-? ftdini slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah, ishaja vsak dan Izvzemfi nedelj In praznikov. T ■O GLAS NARODA Ust sIo?b-berju, da ga takoj ustreli, če ji hoče slediti. J lianota iz št. 350 izt. 120. ulica, New York, dne 19. julija zvečer. Policija iz Patersona se hudo jezi, ker je newyorfika policija kar na svojo roko Vigoretoja are to vala, ne da bi preje prosila za izročenje. V Jer-86J 86 celo govori, da je bil Vigoreto odpeljan z avtomobilom. V Danbury, Conn., je bil ustreljen Giovanni Zareone, znan član "črne roke". Najbrže ga je usmrtil kak London, 20. julija. Iz Madrida se javlja, da postaja položaj vedno bolj žalosten po vsej Španski in da se revolucija hitro razširja. Ko je včeraj prišel kralj Alfonzo v Madrid, ga je ljudstvo javno psovalo. — Vlada skuša storiti vse, da reši svoje postojanke v Maroku in pošlje zopet nove čete v Maroko. Iz Melille v Afriki, kakor tudi iz Madrida se javlja, da se vojaštvo upira svojim častnikom in da so že mnogo vojakov postreljali, ker so se uprli. Pri zadnjem boju se je pri Me-lilli uprl jeden bataljon pešcev, kteri so bežali in ostavili svojega polkovnika, nakar so ga Arabci ustrelili. Več sotnij ktere so dobile ukaz, da morajo proti domačinom v boj, tega ni hotelo storiti. Končno so vojaki prisilili svoje častnike, da so se morali bojevati v prvih vrstah, tako, da so Arabci najpreje postreljali Častnike. Od tod prihaja, da je bilo v vseh bojih ustreljenih tako veliko število častnikov. Po vsej Cataloniji se strastno agituje za revolucijo, ktera se tam izredno hitro razširja. Povsodi je slišati klice: "Proč s kraljem!' * Cerbere, Francija, 29. julija. Glasom poročil iz Barcelone na Španskem je bilo povodom zadnjih uličnih bojev osem o sob ustreljenih in 50 ranjenih. Vojaki niso hoteli streljati na množico, ktera jih je pozdravljala s klici: "Živela vojskal" Po noči vlada v Barceloni popolna tema. Vse trgovine so zaprte in ves promet popolnoma počiva. Revolucija je postala po vsej Cataloniji splošna. Vojaštvo očitno sočustvuje z množi co in vsled tega oblasti ne morejo preprečiti razširjanja revolucije. Vlada je proglasila za vso Špansko vojno stanje in je razveljavila ustavne garancije. Kralj se je z vso naglico vrnil iz San Sebastiana v Madrid in takoj na to je izšla pro-klamacija glede vojnega stanja. Iz tekom noči došlih brzojavov je razvideti, da postaja položaj po vseh catalonskih mestih vedno nevarnejši. Danes se tudi zatrjuje, da namerava ministerski predsednik Maura vsaki čas odstopiti v prid vojaškega kabineta. Iz Barcelone prihaja danes tudi vest, da tamošnji peki nečejo več izdelovati in prodajati najpotrebnejše pecivo. Množica je včeraj požgala poslopja raznih katoliških šolskih in dru-zih zavodov. Nadalje bo ljudje napadli tudi samostan takozvanih "ubogih sester". Vodje sedanjega revolucionarnega gibanja so baje razni anarhisti, med krte rimi sta prva Cardenal in Herreros. Množica je zasedla tudi samostane v Merastas in sicer z naskokom. Tam so požgali tudi cerkev sv. Paula in katoliško zasebno šolo sv. Antona, Na ulicah v Barceloni tabori vojaštvo. Glavni stan štrajkarjev je v takozvanej ljudski hiši in tam se je včeraj vršil celo uro boj, predno so se delavci umaknili vojaštvu. Na o-beh straneh je bilo mnogo ranjenih. Tudi v Figuerras postaja revolucija vedno večja. Množica je možtvo nekega vlaka pregnala. Tudi iz Al-fole in Rioje se javlja, da se je tam pričelo revoluaijonarno gibanje, iz česar je sklepati, da se revolucija pričenja razširjati tudi po Valen-ciji. Štrajkarji so poslali svoje zastopnike v okolico, da razdenejo vse železnice, kajti na ta način se onemogoči prihod nadaljnega vojaštva v mesto. Vojaštvo, ki je prišlo iz Valencije, se je moralo že v Vendre-lu, 17 milj daleč od Tarragone ustaviti, kajti tiro vi so bili razdejani. Tam se je takoj pričel boj s revolnei-j ona rji. železniški mostovi med Ge-rono in Barcelono so pošgani. Vlada ustavljen. Vlada je sedaj ukazala governeijem, naj proti revolaeijo-narjem postopajo z vso mogočo strogostjo, tako da se na vsak način o-hrani mir in red. Kakor vsaka katoliška dežela, tako je tudi Španska še vedno taka, ki se zamore primerjati s takozvani-mi barbarskimi deželami Arije. Ke-dor plača $800 mu ni treba iti k vojakom in tako morajo le siromaki služiti v vojski. Po ulicah je videti skrajno mučne prizore, kajti vlada je pozvala rezerviste k zastavam. Ti ljudje so večinoma očetje velikih rodbin in tako hodijo po ulicah z o-troci v naročju, dokler jih šiloma ne ločijo od njihovih rodbin. Vlada je poslala v Barcelono tri male vojne ladije. Velike španske izgube. PO KRVAVIH IN DOLGIH BOJIH, SO SE ARABCI ALI KABUI UMAKNILI IZPRED MELILLE. Južne republike. Reyes preskrbljen. PREDSEDNIK REPUBLIKE CO LOMBIJE, REYES, SE JE Z DENARJEM BAJE DOBRO PRESKR-BEL. Seboj je vzel, kakor se zatrjuje, milijonov dolarjev. SPREJETA RESIGNACIJA. 20 Bogota, Colombia, 29. julija. Senat republike Colombije je pri včerajšnji seji jednoglasno privolil in odobril resignacijo dosedanjega predsednika Rafael Reyesa. Nove predsedniške volitve se bodo vršile dne 3. avgusta in termin predsedovanja prihodnjega predsednika bode trajal do 10. avgusta 1910. General Ramon Gonzales Valencia, ki je bil podpredsednik tedaj, ko je predsednik Reyes odpotoval iz Colombije, bode najbrže izvoljen predsednikom. Početkom tega meseca se je pričela, kakor znano, v Barran-quilli revolucija v prid podpredsed nika Valencije. New Oorleans, La., 29. julija. Iz Cartagene v Colombiji semkaj dospeli parnik Antillean je prinesel ne-ktere podrobnosti o revoluciji v Bar-ranquilli in sploh v Colombiji. Po vsej republiki je vladala velika razburjenost. Med prebivalstvom je pričela krožiti vest, da je predsednik Reyes vzel seboj v Evropo dvajset milijonov dolarjev v zlatu in tudi draguljev za par milijonov. V Cartage ni je vlada proglasila obsedno stanje in v luko ne sme sedaj priti nijedna ladija in tudi luke ne sme nihče ostaviti. Na ulicah se nc smejo ustaviti skupinje ljudi in le trije ljudje gredo lahko skupaj po ulicah. Po 9. uri zvečer ne sme nil če več na ulice. Kedor hoče iz jedne pokrajine v drugo potovati, mora imeti posebno dovoljenje in vsi civilni uradniki so morali vstopiti v vojsko. Pri bojih je bilo na obeh straneh mnogo ljudi ranjenih. Hoteli v Car-tageni so polni begunov iz Barran-quille in Savanille, kteri mesti so vstaši zasedli. V obeh imenovanih mestih je prišlo do splošnega boja. General Ha Igu in je poslal iz Bogote 3000 vojakov k obrežju. V ostalem se pa tudi zatrjuje, da se vlada ne upa izročiti vojaštvu o-rožja, ker se boji, da bi se potem vojaki ne pridružili vstašem. Več mest v notranjih pokrajinah se je sedaj uprlo proti generalu Halguinu. Washington, 29. julija. Državni oddelek je dobil poročilo, da je bil Med ubitimi je sedaj tudi ^"tfc* general Pintos in nadaljna dva polkovnika. BOJI ZA GOROVJE GARUGA. Melilla, Maroko, 29. julija. TJm-doma se zatrjuje, da so bili boji, ki so se vršili med Spanci in Kabili krog Melille, silno krvavi, oziroma hujši, kakor vsi dosedanji. Sovražni ki so si prišli v neposredno bližino* in Spanci so imeli pri tem nad 200 mrtvih in ranjenih. Med ranjenca je veliko število častnikov. Tako se glasi uradno poročilo, toda dejanski so španske zgube še mnogo večje. Zjutraj ob 9. uri so dobili Spanci poročilo, da so domačini razdejali velik del železniške proge, ktera je V zvezi z rudniki. Le malo je manjkalo, da domačini niso izolirali prednje španske čete. Ker je bilo vsled tega potrebno zopet napraviti zvezo so pouali Spanci vojaštvo pod poveljem generala Pintosa proti gorovju G a ruga, kjer so se domačini zbrali. Medtem, ko so delavci po-* pravljali železnico in postajo, so se morali Španci neprestano bojevati z domačini, ki so izvrstno streljaE na Spance, ne da bi jim slednji za-mogli do živega. Končno so prišli iz svojih skrivališč in so pričeli drzno z napadom, ne da bi se zmenili za španske topove. Končno so Spanci dobili pomoč, nakar so se domači--ni zopet umaknili v gorovje Garo--ga. Španske baterije so včeraj ve* dan streljale na imenovano gorovje, toda dasiravno so dosegli Spanci nekoliko vspeha, so vse njihove postojanke v trajni nevarnosti, dokler s« ne posreči prepoditi domačine iz gorovja. Ako pa hočejo to doseči, potrebujejo najmanj 25.000 vojakov. Španskim ranjencem se skrajno slabo godi, kajti za bolnike ni prav nii skrbljeno. Tudi bitka, ki se je vršila dne 23. julija, je bila grozna in za Špance ne povoljna. V soteski Alfer so domačini napadli neko Špansko kolono in tu je bilo 400 Spancev ul-itih in ranjenih. Ostali Španci so bežali pod varstvom topničarke Martin Alfonzo Pinzon. Španske oblasti so pregnale is Melille vse tam živeče domačine. Med domačimi rodovi v notranjih pokrajinah Maroka se hitro širi agitacija za sveto vojno proti Špancem. Kakor hitro bode žetev dokončana bodo tudi notranji bojevniki pohiteli k obrežju, da se pridružijo svojim rojakom. William B. McMaster iz New Torka, je morala tudi carinski urad kraj podkonzul v Cartageni, Colombia, od francoske meje Mizo mesta Cerbere.dveh domačinov napaden in ranjen, zspreti, kajti uradniki niso bili var-' Colombijska vlada je sporočila ame-ni pred ljudstvom. Revolooijonarji riški svoje sožalje in obljubila, da ARETOVAN BLAGAJNIK. Čifut okradel čifutsko blagajno. Washington, 29. julija. Louis B. Gottlieb, prejšnji blagajnik Čifutske gledališke unije št. 752 v New Yorku, je bil tukaj aretovan. Tožnik je Abraham Sitterman iz št. 115 Ludlow St., New York. Gottlieb je ob-dolžen, da je iz unijske blagajne po-neveril $480. Policija ga je že dalj časa iskala, toda on jo je od tukaj pobrisal. Sedaj pa se je vrnil in bil takoj aretovan v stanovanju svoje žene. Gottlieb je po poklicu odvetnik. Kakor sam pravi, se bode prostovoljno vrnil v New York ter se opravičil napram obtožbi, ki je baje neutemeljena. Cena vožnja. Parni k i od A ostro-Am erieana prog* OCEANIC odplnje 4. augusta, MARTHA WASHINGTON odplnje 11. augnsta. 's*New Torka v Trst in Reke. B t#mi pomiki dospejo »lovenei in Hrvati najhitreje v sv« j rojetai knj. Vožnja stane iz New Yorka de: Trst« ,aH ttS.OO dotaLjibljsiit fSS.ftft "GLAS NARODA" (Slovcnlc Dally.; Owned and published by the filovwulo Publishing Co. (•a corporation.) FRANK SAKSER, President. VICTOR VALI A V EC, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer. Place of Business of the corporation and addressee of above officers : 82 Cortland t Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. 8a celo leto velja list za Ameriko in Canado.........$3.00 " pol leta....... . . . 1.60 leto za mesto New York . . . 4.00 * pol leta za mesto New York . . 2.00 Evropo za vse leto . . . 4.50 \m " 11 pol leta.....2.50 I* " " četrt leta .... 1.75 •GLA8 NARODA" izhaja vsak dan iz- vzemši nedelj in praznikov. "QUAS NARODA" {"Voice of the People") iKtued every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Adv«rtlMm*nts on agreement« Dopisi brez podpisa in oeobnosti ee ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov Geimo, da se nam tudi prejšnje valeče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pošiljat vam naredite ta na- "QLAS NARODA" H Cortland t St, Ne v York City. Telefon 4687 Cortlandt. € - . ■ Položaj] dela vce v. Stari skopuh in deloma tudi lopov Russell Sage ni zaman živel. Njegova vdova je namreč mali del njegovega velikanskega njej ostavljene-ga premoženja porabila v to, da je ustanovila posebno komisijo, ktere namen je bil natančno preiskati položaj delavskih rodbin v Velikem New Yorku. To preiskovanje je sedaj dokončano in Robert Coit Chapin je ravnokar objavil izide preiskave v posebni knjižici. Ako vpoštevarno, kako se vrše take preiskave, ktere se čestokrat že pričenjajo z namenom, da se njih končni izid okrene tako, da služi v prid gotovih koristi, potem moramo pred vsem priznati, da v tem slučaja preiskovanja preiskovalci niso imeli naloge izdelati poročilo tako, kakor bi ugajalo gotovim interesom. Vsled tega moramo pa tudi vedeti, da so dejstva, ktera je našla preiskovalna komisija, še mnogo hujša in slabia, nego so ona, ktera so sedaj potom poročila prišla v javnost, kajti do-tični odbor je od vsega objavil le toliko, kolikor je bilo neobhodno potrebno da bi tako vse poročilo ne izgledalo že v naprej v popolnoma podjetniški luči. Vsled tega pa morajo biti med delavskimi rodbinami v našem mestu tem slabše razmere, ako se Že v poročilu javlja med drugim tudi sledeče: Povišanje plače do pričetka krize ni napredovalo vzporedno s podražitvijo najpotrebnejših živil in drugih potrebščin. Slaba hrana, preveliko nakopičenje delavskih rodbin v malih nedostat-nih stanovanjih in druge slabe razmere, kiere nastanejo vsled slabega zaslužka, so postale med neučenimi i a napol učenimi delavci tako sploš r.t, da morajo delavce dovesti do bolezni, zločinov, siromaštva in hlap-čevanja (dependence). Nadalje dobivajo delavci tako neznatno plačo in poleg tega jih) je Še toliko brezposelnih, da je njihovi večini skoraj nemogoče izposlovati duši in telesu zdrav ali za ljudi dostojen obstanek. Preiskava je toraj dognala vse ono, kar je bilo že davno znano, kar se pa dosedaj javno ni hotelo priznati. Vendar se pa mora komisiji oči tati to, da pri preiskovanju ni ravnala vsestranski, kajti preiskati bi so dalo še mnogo več, kakor se je preiskalo. Komisija je namreč dobila ©d razposlanih vpraševalnih pol le 642 nazaj, ktere so bile izpolnjene. Toda tudi med temi polarni je bilo nekaj nad 200 takih, ki niso bile pravilno izpolnjene. Vsled tega so preiskovalci preiskovali pred vsem navadne rodbine z navadnim števi lom članov, oziroma rodbine, ki obstoje iz očeta, matere in treh otrok pod starostjo štirinajstih let. Vendar pa preiskava tudi ni bila tako majhna, kakor izgleda na prvi pogled, kajti komisija je razposlala vpraševalne pole tudi raznim delavskim unijam, od kterih se jih je 34 odzvalo vpraševanjem. Is tega je sklepati, da so dotične unije same preiskale življenske razmere svojih Članov in potem o njih poročale ko- poročati. Toda tudi to ni zameriti časopisom, kterim je le na tem leže-£*?, da slikajo položaj naših delavcev kar v najpovoljnejših barvah. Središče ameriške obrti. Zvezin oddelek za delo in trgovino je ravnokar izdal poročilo, v kterem se bavi z "obrtnimi okraji" Zjedi-njenih držav tako, da je iz poročila razvideti, kako so pri nas razne obrti razdeljene po različnih krajih! in po koliko delavcev je zaposlenih pri teh obrtih. Iz tega poročila naj posnamemo za danes le ono, kar se nanaša na državo New York, kajti poročilo povdar-ja, da je New York z okolico najvažnejša obrtna centrala v Zjedinjenih državah. Ta okraj zavzema tako z ozirom na Število obrtnih podjetij ali tovarn, na naloženo glavnico, število delavcev in tudi glede množine izdelkov prvo mesto, in šele potem slede ostala industrijelna središča naše republike, kakor Chicago, Philadelphia, Boston, Pittsburg, St. Louis itd. Ni-jedno teh mest se pa ne more meriti z New Yorkom in njegovo obrtjo. V industrijelni okraj New York spada poleg mesta New York še šest manjih mest v countyju Westchester in mesteca v šestih sosednih county-jih države New Jersey. Povodom zadnjega ljudskega štetja je imel ta okraj 5,294,682 prebivalca, od kterih pa odpade samo na naše mesto nekaj nad 4,000,000 osob. V tem okraju, kteri meri 702 štir-jaški milji, je bilo pred tremi leti 2-5,257 obrtnih podjetij ali tovarn z glavnico v znesku $1,572,682,947. Povprečno število delavcev, ki so zaposleni pri teh podjetihi, znaša 654,988 in ti zaslužijo po $341.691,183 na leto. Od leta 1900 nadalje se je število delavcev pomnožilo za 21 in njihova plača za 28 odstotkov, kar po-menja le malo povišanje plače, kajti vse potrebščine so se izdatno podražile. Vrednost izdelkov znaša na leto po $2,144,488,093. K zgoraj omenjenim delavcem je treba še prišteti 80.472 takozvanih uradnikov, kteri dobivajo plačo, knjigovodij, klerkov itd., kteri dobe na leto po $94,547,089. Količina izdelkov je toraj izdatno bolj napredovala, kakor število delav-ccv, kar pomenja, da je moral v preiskovalnem letu posamezni delavec mnogo več izdelati, kakor preje. Zanimivo pri vsem tem pa je, da se je število takozvanih uradnikov, ki delajo za plačo, povečalo in sicer v mnogo več je j meri, kakor ono delavcev. Medtem, ko je število delavcev napredovalo od leta 1900 naprej le za 21 odstotkov, napredovalo je ono uradnikov za 46 odstotkov. Povprečni letni zaslužek delavcev znaša 537 dolarjev, oziroma nekaj nad deset dolarjev na teden, dočim znaša povprečni letni zaslužek uradniških delavcev $1175. Največ delavcev je zaposlenih v tovarnah za izdelovanje oblek, namreč samo v New Yorku 115,050 in od teh jih odpade 72,421 na tovarne, v kterih se izdelujejo izključno le ženske obleke. Pogled na politično situacijo v Avstriji. Domovinstvo na skem. DOPISI. Pen Argyl, Pa. Cenjeno uredništvo:— Prosim, sprejmite par vrstic v Vaš dnevnik, da sporočim rojakom, kako nam kaj gre. Od tukaj se ne čuje nikdar nič, ker sem jaz sam s svojo rodbino. V celi okolici ne najdem nobenega Slovenca ali Hrvata, le tu in tam kakšnega Slovaka ali Poljaka. Italijanov je pa kakor muh. Tukaj delamo na šihte vsak dan v mesecu, razun nedelj. Tudi plača ni prav slaba, a kdor ne zna kakega rokodelstva, tukaj ni za njega, ali pa dobi prav slabo plačo. Tukaj ni pre-mogovih rovov, ampak cement se izdeluje. Ker nimam nič posebnih novic sporočiti, za sedaj končam in pozdravljam rojake in rojakinje po širni A-meriki, Tebi vrli list Glas Naroda želim pa obilo vspehov. Pozdrav. Leopold Makuc. je toraj svojo nalogo do-izvršila, toda ono naše časopisje, običajno na dolgo in široko o vsakem poročilu vsake pre-— o tej ni hotelo Trimountain, Mich. Dragi gospod urednik:— Ker malo čitam iz naše naselbine, sem se jaz namenil napisati par vrstic. Vedno čitam iz vseh krajev sledovih krize. Tukaj se pa ni znalo za njo. Dela se vedno v globočini zemlje, vsak dan, razun nedelje. In tudi novega nič ni. Radi tega se toraj ne moremo pritoževati, da ni dela. Toda dva človeka morata delati za dve konjski moči. Hrana in stanovanje tudi ni nič kaj ceno. Po $18—20 na mesec. Seveda je tudi tu nekaj takih ki nimajo dela in ga ne morejo takoj dobiti. Čakati morajo par tednov potem se pa Že kje kaj dobi Pozdrav vsem znancem, Tebi Glas Naroda želim pa obilo naročnikov. Fran Škerlj. S trudom in silo je avstrijska zbornica rešila najvažneji parlamentarič-ni pensum: proračun. Sicer pa av-sirijska "ljudska" zbornica ni mnogo produktivneja nego nekdanji parlament kurij. Narodna nasprotstva obstoje dalje v stari ostrosti, spopol-njevanje zakonodaje v naprednem duhu ne napreduje in tolikokrati obljubljene socijalne reforme ostanejo vedno le — obljube. Vlada in stranko hodijo dalje po starih izhojenitl poteh in politično življenje se za-močvirja bolj in bolj. To stanje u-tegne še nekoliko časa trajati, ali vlada brez zanesljive večine, oziroma z večino, ki vsaki hip more postati manjšina, se trajno ne more vzdržati, istotako, kakor se ne more vzdržati parlament, kterega vladna večina je — istotako kakor opozicija — brez jasnega izvedljivega programa, parlament, kterega klubi so več ali ma-nje sami v sebi razcepljeni in se deloma tudi že mrvijo. Celo poljsko "Kolo" kaže že drastične vidne sledi razpadanja, istotako kakor "Slovanska jed not a". Še veliko žalostneje so razmere onstran Litve, kjer Ogrsko-Hrvatska s svojo nemadjarsko večino prebivalstva že 42 let (odkar je bil etabliran dnalizem) ječita v jarmu madjarske oligarhije in kjer vlada po razpadu koalicije popoln kaos. V Hrvatski se že dolgo časa vlada biez sabora, absolutistično; a na podlagi ultrareakcijonarnega volilnega zakona izvoljeni budimpeštanski državni zbor ni nikak izraz večine ljudstva na Ogrskem, ampak le manjšine — madjarske manjšine. Dokler ne besta ogrsko-hrvatski parlament in hrvatski sabor izvoljena na podlagi splošne, jednake in direktne volilne pravice, je izključeno vsako zboljšanje političnih razmer onstran Litve, naj pa že bosta ministerski predsednik in hrvatski ban kdorkoli Kon-sekventno izvedena splošna, jednaka i « direktna volilna pravica pa bode pomenjala začetek konca za dnalizem in madjarsko nasilno vladanje na O-grskem in Hrvatskem. Saj je oboje ioentično. Reška resolucija, ki je danes, v kolikor prihaja v pošte v razmerje do Ogrske, odpravljena, kaže na možnost hrvatsko-srbskega spo-razumljenja. Nje temeljna pogreška jo bila nje zadovoljenje z dualistično razdelitvijo habsburške monarhije, ki (:azdelitev) onemogoča vsako ozdravljenje države in iz vedenje narodne jf dnakopravnosti vseh narodov monarhije. To spoznanje se širi vedno bolj v vsem jugoslovanskem svetu in je v Hrvatski že izzvalo spreobrnenje duhov v antidualistiškem smislu, ki je bilo sicer res povspešeno na eni strani po aneksi ji Bosne in Hercegovine, na drugi strani pa po ogrski krizi, ki postaja vedno bolj akutna. Obe ti okolnosti dovedeta prej ali slej do razvitja ustavnega problema vsej monarhiji in še le potem se bode nadejati zmage slovanske večine prebivalstva, ko se premosti prepad med pristaši narodne in deželne avtonomije in ko se slovanski voditelji posamičnih! plemen sporazumejo za program, ki bode odgovarjal jed-nakomerno toliko njihovim narodnim potrebam, kolikor avstrijski državni ideji ter zahtevam moderne demokracije. To je narodno-federalistični program, ki daja državi, Vrxm je državnega, a narodom to- in onstran Litve, kar jim gre: jednakopravnost, naslonjeno na narodno avtonomijo! Nobena druga pot ne vodi do raz-motanja, marveč do povečanja par-lamentaričnega kaosa to- in onstran Litve. Z menjevanjem ministerstev in razpuščanji parlamenta, z jezikovni mi naredbami in raznimi drugimi sličnimi odredbami se doseza v naj boljem slučaju le hipno zboljšanje, nikakor pa ne političnega konBolidi-ranja in gospodarskega prerojenja te obdonavske države ter zadovoljenja nje narodov. Slika, ki jo sedaj zopet nudi avstrijska zbornica, kaže jasno, da bo-demo kmalo zopet pri isti mrtvi točki, ki je končno zapečatila osodo prejšnjega parlamenta kurij. Sploina situacija ostaja istotako nejasna, kakor je bila pred začetkom parlamen tarnega zasedanja. Dosedaj ni imela kitajska državna uprava nikakih določil in zakonov glede državljanstva ali domovinstva. To je seveda popolnoma umevno. Poznamo jih namreč kot čudake, ki so so zaprli za svoj kitajski zid, preko kterega ni bilo vstopa tujcu. Pa tudi sami niso hodili v svet ali se mešali med druge narodnosti, ktere so splošno, kakor še dandanes, kot božji sinovi, prezirali. Pojem o državljanstvu ali domovinstvu jim je bil seveda kot tak nepoznat, naravno, ker ga niso rabili. Živeli so v svojem nebeškem kraljestvu kot poseben del sveta, vzvišen in nedotakljiv po njihovih nazorih. Priznati pa se jim mora, da so kljub svojim čudnim kitajskim običajem, ki so prišli že v prislovice, v svojem krogu vrlo podjetni, delavni in nadarjeni ljudje. Tudi okusa jim ne manjka, dasi pribijajo včasih na križ po naših nazorih prva in naj-jednostavnejša pravila umetnosti in lepote. So peč svet sam za-se, kterega bi bilo preje natanko poznati, predno bi bilo izreči končno sodbo o njihovem delovanju, zmožnosti in umetnosti Evropska kultura pa je kljub njihove odpornosti v zadnjih desetletjih prodrla ta oklep. Prednost pred vsem imajo seveda trgovina, velika industrija in obrt. Tako, da ima Kitaj ska, ki se vedno bolj približuje in združuje s sosedi, že neštevilno tujih naseljencev, obratno pa se je izselilo tudi veliko Kitajcev v druge dežele, posebno v Ameriko. Pri tem pa so nastale, ker niso imeli državljanskih in domovinskih zakonov, ponovno velike zmešnjave in neredi, prepiri s svojci in tujci. To jihi je zapletlo večkrat v težke spore z zunanjimi državami, ktere so toliko časa silile vlado, da se je odloČila za ureditev domovinskih raz- DR. RICHTEKS "PAIN- j S steklenico PAIN-EXPELLERJA odpodite bolečine.l To sredstvo nima para. .Nie ne olajša tako hitro matijem, nevralgij itd. Dobi se v vseh [lekarnah po 25 in 50e. F. Ad. Richter & Co., ^15 Pearl St., New York. Pazite na varstveno znamko 9 sidrom. Slovensko katoliško podp. društvo G sveteBarban h Za ^jediigene države Severa« Amerika Sedež: Forest City, Psu Mcorporirano dne 31. januarja 1902 v državi 9UKXBNHQ fi Predsednik : ALOJZIJ ZAVER L, P. Box »74, Tormt Cttjr, Podpredsednik: MARTIN OBERZAN, Baz 51, Mineral, •L tajnik: IVAN TKLBAN, Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik: ANTON SflTDt, 114S E. SOth St., CUrolaad, Blagajnik: MARTIN 1CUHIC, Box 637, Forest CSty, Pa, mer. Zakon, kterega so uvedli, je sila priprost. Kitajci, ki bivajo tudi več let v inozemstvu, ostanejo kitajski državljani, dokler hočejo. Ko se vrnejo domov, morajo odločno izjaviti, ali hočejo biti inozemci ali ne. Če nimajo potrdila od tujega konzula, da so dosegli drugje domovinstvo, jih smatrajo za Kitajce. Nasprotno pa zgube v deželi vse lastninske pravice in prednosti, ktere uživajo domačini i a jih smatrajo kot za inozemce. Vsi tujci pa, kteri že dalj časa bivajo na Kitajskem, se morajo izkazati z do-movnico, ker jih sicer smatrajo po zakonu kratkomalo za Kitajce. Dalje določa zakon, da postanejo lahko domačini tudi vsi tujci, ki bivajo tam deset let, so še nekaznovani in imajo primerno premoženje. S tem so napravili važen korak napredku, vendar pa se še ne ve, koliko bodo te določbe odobravale sosedne države. SLUŽBO IŠČEJO. Tri Slovenke iščejo službo za v sa-loonu ali pa za v kuhinji Pilite na: L L., 228 Sterling St., La Salle, HL oblast, nego za to ji je, da se prikupi vladajočim činiteljem in da izpodrine iz starodavne postojanke slovenščino. Tako se plačujejo Slovenci za to, ker napolnjujejo tržaške cerkve. Ponemčevanje Opatije napreduje. V tamošnjo nemško šolo zahaja sedaj že preko 240 otrok. Šola se razširi v kratkem v šestrazrednico in nato v meščansko šolo. Opatijski Nemci so dali za nemško šolstvo doslej 40,000 kron. Poglavitna pomoč p& prihaja od vlade in od nemškega Schulvereina, ki je prav sedaj globoko segel v žep, prevzemši stroške za razširjavo šole. Italijanska požrtvovalnost. Podružnica "Lege Nazionale" v Trstu je imela lansko leto 8,800 članov, 1,800 več nego predlanskim. Dohodki so znašali 104,484 kron (med temi darila 75,123.68 K, volila 9,789.86 K), izdatki pa: za upravo 5,065.83 K, za vzdrževanje šol 17,187.22 K, osrednjemu društvu pa se je poslalo 87,021.49 K. — Podružnica "Lege Nazionale" v Zadru, ki ima komaj 10,000 prebivalcev, je NADZORNIKI: MARTEN OZBCMAJT, predsednik, Weir, Kane. KAROL ZATiAR, L madjoraik, p. e. Box §47, Faroe* Otf, FRANK KNAJTLJC, IL nadzornik, 900 Braddosfc dock, Pa. frank Sunk; m. madzoraik, 60 Mill gtroot, POROTNI IN rsizrvm ODBOB: PAVEL OBJtEGAR, predsednik porotnega s ft ore, Wsia, JOSIP PETEENEL, L porot* k, P. ft. Box M, IVAN TOENIC, IL porotaik, P. ft. Box KO, Tvnmš £fjp, fe. ■-Si Dopisi naj ee poiOjaj© L tajniku: Forest City, Pa. IVAN TELBAN, If. Draitveno glasilo je "GLAS NARODA". imela lansko leto 50,000 hodkov. kron do- Umor radi kruhofconrtra. V Sen Danielu je pek Brsida z nožem zabodel na eeett svojega konksnsts peka Zoratto. Slednji je na mesta izdihnil, morile« pa je in ee domneva, da je izvršil samomor. r Ai mr ......... KAJ DELAJO NAŠI NARODNI NASPROTNIKI? Nemžtvo v Gorici. Goriški Lahi so v svojem sovraštvu do Slovencev tako zaslepljeni, da ne vidijo nevarnosti, ki jim preti od Nemcev. Doslej so se tej nemški nevarnosti posmehovali, danes so že navezani na nemški kapital in pride dan, ko postanejo ponižni hlapci oholega nemštva. Nova "Banca commerciale triesti-t" se je lepo vsedla na gorko mesto bankerotne "Popolare". Vsakdo ve, da tiči za to banko nemški Bank-verein, kteri ustanovi takoj podružnice v Tržiču, červinjanu in Kormi-nu. Obče znano je, kako hitro se razvija posebno Tržič in pride čas, ko postane to mesto drugi Trst! Za nemški kapital bode tu pravi Eldorado in že danes kar mrgoli Nemcev tam doli. Bank ver ein je napravil to raj imeniten kšeft; izposloval je od vlade dvamilijonsko posojilo za ma lenkostne obresti, tako, da profitira ta banka samo pri tem opravilu vsaj 5 odstotkov, kar daje od dveh milijonov 100,000 kron na letol Toraj lepa svota, s ktero bodo gradili nemške trdnjave v Furlaniji, a tamoŠnji Lahi so taki tepci, da pojejo sedaj slavo tej banki, češ, da je "rešila italijanstvo Gorieje! Gospodje od "Commerciale" pa že danes kažejo rožičke; izjavili so namreč kar odkrito, da v Gorici ni dandanes laške firme, kteri bi se smelo dovoliti nad 10,000 kron kredita. Toraj še ni dobro pričela ta banka poslovati, že zapira svoje moinjičke laškim tvrdkam. Dobra lekcija! Pri Sv. Ivr ▼ Trata je bila do predkratskim običajna samo slovenska služba božja; izza uka za tržaškega škofijstva se je uvedla sedaj tudi italijanska propoved ob nedeljah in praznikih v omenjeno cerkev. Ali "je nova uvedba po tre b- Italijanski sotijalni demokrati poživljajo v svojem listu "Lavora-tere", naj ne dš, noben sodrug "Legi Nazionale" niti vinarja, dokler bode ustanovljala laške šole v čisto slovanskih krajih. Izmed najvažnejših nemških društev je "Splošno nemško jezikovno društvo" (Der Allgemeine Deutsche Sprachverein), ki mu je namen, da goji nemški jezik. To društvo hoče vzbujati ljubezen in zanimanje za nemščino, prav posebno pa skrbeti za to; da se nemški jezik očisti in da se potrebijo iz njega tujke. Društvo šteje 316 podružnic in pieko 29,000 članov j v dosego svojih! namenov izdaja mesečnik v 34,000 izvodih. Slič-nega društva bi bilo tudi Slovencem treba. Koliko je še nemških in drugih inojezičnih ostankov v našem jeziku; kako nedostatna je raba slovenščine pri posameznikih i Priznati moramo, da v čistosti jezika nazadujemo. To nam spričujejo nekteri slovenski" listi, ki pišejo tako slovenščino, da se Bog usmilit Splošno nemško šolsko društvo (Allgemeiner Deutscher Schulverein) ima sedež v Berolinu. Ohranitev nemštva v inozemstvu mu je namen, ki ga doseza, ustanavljaje in podpirajo nemške šole, vrtce in knjižnice; društvo deli ustanove, posreduje, kadar se oddajajo učiteljske službe, in skrbi za živahen stik z Nemci, živečimi izven nemške države. Društvenikov je preko 38,000, dohodkov je bilo leta 1907 265,559 mark. Na cesti operiran. Ko je hotel včeraj zvečer Thomas Carey, 18 let star, ter voznik za tvrd-ko Abraham & Strauss v Brooklyn Borough v New Yorku s svojim vozom prevoziti tir Brooklyn Bapid Transit železnice na Bay in 18. ulici, Bath Beach, je pridrdral iz 6 vozov obstoječ vlak ter se zapodil v voz; konj, voz in voznik so prišli pod prvi voz, ki jih je vlekel 75 čevljev na-piej. Ko se je vlak vstavil, se je ugotovilo, da se more dečka le na ta način rešiti, če se dvigne gorenji del voza. Poklicano možtvo Truck Company 143 je dečka rešilo čez nekaj minut. Trije zdravniki so ga položili na zemlje ter mu amputirali desno nogo, ki je bila popolnoma zdrobljena. Dve ženske ste držali dečkovo glavo ter mu močile ustne z brandyjem in ledeno vodo. Ko so mu nogo odrezali, so ga prepeljali v Kings County bolnico. Da bi okreval, ni veliko upanja. Motormana vlaka so zaprli. Oče ponesrečenega dečka je James Carey POZDRAV. Pred odhodom v staro domovino pozdravljam vse prijatelje in znance v Mineralu, Kansas, in okolici. New York, 28. m al. srpana, 1909. Anton RadeL Pred odhodom v staro domovino pozdravljam vbo znance in prijatelje v Little Falls, N. Y., posebno pa svo-j j ženo in otroke in celo mojo družino, društvo sv. Pavla, društvo sv. Barbare, društvo sv. Štefana, žensko društvo Marija Pomagaj in vse tiste, ki so me spremili na kolodvor. Živio 1 Na svidenje l New York, 28. maL srpana, 1909. Ivan Baje. Pred odhodom v staro domovino pozdravljam vse znance in prijatelje v Little Falls, N. Y., posebno pa svoje tovariše v hiši štev. 10 Saley St., društvo sv. Jožefa in vse tiste, ki so me spremili na kolodvor. Živio 1 Na svidenje! New York, 28. mal. srpana, 1909. Ivan Košir. Pred odhodom v staro domovino pozdravljam vse znance, prijatelje in prijateljice Širom Amerike, vse fante, ki smo bili skupaj na Pleasant Valley, Pa., posebno pa Ivan Tušar-ja. Vsem skupaj kličem: Na veselo svidenje! New York, 28. mal. srpana, 1909. Martin Črešnovar. Pred odhodom v staro domovino pozdravljava vse rojake in rojakinje širom Amerike, posebno pa sestro in njenega moža ter brata in njegovo soprogo v Claridge. Objednem tudi priporočam, kadar se kdo poda ▼ staro domovino, naj se obrne na Frank Sakser Co., ker pri tej tvrdki ee lahko vse preskrbi; kadar pride človek v njeno hišo na 82 Cortlandt St., New York, se mu ravno tako zdi, kakor bi že bil v stari domovini Vsem skupaj kličeva: Z Bogom! New York, 28. mal. srpana, 1909. Matevž in Marjana Novak. Pred odhodom v staro domovino pozdravljava vse rojake in rojakinje širom Amerike, posebno po mojega soproga Alojzija Černe, kakor tudi mojega brata in svakinjo. Vsem prijateljem in znancem kličeva: Na svidenje v stari domovini! Bog vas živi! New York, 28. maL srpana, 1909. Marija in Otmar černe. Pri odhodu v stari kraj pozdravljam še enkrat vse rojake širom A-merike, posebno pa one v Sheboygan, WL, in vsem skupaj kličem: živili vsi skupaj, dokler se zopet ne vidimo! New York, 28. maL srpana, 1909. Fran Majerle. SKRETANJE PARNIK0Y. Sledeči parniki odpUqejo% NEW YORKA: AUSTRO - AMERICAN PBOGJ2. Iz New Yorka v Trst-Reko: Oceani* .................. 4. avfe Martha Washington ...... 11. avg. Argentina .............. L aipt Laura .................. M. upi Martha Washington ......36. ssfi HAMBURG AMERICAN PROGA!. Iz New Yorka v Hembezg: Kaiserin Avg. Victoria .... 7. kt^ Deutschland ............ 14. aig. President Lincoln ........ 1& av^ Cincinnati (novi) ........ 2L try, Bluecher ................ 26. arvg. Amerika ................ K. avQ. RED STAR PROGA Iz New Yorka v Antwerpen: Kroonland .............. 7. ity. Lapland ................ 14. any, Vaderland .............. ZL avg. Zeeland ..................28. avg. HOLLAND - AMERICAN PROGA Iz New Yorka v Rotterdam: Noordam ................ 3. avg. Rotterdam (novi) ........ 10. Ryndam ................ 17. New Amsterdam..........24. ary. Potsdam ................ XL avp. Noordam ................ 7. stpA Rotterdam .............. 14. sept. Ryndam ................ 2L sept. AMERICAN PROG A Iz Ne Yorka v Southampton: Philadelphia ............ 7. St. Paul ..................14. New York .............. 8L St. Louis ................ M. Philadelphia ............ 4. S\ Paul................XL New York .............. 18. ■a ali ne, za to ne vpraša duhovska ter po poklicu policaj SEVERO NEMŠKI UJ&YO. Iz New Yorka v Tli—hib Kronprinz Wilhefan ...... t. avg. George Wa*hingto« (aori).. fi. Kronprinzessin CeaiHe----lf avg. Bremen ..................12. avg. Koenigin Louise..........14. avy. Prinz Friedr. Wifeehn 17. Wfffm HARMONIKE boats! kakoxinelcoli vrste lzdelajem 1» popravljam po nalnllflh cenah, a dol trpotao In sanesliivo. V popravo s* nesljivo vsakdo posije, ker ^tm fe aa« 16 let taka] ▼ tem posla ia seda) v svojem lastnem doma. V popravek vsa« men kranjske kakor vse drage birmo-nlke te raČonam po dela Vikorls« »o« nbtrn Ores nadalinlh uoralniv. JOHN WENZfeL, 1017 £. 62nd Str.. Cleveland O. FRANCOSKA PROGA Iz New Yorka v Havre: La Savoie .............. S. Mg, La Touraino ............ 12. ary. La Bretagne ............ Us. avy, La Lorraine ............. 99. avp. La Tooraiae ............ S. ospi. La Provsnee ............ t. ospi. La Savoie .............. Ml sept, La Lorraine ............ 7Š. sept* WHITE STAB PROGA. Is New Yocfca v fliii*1—i|ili« Oceanic .................. 4. Mf Teutonic ................ 11 Mf Adriatic ................ lfl. Mf • flk MBi Oceanic ................ L espt. T^utomo ^ ilp^ Adriatic ................ 15. za vsebino tujih oglasov ni odgovokid ni upsavni-SrVO NXf USCIHllATVO. y j..,». ■ WW*** •tpslovans Katol. iednota. dne 24. januaija 1901 ▼ državi Minnesota Sedež v ELY. MINNESOTA WOUDhlSJ: : HUNK MEDOft, 9483 Ewiaf Ar«., go. Chiae«o, HL Bedpredeednik: IVAN GEJLM, P. O. Box 57, Biaddoek, Pa. Glavni tajnik : JUHU L. HBOZIC, P. O. Box 434, By, ifi™ Pwaoftni tajnik: MAKfl KERil&NIK, L. Box 383, Books Spring, Wyoming. Blagajnik : IVAN GOVŽE, P. 0. Box 106, Ey, NEO i ALOJZIJ VEKANT, predsednik nadzornega odbora, eor. 10. are. * dobe Street, Soatk Lorain, O. IVAN PRIMOŽIČ, IL nadzornik, p. O. Box Ml. Jivaleth, MIH AW. KLOBUČAR, HL nadzornik, lift — 7. Street, Calxmet, IVAN KERMNIK, predaednik porotnega odbora, P. Box 138, Pa. IVAN N. G66AR, IL porotnik, 6313 Batler Street, Pittsbmrg, Pa. £VAN HXRHAR, m. porotalk, Box W, Ey, Mine. Krajevna drmfttva naj blagovolijo pošiljati vae dopise, prtmembe «-fla* im drm^tt lictia« aa glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box Mi By, USjkx^ po svojem tajnika in nobenem dragem. Denarne poialjatvs ar' pošiljajo krajevna draštva aa blagajnika : J#HN GOUZE, P. O. Box 106, Ely, Minn., po -rojem zastopnika ia no-Wn«E dragem. Zastopni'' krajevnih društev naj pošljejo iaplikat vsake feiiljatve tmdi na glavnega tajnika Jednote. Vmt pritošbe od etrani krajevnih društev Jednote aH posameznikov aaj pošiljajo aa predsednika porotnega odbora: IVAN KERŽISNIK, Bes 136, Baidiae Pa. Priltjani morajo biti vsaki podatki Tfr km pitoAc Draštveae glasile je 'GLAS NARODA1'. Drobnosti. kranjske novice. V Sori »tonila. Iz S Ure Oseliee se poroča: Žalostno po jo zvonovi, ker je ntonila na Trebiji Katriea Jelenova, majekioa sicer, a veselje starine v in vseh. Otrok je šel čez brv oei Soro zvečer ob 6. in padel v naraslo vodo. Iskali so jo in dobili šele drugi dan. To so bedaki. "Touring Club ita-liano", laško športno družtvo s sedežem v kraljestvu, je izdal turistično karto Primorja in Kranjske. V tej karta nahajamo sledeča imena: Za Logatec Longatieo, za Vrhniko Nauporto, za Bitrico Bisterza, za Klanec pri Herpeljah S. Pietro di Madras (ali je to modras ali pa glavno meeto vzhodne sprednje Indije f) za Sočergo San Sirio, za Vršeč Ver-aura. V tem Touring-clubu morajo biti zbrani lepi eksemplari! Kušek povod prepira in pretepa. Čevljar B. je imel prijaznega psička, kterega je prodal za 10 K, kar pa njegovi ženi, ki se s svojim možem nič posebae ne razume, ni bilo prav in je vedno godla ter zahtevala kotleta nazaj. Ker je bilo možu slednjič te godbe le preveč, je zankazal svojemu vajencu, da je 11. julija okoli 10 zvečer na Bregu pri Ljubljani prijel njegovo ženo za roke, mol je potem pa porabil svoje fizično moč in pokalo je po ženi, da je bilo joj. Razumno je, da žena ni molče držala hrbta, ampak je kričala in obdajala svojega moža z raznimi priimki, na ktera je m oš revanžiral z batinami. Občinstvo m je početju obeh silno zgražalo in je knžek lahko vesel, da je dobil boljšo hišo in prijaznejšega gospodarja in gospodinjo. E noieiu Je sunil Janez Modes tin brec povoda Ivana Jereba iz Rovt ter ga teško ranil na stegnu in poleg eraa. Jerebe so prepeljali v deželno bolnico, a je malo upanja, da bi o-kreval. PRIMORSKE NOVICE. Nesreča. Iz Gorice: Dne 14. julija okrog 6 ure zvečer se je peljal na južni kolodvor profesor goriške bo-goalovniee dr. Tariao, bo teč se odpeljati n* svoj dom v Gradež. Ker se je že mudilo, je velel izvoščekn hitro voziti. Res je konj dirjal z vso silo tako, da je dr. Tariao menil, da se je konj splašil. V tem strahu, da se ne bi primerila kaka nesreča, odpre vrata in skoči z voza. Priletel je z vso ailo v drugo kočijo, ki se je pripeljala nasproti. Obležal je brez aavatti. Prenesli eo ga v bolnico —rfljnili bratov, kjer se j« zvečer nekoliko aavedeL Ima pititm—ns možgane in tudi v notranjosti mora biti poškodovan. laške vajaške vaje se bodo vršile letos v beneški ravnini do avstrijske meje, in bodo imele po možnosti značaj prave vojne a Avstrijo. Vajam vojni minister odi v svo- ji bojni luki Spezziji posebne, pritrjene zrakoplove za nadziranje obali. Mladi tatovi. Pred kratkim je bilo čitati v tržaških listih, da je neki 131etni deček skočil pri belem dnevu skozi odprto okno v pritlično stanovanje in skušal z železnim drogom vlomiti v razna predala. Ujeli so ga in izročili policiji. Ta ga je pa, ker je bil premlad, vrnila materi. Podobni slučaji se v Trstu sila množe. Zdaj so ujeli 121etnega dečka R. M., ki je ukradel pri nekem peku zavoj boljšega peciva. Na policiji so ga seveda energično posvarili in podučili, da ima razločevati moje in tvoje, in ga nato radi mladoletnosti izpustili. Toda pretekla še ni ura, ko je bil dečko že zopet na policiji. Zmuzal se je v neko tobakarno in izmaknil zavoj d uhana. Tobakarnar je stekel za njim, ga ujel in izročil stražniku. Na stražnici so ga pošteno ošteli in ga zopet izročili domačemu varstvu. Nesreča na cesti. Za gradom v Gorici se je prevrnil naložen voz na 41-letnega mizarja V. Gorjanca. Šel mn je čez prsi in ga tako poškodoval, da je po noči umri. Nevaren tat je 27 letni Josip Širok iz Gorice. Na pokopališču je ukradel s Patscheiderjevega groba venec iz bronca vreden 200 K. Gos-pej Hinteregger je pokradel 20 rjuh, 20 brisalk, 4 odeje, tri slike in še druge reči v vrednosti 128 K. Ukradel je tudi dva kotla. Sodnija mu je prisodila za to 18 mesecev ječe z jednim postom vsak mesec; ko prestane kazen, ga postavijo pod policijsko nadzorstvo. Tatovi Neznani tatovi so udrli ponoči v trgovino A. Peeile na voglu uliee proti Soškemu mostu v Gorici ter pobrali 7 kron drobiža, dve žepni uri in nekaj drugega, skupne, vrednost 25 K. Potem so obiskali trgovino Petra Pecile v ulici Luigia, kjer so pobrali denarja, sladkorja, salama, kave, cigar in tobaka v skupni vrednosti 150 K. Tatovi so obiskali tudi trgovino Mazzolini v Oglejskej ulici, kjer pa niso napravili nikake znatne škode. Klatili so se okoli po poljih in v predmestjih Gorice 3 fantiči. Rudolf Pušič, star 18 let, Albert Zbona, star 17 let, ia 221etni Josip Weinberger, vsi iz Gorice. Polieija jih je ujela Podturnom na nekem hlevu. Dobili so kazni po 8 dni j zapora vsak. Pretep je bil nastal v Kostanjevici na Krasu med mladeniči iz Kostanjevice in Temnice. Pri tem sta bila dva ranjena, 291etni Al. Pahor v obraz, 231etni Klaro I Rogelja je pa ranjen z nožem v prsi. Obo se nahajata v goriški bohrieL ŠTAJERSKE NOVICE. Sleparjenje a starim denarjem. Kočijatž N. Javorič iz Trsta se je pripeljal v Maribor in si nakupil pri bančni podružnici več starih dvagol-dinarjev. Plačal jih je po 2 K 90 v. Nato je šel po gostilnah in jih izd ar-j al in menjaval sa pet kronske novce. Do zadnjega se mu je posrečilo, zad- CARNEGIE TRUST COMPANY, 115 Broadway, New York. Qlavaica, prebitek in aerazfeljeal dobički. 2-500.000,00 Dragi pripomočki.....................§15.000.000,00 URADNIKI i Charles C. Dickinson, President. Jas. Ross Ctrran, Vice-President. Fredzrick h. Parker, Vice-President. Rob. L. Smith, Secretary and Treasurer. Stanton C. Dickinson, Asst. Treaa. Rob. B. Mhokhead, Asst. Secretary. Alb. E. Chandler, Aaet. Trust Officer. Lawrence A. Ram age, Trust Officer. Lev ester G. Ball, Auditor. Depozitarna za državo in za mesto New York. Sprejemajo se vloge posameznikov, tvrdk in korporacij-Piačujejo ee obresti na čekovne vlofre. kakor tudi na rezervne fonde. Najlepše shfambe na sveta, pod bančnimi prostori. Varnostne shram biče se oddajo za letno najemščino po $5 in ve£. nji pa je bil jubilejnega kova 1867 in se bolj vidno razločeval od ostalih. Gostilničar mu ga je vrnil, obenem pa opozoril stražnika, ki je Javori ča prijel in odpeljal na policijo, kjer so dognali, da je ta manever že dvakrat v Mariboru srečno izpeljal. Oddali so ga sodišču. koroške novice. Električni tok je ubil v centrali v Bivšaku pri Bistrici na Koroškem dr. Kunsta iz Monakovega. Inžener Walter ga je hotel oprostiti, prišel pa je sam v dotiko z močno napetim tokom (15.000 voltov), ki ga je vrgel s tako silo ob rob stroja, da je dobil smrtne poškodbe, in bo le težko okreval. Slovenski napredek v PUberku. Iz Pliberka poročajo: Smihelska hranilnica in posojilnica je kupila v na-sem mestu veliko hišo, nekdanjo pivovarno, kjer se napravi Narodni dom. Obenem je začela v tej hiši poslovati nova posojilnica za Pliberk. Tudi slovenska občina Blato dobi v tej hiši svojo pisarno. Dosedaj v Pliberku ni bilo slovenske gostilne, dasi je mesto le umetno nemško, a okolica popolnoma slovenska. hrvatske novice. "Veleizdaja" brez konca. Zagreb, 15. julija. V Mitrovici se je proti nekterim Srbom, ki so peli srbske pesmi, uvedla preiskava radi vele-izdaje. "Veleizdaje" je obtožen 701etni pravoslavni duhovnik v Terbiku na Hrvatskem, Ivan Vuketič, ker je rekel orožniku, ki je vstavil nekega kmeta s srbsko trobojno kokardo na potu v cerkev, naj ga izprašuje po božji službi. Duhovnika so uklenili in peljali na orožniško postajo, kjer so mu povedali, da je obtožen vele-izdaje. ■•» - Obrambno delo Hrvatov. Zagrebški "Obozor" je sprožil pred kratkim lepo idejo: naj bi se našlo 1000 Hrvatov, ki bi vsako leto nabrali v svojem kraju, mestu ali okolici, v svoji rodbini ali med znanci po 100 K za istrsko Ciril-Metodovo družbo. Ti rodoljubi bi tvorili narodno vojsko in naj bi jim družba poklonila tudi poseben znak. — Kakor poroča "Obozor", se je temu pozivu odzvalo že mnogo Hrvatov. RAZNOTEROSTI. Žena poslanca Vlada pomiloečena. Znano je čitateljem, da je bila žena rumunskega poslanca Vlada na Ogrskem obsojena na en mesec ječe, ker da je učila otroke rumunskih pesmi in govorila proti mažarskemu jeziku. Mažari so mislili, da bo gospa prosila pomilošeenje in jim ne bo treba izvršiti obsodbe, ki je ogrskim razmeram v sramoto pred vsem kulturnim svetom. Toda gospa je odločno odklonila vsako talco ponudbo in je imela nedavno nastopiti kasen. Madžarom je postajalo vroče in famnilH so pritiskali na višje sodišče, da uniči razsodbo prvega sodišča. A to je ostalo trdo. Medtem se je bližal tudi mednarodni zdravniški kongres v Budimpešti in rumunski zdravniki so že poslali izjavo, da se ga ne udeleže v znak protesta proti postopanju Mažarov Romuni. Lu glej Čuda! Dan pred nastopom je prejela gospa Vlad obvestilo, da je pomilo-šeena. Predložil je dotičeo prošnjo sam pravosodni minister I Dvoboj. V pariški okolici sta se 11. julija sabljala poslanec Cecaldi in odvetnik Moro radi nekega prepira. Advokat je bil težko ranjen na roki. Analf abeti med rekrutl v različnih državah. Nemčija stoji glede šolstva na prvem mestu; ima 9,750.000 učencev in izdaje v šolske svrhe 520 milijonov mark na leto; zato pa ima tudi najmanj analfabetov med vojaškimi novinci, namreč 0.05 odst. Za njo pridejo Švedska, Norveška in Švica z 0.1 odst.; Danska ima tudi le 0.2 odst., in Vel. Britanija 1 odst. analfabetov. Holandska ima 2.1 odst., Francija 4 odst. in Finlandska 5 odet. analfabetov. V precejšnji razdalji od teh stoje Belgija a 1&2, Avstro-Ogrska z 25.7, Grška z 30 in Italija z 31.3 odst. Nad polovico novincev ni znalo ne čitati ne brati na Bolgarskem in Srbskem, Ruskem, Portugalskem in Španskem; v zadnji vrsti stoji Romunska s 75 odet. analfabetov. Pomiloščenje za vojake. MLADENIČI V VOJAŠKI DOBI POZOR 1 Ker nam je vaš blagor na srcu in bi vam radi prihranili, ako se slučajno vrnete v domovino, marsiktero ( grenko uro, vas s tem ponovno opo- I zarjamo na sledeče: Na naše vprašanje pri e. kr. avstrijskem generalnem konzulatu v New Yorku glede amnestije smo dobili sledeči odgovor: "Njegovo c. L kr. Veličanstvo je zagotovilo z najvišjim odlokom, datiranim z dne 26. novembra 1907, za vse begunce, dezerterje in tudi one. kteri so eno ali več orožnih vaj zamudili, AMNESTIJO (POMILOŠČENJE), ako se ti ljudje OSOBNO in najkasnejše do 1. DECEMBRA 1909 prijavijo pri kaki tozemski politični ali vojaški oblasti. Pred povratkom v domovino naj se prosilci v svojem lastnem interesu predstavijo e. kr. generalnemu konzulatu v New Yorku, kjer se imajo legitimovati s kakim osobnim dokumentom (vojaško knjižico, delavsko knjižico, potnim listom, sliko). Tam se jim izroči legitimacija in s to prosijo v domovini pri kaki tozemski politični ali vojaški oblasti pomiloščenja.'' Rojake mladeniče prosimo, da se tozadevno na nas obrnejo, ako jim je kaj nejasnega ali nerazumljivega, vsakemu smo na razpolago in vsakemu pomagamo z dobrim nasvetom. Dalje nam je pisal c. in kr. generalni konzulat v Chicagu, ILL, da se imajo v bodoče prošnje za oprošče-nje ali preloženje orožnih vaj pošiljati vsako leto do konea meseea januarja na pristojna mesta. Opozarjamo toraj one mladeniče, kteri so že tri leta odslužili ali so bili nadomestni rezervisti in niso odslužili orožnih vaj, da poverijo sade-vo nam; vsestranska skušnja tudi na tem polju vam bodi porok, da spremlja naše podvzete korake vedno le uspeh. - ■ —j v —■ Opozoriti moramo tudi one mladeniče, kteri pridejo za orožne vaje drugo leto na vrsto, da nam pišejo pravočasno in pošljejo svojo vojaško knjižico. Prošnja o pravem času je namreč vedno uslišana, stroški pa so tako majhni, da se ne izplača imeti radi takih stvarij sploh kako skrb. Upamo, da smo z gori navedenim našim rojakom-mladeničem ustregli, pričakujemo, da store vsi svoje dolžnosti, ker vedo, na kak način se lahko iznebijo sitnosti, Če ae vrnejo ▼ stari kraj. Uredništvo "Glasa Naroda". slovenci in slovenke, naročajte se na "glas nahoda", največji in najcenejši slovenski dnevnik! (T Niije podpisana priporočam potujočim 81ovencem in Hrvatom svoj ................ SALOON 107-109 Greenwich St., New York City kjer točim vedno dobro pivo, doma prešana in im-portirana vina, fine likerje, ter prodajam izvrstne smodke.................... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči.Slovenci in Hrvatje dobe...................... stanovanje in hrano proti nizki ceni. Postrefba solidna. Za obilen poset ae priporoča.................. PRIDA von KROGE 107-199 Oraawick Stmt, NEW YORK. N. V. POZOR ROJAKH Novoimajden, faraatuaaa, zdrava Alpen Tinktura za plešaste ia golobrad-ce od kterega. ▼ 6 tednih lepi, gasti lasje, brk! ia brada popolnoma nafee)o. ft. amatlaam ia trguje v rokah, nogah ia krila, kakor (kotne noge, kbj« oCaaa, bradoviee in ozebline, vse te bolcdtt Se popolnoma odstranijo. Da je to ranica, ac jam« »600. Pilite tekoj no cenik? & teren Vam ptBfm mml t _______________ .... ______________________ KITAJEC JE ZAPELJAL BELO ŽENO. George R. L. Burk, trgovski potnik za neko tvrdko na Broadwayu v New Yorku, je vložil proti Kitajcu Chu Gar, ki ima na Doyers ulici prodajalno perila in patentovanih zdravil, odškodninsko tožbo na plačilo 15 tisoč dolarjev, ker mu je odtujil ljubezen svoje žene. Kakor v drugih slučajih), je tudi v tem misijonsko delo vzrok zmešnjave. Gospa Burk se je spoznala z Chu G arom že pred 11 leti, ko je imel v bližini njenega stanovanja v Harle-mu pralnico. Ona je bila takrat Bta-ra 17 let in njena mati je bila, ki se je prva seznanila s Kitajcem. Poučevala ga je v svojem stanovanju v veri in mu razkladala sv. pismo. Toda Kitajec se je začel k malo bolj zanimati za deklico, kakor za poučevanje. Donašal ji je darove, ji razkazal Chinatown in čez štiri ali pet let je bilo občevanje že bolj intimno. Pred nekako jednim letom se je spoznala Lillian, Kitajčeva ljubica, z Burkom. Nehala je Kitajca poučevati v veri in se omožila z Burkom meseca februarija. Chu Garju je pa pred poroko pisala odslovilno pismo. Toda ta, ki se je od tega časa povzdignil do trgovca v Doyers ulici, sc ni pustil z lepa otresti. Pisaril je tudi nadalje ognjevita ljubimska pisma in že koueem meseca marca je spravil gospo Burk tako daleč, da se je začela zopet z njim shajati. Toda ni trajalo dolgo, da je zasačil Burk svojo mlado ženo pri branju nekega pisma, kterega je takoj raz-tigala, ko je vstopil. Sestavil je raztrgane kosce zopet skupaj in prona-šel, da je bilo ljubimsko pismo. Naslednji dan je vzel svojo ženo k svojim odvetnikom, kjer je vse priznala in izpovedbe zaprisegla. Tožba je sledila, a Kitajec sedaj vse taji. Chu Gar je že bolj prileten, nima kite in se nosi po amerikansko. BOLEZNI V VROČEM VREMENU VSAKI NAJ SE VARUJE BOLEZNIJ VROČEGA LETNEGA ČASA. To je isti letni čas, v katerem človeško telo največ slabi, vsi glidje so izmučeni in življenski organi rajpristopnejfii raznim posmbelnim kalem bolezni. Nihče naj ne čaka na zdravila do jutri. KATERA DANES POTREBUJE. Pifiite v slovenskem jeziku, ali pridite osebno takoj k na&in svetovno znanim zdravnikom, kar Vam bode gotovo v korist ter Vas obvarvalo nevaxnejih boiezni j in posledic. Prav nič ne stori kakAni so simptomi Vafie bolezni, kako slabo se počutite, ker tukaj zadobite takojšnjo sigurno pomoč. Pustite se se tudi Vi od naSili Vroči poletni čas je najnevar-neji za otroke. Ne pustite VaSih malih, katere toliko ljubite, oveneti ter jih telesno " uničiti v tem poletju, radi Vaše zanemarjenosti. Če se ne čutijo dobro, prinesite jih semkaj, ali pišite v slovenskem jeziku kajti srečni bo-dete viditi jih zdrave in krepke ko dorastejo. PoBljite takoj za 15 centov poSt-— nili znamk za Dr. E. C. Collinsa -m znamenito knjigo "Človek, njegovo življe-H nje in zdravje" pisano v slovenskem jeziku S katera obsega 240 strani iz katere bodete gj razvidih, kako ohraniti trdno zdravje in H kako izgubljeno nazaj dobiti. | COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE | 140 West 34th Street __New York CUy MS | | Dr. J. J. McGlade, Dr. J. F. Co vie, zdlavniška ravnatelja. H T g ■ URE: .?. • • ' « svoje družine, svojih prijateljev in drugih. pivo je najbolj priljubljeno tei se dobi r vser »o )*ic gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri flee. TrtrnJkir-ju 6102 St Clab • •• - * kteri Vam drage volje vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING C0MPAN> CLEVELAND, O. Avstro - Amerikanska črta [preje bratje Cosulich ] Najpripravnejša in najcenejša parobrodna črta za Sliwnce in Hrvate. Novi parni k na dva vijaka "Martha Washington". Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Cene Tožnik listov iz New Torka za IIL razred Vsi spodaj naveden>novi parobro-di na d*a vtyaka imajo bres-Mfcni brzojav: ALIOS, LAUBA, WASHHTGTOH ■mJb im Juija ae bo-deta Bgeraj aavedenemn brodorja pridnima fte dra draga nora potniška panika. TBSTA............................... LJUBLJANE.................................. BBKB................................... ZAGREBA...................................... KARLOVGA................................... n. razeed do TBSTA aH BBKB....................,^50.00, 55.00 i 0M0 $36. Ot 3C.60 36.00 37 JO 37Ji Agents, ______!___ ufl&MSU Vstanovljena doe 16. avgusta 1905. Inkorporlrana 22. aprila 1909 v državi Penna. s sedežem v Conemaugh, Pa. GLAVNI URADNIKI: : HTHTATIL ROVANSEK, R. F. D. Na. 1, Coaaaiaasfc, Pa. : GEORG KOSS, 524 Broad St, Jokaatawa, Pa. ,Tai tajnik: IVAN PAJK, L. Box 328, Conemaach, Pa. i tajnik: STEFAN ZABRIC, P. O. Box 641, Conamangk, Pa. ik: FRANK SEGA, L. Box 238, Conemanfh, Pa. Ua«ajaik: IVAN BREZOVEC, P. O. Box fl, Ooaemaafk, Pa. NADZORNIKI: KOCJAN, predsednik nadz. odbora, Box 237, Carratt, Pa, MIHI PEŠKO, aadaoraik, P. O. Box 101, Cbncaoaagfc, Pa. DRKITFTTJ, nadeornik, L. Box 276, Conemaagk, Pa. POROTNIKI: BAVDEK, predsednik porot, odbora, Box 242, Dnnlo, Pa. KRIVEC, porotnik, Box 824, Primero, Odo. GLAVIC, porotnik, P. O. Box 823, Coaemaafk, Pa. VRHOVNI ZDRAVNIK: L BRALLEER, Greeve St., Conemaagk, Pa. I draitva, oziroma njik uradniki so aljmdmo proieai pošiljati Tsoat xa blagajnika ia nikomur dragem, tso drage dopise pa tajoflra ▼ slaSaja da opazijo dnrftveni tajniki pri mesečnik poročilih, aH ah kjersibodi t poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj le aemadoma mamam' na urad glavnega tajnika da so v prihodnje ivL Bnitveno glasilo je "Glas Naroda". Iz urada gi. tajnika S. D. P. Z., Conemaugh, Pa. ASESMENT ZA MESEC AVGUST, 1909. Aseement za mesec avgust se razpošilja na vsa krajevna društva spadajoča k "Slovanski Delavski Podporni Zvezi", kakor po navadi, in sieer: Vsaki član plača asesmenta $1.00 v pokritje stroškov smrtne in bolniške podpore. > OPOMBA: Cenjena društva so prošena, da pošiljajo denar direktno na blagajnika "Zveze", ne pa na tajnika, kakor se to večkrat dogaja. Priložiti ima vsako društvo polog tega tudi MESEČNO POROČILO, da si blagajnik ve tolmačiti za kaj in v kaki namen mu je svoto vknjižiti. Mesečna poročila ima vsako društvo, saj sem jih poslal vsem in ako kte-renra društvu teh listin primanjkuje, naj se obrne ne urad glavnega tajnika, takoj jih dobi. Nadalje priporočam rojakom po slov. naselbinah, kjer še nimajo podpornih društev, ali pa da želijo imeti, oziroma želijo zavarovani biti pri več Jednotah, da si vstanovijo povsem lahko društvo z 10. člani ter ga priklopi jo k "S. D. P. Zvezi". Ona nudi dovolj podpore za male me-sečnine ktera zgoraj sprevidite. Vstanovljena je bila na pravi delavski svobodomiselni podlagi, škodovati nikedar nobenemu, vtikati se nikedar T strankarstvo in ne vmeševati se v zadeve, ktere ne spadajo k nji. Toraj cenjeni slov. rojaki, proč z napačnimi misli, kdor si predstavlja, da je naša "Delavska Zveza" nasprotnik koji drugi organizaciji, na to odgovarjamo da ne, in zopet ne, pač pa je vstanovljena v ponos in znamenje napredka našega vrlega slov. naroda. Mi se vse eno držimo poleg naše organizacije še vedno naših slavnih starih Jednot, ktere so naša prva pomoč bile in upamo, da tudi ostanejo, vstanovila pa se je naša organizacija z namenom, da se društva vstanovljajo ter pristopajo k nam, da oo rojaki dvakrat zavarovani in pa da plačujejo manjše prispevke kojim se vidi, da so prvi previsoki. To je naše delo in nie druzega. Toraj opozarjam tem potom rojake, kjer mislijo v kratkem času si vstanoviti novo društ vo ter ga priklopi ti k S. D. P. Z. da to storijo v najkrajšem Ča^u in to, dokler je še mala pristopnina kakor je bila iz početka, kakor hitro pridejo pa v veljavo nova pravila je umevno, da bode tudi veljavna nova in večja pristopnina. Vsa tozadevna pojasnila daje hitro in točno gl. tajnik L. Box 328 Conemaugh, Pa. ki pošlje todi potrebne listine. Gromoviti "Ka zdar"! IVAN PAJK, gl. tajnik. Spisal Karol May; za G. N. priredil L. P. PHTA KNJIGA, Po škipctarski deželi. (Nadaljevanje.) Mali fcadži vzame pri tej priči svoj bič v roke. "Emir, ubogati te hočem," reče odločno. "Samo namiga j in mahnil bom." Škoda, da je bilo na dvorišču preveč temno, sicer bi lahko opazoval začudene obraze. Kodia baša najbrž ni vedel, kaj bi počel. Tu mu stari Mibarek zašepeta nekaj besedij n uho, nakar zapove sodnik policistom: "Uklonite ga! Vrzite ga v klet!" In sodnik pokaže na mene. (Policisti stopijo pred mene, s sabljami v rokah. "Nazaj!" jim zakličem. Kdor se mene dotakne, ga na mestu ustrelim." Nasproti jim pomolim oba revolverja, in že so zginili vsi hrabri adntje. Zgubili so se med ranoiieo. "Zakaj se pa jeziš T" vprašam kodžo. "Zakaj stojiš f Zakaj se ne ireodeif Naj Mibarek vstane, in ti za vzemi njegov prostor!" Sedaj se pa izmed množice začuje mrmranje. Ker sem razžalil njih sodnika, ao mi še odpustili; ker som pa sedaj oelo njih svetnika napadel, jim je bilo ps vendar preveč; začeli eo mrmrati. To podeli kodn baši nove korajže. Jezno zacepeta z nogo in reče: "Človek, bodi, kdor hočeš, vendar za tvojo predrznost te bodem najstrožje kaznoval Mibarek je svetnik, ljubljenec Alaha in čudodelnik. Če on hoče, pošlje ogenj iz nebee nad tebe!" "Molči, kodža baša! Če hočeš govoriti, iztegaj bolj pametno svoj kljun. Mibarek ni svetnik in ne čododelnik. On je zločinec, goljuf in lopov!" Tn se aačnjejo grozeči glasovi. Se bolj glasen pa postane sem Mibarek. Naenkrat piano s svojega sedeža in zakriči: "On je gjavr, neverni pes. Jaz ga preklinjam. Naj se peklo pod njim odpre in ga požre peklensko brezno. Hudobni duhovi bodejo —--" Naproj ni mogel. Moj hrabri hadži ga je s tako močjo oplazil po hribto, da se starec sklone naprej in utihne. To je bilo precej nevarno za nas. Od vseh strani j sa&ajemo j« vzklike izmed množice. Zadnji se dreajajo naprej. Stvar lahko postane osodepolna za nas. Tu 8topim hitro na Miberekovo mesto in zakličem: "Rahat, sikit — mir tiho! Dokazati vam hočem, da ^mm prav. Halef, prinesi svetilko!---Poglejte sem ljudje, kdo je Mibarek, in kako vas goljufa. Ali vidite te bergljet" Z desno roko primem lopova za tilnik in mu stisnem suhi vrat. Z levico pa mu odprem kaftan. Res, na vsaki strani fcaftena visi ena berglja. Narejene so bile tako, da so se lahko skupaj zložile. Pri tej priliki tudi opazim, da je notranja stran kaftan a drugače barvana kot zunanja. Obleka je imela več žepov. Hitro posežem v enega in pri vlečem nekaj kosmatega na dam. Bila je lasulja, ktero je nosil Mibarek, kadar se je preoblekel za berača. Adut se je tako prestrašil, da je popolnoma pozabil na obrambo; sedaj šele začne kričati in tolči z rokami okoli sebe. "Ožko; Omar, držite ga! Toda zgrabita ga dobro, Če tudi prične evilitil" Oba imenovana zgrabita 1 tži - svetnika, da sem imel jaz proste roke. Ker je Halef med tem prinesel veliko svetilnico, so ljudje naše početje zelo lahko opazovali. Množica je bila mirna. "Ta človek, o k te rem mislite, da je svethik," nadaljujem z govorom, "je skrivni zaveznik roparskega glavarja 2 trt a, ali pa celo 2 nt sam. Njegovo stanovanje je zavetišče roparjev in morilcev, kar vam bodem še pozneje dokazal. Preoblečen hodi po deželi, da izvoha priliko za rop. On in berač Sakat sta iste osebi. Tu si je berglje privezal pod rameni. Ko je hodil, so berglje šklepetale, in vi ste mislili, da pokajo njegove kosti Tu je lasulja, ktero je nosil kot pohabljenec." Polagoma mu spraznim vse žepe in razlagam ljudem pomen stvari j, ktere sem v žepih dobil. Nato pa zopet nadaljujem: "Ali ste kdaj Mibareka in berača skupaj videli T Gotovo ne. To je celo nemogoče, ker sta oba ena oseba. In ali se ni Mibarek ravno v onem času prikazal v tej okolici kot berač t" Slednji dokazi so na množico zelo dobro upljivali, ker zasujejo se klici začudenj«. Sedaj pa potegnem majhen zavoj iz njegovega žepa. V staro cunjo je bila zavita zapestnica, okršena z beneškimi cekini. "Tukaj je zapestnica z dvanajst zlatniki, ki so zaviti v cunje," nadaljujem obrnjen proti ljudem. "Kdo ve, kje jih je Mibarek ukradel! Ce nekoliko poizvedujete, se bo lastnik cekinov kmalu dobil." "On iki zikeler — dvanajst cekinov t" zakliče ženski glas za menoj. "Pokaži! Prejžni teden je bila meni ukradena zapestnica z dvanajstimi cekini." Nohnda, "Grahka", je govorila. Takoj stopi bližje mene in pregleduje zapestnico. "Alah!" zakliče. "Moja je. Zapestnico sem podedovala od moje stare matere. Poglej in prepričaj se, daje res moja!" In žena poda zapestnico svojemu možu. "Pri Alahu, res je tvoja!" zatrjuje njen mož. "Torej, Nohuda, pomisli, če je bil Mibarek pri tebi, ko je bila ukradena zapestnica," ji rečem. "Mibarek ne, pač pa berač. Poklicali smo ga v hišo, da mu izročimo nekaj jestvin. Zapestnica je prej ležala na mizi, potem sem jo pa položila v omaro, in vse to je berač videl. Ko čez nekaj dnij iščem moj ključ, je slednji zginil." "Torej sedaj poznaš tatu t" "On je; on je tat. Oj ti lopov! Oči ti izpraskam in---" "Mir sedaj!" jo prekinem v govoru. "Obdrži zapestnico, tatu pa pusti kaznovati. Sedaj ste vsi prepričani, kakšnega človeka ste častili kot svetnika. In tega roparja ste imenovali celo sodnjim pisarjem, da je objednem s sodnikom sedel na sodnikovem stolu. Mene je v peklo preklel in bi se radi njega kmalu zameril vsem poštenim ljudem. Torej zahtevam, da ga zaprete na varen prostor, in da se vsa zadeva naznani makredšu iz Soluna." Vsi ljudje so začeli pritrjevati, in izmed množice so se začuli glasni klici: "Natepite ga poprej! Dajte mu bastonado! Razbijte mu podplate!" (Nadaljevanje prih." Duple Transatlaotipe [Francoska parobrodna družba.] Direktna črto do Havre, Pariza, Švice, Inomosta in Ljubljane. Poštni parniki so: |'La Provence" na dva vijaka..................14,200 l0n La Savoic •• » » ..................12,(-(>0 « ' ' La Lonnine" " '* " ............12 <«M) " "La Touraine" " " " ... * ........ lo(<0 44 "L* Bretagne" ..................". . V ". 8 0U> «« "La Gascogne"........................... p ^ „ 20.000 konjskih mo£ 25 0« 0 " '« 25 (K K) «' 12 000 " o 0