničevati živino. Kmetje so se pritožili pristojnim organom in dobili so privoljenje, da lahko škodljivca ubijejo. Stubičaini so takoj organizirali hajko v gozdu Barna Gora, kjer so medveda opazili. Skupina kmetov ja naletela na njegovo sled, ki je vodila ob robu gozda. Kmalu se je pojavila tudi zver. Milorad Perišič, ki je imel vojaško puško, je oddal na zver strel. Presenečen zaradi strela, je medved skočil v stran, nato pa planil naravnost na kmete. Milorad je še štirikrat ustrelil in pobil zver na tla. Ko so se kmetje previdno približali, je bila zver že mrtva, tehtala je 250 kg. NEOBIČAJNO VABILO NA PLES Na starem bukovem deblu v zaselku Velika Slana — v Ranovco pri Potrovcu na Mlavi je pritrjena velika lesena tabla z neobičajnim obvestilom. V njem se, nekaj mesecev prej, vabijo kmetje, naj pridejo na ples, ki bo 14. avgusta pri studencu v Veliki Slani. Vabilo je okrašeno z značilnimi črteži, ki predstavljajo biljke, živali, ptice in žene ter zelo spominjajo na moderno slikarstvo. Uboj na ulcinjski tržnici [Dekle sredi belega dne ubilo mladeniča, ki je širil o nje) neresnične klevete Na ulcinjski tržnici se je pripetil neobičajen zločin. Ko je izkoriatila vrvež in gnečo tržnega dne, je devetnajstletna Ljulja Dedič iz vasi Žaganji, s feredžo na obrazu, ubila iz revolverja Dana Bogdanoviča, po rodu iz vasi Šipčič, stanujočega prav tako v vaša Zoganji. Zanimiva je predzgodovina tega dogodka. Ljulja je vaška lepotica in mnogi mladi fantje so iskali njenega poznanstva. Med njimi je bil tudi Dano. Mlado dekle, kaže, ni bila kdo ve kaj pozorna nanj. Ko dvorjenje ni pomagalo, se je Dano pričel posluževati klevet, da bi odvrnil druge fante od Ljulje. Raznašal in šinil je zgodbice o svojih »zvezah« z dekletom. Kmalu pa se je začel zanimati za Ljuljo neki mladenič iz drugega mesta, ki je imel namen, da se z njo poroči. Tedaj je na pozornico spet stopil Dano. Spoznal se je s tem mladeničem in je njega in tudi druge osebe, ki so bile z njim, skušal prepričati, da je Ljulja njegovo dekle in da ju »marsikaj veže«. Brž nato je zvedela za to tudi Ljulja. Težko prizadeta po teh govoricah in prepričevanjih, ki so jih začeli širiti o njej v njeni in okolišnih vaseh, se je Ljulja odločila, da bo sama kaznovala klevetnika. Najprej si je priskrbela zdravniško spričevalo o svoji nedolžnosti in je z njim v enem žepu in pištolo v drugem žepu odšla v mesto, da bi tam, pred pričami, oprala s nebo kleveto. Pod okriljem feredže je Ljulja dolgo spremljala Dana po mestu in čakala najugodnejšega trenutka, da izvrši svojo namero. Priložnost se ji je nudila okrog 13,30. ure, ko je bila z Danom samo ena oseba in ko ni bilo nevarnosti, da bo ubila tudi koga drugega. Približala se je mladeniču, vrgla s sebe rjuho in hladnokrvno začela nanj streljati. Vse se je zgodilo v trenutku. Dano se je zrušil smrtno zadet in ni imel moči, da bi uporabil svoj revolver, ki ga je uspel izvleči. Ljulja ja zadnja dva naboja ustrelila v zrak in mirno predala pištolo miličnika, ki je pritekel in jo aretiral. NATANKO SO ZADELI Ko je sprejemalo na svoji lanski skupščini proračun izdatkov za leto 1959, je Združenje upokojencev v Belem Manastiru predvidelo, da naj se med letom izplačajo izdatki za 18 smrtnih primerov. Sestavljalci proračuna se niso zmotili. V lanskem letu je umrlo natanko 18 upokojencev — članov blagajne vzajemne pomoči in njihovim družinam je bilo izplačanih po 8000 dinarjev. V proračunu za letošnje leto je Združenje predvidelo izdatke za 17 smrtnih primerov. SEDEMDESETLETNI STAREC ZGOREL V GOREČI KOLIBI Nekaj sto prebivalcev vasi Vlaške, v občini Mladenovac, je še pod dojmom težke in nevsakdanje tragedije, ki je doletela 70-letnega Milo-rada Vuloviča, kmeta iz Vlaške. Y zaselku šašovica, v kolibi, ki je imela dva oddelka, je živel v prvem oddelku stari Vulovič, v drugem pa je bilo pet svinj. Menijo, da je usodnega večera pustil goreti ogenj v peči v svojem oddelku. Od žerjavice, ki je padla iz peči, se je vnela slama, tako da je zgorela vsa koliba. Naslednjega jutra so našli truplo 70-letnega Milorad« Vuloviča in zgorelih pet svinj. 42 LET S KROGLO PRI SRCU Upokojeni poštar Dušan Konjovič nosi že 42 let puškino kroglo v bližini srca. To mu je »spomin« z italijanske fronte iz leta 1918. Tedaj se mu je krogla zarila globoko v ramo in ker je nikoli ni izvlekel, se je sčasoma, skozi pljuča, povsem primaknila k srcu, kjer je še danes. Sicer je Konjovič bil večkrat ranjen. Na ruski fronti ga je krogla zadela v tilnik in skozi jezik prišla na prosto. NA SLIKI: Tretji sovjetski Sputnik izstreljen maja 1958 Skrivnost staranja Skupina tujih novinarjev se je sestala pred nedavnim z romunsko zdravnico Ano Aslan. Iznajditeljica že po vsem svetu znanega preparata »H-3« naj bi odgovorila na vprašanje, če je mogoče prisiliti k umiku starost skupno z bogatim spremstvom njenih bolezni. Optimizem v ugoden izhod borbe proti skrivnosti staranja je bilo nedvomno stališče te znane zdravnice. Da bi potrdila ta svoj zaključek, je dr. Aslanova omogočila tujim novinarjem sestanek z najizrazitejšimi pacijenti bukureštanske-ga Instituta za borbo proti starosti, čigar direktor je prav ona. To je bila skupina starih ljudi, polnih optimizma. Celo 114-letni Gruzinec Porsek izgleda danes mnogo bolje kot prod 7 leti, ko je prvič prestopil prag tega instituta. Danes ima 63 kg, medtem ko je imel ob vstopu v institut samo 47 kg. Tu je bil resnični mladoporočenec Tudor Morasof v 87. letu življenja. Izvajal je gimnastične vaje in pretrgal je vrv, kar ui uspelo nobenemu, mnogo mlajšemu in prisotnemu novinarju. Bivša prvakinja opere v Odesi Stanislava Bočar je pola arije iz opere »Car-mcu« z glasom, polnim moči in melodičnosti. Stanislava ima danes 81 let, v Institutu pa je že 9 let. V Institutu je več kot 100 pacijentov dr. Aslanove. O njih pravi zdravnica: »Niso več niti pesimisti niti invalidi. To so ljudje, ki ponovno delajo.« In zares boste našli večino njih pri delu navzlic visokim letom — za statvo, s pletenjem, knji- go in podobnim. Človek dobi vtis, da niso prekinili z aktivnostjo. Vsi pa čitajo, odhajajo v mesto, iščejo razvedrila. Profesor Aslanova pravi, da je namen Instituta »odkrivanje skrivnosti staranja«. Romunska zdravnica odločno brani tezo, da je starost samo ena izmed številnih bolezni organizma, ki skrajšuje življienjsko dobo in odvzema delovno sposobnost človeka. Njena teorija je, da mora človek živeti petkrat, kolikšna je pravzaprav njegova mladost. Izraženo v številkah, bi to pomenilo, da bi bilo treba pomakniti mejo človeškega življenja do 125 let. Učenjaki iščejo danes odgovor na vprašanje: kaj je sploh starost? Z več upanja kot kdajkoli prej se borijo za veliki in humani cilj — omogočiti organizmu, da se dalje ohrani v delovni in normalni kondiciji. Dr. Aslanova in vsi tisti, ki so v zadnjih letih krenili po podobni poti, težijo samo za tem, da bi prodrli v še vedno nepristopno področje — starost in da bi premagali njene nezaželene sopotnike: prgišče arterioskleroznih, koždih, srčnih, živčnih in drugih bolezni. Da je v tej smeri mogoče napredovati in prebijati tako dolgo obvarovane skrivnosti starosti, se je jasno videlo v bukureštanskem Institutu. Statistični podatki kažejo zelo ugodne rezultate: fizična in umska sposobnost ljudi, podvrženih zdravljenju z novokainom, se je dvignila od 48 na 87 odst., smrtnost pa se je znižala vsega na 2,82 % Bukareštanski Institut je za zdaj nudil pomoč več kot 20.000 pacijentom. Njihovo kartoteko vodijo v največjem redu. Tu je moč prebrati imena oseb iz mnogih držav raznih kontinentov. Prof. dr. Aslanova pravi, da se jo potrebno spoprijeti s pojavi starosti že od 45. leta. Posebej pa poudarja, da ne gre za noben »liksir življenja« ali neko univerzalno zdravilo, temveč za prodiranje v skrivnosti raznih let z namenom podaljšanja umske in fizične delovne sposobnosti orgamizma. Terapija z novokainom ima kot vsaka druga svoje meje in je še daleč od tega, da bi jo sprejeli nasploh. Cesar ne more nuditi, ne smemo od nje pričakovati. Restavracija s samopostrežbo za vas Šest tipov sodobnih restavracij družbene prehrane na minulem Mednarodnem pomldanskem zagrebškem velesejmu Tisoči obiskovalcev Mednarodnega zagrebškega pomladnega velesejma in razstave »Družina in gospodinjstvo 1960« so si ogledali šest tipov sodobnih objektov družbene prehrane, zajtrkovali ali obedovali v njih in si želeli, da bi podobne objekte zgradili tudi v njihovih komunah. Prikazani so bili namreč takšni, tipi restavracij družbene prehrane, ki si jih z majhnimi sredstvi lahko omisli sleherni komunalni center, v katerem je zaposlenih 1500 ali več delavcev. Ena izmed raznovrstnosti letošnje razstave »Družina in gospodinjstvo 1960« je nedvomno restavracija s samopostrežbo brez lastne priprave hrane. Zato obiskovalec zaman išče kuhinjo. Te ni niti v bližini. Nameščena je v Sesvctih okrog 20 km od Zagrebškega velesejma v mesni industriji »Sljeme«. Ta projekt pred- stavlja prototip sodobne restavracije, ki sloni na dobavi toplih obrokov iz tovarne tople hrane, ki lahko po potrebi oskrbuje tudi nekaj podobnih restavracij, še posebej pa tistih v velikih tovarnah. Zmogljivost restavracije je 1500 glavnih obrokov ali dnevno 600 raznih toplih •b rokov. Po končani razstavi bo ta vzorni objekt družbene prehrane ostal v Zagrebu. Glede na to, da je celotno opremo izdelalo zagrebško podjetje »Goran« po cenah, nižjih od onih za uvoženo opremo, pričakujejo, da bo že letos osnovanih več podobnih restavracij v še nekaterih večjih industrijskih centrih države, ker lahko takšna restavracija nadomesti desetino manjših restivracij »klasičnega« tipa. Podobna restavracija s samopostrežbo, vendar z lastno kuhinjo, je prav tako prikazana v funkciji na sejmu. Po sejmu bo »odpotovala« v Maribor, kjer jo bodo postavili v enem izmed delavskih naselij. Po zaslugi organizacije restavracije, sloneči na množični potrošnji, je zmogljivost postrežbe v tej restavraciji 600 obrokov na uro ali štirikrat več kot največja restavracija družbene prehrane »klasičnega« tipa. Organizatorji letošnje razstave »Družina* in gospodmj-tvo« so presenetili z zasnovo restavracije za vas, ki ji projektanti obetajo dobre perspektive. Prototip odhaja v neko vas nedaleč od Smedereva, javilo pa se je več interesentov, ki bi hoteli postaviti takšne objekte zlasti v primorska in dalmatinska mesteca in v vasi, v katerih se je začel razvijati turizem. Restavracija za vas je vezana po svoji organizacijo in virih preskrbe ob močnejše kmetijske zadruge, posestva in ekonomije. Turistični strokovnjaki smatrajo, da se bo po zaslugi takšnih tipov restavracij lahko hitreje razvijal turizem V manjših mestih, ker bo odstranjena doslej naj večja težava — sodobna in cenena prehrana. Tri delavke lahko uspešno nahranijo 600 do 800 delavcev v tovarnah in večjih podjetjih, v kolikor bi postavili tovarniško restavracijo s sa-mopostrežbo, prikazano na letošnji razstavi. Doslejšnji tipi restavracij za tovarne so običajno zagotavljali dopolnilni topli obrok, medtem ko «e s to vzorno restavracijo rešuje po- polnoma vprašanje dnevne prehrane zaposlenih delavcev. V podjetjih je prav tako mogoče montirati tudi police za hitro razdelitev obrokov, pripravljenih v tovarni gotove hrane. Skrajni koristnik opreme je ljudski odbor občine Tuzla. V paviljonu družbene prehrane je prikazan tudi prototip restavracije za oddih in razvedrilo — prijetnega gostinskega obrata, v katerem se pripravlja okrog 500 obrokov. Ta re- stavracija je opremljena z glasbenimi aparati, podnevi pa se izvaja v njem kulturno-zabavni program. Razen toplih jedi postrežejo v restavraciji z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami, sladoledom, ekspres-kavo, hladno zakusko in jedmi po naročilu. Po kontnem sejmu bodo Beograjčani prvo občutili prednosti teh gostinskih objektov pred vsemi doslejš-njirni tipi. P. K. (»Borba«) 8 POMURSKI VESTNIK, 19. MAJ 1960