TRST, četrtek 17. julija 1958 Leto XIV. . Št. 169 (4014) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94.638, 93-808, 37-338 - Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI it. I, II. aM. — TELEFON »MM IN »4-S3« — PoStoi predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it M — NAROČNINA: mesečna 480 Mr — maprej: četrtletna 1300 lir, polletna 3500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska Številka mesečno 100 Hr, letno1000Ate- OGLAŠnv.,“ Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico 1-U. — Tel. 33-82 — OGLASI: od 8. do 12.30 in od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 20 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 780, polletno 390, četrtletno 195 din — Postni tekoči_ račun. ^auozn» vsak mm vi Sine v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-u pravni 120, osmrtnice 9Q lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v L.juoijani / Ameriški napad na Libanon pred Varnostnim svetom Združenih narodov Predsednik libanonskega parlamenta zahteva takojšnji umik ameriških čet iz Libanona Zahtevo je naslovil na Hammarskjoelda in predsednika Varnostnega sveta - Tudi Soboljev je ponovil zahtevo sovjetske vlade, da se «ma rineš» takoj umaknejo Neprepričljiva razlaga ameriškega delegata Gabota Lodgea - Tajnik OZN zahteva, da opazovalci obdržijo svojo funkcijo Britanske čete v Jordaniji? Bevan obsoja intervencijo ZDA Selwyn Lloyd odpotoval v ZDA na posvetovanje Nehru poudarja nevarnost izbruha tretje svetovne vojne - Tudi kralj Feisal je bil usmrčen »rednT 16- — Nekaj mimit pred 16. uto (po Vam.azPvalcev je lahko go-riurTip bodo ameriške če-ker so svoje sodelovanje, držjjo ^reiele navodila, naj ob-hjavii lke z opazovalci OZN. P°dceni.dalje, da ZDA ne "aletijn °vir, na katere vlada 7T?Pazova*c^ *n da bo o°biagai storila vse, da bi k*:leraln- te. ovir* premagati. alifioi tain‘k Pa 3e najbolj S°deW na osebnost, da v Jo p0c( *nlu z libanonsko vla-v bod0Zame nadaljnje ukrepe, viW 2a8°tovili večjo učin-«Ž0A °Pazovalcev.» a’ie a^Pri.znavai°'» i« dejal SredstVa delegat, «da so Pdag0 ’ a* jih imajo na raz-Sredstva°PAzova'c‘, nezadostna °by]a(j * da bi lahko z njimi je >! |ezavno situacijo. To 5"dko zlasti spričo v v Iraku in spričo za- Najprej je govoril delegat čanov in ohraniti suverenost tolmači tako, da bo viada ZS ZAR Omar Lufti, ki je pre- Libanona, kajti življenja in SR zahtevala sklicanje izred-bral brzojavko, katero je po- koristi ameriških državljanov ne§a.,. zasedanja generalne slal predsednik libanonskega niso bila nikoli v nevarnosti, skupščine Zaruzemh narodov. Jaj' 'i!,ar'0HSka P A "“ura ,1a za°e"° da bi^elegah niku OZN in predsedniku Var nja zadeva. Vlada ZDA mora mogli pripraVjtl gpvemiiijeva)- nostnega sveta z zahtevo, naj prevzeti nase izključno odgo- ,1e predloge in da bi izmenja- se ameriške čete takoi umab- vornost, za morebitne pogubo- h stališča in uogied** nejo. V brzojavki se poudar- nosne posledice izkrcanja*. Po prekinitvi je švedski de-j ja, da je »edina oblast, ki «Zato zahtevam takojšnji u legat predlagal, naj se od- predstavlja v Libanonu ljud mik tujih čet, da bi se ohra- loži misija opazovalcev OZN, dstvo — libanonska poslanska nili dobri odnosi med Ltba- ker je njen značaj ameriška zbornica. Poslanci so namreč, nonom in ZDA*. intervencija spremenila. A- z obžalovanjem sprejeli v ved-| Sovjetski delegat Soboljev nost izkrcanje ameriških vo- -e natQ pre,brai današnjo iz-jakov pod pretvezo, da name- javt, sovjetske vlade o polo-ravajo ščititi življenja Ameri-.žaju v Lioanonu. Ta izjava se meriški delegat pa je izrazil upanje, da ta misija ne bo odložena, Hammarskjoeld je rekel, da upa, da bo prejel v kratkem novo poročilo tako da bo laže presodil delo opazovalcev. Japonski delegat je dejal, naj se seja prekine do jutri zvečer zaradi izmenjave gledišč, ker da je razprava dosegla »važno fazo*. Iz Tokia pa poročajo, da je predsednik vlade Kiši rekel, da je revolucija v Iraku notranja zadeva. Zunanji minister pa je dejal, da je ameriško izkrcanje poslabšalo sedanjo krizo na Srednjem vzho- don poudarja, da je ta vest verjetna tudi zaradi tega, ker je bil zračni promet na področju Cipra zelo velik in da so na samem Cipru opazili številne premike vojaštva. Dopisnik dodaja, da je nemogoče kontrolirati novico, ker so _____________ bile eno uro pred izkrcanjem du ter~ zahteval, umik ameri- j prekinjene vse zveze iz Liba-ških čet — čimprej. | nona in v Libanon ter je TORONTO, t*. — Dopisnik Canadian Broadcasting Corporation* v Bejrutu, Donald Gordon, poroča, da so britanska letaia izkrcala britanske čete v Amanu, v Jordaniji. Dopisnik trdi, da vest ni uradna, vendar pa da prihaja iz dobro obveščenih krogov v Bejrutu in dodaja, da so bile čete poslane na zahie-, ■ vo jordanskega kralja Hu- prakt,cno, »"'mogočen vsak seina, ki hoče začeti akcijo1 ^ f os‘al,m svetom . „ proti revolucionarjem v Ira-i (Iz Lhondo"a pa poročajo, da ku, seveda le v primeru, da s‘* obrambno ministrstvo .n mu bi zahodne države pomagale vzdrževati varnost v Jordaniji. Dopisnik Donald Gor- •IMIIMIIIIIIIIIIIIIMIUIIIHIIIIIItllllllHMIIIIIIIIMIIIIKI .MIIHinilMMiimillMHIIIIHmMHMHMHIHIMHtHbNtHIlimMMMMIHimiHIMIMHHMMimMIHMIMMMlMIMMIMIIHMIMUMMimMMIIMMmiHIIIMmHMMIMIIIIMIMIMIHMIMMIMMHMMIIimiMHHMIHIM Poveljnik libanonskih upornikov ukazal prekinitev^ ognja prot[ ^Sodelovati moramo z vojsko proti ameriškim napadalcem» - Poveljnik vladnih čet pa je izrazil bojazen, da bodo njegovi vojaki streljali na ameriške vojake BEJRUT 16. — Voditelj oboroženih uporniških enot v Bejrutu’Saeb Salem je sporočil, da je ukazal svojim enotam, naj prenehajo z ognjem proti vladnim oboroženim silam. S tem v zvezi se poudarja, da je bila včerajšnja noč prva v devetih tednih, ko se ni slišal v Fejrutu noben strel. Po drugi strani pa se pripominja, da radio do 19. ure danes (po srednjeevropskem času) ni omenil Sale-movega ukaza o prekinitvi sovražnosti in da je bilo zopet slišati strele iz mitraljezov in eksplozije v tistih delih mesta, ki so pod nadzorstvom upornikov. Toda hkrati se poudarja, da je stališče opozicije naslednje: «Sodelovati mora- mo z vojsko proti ameri- in ponovil, da je oboroženim oddelkom upornikom ukazano, naj ustavijo ogenj proti libanonskim vladnim oboroženim silam, tako da bi lahko sodelovali v borbi proti ameriškim napadalcem. »Trditve, ki vsebujejo drugačne vesti, pa niso nič drugega kot navadne izmišljotine ameriških imperialistov,* je dejal predstavnik opozicije. Po drugi strani pa se je poveljnik libanonske vojske generalni major Cehab sestal s poveljnikom ameriških izkr- Panes škim napadalcem,* je poudaril predstavnik opozicije «Komunist» o intervenciji ZDA ZN morajo najti izhod iz zelo resnega položaja canih vojaških enot v Liba- ju in kongresu ZDA. Brzo-nonu admiralom Hollowayem javka vsebuje protest proti in generalom Wadejem. Izra- ameriški intervenciji. Bebler na sestanku interparlamentame unije ■ Dapcevic v Varšavi Ne J internn°st.’ grozi miru v llbn*nc^° ameriških čet 0re n°nu je zelo resna. arr,hP,°.sJcus zatreti raz-• «a ^ narodov s silo ncga ®®n° tveganja sploš-f&tid ednarodnega spo- lmn£ev«n)e ZDA na čl. 51 ^ztneu Popolnoma Lih °- Sai ni napa-Ulerneunon niti ZDA. Ne-l’an;e J10 Je tudi sklice-predserf!Ju dejstvo, da je Z(i $amun zaprosil *et- Nn JVenc^° ameriških yiuje protno, prav to po-«ršn0’ a ne 9re za nika-2“non?o nevarnost, ,in u ie režim, ki se ll>,l**iiiiihiiiiiiiiiiiiiii«n>iiiMiiiMtiiiiiiiiiititiiiiHiiiiiiiiii(H|iiiiiiiii*iiiiiii|ii(iiii*(*ii'l|,iiiii,|i( [dejal, da ne zahtevamo nocoj glasovanja. Toda hočemo, da bi vlada vedela, da se bojimo posledic akcije, ki je bila že podvzeta. Bojimo se, da bo ista preživeta logika, ki- je privedla do izkrcanja ameriških čet v Libanonu napotda britansko vlado da bo odgovorila na poziv Jordanije za pošiljanje čet v Jordanijo in Irak. Opozarjamo vlado, da Fanfani odobrava akcijo ZDA na Srednjem vzhodu Jn i!stihnra2Joko intervencijo razitn združenih narodov Jote p\epoveduje s čl. 7. N-ebT ?kem »e ZDA ne iJ }lcevati na listino npr, tembolj, ker je l^kjoZalni tajnik Ham' z opazovalnimi c opazovalnimi %0dkl Ugotovil, da so v, Libanonu notra-Sni in da se po- 3šUjn«^° ?a1 boljša. Zato . eriutkl6 v Libanon v Mm* ’ K0 se je pričelo boljša. Zato jenutJ* ?e£ v Libanon v /®h?e ' K0 se je pričelo *orma-Uziratl, lahko . Stw“mo bude posledice. >a*a Plnif«*fcUpnost bo TO0" *6, da največje napo-p0slerfi„ prePreči razširitev r.dfca pa usodnega ko-tU- da Z b0 smela dot>o-!>ant 7°j0ceni, ozko poj-in [esi nadvladajo *e«tpa 71 interese vseaa člo- Stevilni poslanci so zahtevali sklicanje izrednega zasedanja poslanske zbornice, na katerem naj bj se obravnavalo izkrcanje ameriških čet v Libanonu. Zvedelo se je, da je predsednik zbornice Oseiran, ki ga smatrajo za nevtralnega, danes brzojav1! generalnemu tainiku OZN, predsedniku Varnostnega sveta, predsedniku Eisenhower- RIM, 16. — Jasno je, da debata v rimski poslanski zbornici ne more kar mimo dogodkov na Srednjem vzhodu, zlasti ko se debatira o poročilu ministrskega predsednika, ki je istočasno tudi zunanji minister, Fanfani je danes prebil skoraj ves čas v palači Chigi, da je bil kolikor mogoče o tekočem o dogodkih. Govoril pa je danes tudi s tremi veleposlaniki zahodnih velesil, medtem ko namerava jutri govoriti še s sovjetskim, indijskim in jugoslovanskim veleposlanikom. Današnja posvetovanja Fan-fanija z veleposlaniki zahodnih velesil spadajo baje v o-kvir posvetovanj med državami atlantskega zavezništva. Fredsednik vlade se je dal natančno poučiti tako o dogodkih v Iraku kot o ameriškem izkrcanju v Libanonu. Takoj W omogočil vsem oblikam uporab R 11 I *IIIIIIIIIIHItllMli|ltltllllll!llltllll|iiii|||MmiiHHiiniimi|||||||||i|||||||||lllllllllllll|ll|M|IIIIMIIIIii?inilllllltlll'llllllllllll'lllll1lll'l||l|l,,,,l,mnl11 odločnim zoperstavljanjem laide izhod iz resnega položaja, ki je nastal z ameriško intervencijo na Bližniem vzhodu. V drugem članku pa »Komunist* ugotavlja, da sta kongresa. KE Češkoslovaške in Enotne socialistične partije Vzhodne Nemčije služila kot . i tribuna za nov napad na MOSKVA, 16. — Danes je j ZKJ in da sta ta iva Kon- hiter umik ameriških čet.* Nato je bilo delo Varnostnega sveta prekinjeno in se je nadaljevalo ob 20. uri. Izjava vlade ZSSR bila izročdna protestna nota sovjetske vlade zaradi izkrcanja ameriških čet v Libanonu ameriškemu veleposlaniku v Moskvi. V noti se zahteva takojšnji umik ameriških iet iz Libanona. Vlada ZSSR je objavila posebno izjavo, v kateri se ob- gresa ponovno potrdila, da obstaja zelo ozka zveza med protijugoslovansko gonjo in močnim odporom naprednim socialističnim stremljenjem v rekaterih vzhodnoevropskih Mnoge novo i priznavajo republiko Položaj v Iraku je sedaj popolnoma miren DUNAJ, 16. — Potem ko je vlada Združene arabske republike priznala novo republiko Irak, se je danes zvedelo soja ameriška akcija, ker je borbi proti «revizionizmu» v nasprotju z mednarodnim | na drugi strani pa kot re-pravom. Zaradi tega ZSSR ne i klama za «edino pravilno* in more ostati pasivna. | «edino dovoljeno pot* v so- Izjava poudarja, da je vla- cializem. Napake voditeljev da SZ priznala vlado iraške 1 KR Češkoslovaške :n Enotne republike, kateri želi največje socialistične partije Nemčije državah. Kongresa sta na eni (ja gQ novo repUbliko priznale strani delovala kot popačena manifestacija »enotnosti* v uspehe. Sovjetska vlada si pridržuje pravico podvzemanja potrebnih ukrepov za zaščito miru in varnosti. Položaj je skrajno nevaren za splošni mir* Zato vlada poziva ameriško vlado, naj preneha z-- oboroženo intervencijo v notranje zadeve arabskih drŽHV in naj umakne takoj svoje čete iz Libanona. na Jugoslavijo samo eden od nač!nov borbe proti zahtevam po demokratičnem socialističnem razvoju v socialističnih državah. Jugoslovansko delegacijo na 47. konferenci interparlamen-tarne .unije bo vodil predsednik zunanjega političnega odbora Zvezne skupščine dr. A-leš Bebler. Delegacija bo v tudi Romunija, Češkoslovaška ir. Poljska, ki bodo v kratkem vzpostavile z njo diplomatske odnose. Prav tako je novo republiko priznala vlada LR Kitajske. Takoj za vlado ZAR pa je novo iraško republiko prizna la vlada ZSSR. Novi predsednik vlade je danes sprejel ameriškega in brHanskega ambasadorja, nato pa še japonskega. Sprejem reda, kakor tudi glede odnosa do ameriških državljanov. Baje je v ameriških bankah okrog 20 mihjonov dolarjev na ira?nih računih. Medtem pa je prispel prvi dopis neposredno iz Bagdada, v katerem se poudarja da je osvobodilno gibanje generala Kasima doseglo v kratkih urah popoln uspeh, ker je bilo dobro pripravljeno. Častniki so z.,bliskovito naglico zasedli telegrafske in telefonske urade, radijsko postajo in mostove. Medtem so začeli z napadom na palačj Rihab, ki je padla po nekaj je bil na zahtevo treh diplo- | minutah. Kmalu so začeli red-matov. Ameriški veleposlanik no delovati vladni uradi in je — kot poroča radio Bag- tudi^ žene so lahko kupovale dad — izrazil svoje občudo- živež in potrebščine, vanje za napore nove repu- i Danes je nova vlada pre-blike glede obdržanja miru in | vzela oblast. Novi predsednik republike je general Nahib Al Rubai, ki je bil doslej veleposlanik v Saudski Arabiji. Sprejela ga je množica sto tisoč ljudi. V avtomobilu je bil z njim tudi predsednik vlade gen, Kasim ter podpredsednik in notranji minister gen. Abdul Salan Mohamed Arif. Angleži, Francozi, Američani in Italijani, ki delajo v Bagdadu, so se danes vrnili na delo Angleške in francoske trgo- pc teh razgovorih je baje Fanfani dal itaFianskemu predstavniku pri OZN navodila. Zdi se, da je bil za Fan-fanija posebno zanimiv razgovor z britanskim veleposlanikom. Velika Britanija je namreč nameravala pričeti akcijo na Srednjem vzhodu v skladu z določili bagdadskega pakta. V diplomatskih krogih so mnenja, da bo do te intervencije prišlo v prihodnjih dr.eh in da je zanjo že dosežen načelni sporazum z Wa-shingtonom. Iz poluradnih virov prihaja sporočilo, da je Fanfani bržkone uporabil priložnost, da je pokazal svoje zadovoljstvo zaradi upoštevanja večkrat izraženih italijanskih zahtev, da se morajo zavezniške države več posvetovati med seboj o ukrepih, ki jih je treba sprejeti. V resnici pa je bilo tudi to pot, da se je italijanska zahteva kaj malo upoštevala in ZDA so sklenile izkrcanje v Libanonu na lastno pobudo in se razen z Veliko Britanijo niso posvetovale sploh z nikomur. Zdi se pa zaman, da bi pričakovali kako italijansko konkretno akcijo. Seveda vlada še niti ni dobila v poslanski zoornici potrdila in mora biti še nekoliko oprezna. Vsekakor pa v palači Chigi zatrjujejo, da Italija ne sme ostati oddaljeni gledalec temveč aktivna oseba. Kako si to v zunanjem ministrstvu zamišljajo, še ni prav jasno. Gotovo pa je, da rabijo italijanska kopna, pomorska in letalska oporišča ameriškim vojnim silam, ki so v pripravljenosti za intervencijo na Srednjem vzhodu. Da Fanfani ni niti z besedico obsodil ameriškega izkrcanja in akcij, ki se še pripravljajo, je sicer obžalovanja vredno, toda je tudi popolnoma jasno. Izreči tako obsodbo bi že v dobri meri pomenilo bo v tem primeru odgovorna bodo te smernice v skladu s j za razdelitev države na dva takim stališčem, k1 prizna- [ dela* va suverenost in neodvisnost Revami je odgovoril Mac držav Srednjega vzhoda, iz- j Millan, da b0 Sel\vyn Lloyd ključujoč pri tem vsaKo pod- j razpravlja] o položaju na p.ranje takih pobud, ki lahko Srednjem vzhodu «z vseh vi- vine so ponovno odprte. Bivši predsednik vlade Nunjvcditi lastno zunanjo politj- Said pa je doživel isto usodo | ko, česor na od koalicijskih kot kralj Feisal in princ pre- vlad KD-PSDl ni mogoče pri- stolonaslednik. Pokopali so ga danes izven Bagdada. Trdijo, da je bil preoblečen v starko, ko so ga prijeli. Vlada je pozvala prebivalstvo, naj «bo prijazno s tujci, ker so gostje, in Arabci so znani, da spoštujejo goste*. postavijo Italijo v nevarnost vojnih operacij. Malagodi se je izrekel proti u-stanovitvi dežele Furlanija— Julijska krajina, in to zaradi nasprotovanja regionalizmu kakor zaradi nevarnosti slovenskega vprašanja in končno tudi zato, ker bi spet prišel na površje problem cone B. V zvezi z dogodki na Srednjem vzhodu pa je Malagodi svetoval popolno solidarnost z drugimi zahodnimi državami. Za Malagodijem je govoril Nenni. Tisti del njegovega govora, ki se je nanašal na dogodke na Srednjem vzhodu,, so prej prediskutirali v vodstvu stranke. Nenni je od vlade zahteval pojasnil in zagotovil o sledečih treh točkah; 1. Obsodba ameriške intervencije pa tudi vsake druge intervencije, ki je ne bi sklenila OZN s četami, ki bi jih tudi organizacija sama rekrutirala, kot se je zgodilo pred dvema letoma v Egiptu. 2. Nujnost, da pride ves problem Srednjega vzhoda brez odlašanja pred OZN brez nadaljnjih dovršenih dejstev kakršnekoli vrste. 3. Jasna in konkretna volja I-talije, da uporabi ves svoj vpliv na Srednjem vzhodu za zbližanje nasprotnih strank m nikoli ne za pridružitev pobudam vojaškega posega ali o-kupacije. Gibanje za neodvisnost in združitve arabskih narodov gre po žici toka zgodovine, je •dejal Nenni, ki je spomnil na zahtevo PSI za neposreden stik med Washmgtonom in Moskvo o problemih Srednjega vzhoda in za konferenco vseli držav, ki jim je do miru na Sredozemlju Pri tem je zatrdil, da je najbolj aktiven filosovjetski a- gent na Srednjem vzhodu ka-čakovati. Se najmanj seveda pitalistični Zahod, ki ni spo-tedaj, ko gre za akcije ZDA. I soben, da bi upošteval želje Senator Terraccini je vlo- ' in voljo arabskih narodov. A-žil na predsedmka vlade in zunanjeg aministra vprašanje, kakšne smernice so bile dane italijanski delegaciji pri OZN. Terraccini izraža zahtevo, naj roeriška intervencija v Libanonu praktično odpravlja OZN, ker hoče kar nadomestiti to organizacijo. A. P. dikov*. ker je «noložaj zelo težaven in prepoln nevarnosti za Angl\jo in Evropo*. «Med sovjetsko intervencijo na Madžarskem in ameriško v Libanonu pa je osnovna razlika, ker je bil upor na Madžarskem spontan.* Ko so pred odhodom vprašali Sehvyna Llovda o možnosti pošiljanja čet v Jordanijo je odgovoril, da nima kaj dodati tistemu, kar je povedal v zbornic1. O predmetu razgovora z Dulle-mm pa vlada največja tajnost. Angleška vlada je imela sko-ro triurno sejo, ki so se je udeležili načelniki glavnih štabov, kar pomeni, da bo nadaljnji razvoj «hudega značaja* — kot pravijo opazovalci, pri čemer mislijo na izkrcanje brdanskih čet v Jordaniji. Tudi laburistična vlada v senci je imela sejo. Govori se, da je opozicija razdeljena glede ocene ameriškega izkrcanja. Vlada v senci nasprotuje mnenju baze, ki je proti intervenc!ji. Vendar pa so se vsi laburistični poslanci strinjali, glede obsodbe intervencije brez vednosti OZN. V nekem govoru pred študenti je Nehru obsodil ameriško intervencijo in dejal, da predstavlja nevarnost za izbruh tretje svetovne vojne. Govori se, da namerava Nehru poslati Eisenhowerju poseben poziv. Poročajo tudi, da je Nehru prejel Titovo' brzojavko danes zjutraj. Vsebina brzojavke še ni znana, vendar je skoraj gotovo, da gre za Srednji vzhod. «»------- Veleposlanik FLRJ pri Hruščcvu MOSKVA, 16. — Jugoslovanski veleposlanik v Moskvi je imel na lastno zahtevo razgovor z ministrskim predsednikom Hruščevom. Vrem* včeraj: Najvišja temperatura 31.1, najnižja 23.5, zračrti tlak 1012.9 pada, veter 10 km se-vernik, vlaga 61 o, m pino in kriminalci*. Capitol. 16.00; «Poročenca v rt ■»“‘"•v— - U,(. izkušnji*. D. Bogarde, »• 01 Phen . .j, 21.00 »Odnehaš ali nadaljuj Cristallo. 16.30: «23 korakov « žločina*, Van Johnson, G. “ 21.00 ((Odnehaš ati nadaljuj^ Alabarda. 16.30: «LjudJe oDWi. jo», Diana Dors in Mk* Craig -v Aldebaran. 16.00: ((Obtožba: žene*, Curd Juergens in Palmer. Ariston. Glej kino na P/05!^ Aurora. 16,30: »Liana, hči L gozda*. M. Michael, H. Kru* Prepovedano mladini. a.| Garibaldi. 16.00: «Atol K», Laurel in Oliver Hardy. M Ideale. 16.30: «Otok gusarje Rossana Podesta, F. Prt1*). Impero. 16.30; «Dino», S. Mladoletnim prepovedano. . 21.00 »Odnehaš ali nadaljuj ( crEDAr,iSC\_) OPERETNI FESTIVAL NA GRADU SV. JUSTA V soboto ob 21. uri bo na gradu Sv. Justa otvoritev IX. operetnega festivala s prvo predstavo Gilbertove operete «Cista Suzana*. V glavnih vlogah nastopijo Rosy Barsony, Nuto Navarrini, Elvio Calde-roni, Edda Vincenzi, Sergio Tedesco, Franz Steinberg in drugi. Dirigent Cesare Gaili-no, režija Lanfranchi, zbor in balet gledališča Verdi ter tržaški filharmonični orkester. f L, K I M O Excelsior. 16.00: «Nebo brez zvezd», Evans Hotfchans, Erich Scguinan. Fenice. 16.00; «Pokol ob velikih vodnjakih)), Barry Sullivan, D. 0’Keefe. Nazionale. 16.00; «V$liki dan», Menguelito Gil, M. Angel Ro-driguez. Filodrammatico 15.00: «Alahovi kon}eniki», K. Grayson. Sledi variete. Grattacielo. 16.00; «Manlna... dekle brez tenč*k:», Brigitte Bardot. Super drema. 16.00; «Napadalna e-nota». Arcobaleno. 16.00: «Zver iz Ulice Morgiue», K. Malden. Prepovedano mladiini. Itilia. 16.30: »Plesala je eno • poletje*. U. Jacobson. 21.00 »Odnehaš ali nadaljuj" { Moderno. 18.00: ((Bičajte jin usmiljenja*. E. t 21.00 »Odnehaš ali n» S. Marco. Zaprto. .o.;, s Savona, 16.00: «Pustolovščio»W|, , ka Pola*, G. Cooper »■ Turner. . j, f Viale. 16.00: «Crm škorpijon*’ 1 Denning. t 1 Vittorio Veneto. 16.45: »Krt^, ; med nami*. E. 0’Brien, J-JtU , Belvedere. 16.30: ((Teror gartF" t JeV“- UM tŠ> 1 Massimo. 16.00; ((Bogomolka - ( rilka*, Craig Stevens m 21.00 ((Odnehaš ali nadaijuft Marconi. (Glej kino na Novo cine. 16.00: «Vse z2 A. Dahi, D. Brian. jfj> 1 21.00 «Odnehaš ali naooU^ < Odeon. Zaprto. j NA PROSTEM Arena dei fiori. 20.30: »Iz«"^ sin*, L. Turner in E. Pt»h" Prepovedano mladini. Arena Diana. 20.30: <(PustpI<'\.1 ne in ljubezni Omarja ma», C. VVilde in D Pa!et. Ariston. 20.30: «Cudna vojn*' ¥ riaiun. au.du. častnika Ascbas, O. .E.„” ji)! 1 Garibaldi. 20.30: «Atol K», Laurel in Oliver Hardy. -i Marconi. 20.15: »Ljubezen W.r j ne marnje*, V. De Sit*' Cervi, C. Gravina. , )i ParadiiO. 20.30; «Samokres strahopetneža*, Fred Mac ray. ..... ut Ponziana. 20.15: »Kabirijihf či», G. Mašina, A. Nazrart-. Roiano. 20.30: »Mama, ne me*. Enotna cena 70 l',r- „ J Secolo Sv. Ivan. 20.15: «SirI^indi Lavra*, K Kend ali in P. K m Stadio. 20.30: «23 kerakov o° čina*, Van Johnson. ^ jf Va mrura 20.15: i(Hollywt><,i [i smrt*, D. Martin, J. Lewl! A. Ekberg. ( MALI OGLASI VESPE, lambrete 150-125, Parilla, Rumi 125 tisoč lir, J*®, f Davidson, topolino A, topo1)” p in 1100 B v odličnem stanj" jj bite pri Maggio, Ul. Pasco111 tel 55-530. . 1SCEJO SE *** *"* nvEbRi or 14 DO MLADA DEjkjle — -- — 17 LET, STAtj ULI.O, LAHKO IN NENA/.rf,' NO; DOBRA PLAČA. H1®« »FABBRICA CARTOTECNf?.1 CASELLA POSTALE 2B8J*-CJNE. CELOTNA RAZPRODAJA • VSE POD CENO ztradi obnove trgoViO* fi TRST, ULICA ROMA 3 DOBITE: 2EN&KE OBLEKE IN KRILA IZ SVIL® IN BOMBA2A. PERILO IZ NAYLONA IN SVIL®’ VOLNENE BOMBA2NE JOPICE IN DRUGO BLAGO Obiščite nas brez obveznosti in prepričali se bost* Najbolj zanimiva tradicionalna prodaja se bo začela v | soboto, 19. julija v trgovinah ORGANIZACIJ^ VITTADELLO TPQT ul- DANTE (vogal Ul. Genova) IkfauUi do- ko.yu^kcij^ PRIMERI: ■c-----------'N Obleka Aipagatex Mognoni 1’edeschi 12.900 lir ^____________V Obleke iz bombaža mako 4.800 in Obleke iz volne fresko 9.900 io Obleke kamgarn 7.900 in Obleke iz najboljše volne 11 900 lir Hlače ame- rikanske 890 in Hlače, ki se ne mebkajo 1.600 in Hlače iz Volne fresko 3.300 in Suknjiči * volneni 2.900 in Suknjiči - „ šport extra 6.500 lir Dežni plašči mako 6.300 in Dežni plašči najboljši - titolo 80 18.300 lir Tatlleurs za ženske 3 850 lir 6.90« lir r Naylon Rhodiatoce 5.900 lir V. J TbkfibLdlUe \ititiko-! O DOGODKIH PO ALŽIRSKEM PUCU Moch o De Gaullu niste/ v^Pfr100!1 eden 0(1 Prvakov francoske socialistične stranke. Bil je večkrat miganjih Jart Vladi’ pred Prihodom Gaulla na oblast, je bil Moch minister no- mivo to weV SpriČ0 le njegove poslednje vloge v odločilnih dneh je izredno zani-kih po ji ■ r SCda^ 0(,kriva v svojem obširnem članku v listu «Midl Libre« o dogod-brani nr,,rtlrSkem P“tU' MoC -*e sicer Predpostavljati, da se Moch na neki način tudi nister nr«n odgovornosti° 73 kar se je zgodilo in česar ni on, kot notranji mini-Gaulia- precl1- Morda skuša on opravičevati tudi ostale socialiste, ki so pristali na De vsekakor pa je članek zelo zanimiv. V,ada taz vojske «S'Tn!n°Va Vlada bi,a predvsem V ,resnem Položaju gla rm . ker se ni mo* ,roPolireMonh Voisko v me- 50 štiri e a . ugotavlia. da dantrur ° devet;h koman-Cijj . . v°3nih oblasti v Fran- majev °bse,giio 40 depart-čistov ’ PrTlV na Stran pu' Pani* n- $0 blli obu“ nai1Sa° V+edeU kaj storiti; te, ai; aretlraJo komandan- sretiratinai Se PUSte od njlh *ili \^-omandanti so gro- P fen nt°’ da bodo z^edli k j! l in “bčine. 28. mata ohv«n dlPl°matska služ-/žiru n Mocha’ da se v Franciji Piravl3a Izkrcanie v bistvo toetropoli. Moch izs, 331 nr J i SlCer stalnO da" oblastvenimt0m in drugim la organom navodi- lo uwrz,evanje reda ‘n ie letali5čih ! da .naj se na služb- or§anizira posebna iišča v-ln--uda se tista leta" »astra,,.1 p -n’ ,bil° mogoče z zandarmtnjo, o- ^talstvo ■; ga Hbf° P°dPrU 'n padalc: v sami nje - 5 tem, da se na- če žic« »j° ovire >z bode- ^dročin n1"060 letalli« na Padno p !za in južnoza-tili n, !anciie so onesposo-^ tak način. nr«f* Predvidel okupaci-2al PmekUr’ Je M°Cb Uka’ v'jo tair, ’ da nai priPra-in tj... o Sedeže s telefoni lsk:mi aparati, .'^ložaj le bil zelo resen c'fji ivi°ch - ker so ofi-sl°Pili r^en del vojakov les ,”a stran Alžira. Po- b°lečiifa ugobavlja Moch «z 1'eijst. ‘n sramoto«, da po-5 sile koi niso bile mo- Plat; Vge6a°SObne J amčiti učin,- °dpora. Po drugi tok0 ra s° b'li delavci glo-i . in i.^Piieni, stavka pa, 1 C’iJ del fZVedla Konfedera- je » ^ Propadla. Zavla-i 5k° Vni Ial' Pred državljan- ) b‘l .tC°: V tej dilemi je , „ ^ ‘e v De Gaullu«. . sltšna i j ■ buliji,- 1* bila pri tem De • 'ko Vloga? 'rtitv/vf''!" in kategorični bič ;;2i 0cha De Gaulle ni *>v0 biti hujskal. «Nje- aPO] 'rfiilci' Pravi on — so trot; ni v Alžiru izkoristili *el tai °vi volji« On ni "kega razvoja. Pričaki 0vani komunike ■roda vtndar]e2 ®aullom se ie b*ga: p. z8°dilo nekaj čud- 1 in e edni'K vlade Pflim-se sest 6ral De GauUe sta p*riza 8la 26- maja v bližini .Ho a tem sestanku ni 1® k.■ sklenjenega. Vlada val iz svojega doma v Co-lombeyu svojemu pariškemu tajniku, in ki je začenjal z besedami: ttZačel sem z rednim postopkom za sestavo vlade...« Dejansko še ni bilo nikakršnega postopka, ker za to more dati pobudo samo predsednik republike Coty, on pa še ni bil sprejel ostavke Pflimlinove vlade. Poleg tega se Pflimlin in De Gaulle nista prejšnjo noč sploh razgovarjala o prehodu oblasti z enega na drugega. To noč se je torej zgodilo nekaj, česar vlada ni vedela? Ali ni bil to zvijačni De Gaullov manever, da bi pospešil razvoj in onemogočil vlado? Moch zavrača sum, da bi De Gaulle izvršil manever s takim ciljem. Dejansko stanje naj bi bilo dejansko ta-ko-le; Ko se je 27. maja ob zo ri De Gaulle vrnil s sestan-' ka s Pflimlinom v svoj Co-lombey, je on tam našel taka alarmantna poročila o o-peracijah vojske, ki naj bi se morale takoj začeti (to je pa istega dne zvedela tudi vlada), da je sprejel sklep brez vsakršnega posvetovanja s komer koli, da bi s-svojim komunikejem, in kljub temu, da ni bilo nikakršnega postopka, preprečil te operacije in rešil položaj v zadnjem trenutku. Tako je mnenje in prepričanje Julesa Mocha. Alžirski pucisti skušajo sugerirati, da je bil De Gaulle že od začetka z njimi in celo da so tudi z njegovim pristankom začeli svojo usodno akcijo. Toda tega, vsaj za sedaj, ne morejo dokazati. To posredno potrjuje tudi grof Alain de Sevigny, eden od prvakov alžirsko-franco-skih ultranacionalistov, veleposestnik in lastnik lista «Echo d’Alger», član »Odbora za narodno blaginjo«, ki je napisal in pred nekaj dnevi objavil knjigo »Revolucija 13. maja«. V njej on opisuje dogodke, v katerih je on -gral eno glavnih vlog. V njej želi zlasti pokazati, kako je Lacoste, minister rezident v Alžiru, socialist, odigral pomembno vlogo in da je bil za pučiste. Toda Lacoste je bil pripravljen stopiti na stran upornikov le, če bi De Gaulle prevzel oblast. Soustellu so poverili nalogo, da gre k De Gaullu in da «napravi vse. kar je mogoče, da bi De Gaulle dal izjavo«, ki bi odločila Lacosta. »De Gaulle je molčal« — piše de Sev:gny. Soustellu pa ni uspelo, niti da bi ga De Gaulle sprejel. Lacoste je reagiral na to de Sev,gnyjevo knjigo in zavračal njegove trditve, hkrati pa pojasnjuje zakaj ni stopil na stran upornikov: »Sporočil sem jim, da ne verujem, da bo De Gaulle dal svoj pristanek na njihove zahteve«. Tako se zdi, da tud; to, kar odkriva de Sevigny, kakor tudi odgovor Lacosta, potrjuje verzijo Julesa Mocha. V tem primeru bi imeli tudi obrazložitev razlike in napetost, ki še danes obstajajo med pučisti in De Gaullom. — Mihec, kej se te ne zdi, de že dougo nismo neč govorili od kralou». Smo ieh nekam pozabli, ne? — Glih mar me je govort od kralou. Ku de ne be blo druzga. — E, dragi moj, sej dougo ne bomo* govorili, več, ke jeh bo zmankalo. Vi-deš, spet so anga deštrigirali tam u Iraki. — Ja, ja. Zdej aden, zdej aden, pej se bojo razgebili. — Prfina njeh babe jen princese jen taka roba so zastople, de meštir od krala ni več t.aku gvišen ku anbot. Tista angleška Margaret al pej una švedska že gledajo za kašnemi navadne-mi moškemi. Za kašnem oficirjem al pej prfina za kašnem godcam na pjano. — Manari an godec ne zash.ze tolko ku an kral, ma je vsaj bol bres skrbi, de ne bo dobo na lepem an cebeo al de ji ga ne bojo prfina ubili. — Ku zdej u Iraki, ke so tistga gtrica od krala ubili jen še zažgali .povrhi: Za krala se pej še zdej neč ne zna al so ga tudi dištrigirali al pej ga jemajo samo zaprtga. — E, svet are naprej. Jen tudi Arabci, so štufi bet pod tujo komando jen' čejo bet na svojem domi sami gospodarji. — U Lpndonu jen .u Ameriki so pej strašno jezni. Zatu ke ta kral je držu žnimi jeh jem je dajau petjroljo. Se bojijo, de bojo mogli plačavat benzino ' bol drago al pej ‘de bojo mogli tudi uani hodet ponjo u Sežano. 1 ~ Se vide de so Ameri kanci prou zgebili glavo ke | so zadeli nekej mejšat ses žbarkami. Ma. če bojo kej dosti mejšali ta — (moučmo) — bo za čelo smrdet, de bo grdu. rr. Znaš kej, pestmo stat te -reči od kralov. Se bomo od njeh menli, kader ■bojo spet kašnega poslali na špš. — Prou jemaš. — Ben, kakU si biu kej k.ontent u Padričah? Je blo prou lepu. Sm biu kontent. ke sm vidu, kaku so vse lepu zrihtali. Jen se me je dopadlo videt take možake ku je Jože Martinou, ke dela zraven že od začetka jen kar naprej do danes. Jen velek zbor jemajo, taku majhna vas. Ja, ja. Druge vasi se lahko tle špeglajo. — Znaš vse je blo lopu. Hrasti so bli, pupe so ble. Ma ti si reku de bom kašno dobu, ma ni blo neč. Ukuli ane sm sg pekej šulu, ma pole je šla plesat z anem drugem. — E, dragi moj, pupo si pej moreš dobet sam. Ma moreš bet bol korajžen. — češ reč. — Znaš kej? XJ nedelo pejrrio u Doberdob, mogoče boš jemu več sreče. — Pej kej bo tam? — Ja, Doberdobci bojo jemeli ano prireditev. Bojo pršli godet tudi planšarji z Lublane. Sej se jeh spouneš, ke so bli u Auditorji. Jen pole bo pojau domač moški zbor od petintrideset peucou. Boš vidu kej je naredu ž njem u malem cajti tjsti Albin ses Kriza. — Ma, bom pej šou. Samo če bo tudi kej pup. — Tudi pupe bojo, brez skrbi. Izkušnje mlade matere s porodom brez bolečin Kaj' pravite, ali je mogoč porod brez bolečin? Taka in podobna vprašanja so postavile noseče žene že neštetokrat svojim zdravnikom. Posebno v zadnjem času, ko se toliko, govori o novih metodah poroda brez bolečin, je postala želja vsake žene, da bi bila tudi ona deležna napredka v zdravstvu in v zvezi s tem tudi modernega načina poroda brez bolečin. Pri zdravi ženi, pravijo zdravniki, ni poroda, ki bi potekal popolnoma brez bolečin. Pač pa se lahko v psiho-profilaktičnem tečaju noseča žena nauči, kako svoj porod skrajša in omili bolečine, ki so z njim v zvezi. Zanimivo je, kako opisuje svoj primer neka mati, ki je sama poskusila porod brez bolečin. Pričakovala je drugega o-trcka. prvi porod ni bil preveč lahek ter je trajal kakih 15 ur. Morali so ji napraviti celo operacijo, da so rešili življenje otroku. Res je, da je na bolečine prvega poroda kmalu pozabila. Toda, ko se je bližal čas drugega poroda, se je dobro spomnila, kako je bilo prvič in kako težko ji je bile. Ker je že čita- u ........................ n......... Hlinim.. BAJNI ZASLUŽKI FILMSKIH IGRALCEV IN UMETNIKOV MILIJARDA SOFIJE LOREN Curd Juergens zasluži dva milijona frankov za vsako minuto snemanja, Fernandel pa bo za novi film, v katerem bo igral vlogo Don Kihota, dobil «komaj» 100 milijonov frankov So podatki o velikanskih zaslužkih filmskih zvezd, svetovno znanih umetnikov, pisateljev, režiserjev, samo spretna reklama? Ali pa tudi resnica? So včasih astronomske številke honorarjev teh ljudi sploh še stvarna cena njihovih storitev? Ali pa so to samo neke nerealne številke, brez osnove, številke, ki ne povedo ničesar? Težko je o tem izreči dokončno sodbo. Toda velikanski zaslužki nekaterih umetnikov so vendarle stvarnost. To je pač dolg, ki ga človeštvo plačuje nekaterim izbrancem in vrho- vom umetnosti. In to ne morda od včeraj, temveč ie dolgo. In tako ti redki izbranci na račun svojega talenta, svojega znanja in življenjske sreče uživajo vse blagodati tega sveta. Za milijone, ki se jim več ali manj kar sami stekajo skupaj. Res da morajo tudi ti umetniki delati, trdo delati, se boriti za obstoj in za to, da se obdrže v hudi konkurenci. Kajti slava je minljiva. Toda dokler uspevajo so njihovi zaslužki mnogo, mnogo večji kot pa je stvarna cena njihovih storitev. Samo poglejmo nekaj teh iiHiiimiimiiiiMmmHiiiiiiiitiiiiMiHiHmiiiiiiiiiiiiimit ^a'illaJe zahtevala od De hitua ' • iavno izjavi, da l skuPnega z upo-tiki -n z onim na ^Sovaš 4°da De Gaulle je »o,, > ki Je že let gospodoval v Iraku, in > stric kralja Fejsala, ki so ju uporniki ubili % Bagdadu --------- manjem pričakovali filme tega podjetja, ki je lansko leto prvič nastopilo na festivalu. Prijavili so tudi 17 kratkome-tražnih filmov, ki pa jih ne bodo mogli vseh prikazati v Areni. Zato bodo izvršili selekcijo in bodo na »velikem platnu« prikazali le 25 filmov, ostale pa si bodo mogli gostje ogledati v mestnih kinematografskih dvoranah. Tako bo Pulj zaradi festivala preživel polnih 12 dni v festivalskem vrvežu, ki ne bo napolnil le Arene, ampak tudi razne gostinske objekte in zabavišča, ki jih bo letos vec kot lani. Sklenili so tudi, da| bo za časa festivala več trgo-1 vin poslovalo z neprekinje-1 nim urnikom in da bodo tudi | delovni čas v podjetjih prilagodili festivalskemu programu. «»----------------- Sreča v nesreči V francoskem mestu Nan-cyju je zidar italijanskega rodu Giuseppe Roschini padei z glavo 'navzdol z dvanajst ,, , . . metrov visakekega zidarskega rotti. Predpdstavljajo, da ho- odra Nek] mlmoidož, ga je do prišli v Pulj tudi režiserji ujej jn ga rej;i zanesljive in nekateri člani ekipe, ki Je ,mrtj v kooprodukciji snemala film »Aleksa Dundič«. Hkrati pri čakujejo, da bodo na festival prišli direktorji slovitih evropskih filmskih festivalov iz Cannesa in Benetk; svojo u- veličin.... Med filmskimi igralci jih je največ. Gina Lollobrigi-da na primer je dobivala doslej za vsak film samo po 50 milijonov lir. Toda če se bo približala svoji nekdanji tekmici Sofiji Loren, pa je še vprašanje. To triindvajsetletno dekle zasluži sedaj 130 milijonov lir za vsak film. In zato cenijo njene letne dohodke na okroglo milijardo lir. To pa ni prav malo. Audrej Hepburn je mnogo manj vredna. Film aVojna in min ji je za tri mesece dela prinesel «samo« 115 milijonov lir. Toda zato pa je Curd Juergens mnogo dražji. Po nepretiranih cenitvah zasluži ta mož nič manj kot dva milijona frankov na minuto. Seveda takrat ko snema film. Toda zdaj je oddan za več let naprej in pomanjkanja se mu res ni bati. Njegov francoski kolega Fernandel ni dosti slabše plačan, posebno še, ker je prav j tako zelo zaposlen. Fernandel je oddan samo do leta 1960 in do takrat ne more prevzeti nobene vloge v filmu. Zdaj se trenutno pridno uči angleščine, da bo lahko nastopil v svojem 118. filmu. To bVfttm (Comr on Sancho Kid«, v katerem bo j Fernandel igral vlogo Don Kihota in nastopil skupaj z Ingrid Bergmanovo in El‘-sabeth Ttylbrjepof Za film pa b0 dobil isamo,,100 milijonov frankSv. Znani francoski filmski in gledališki umetnik Gerard Philippe je s 40 milijoni frankov, ki jih je dobil za film «Igralec» z Martine Carol, precej zadaj. Vsaj kar se zaslužka tiče. In tudi italijanski filmski igralci menda precej manj zaslužijo. Baje!? Vittono De Sica je menda zaslužil lani samo 74 milijonov lir, Totii pa baje samo 20 milijonov. Toda napačno bi bilo misliti, da filmski igralci samo zdaj dobivajo tako visoke honorarje. Marleiie Die-•tnch je že! pred vojno zaslužila po 12.000 dolarjev na *teden. Božanska Greta Gar- je pogosto sklepal pogodbe za nastope še na svojo roko. Tarifa za te nastope je bila seveda primerno višja, 500 frankov za minuto petja. Danes so mu nekateri pevci precej podobni. Znani Mario Lanza je za nastop V Parizu, letos 12. februarja, za-hteval 250.000 frankov. To niti ni toliko. Zato tudi pariška opera plačuje pevcem danes lahko samo j00 do 200 ’ tisoč Iran ko v za en Večer. Toda Meneghini^allaso-va ‘je dobila za nastop v Parizu letošnjo pomlad vendarle 3. milijonu frankov. Toda vse pevce gotovo prekaša Frank Sinatra. Ta pevec in filmski igralec je v marcu pel v slovitem ameriškem letovišču in zabavišču Las Vegas. Vsak večer v nekem lokalu pol ure. In koliko je dobil za to? Nič manj kot 50.000 dolarjev na teden. Zato upravičeno sklepajo, da zasluži Frank Sinatra povprečno več kot milijon dolarjev na leto!! Drugi umetniki so v primeri z njimi bolj skromni. Slavili pianist Rubinstein in violinista Heifetz ali Menu-hin, dobe za koncert v A-merikj po 4000 dolarjev. Ze leta 1908 pa je pianist Pa-derevvski dobil za nastop v ‘ Parizu tudi po 10.000 fran-.kov, kar predstavlja današ- Ceprav se veliko govori o ogromnih zaslužkih jazzov, pa v Evropi ti ne zaslužijo tako veliko. Ameriki jazz orkestri, ki prihajajo na gostovanje v zahodno Evropo dobe po 2.000 dolarjev za ves teden in navadno še potne stroške. Znato večji zaslužki so pri gramofonskih ploščah. Tu dobi izvajalec 2-7 odst. od cene pjošče. In ker stane graneofonska plošča v Franciji okoli 1.000 frankov, zaslužek ni majhen. Poseb-■ no še, ker se nekatere plošče * izdelujejo v stotišočih izvodih. Od vsake plošče 2 ali pa tudi 7 odst. pa le precej nanese. ' Honorarje naših umetnikov ob teh številkah, lahko označimo kot skromne. Pa čeprav se nam morda zde včasih visoki. Toda v svetovnem merilu... Ce so za svetovne umetnike tako visoki honorarji res potrebni, to je seveda vprašanje. Toda eno pa drži: kultura pri takih Honorarjih umetniških veličin je presneto draga. Sl. Ru. DOLGO ŽIVLJENJE V DEŽELI TULIPANOV Poročilo neke vodilne ame-liške zavarovalnice kaže, da ljudje na Nizozemskem dožive rajvišjo starost: povprečno 72 njo vrednost 2 milijona fran i let. Indija pa je z 32 leti na kov. I zadnjem mestu. la in slišala o Readovi metodi, ki jo uporabljajo kar množično v Angliji in o Pavlovi metodi, ki jo uporabljajo piedvsem v Franciji, Rusiji in. Italiji, se je odločila, da se bo tudi sama pripravila na čim lažji porod. Obe omenjeni metodi pripisujeta glavni uspeh poroda brez bolečin duševnemu vplivu zdravnika ali babice, ter vsega okolja na porodnice. Ker so tudi v kraju, kjer je sama živela, odprli prve tečaje za predporodno telovadbo, se jih je tudi naša pacientka udeležila. Zanimal jo je namreč potek tega tečaja ter je mislila, da bo to zanjo najboljše izkustvo. V tečaje same, kot tudi v izjave, da se lahko s predporodno telovadbo rodi brez bolečin, ni imela prevelikega zaupanja. Sama je že imela porod in tudi vse njene znanke in .prijateljice niso lahko redile. Kakšen bi moral biti torej duševni vpliv zdravnika in vpliv predporodne telovadbe, da bi lahko rodila brez bolečin? Sla je v tečaj. Naučila se je različnih vaj, ki jih je morala ponavljati doma od sedmega meseca nosečnosti do poroda. Glavni namen vsake vaje, ki so jo na tem tečaju pokazali, je bil, privaditi bodočo mater na sprostitev mišičevja in na trebušno dihanje. V začetku se ji je zaelo povsem nemogoče, da bi lahko žena med porodnimi popadki mislila na globoko dihanje s trebuhom ter ne bi napenjala mišičevja. Toda počasi je začela razumevati pomen vaj in uvidela je, da so res primerne in pravilne. Seveda je bilo potrebno za to spoznanje precej razuma in dobre volje. Povedali so ji, da mora začeti žena dihati s trebuhom že takoj v začetku prvega popadka in da mora vztrajati prav do konca. Cas drugega poroda se je začel bližati. Pri tečaju se je naučila avtomatično dihati s trebuhom in še vseh drugih napotkov, ki so jih zdravniki dajali bodočim materam, da jim olajšajo porod. Nekega ju. 'tra je začutila lahke bolečine v križu, ki so izginjale in se spet ponavljale. Spomnila se je nasvetov, ki so jih ji dali zdravniki ter je začela mirno dihati, kot se je naučila . v tečaju. Toda; ko je dobila prvi boleč pčpadek, je rSkora.jfla .pozabila na dobre nasvete. Morala je zbrati vso dobro voljo, da je lahko zače. la s trebušnim dihanjem. Vzdržala je. Cez dobro uro je rodila, tokrat brez komplikacij. Ker je bil novorojenček manjši od prvega, je pripisovala hiter porod tudi tej okoliščini. Vendar je v dnu duše prepričana, da ji je bilo obiskovanje psihoprofilaktične. ga tečaja koristno, ker se je naučila, kako je treba sprostiti mišičevje in kako je treba med porodom pravilno dihati. Visoko doneči naslovi o po- S? .VVdnfPp°,Ž Zmečkana obleka gandnega značaja. Res pa je, je dejala, da se z obiskovanjem predporodnih telovadnih tečajev odvzame ženi strah pred porodom, kar je glavni vzrok bolečin ter si žena predvsem z disciplino in sa-mopremagovanjem lahko svoj porod skrajša in omili. Zato je mnenja, da ip takšna telo- vadba vsaki bodoči materi -samo koristna. Modna revija v Cortini V nedeljo bo v Cortini d’Ampezzo velika modna revL ja, ki jo organizira modni center iz Turina. Modna revija bo povezana z razstavo no. vih avtomobilov italijanske in tuje proizvodnje. Nove vrste avtomobilov bodo predstavile clčinstvu manekenke raznih italijanskih modnih hiš, oblečene v najnovej.še modele poletnih in jesenskih oblek. Modno revijo bo zaključila večerna prireditev, na kateri bodo pokazali samo popoldanske in večerne obleke. Na. men modne revije je, razširiti sloves italijanske mode v svetu in' okrepiti prodajo italijanske konfekcije v raznih državah tostran oceana in onstran njega. Važen zakon 30. junija je stopil v Zahod, ni Nemčiji v veljavo zakon, ki urejuje lastninsko pravico premoženja, ki sta si ga mož in žena v zakonu pridobila. Po tem zakonu postane premoženje, ki sta si ga zakonca skup. no pridobila, njuna last, med. tem ko je premoženje, ki sta ga imela zakonca, last erie-ga ali drugega zakonca. Ce se zakonca ločita, potem morata po novem zakonu deliti premoženje, ki sta si ga v zakonu pripravila, na dva enaka dela. Ce eden od zakoncev umre, potem ostane premoženje last preživelega zakonca. Zakon, ki je naletel na precej ovir, priznava tako po. polno enakopravnost moža in žene. Kurmj i Paradižnikova- pijača 3/4 kg paradižnikov, ščepec soli, ščepec sladkorja (po žel-lji še ščepec paprike), žlica smetane. Paradižnike zrežemo ln pretlačimo. Dobljeno mezgo solimo, sladkamo, papriciramo in razdelimo na štiri kozarce. Preden serviramo pijačo, ki mora biti dobro ohlajena, denemo v vsak kozarec kupček stepene in ne sladkane smetane. Pijačo lahko razredčino s sifonom ali poljubno mineralno vodo. Šolala iz hrušk 1/2 kg hrušk tanko olupimo in zrežemo na rezine. Sladkor zmešamo z rumom ali vinom. limoninim sokom in vse to zlijemo na hruške. Solato postavimo na hladno. Preden jo damo na mizo jo potresemo s prepraženimi mandeljni. NASVETI •iiikimiiiiiiiiiMHHiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiimniiiitiiniiiiiiMiiiiiHiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimimtmHiitiiiHHiiiiiinuimiunuHiiinnimmiHiin MODNI PO Nove kopalne obleke Nista si telefonirala VICTORJA, (Britanska Kte lurnbija) 16. — Glasnik prin-deležbo na festivalu pa sta | cese Margaret je odločno za-najavila tudi ugledna filmska j nikal vesti, da je imela prin- kritika in teoretika, Francoz George Sadoul in Italijan A ristarchi. V teh dneh bo tudi mesto j sendom. spremenilo svoj zunanji videz, j Za razliko od prejšnjih let bodo ureditev mesta, zlasti pa njenega središča, izvršili po načrtu uprave festivala. Na Trgu bratstva in edinstva bodo postavili kioske posameznih filmskih podjetij. Kaj bodo prikazovali v A-reni? Devet filmskih podjetij Je prijavilo za festival 16 igra. nih filmov. Le »Vardar-fllm« ni poslal prijave, kar Je vsekakor škoda, ker »o z zani- cesa med svojim obiskom v Kanadi telefonski razgovor s polkovnikom Petrom Town- Nevšcčnosti s sputnikom Upravnik kinematografa v poljskem mestu Bialistoku se je domislil, da bi bilo dobro kinematografu dati ime «Sput. pik«. Tako je tudi storil. Toda po spremembi imena ne more več najti blagajničarke: zdaj je že peta zapovrstjo odpovedala službo, ker ji vsi obiskovalci kina pravijo ~ Lajka. Ste sc že odločile za letošnje počitnice? Greste na morje? Ali v hribe? če greste na morje, potem bo seveda vaša prva 'skrb kopalna obleka. Kakšno ste si izbrale? S ; kratkimi rokavi, s široki- . mi naramnicami m z ve-bo pa celo U.oOo dolarjev! | iikim hrbtnim izrezom, ln če se ozremo še neko- | kot tO določa nova moda? liko bolj nazaj lahko up o- > Nočemo reči, da take topimo, datso. bili zaslužki j kopalne obleke niso lepe, vendar so nepraktične. nekaterih mnttnjfot\v pre-Itklejn JstMetfu ''-.prav tako visoki morda celo višji kot danes. Res se to sliši skoraj neverjefr\Oi ; toda vendarle ustreza tesiuci. In vendar takrat je niso poznal, filma ne filmskih zvezd. Medtem ko. je slavna Sarah Bernhard zaslužiji fc \ preteklem stoletju samo 5000 frunkov na mesec (današnjih en milijon frankov), je pevka Ade-lina 'Patti, gi\a najslavnejših umetnic kbhec' preteklega stoletja, dobivala po 12.000 frankov za predstavo. To pa bi po današnji valuti zneslo nič manj kqt, ,2 Trilijona 400.000 'frankov! In če ji je imprezarij Metropolitain o-pere, Abbey, ponujal 20.000 frankov za večer. Caruso, ki se je vse življenje boril za denar, je po pogodbi dobival od svojega imprezarija 1 milijon frankov na leto. Za to vsoto je moral nastopiti osemdesetkrat v enem letu. Očividno pa ta denar umetniku i*t zadoščal; ker Vsaka si namreč želi, da bi bila njena koža čimbolj izpostavljena sončnim žarkom; takšna obleka pa ji pokrije dobršen del telesa. Zato so se ustvarjalci mode odločili, da mora imeti vsaka, poleg kopalne obleke še obleko za sončenje. Vi pa bodite bolj enostavne in si kupite kopalno obleko, ki vam bo služila za vse. Vendar pazite pri izbiri kopalne obleke, da bo ustrezala vaši postavi in starosti. če ste visoke, potem si kupite kopalno obleko, ki ;bo v skladu z vašo postavo. Poskusite s črtasto kopalno obleko (horizontalne črte); najbolje se vam bodo prilegale rdeče in rumene kopalne obleke z belimi črtami. če ste bolj močne po-stavp, . potem se odločite za obleko, ki se bo opri- jemala vašega telesa. Izberite pa obleko iz dvojnega lastexa, ki vam bo zožila boke. Izberite si obleko z belimi pikami na temnomodri podlagi, ali pa s črnimi pikami na rdeči podlagi. Na vsak način pa mora imeti kopalna obleka to prednost, da si lahko po mili volji snamete naramnice. če ste vitke, potem si izberite kopalno obleko v živi barvi, po možnosti živo rožnato. Nikar si ne izberite enobarvne obleke, posebno ne temnomodre in črne. če ste zelo mlade, potem si lahko, privoščite tudi kakšno modno muhavost, ki bo samo poudarila vašo mladost in lepoto. Kopalna obleka je lahko enobarvna, ali pa tudi vzorčasta. Ena sama naramnica, ki jo boste nosile okrog vratu, bo dala obleki poseben videz. Pazite seveda na svojo kožo, da je ne boste o-pekle. Bodite previdne in ostanite le tako dolgo na soncu, kolikor veste, da vaši koži ne bo škodovalo. Pazite tudi na lase, ki jim zrak in voda lahko škodujeta. Pokrijte si glavo z ruto ali slamnikom, če si pa lase pri plavar nju zmočite, potem jih ne sušite na soncu, ker bi jim ta nenadni prehod iz vlage na suho samo škodil. Predvsem pa naj pa zijo na svoje lase one, ki jih imajo barvane. Po končanem kopanju je dobro, da si jih nekoliko zmočite z navadno vodo. Ko se kopate, si nikar ne stavite parfumov. Ugotovili so namreč, da imajo nekateri parfumi in ko-lonjske vode snovi, ki odbijajo ultravioletne žarke. Marsikatero blago se zravna samo po sebi, če ga lepo obesimo na obešalnik. Se veliko prej pa se to zgodi, če obleko obesimo v kopalnico, kadar se kopljemo in je prostor poln sopare. Obleko menjajmo večkrat, ker se nam tako ohrani dalj časa. V presledkih, ko je ne nosimo, jo dobro prezračimo, če je treba jo tudi očistimo in prelikajmo. Pri likanju Kadar likamo pošK robljeno perilo, se nam škrob ne bo prijemal likalnika, če dodamo škrobovi vodi malo soli. Od prevročega likalnika na. stale rumene madeže na perilu odstranimo z boraksovo vo. do in nato mesto aperemo še s čisto vodo. Priporočljivo je perila pred likanjem navlažiti s toplo vodo. Topla voda namreč hitreje hlapi kot mrzla, razen tega pa se z njo perilo tudi enakomerneje in hitreje navlaži. Vezenine likamo na narob-n: strani in sicer na mehki podlagi, da oblike lepo izstopijo. Grem službeno v Palermo. Jaz pa službeno v Bočen. Sijajno, dobiva se v Benetkah/ Obisk briških vinogradov ob petju škržatov Na Oslavju in v Števerjanu pričakujejo letos dober pridelek, če ne bo toče Peronospora jim sploh ni delala preglavic Pojavila pa se je grozdna plesen Poldn« — Brda. Sonce pri-P*fca kot za jtavb. Malokdo se izpostavlja njegovim pekočim žarkom. Delo na polju počiva, samo škržati neusmiljeno pojejo, da ustvarjajo občutek #e večje vročine. Obiskali smo nekaj vinogradnikov, da bi nam povedali, kaj pričakujejo od letine. Obiskali smo najprej Franca Primožiča na Oslavju. Sedel je pod lopo in počival, kajti njegov dopoldanski delovni čas se je pričel zjutraj ob 5. uri. Ko smo ga vprašali, kako letos obeta vinska trta, ni skrival svojega zadovoljstva nad njo. «V*aj do sedaj obeta grozdje na Oslavju najboljšo letino. Med različnimi vrstami trt prednjači po količini rebula; prav tako so mlajše trte bolj obtežene kot starejše, saj drugače biti ne more. Peronospo-re letos nisem videl. S škropljenjem smo zato imeli letos reprimerno manj dela kot lani. Doslej sem petkrat škropil, verjetno pa bom še enkrat, Lani smo imeli s peronosporo več preglavic. Škropili smo tu di sedemkrat ali osemkrat. Nove skrbi nam povzroča grozdna plesen, ki se poredko pojavlja in ki jo sproti uniču jemo. Zanjo uporabljamo žvep. lo v prahu.« Ker ie škropljenje zamudno in naporno delo in ker morajo imeti kmetije stalno na razpolago nekaj mož, da se šestkrat v sezoni — če gre dobro — spopadejo s peronosporo, smo hoteli zvedeti, kako so o slavski vinogradniki rešili to vprašanje. Franc Primožič r.am je odgovoril, da imajo skoraj vsi oslavski vinogradniki motorne »kropilnice z dolgimi gumijastimi cevmi, s katerimi hodijo med brajdami. »Ročna škropilnica je že prava redkost,« je pojasnil. »Z motorno škropilnico dva delavca porabita 10 hi vode v e-ni uri in pol, če pa uporabljajo ročno škropilnico, tedaj gre to zelo na dolgo. Ker je delovna sila zelo draga in je ni mogoče tako lahko dobiti, je motorna črpalka edini izhod za vsakega vinogradnika.« Pozanimali smo se tudi o rodnosti tistih trt. ki jih je lani poškodovala slana. Izvedeli smo, da so bolje obrodile tiste trte, ki so jih vinogradniki obrezali »Kolikšen bo po vašem mnenju letošnji piiuelen vuiu, seveda če ne pride vmes nepredvidena katastrofa?« »Vsaj za Oslavje se ne bom mnogo zmotil, če rečem, da bo letošnji pridelek po kvantiteti za okoli eno tretjino večji od lanskega.« V Sčednem smo obiskali Franca Komica. Ravnokar se je vrnil s polja. «Kako gre z grozdjem, sprašuješ,« mi odgovori. »Za sedaj dobro! Nekaj skrbi nam povzroča plesen. Ce jo bomo takoj pričeli zatirati, uspeh ne bo izostal. Peronospora pa nas letos ne skrbi. Vreme je bilo za trto ugodno in se ni mogla razviti.« Potem nam je povedal tudi nekaj o breskvah, ki so za Brice zelo važen pridelek, saj ga prav te dni v velikih količinah vozijo na trg. Morda so lani nekoliko bolje obrodile kot letos. Lani so obrodile vse vrste, letos pa so nekatere zaostale. Pri meni na primer ni obrodilo vrsta «sud-haben«, ki ima rumeno meso.« Lahko bi navedli še marsikatere besede vinogradnikov. Vsi so zadovoljni z vremenom, ki »peha« grozdje k zoritvi. Nekateri izražajo bojazen, da bi mu lahko škodila suša, če bi trajala še kakšne tri tedne, drugi pa zopet trdijo, da toliko časa ne bo trpelo; tudi zaradi tega ne, ker so vodnjaki že dovolj suhi. Morda bi koga tudi zanimalo kdaj bodo Brici prodali v Gorico prvo grozdje. Klanjščkov sin z. Valgrišča nam je pokazal grozdje svete Ar.e, ki bo dozorelo čez štirinajst dni. Latnik je poln grozdov, da se kar šibi. Tako je tudi pri drugih kmetijah. Torej čez štirinajst dni, če bo šlo vse po sreči, goriške gospodinje ne bodo več plačevale na pokritem trgu kilogram uvoženega grozdja po 460 lir, g«----- O Danes zvečer bo nastopila v dvorani Ginnastice skupina L >mn.-rdi-Anselmi s Pirundei-lijevo igro «11 piecere delTo-nesta«. Pričetek ob 21.15. Vstopnice so po 250 in 200 lir. Se/a pokrajinskega odbora Modernizirajo mizarsko delavnico v zavodu gluhoneme mladine V soboto seja pokrajinskega sveta V torek se je sestal pokrajinski odbor pod predsedstvom odbornika Polesija. Najprej so odborniki pregledali argumem te, ki jih bodo obravnavali na sobotni seji pokrajinskega sveta. Nato je odbornik Fabri-zio predlagal, naj bi mizarsko delavnico v zavodu za gluhonemo mladino modernizirali, tako da bi iz njega izšli izšolani mizarji. Odborniki bodo o stvari razpravljali na eni izmed prihodnjih sej, 74.000 lir so sklenili izdati na vodovodno napeljavo v stavbe, ki jih gradijo pokrajinski nameščenci v Ulici Vittorio Veneto, 210.000 lir za obnovitev vodovodne napeljave v u-mobolnici, nato pa so sklenili izvesti nekatera poplavila na pokrajinskih stavbah. Glede nove stavbe tehnične srednje šole v Ulici Diaz so odborniki sklenili, naj se razpiše natečaj za dekoracijo v veži stavbe s površino 20 kvadratnih metrov in za katero p#«! ... Čipkarice na nedeljskem tekmovanju v Idriji ••intlllllllMIMtIiniHMHIVMHflllllUNMIIIMtMHIIIlUIIHIMIIHIIIIIINNHIHHIIHIIMMIIMMHIIIIIIIIIIIIIIIIIIlMIIIIIllllHllinillllHIIINIIIMttllMIIMNNII Pismo *r goričkega okraja Tekmovanja v klekljan ju v Idriji se je udeležil tudi 63-letni Peternel Razprava o petletnem načrtu za razvoj gospodarstva v goričkem okraju Smrtna nesreča pastirice iz Drezničkih Raven V središču pozornosti druž-beno-političnih organov na Goriškem v minulem in v prvih dneh tega tedna je bil petletni družbeni načrt o razvoju gospodarstva v okraju v letih 1957—1961. O predlogu družbenega načrta. ki je plod številnih napotkov družbenih organov, a-naliz in večmesečnega dela uslužbencev oikrajnega zavoda za plan so zadnje dni razpravljali vsi sveti okrajnega ljudsKega oaDora, okrajni odbor Socialistične zveze in o-krajni sindikalni svet. V ponedeljek pa še oba zbora o- lliHiiiilMiilinmiHiimiMHMiiHimtilmiiiiiiiiiniiHiHmiiHiimiimiMiHiiimiMiiHHHiiiimiHi V petek popoldne v Gorici Sestanek županov zaradi vprašanja cest Sestanek je sklicala pokrajinska uprava - Razpravljali bodo o prenosu cest pod državno odnosno pokrajinsko upravo V petek ob 15,30 bo v sejni dvorani v Ul. Crispi sestanek vseh županov naše pokrajine, katerega je sklicala pokrajinska uprava in ki ga bo vodil njen predsednik odv. Culot.. Ta sestanek je bil sklican z namenom, da najbolj pristojni ljudje še enkrat povedo svoje mnenje glede vprašanja tistih pokrajinskih cest, ki naj bi prišle pod državno upravo, in občinskih cest, ki naj bi postale pokrajinske. Pokrajinska uprava je doslej sestavila dve resoluciji, v katerih je v glavnih obrisih izdelala svoj načrt, ki ga bo predložila v odobritev pokrajinskemu svetu. Vendar je pokrajinski svet smatral za potrebno, da najprej vpraša za mnenje občinske predstavnike. Zadnjo besedo o tem vprašanju bo izreklo pristojno ministrstvo. »Nacionalizirale« naj bi se sledeče pokrajinske ceste: Tržič—Gradež, Gorica—Gradiška -—Cervinjan, Gradiška—Palma, nova, Krmin—Čedad, Belvede-re—Gradež, cesta v Brda, cesta čez Doberdob. Na zahtevo občinskih uprav pa naj bi pokrajina sprejela pod svojo upravo sledeče ceste: Foljan—San Pier—Turjak— Pieris, Pieris—Škocjan, Ango-ris—Medea, Gorica—Sovodnje —Zagraj, Mariano-Fratta— Versa, Medea—Villesse, Kapri-va—Moraro—Gradiška, Zdrav-ščina—Devetaki, Sovodnje— Vrh—Sv. Martin. Pokrajinska uprava ne bo mogla vzeti pod svojo upravo vseh predloženih cest, ker so njena finančna sredstva omejena. Kakor se govori, pa je vendarle pripravljena sprejeti okoli 75 km občinskih cest. krajnega ljudskega odbora, ki sta družbeni načrt sprejela. Za uresničitev tega načrta, ki se že izvaja, bodo potrebni veliki napori in skrb vseh oblastnih organov, gospodarskih in drugih organizacij. V zvezi s tem pa tudi združevanje dela razpoložljivih sredstev podjetij za njihovo načrtno vlaganje, da bi dosegli predvideno veliko povečanje celokupne proizvodnje. Z družbenim načrtom je določeno, da se bo industrijska proizvodnja v okraju do leta 1961 povečala za 109 odst., medtem ko se je v letih 1946— 1956 dvignila za 161 odst, kme. tijska pa naj bi se povečala za 47,2 odst. Hitrejši razvoj je predviden tudi na drugih področjih, predvsem tistih, ki so v preteklosti zaostajala: obrt, trgovina, gostinstvo in družbeni standard. Vse to naj bi vplivalo, da bi se narodni dohodek v okraju povečal za 166 odst. Za dosego tega bo seveda treba povečati tudi delovno storilnost vsako leto povprečno za 6 do 7 odst. in vložiti zmatna sredstva za razvoj gospodarstva. Določeno je, da bo do leta 1961 vloženo v ta namen vsako leto povprečno 3 milijarde 393 milijonov dinarjev, ko je znašalo to povprečje v zadnjih dveh letih milijardo manj. Nova in razširjena podjetja naj bi v tem času zaposlila nekaj nad 4.000 novih delovnih moči. Tako bo v okraju leta 1961 že nad 56 odst. nekmečkega prebivalstva. V Idriji, ki slovi po znanih čipkah, so v nedeljo ob zaključku turističnega tedna, priredili zelo uspelo' čipkarsko tekmovanje, ki sta se ga udeležili 102 ženi in dekleti in 21 deklic. Vse starejše tekmovalke so v eni uri trajajoči tekmi klekljale enak vzorec zahtevnejše čipke, deklice, gojenke čipkarskih šol v Idriji, pa dva vzorca. Tekmovanja se je kot edini moški udeležil 63-letni Jože Peternel iz Ži- V nedeljo 20 julija bodo NA PRAZNIKU OB DOBERDOBSKEM JEZERU ob 18. uri nastopili VESELI PLANŠARJI IZ LJUBLJANE godba iz Ronk in Doberdoba moški pevski zbor iz Doberdoba ter instrumentalni kvintet iz Doberdoba Pred sporedom bodo zabavne igre Sledi ples — Preskrbljeno bo za jedačo in pijačo — Pridite! setimi najmlajšimi tekmo,val-kami pa je bila najuspešnejša Silva Pivik iz Idrije. Med starejše tekmovalke je biio razdeljenih deset nagrad v skupni vrednosti okrog 250.000 di narjev, z manjšimi praktičnimi nagradami je bi!o nagrajenih tudi deset deklic. Tekmovanje sta organizirala čipkarska zadruga in obrtno podjetje »Čipka«. Omenimo naj se, da so članice Čipkarske zadruge v prvih šestih mesecih letos izdelale in prodale za 20 odst. več čipk kakor v istem času lani, kar kaže, da se ta domača obrt uspešno širi. O tem govori tudi udeležba na tekmovanju, saj so poleg številnih Idrijčank tekmovale tudi udeleženke iz 2ir rov, Vojskega, Cerkna. Šentviške gore in iz Stare vasi pri Zireb. * * * Minuli petek se je pripetila v planini nad Drežniškimi Ravnami prav nenavadna nesreča, ki je zahtevala življenje 20-letne Anice Linga Ta dan sta Anica In 17-let-ni Stanko Skočir iz Drežni-ških Raven gnala živino na pašo v pianino. Ko sta razporedila govedo, sta nič hudega sluteč legla in zaspala. Naključje je hotelo, da je medtem ko sta spala, eno izmed goved, ki se je paslo nad njima, odrinilo kamen, da se je zakotalil navzdol in je na svoji poti zadel v desno sence speče Anice, Skočirja pa oplazil po obrazu, Skočir, ki se je ob nepričakovanem u-darcu prebudil, je skočil pokonci in s presenečenjem ugotovil, da je dekle vso krvavo po obrazu. Ko je nekaj časa zaman klical oddaljene pastirje na pomoč, je Skočir dvignil dekle in jo odnesel k stajam, da bi ji pomagal. Na poti k stajam so začuli njegove klice na pomoč tudi drugi pastirji, ki so takoj prihiteli do hudo ranjene Anice. Eden izmed njih pa rov, ki je sodeloval že na več! je tekel po zdravnika v Koba- tekmovanjih, in vzbujal med gledalci veliko pozornost. 123 parov gibčnih, klekljanja vajenih rok, je z neverjetno naglico in spretnostjo klekljalo zarisane vzorce, da bi naredile i m več in lepše. Po ocenitvi vsakega vzor- rid. Ves trud in prizadevnost pastirjev, kakor tudi zdravnika pa je bil zaman, ker je dekle izdihnilo že kmalu potem, ko so jo prinesli k stajam, Čudno nakllučje je hotelo, da se je začel kamen kotalili ca posebej je tekmovalna ko-; prav čez mesto, kjer sta leža-misija zbrala deset najboljših - la pastirja. Prav tako čudno in jih nagradila Med starej-| naključje pa je, da je Anica širni tekmovalkami je bila umrla točno na svoj dvajseti najboljša Elica Poijar.ee iz Idrije, ki je prejela za nagrado lep šivalni stroj. Med de- rojstni dan in ob isti uri kot se je rodila. J. J. naj se izda milijon lir. Pred časom je avtoprevozno podjetje »La Gradese« vložilo prošnjo za postajališče lastnih avtobusov pri Madonnini, ker tam izstopijo nekateri delavci. Pokrajinski odbor je izdal po-voljno poročilo o tem postajališču. Stvar bo moral sedaj o-dobriti motorizacijski odsek v Vidmu. Jutri pričetek programov cirkusa Orfei Jutri bo pričel s programom na Rojcah znani cirkus Orfei. Prva predstava bo ob 21.15. Cirkus bo ostal v Gorici 3 dni. Od 10. ure dalje si bodo meščani lahko ogledali zoološki vrt. Del prsta so ji odrezali Včeraj ob 13.30 se je 16-let-na delavka Franca Forcisi iz Ul. Piave 5 ponesrečila na delu v lesni tovarni OCILID na Tržaški cesti. Odrezati so ji morali konec srednjega prsta na levi roki. Operacijo so izvršili v bolnišnici Brigata Pavia. Utopljenega Medeota našli v Soči Zidarja Medeota iz Moše sta v torek popoldne našla dva mladeniča v Soči. S tem je dokončno pojasnjena zagonetka, ki se je pričela plesti o-koli Medeota, ki je 7. julija odšel zdoma po hudem prepiru z materjo. O najdbi sta takoj obvestila orožnike v Sovod-njah in goriške gasilce, ki so z gumijastim čolnom pričeli z iskanjem. Pri tem so imeli precej težav, ker se je truplo dvignilo k površju in se spet potopilo. Nekako v bližini Monte Fortin so ga končno izvlekli iz vode. Kino v Gorici CORSO. 17.15: »Ninočka«, Greta Garbo in M. Douglas. VITTORIA. 17.15: »Strah brez vzroka«. H. Bogart in Glo-ria Grahame. MODERNO. 17.00: »Trikotnik smrti«. VERDI. Zaprto zaradi letnih počitnic CENTRALE. Zaprto zaradi letnih počitnic. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najvišjo temperaturo 33,8 stopinje ob 13.15, najnižjo pa 18,6 stopinje ob 5.45. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Cristofoletti, Travnik 14, tel. 29-72. V torek odpluje ladja «Fiaminia» Prihodnji torek, in sicer 22. t. m., bo z ladjo »Flaminia« odpotovalo v Avstralijo 348 izseljencev, v glavnem beguncev in avstrijskih ter nemških državljanov. Ladja »Flaminia« bo na poti v Melbourne, kamor bo priplula 23. avgusta, vkrcala še 40p izseljencev v Pireju in 250 izseljencev na Malti. Neposredna zveza Trst - Turin V soboto 19. t. m. bodo državne železnice vzpostavile direktno železniško zvezo Turin—Trst na progi Turin—Milan—Benetke—Trst. S tem bodo odpravili prestop z vlaka v Milanu, kjer so se morali potniki na tej progi ustaviti in čakati na drugi vlak. Novi direktni vlak bo odpotoval ob 6. uri zjutraj iz Trsta, ob 8,10 iz Mestre, ob 11. iz Milana in bo prišel v Turin »Porta Nuova« ob 12,43 u-ri. Iz Turina bo odpotoval ob 14,55, iz’ Milana ob 16,45, iz Mestre ob 19,30 in bo prišel v Trst ob 21,10 uri. Na 577 km dolgi progi bo novi vlak vozil s povprečno brzino 90 km na uro. VPRAŠANJA IN ODGOVORI N. S. vprašuje: Visoka sem 1.62 m in tehtam 60 kg. Rada bi shujšala. Domači mi odsvetujejo shujševalne kure, češ da so škodljive. Jaz bi bila vseeno radr. bolj vitka. Odgovor; Predvsem ste vo-zCibili povedati, kolikn ste stari Mladoletnikom res ne vri-noročamo shujševalnih kur. ker se njihovo telo še razvija in potrebuje veliko hranilnih snovi. Izjema so seveda patološko debeli tipi, kjer are za nepravilno izločanje hormonov in pri katerih se mora zdravljenje vršiti vod, zdravniško kontrolo. No, va vi po vsej verjetnosti ne svada-te med te. Večina debelosti nastaja zaradi nepravilne in prekomerne prehrane. Ce s* hočete torej priboriti vitko fini jot brez trdne volje vztrajnosti to ne bo šlo. Držite se tehle smernic: Znižajte za polovico količino soli ker sol zadržuje v telesu vo- živate maslo in olje. Cim manj kruha in krompirja, izogibajte se močnatih in• sladkih jedi. Jejte mnogo solate sadja, kuhane zelenjave nemasten sir in skuto. Meso na% ne bo mastno. Vsestranska vam bo koristil en usodni dan» v tednu. Izberite si tak dan, ko nimate preveč napornega dela. Pojejte 3 do 4 kg sadja btez vsake druge hrane. Pri hranjenju morate imeti red' dnevno zadostujejo trije obroki hrane. In še nekaj si zapomnite: shujšati ne rmet* več kot približno 1 kg na mesec, sicer se vam lahko notranji organi povesijo in k*>-ža postane uvela, ako izgubi prehitro odvečno tolščo. In predvsem, ne izgubite volja ako ni takoj uspehai marveč vztrajajte. T. P. vprašuje: Pravkar sem se vrnila s počitnic na morju, kjer sem mnogo sončila. Mislila sem da bom imela lepo, ogorei« do. Ravno tako znižajte količi- .polt, sedaj pa ugotavljam, no maščob, najbolje je, če u- imam kožo izsušeno in polno lllllllllllllllllllfllllllllllllllllMIIIIIIItlllltllllfllltllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIfIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIlllllliiiiiiilIlllIlllllllllllllllllllllIllllI im Hlllllllll Hllllll lz sodnih dvoran Obsodba turškega strojnika zaradi odpora proti karabinjerj em Štiri mesece m 20 dni zapora vinskemu bratcu za pijanost in žalitev policijskih organov - Jrmast kradljivec - Ženi ni dajal alimentov gubic, ki so svetlejše kot va ostale kože. Vse to mi je starikav obraz. Se aa P"’ magati? 1 Odgovor: Seveda je vir zdravja, toda pod pM jem, da s sončenjem ne V tiravamo. Prekomerno, »r glavo parjenje na soncu duje ne le' lepoti amPa^-mt di zdravju. V vašem 1"^! ru si pomagajte takole: zi več tednov si V°^ada^e,^r obraz izmenoma vsake dni masko iz skute in w, iz jajčnega rumenjaka, uporabo maske morate ( dobro očistiti in namaza hranljivo kremo. ^ t ' skute, sestoji iz 4 žlic * in 1 žlice medu. To ma^° j rate dobro premešati, na z njo namažite obraz t* ter pustite učinkovati nut. Masko odstranite z ® ki ste jo prej namočili u W ku. Isto napravite z mas' jajčnega rumenjaka. Ce- ^ učinkovit, ker vsebuje ^ potrebne hranljive snovi. lahko uporabi s ^ menjale bolje je, če mu dodate kaj kapljic limoninega solit Po 20 minutah masko nite. Nato natrite obraz s J ko dobro mastno nekaj tednih boste uga uspeh. Abaj Muzaffer prvi strojnik , taco v Istrski ul., se je takoj turške trgovske ladje «Yener», | približal neznancu m ga vpra-in kap-tan parnika Sahabetin I šal, če bi mu povedal, kako Ahiskal, oba iz Istambula, sta | naj pride do Ul. D’Alviano. morala priti pred tržaške sod. j Mož, za kroniko Carmelo-Pa- nike in to zaradi obtožbe pijanosti in odpora do agentov za prvega in sodelovanja prt, odporu za drugega. Sodniki so Muzafferja obsodili na 4 mesece zapora in na 2.000 lir denarpe kazn:, medtem ko se je poveljnik ladje rešil s popolno oprostitvijo. Prvemu so seveda priznali tudi pogojnost kazni, katere mu ne bodo vpisali v kazenski- list. Qba pomorščaka sta se januarja letos vračala po Ca-vourjevem korzu proti parniku, ki je bil zasidran v 'našem pristan-šču. Kapitan je hodil spredaj, strojnik pa mu ie sledil in vinjen, kot je bil, je pel na ves glas. Dva karabinjerja, ki sta stražila vhod italijanske narodne banke, sta Muzafferja opozorila na pozno uro in ga rotila, naj umolkne. Toda strojnik je prijel onega karabinjerja za suknjič ter ga stresel. Kmalu zatem se je vmešal tud’ Ahiskal, 'ki je svoje osebne dokumente rinil pod Obraz ka-rabijerjev. To sta moža postave smatraia kot odpor, zaradi česar so tudi njega odpeljali V. zapor. Čeprav je Muzaffer izjavil, da ljubi karabinjerje, a da Je tistega večera bil preveč pijan, da bi se zavedal dejanja, ga nihče ni mogel rešiti obsodbe. Nasprotno pa je kapitan pojasnil, da se ni upiral nobenemu, pač pa je hotel, da bi izpustili njegovega strojnika. Pred.: Fabrio, tož.: Visalli, zaoisn.: Urbani, obramba - odv.t De Marchi. * * * Ko je 46-letni Fabio Luco-vich iz Ul. Gambini stopil 'julija letos iz gostilne Spar- naggio, mu je pokazal pot, Lucovich, ki je bil pijan, se je hotel zadržati z njim in se pogovarjati. Panaggio se je njegovega obnašanja kaj hitro naveličal in ko sta prišla mimo dva karabinjerja, ju je prosil, da bi ga rešila nadlegovalca. Karabinjerja sta Lucovjcha odpeljala najprej v bolnišnico, kjer so ugotovili da je precej vinjen. S tem si je nakopal obtožbo nadlegovanja in pijanosti, a tema dvema se je takoj pridružila tudi tretja, to je žalitev javnih funkcionarjev. Lucovich je namreč pred zdravniki blebetal tjavdan razne neumnosti ,in med drugim je tudi rekel, da sta mu karabinjerja u-kradla uro in mu izpraznila žepe. Seveda to ni bilo res in prav zaradi tega ga je sodnik obsodil za vse tri obtožbe na 4 mesece in 20 dni zapora ter na 16.000 lir denarne kazni. Na srečo so možu priznali pogojnost kazni. # # # Tudi 44-letni Karel Kranjc pa je moral pred istega sodnika zaradi tatvine deske in pijanosti. Zasačil; so ga avgusta lani, ko je izpred skladišča podjetja Selva v Ul. del Bosco vzel desko, si- jo naložil na ramo in mirno odšel. Neki uradnik ga je opazil in je stekel za njim ter ga prisilil, da je desko polo- žil tja, kjer jo je vzel. Ker je bil Kranjc videti pijan ga niso prijavili. Cez dobro uro je bil Kranjc zopet v skladišču in tudi tedaj so je,, ne meneč se za druge, prisvojil desko in hotel oditi. Tokrat pa mu niso odpustili in tako je moral v POZOR! iimmuuimuuuuimuuuuuuuuiiuuuuiiuuujuiiuuuuu'c JULIJ PITASSI OBLEKE ZA VSE MOŠKE - ŽENSKE - OTROKE OGROMNA DOBRA KAKOVOST IN NIZKE CENE zapor in sedaj pred sodnika, ki ga je obsodil za tatvino na. mesec dni zapora in na 4 tisočake globe, za pijanost pa na 15 dni pripora. # * # Paolo Vladich iz Ul. Veda-covich ni imel sreče v zakonu: 1947. leta je prišel iz zapora, a žene Antoniette Sferazzo ni r.ašel več doma. Sedaj, 11 let po dogodku, pa je moral pred sodnike, ki so ga poklicali na zagovor, ker ga je žena obtožila da ji ni dajal potrebnih sredstev za življenje. -Sferraz-zova je izjavila, da je imel Vladich ljubico in da je sial-no spal pri njej v Ul. M'din a vento. Ko se je naveličala člikanja, se je odpravila v Neapelj k materi. Ob neki pri. liki, ko je prišla v Trst, je srečala moža m zahtevala denar. Ta pa ji je odgovoril, da ga nima, s čimer je sprožil težbo proti sebi, Vladicha je sodnik spoznal za krivega, zaradi'česar ga je obsodil na 30.000 Ur globe, na plačilo sodnih stroškov n od .vetnika zasebne stranke ter tudi na povračilo Jkode ženi. HOROSKOP ZA DANES * OVEN (od 21. 3. do 2°^ Dobri nasveti prijatelji ;e bedo pomagali, da ne naredili napaiie e . pri- 5.) BIK (od 21. 4. do 20. četek zelo srečnega l razč< DVOJČKA (od 21. S. 6.) Ne zapravljajte de | Zdravje dobro « 7.) RAK (od 23. 6. do 2« Skrbi vas neko nerešeno sanje. Mudi se. „, jjfr itnf sti, da bo prevaran. Poma® te mu. , 9.1 DEVICA (od 23. 8. do ^ jr Bodite previdni in dobt ■ ognite se prepiru. ,. jt TEHTNICA (od 23. 9. (,o 10.) Pametna zamisel va:;ete* pomagala prebiti nepr dan. .n jt ŠKORPIJON (od 24. JU' 22. 11.) Bo-dite mirni in ni. .. J0- STRELEC (od 23. U- j! 1-2.) Vaše veselje bo s živce neki osebi. , lS- VODNAR (od 21. 1- r (t ?.) Izrazite danes svoja stva, zvezde so ugodne. j.) RUJE (od 20. 2. do LEV (od 23. 7. do 22. 8-> ki vaš prijatelj je v neV „ & Pomemben obisk. Ne br0 skromni, uveljavite sv03e vice. r OBIŠČITE PITASSI GORICA, KOKZO VEItDl 38 VOZNI RED VLAKOV PRIHODI . ODHODI 0.20 B Opčine - Ljubljana ■ Beograd - Reka 4.00 P,Videm 5.18 P Portogruaro 5.28 P Videm 5.37 P Opčine 6.00 R Benetke - Milan 6.20 B Benetke - Rim • Mi-* lan • Turin liue rich 6.27 B Videm - Trbiž - Be- ljak (do 14. septem. bra 1958) 6.35 P Videm 6.5« P Opčine 7.15 P Tržič (samo ob delavnikih) 8.10 B Benetke - Rim - Mi: lan 8.20 B Videm - Trbiž 8.43 B Videm - Trbiž • Du- naj - Pariz - Amsterdam 8.48 B Opčine - Ljubljana 9.43 P Videm 10.15 P Benetke 12.20 B Videm 12.30 P Videm 12.53 R Benetke 13.30 P Benetke 13.45 P Opčine 14.25 P Videm 14.41 B Benetke - Milan • Pariz • Calais 16.10 B Opčine - Reka Ljub- ljana - Beograd - A-tene ■ Istanbul 16.20 P Videm 16.50 B Benetke • Bari 17.00 P Benetke 17.37 P Videm 17.53 P Opčine 18.30 P Portogruaro 19.10 B Videm • Trbiž • Du- naj • Muenchen 19 30 P Cervignano 20.07 P Opčine 20.17 P Videm 21.10 B Benetke - Milan • Genova - Turin Ventimiglia • Marseille 21.50 P Videm 22.15 B Rim POSTAJA SV. ANDREJA 5.10 P do Drage 7.10 P do Herpelj . Kozine 13.05 P do Drage 17.38 P do Herpelj . Kozine (do 27.9.1958) 2L09Pdo Drage 0.12 B Videm (samo praznikih od do 7.9.1958) 1.05 B Videm h 5.30 B Beograd - Ljubljana - OP 6.24 P Cervignano 7.05 P Opčine 7.18 P Videm 7.30 P Portogruaro 7.38 B Turin - Milan 8.07 P Videm 8.25 B Rim 8.32 B Videm 9.17 P Videm ,ioč 9.38 B Marseille - VeO'1^,. glia - Genova - -t-rin • Milan - ® 9.50 B Muenchen - DU® Trbiž - Videm 11.39 P Opčine 11.50 B Videm 12.05 R Benetke _ „.(• 13.30 P Bari - Rim - Ben ko ' 14.05 B Istanbul - Beograd - LjV giPe na • Reka • OP 15.12 P Videm # 15.32 B Calais - Pariz * lan • Benetke 16.50 P Videm /„i 17.00 B Trbiž - Videm 28.9.1958 dalje) 17.18 P Opčine 17.30 B Trbiž - Videm ,e 18.11 P Tržič (samo »b iavnikih) 18.50 P Portogruaro 19.03 R Benetke 19.55 P Videm - 20.03 B Ljubljana - Opel« . 20.32 B Pariz - Milan - 8 Benetke 21.08 P Videm ,ve 21.18 R M i 1 a n • Benet* Mestre 21.44 P Opčine 22.11 B Amsterdam - ® ■ Trbiž • Videm 22.46 P Benetke ^i- 22.55 B Beljak - Trbiž,' ,« dem (od 29. )°hI* do 14 septen’ 1958) jji- 23.50 B Zuerich - Turin ' p lan Rim • Ben POSTAJA SV. ANDRfijA 6.51 P iz Drage 10.05 P iz Herpelj -15.07 P iz Drage -..t 20.49 P iz Herpelj -(do 27.9.1958) 22.43 P iz Drage B brzl P potniški . R rapidn predvaja danes 17. t. m. z zaifctkom ob 18 uri, na Ptllimtl(mi M 11111(1(11 ■imillllllimitllllliltl II lliil„||| II llitl IIIIIUIHIIMIIHIMHIMIIIIHIIII lUltlllllllHIIHim MIHU III MII II IIHIIIIIimilltlf 1111111111111(1(1 Poročilo komisije OZBJ za Madžarsko Madžarska vlada nosi vso odgovornost za usmrtitev Nagyja in Maieterja Gre za isto komisijo, ki je bila ustanovljena že po madžarskih dogodkik oktobra 1956 - OŽIVI žal ni sestavila podobnih komisij, ko je šlo za dogodke v kričečem nasprotju z listino organizacije na drugik področjih sveta NEW YORK, 16. Danes je bilo v New Yorku objavljeno poročilo posebne komisije OZN za Madžarsko po nedavni usmrtitvi Nagyja in njegovih sodelavcev. To poročilb, ki pravzaprav dopolnjuje prvo poročdo te komisije, ki ga je sestavila po madžarskem uporu leta 1956, poziva budimpeštansko vlado, naj ne izreka novih smrtnih obsodb ter izraža upanje, da bodo madžarski voditelji, poslušajoč glas javnega mnenja mnogih držav, napravili konec sedanjemu trdemu pritisku ter zares vzpostavili načela človeških pravic. V poročilu se trdi, da, čeprav so generala Maieterja itiiiiitiiiiiiriiiiiiiiititiiiiiiiHiiiiiimiiiirUiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniHiiiiiiiiiititiiiiMmiiiiiiHiiiiiiimit Sestri Pierangeli na počitnicah v Pesarn Annamaria je poročena z ameriškim pevcem Vickom Damonom, Marisa pa s filmskim igralcem Jean Viet Aumontom RIM, 16. — Annamaria in Marisa Pierangeli- se bosta v kratkem vrnili v Italijo. Poznani filmski , igralki, o.d katerih prva. je poročena z »-meriškim pevcem Vickom Damonom, druga pa s fianco-seirp filmskim igralcem Jean Pier Aumontom, bosta preživeli počitnice v Pesaru, v prekrasni vili, ki jima jo je dal za dva meseca na razpolago neki industrijec iz Pesara. Pred dnevi sta prispeli v Pe-saro mati obeh igralk ter najmlajša sestra Patrizia; skupno z njima pa sta prišla še hčerka Aumonta Maria Cri-stnia, rojena v zakonu s slavno filmsko igralko Mario Montez ter komaj 10 mesecev i h . :X. ,vš .te: . tiMijim Prof. Giuseppe Armellini, ki je našel smrt pri požaru kupole florentinskega observatorija, je bil ugleden znanstvenik astronom ter član raznih znanstvenih akademij. Skoda, ki jo je napravil požar, pa ni tako ogromna, ker je uničil le zastarele stvari, ki bi jih tako bilo treba nadomestiti star Jean Claude, sinček Ma-rise Pavan. Prihodnjo nedeljo, alj najkasneje v ponedeljek bosta prišla v Pesaro tudi Marisa in njen mož, ki sta trenutno v Švici. Annamaria pa bo lahko prišla šele proti koncu meseca, ker ic bila pred kratkim operirana na slepiču. Nova odkritja v zvezi z Adamsom WASHINGTON, 16. — Predsednik podkomisije ameriške poslanske zbornice, ki vodi preiskavo v zvezi z delovanjem industrijca Bernarda Goldfina, je javil, da so odkrili v Eisenhowerjevi upravi nov primer »protizakonitega političnega vmešavanja*. Predsednik podkomisije O-ren Harris (demokratični zastopnik iz Arkansasa) je pojasnil, da ni v tem primeru, v katerem gre za ne*o pogodbo med večjo tekstilno tovarno in ameriško vojsko, vmešan Goldfine. Ni pa hotel dati nobenega pojasnila, če je v zadevo vmešan svetovalec predsednika Eisenhowerja Sherman Adams. Harris je novinarjem dejal, da so o tej zadevi dolgo razpravljali za zaprtimi vrati na seji podkomisije ter da je bil na seji navzoč tudi Goldfina. «»------ Španska sindikalista v ječi zaradi protesta proti Francu ANTWERPEN, 16. — Mednarodna Konfederacija Svobodnih Sindikatov je odločno protestirala proti izjavi generala Franca, po kateri «ni bil nihče v Španiji kaznovan iz političnih razlogov od 1. 1939 dalje.* V telegramu, ki ga je Konfederacija poslala generalu Francu, je zahtevala, naj izpustijo na svobodo dva sindikalna voditelja, ki sta že dalj časa v zaporu. Oba o-menjena sindikalista sta morala v zapor, ker sta pred časom protestirala proti isti izjavi generala Franca ter sta v zaporu začela z gladovno stavko, da bi opozorila svetovno javnost na svoj primer.. Nagyja in njegove sodelavce aretirali sovjetski agenti, si je vendar madžarska vlada prevzela popolno odgovornost teh dejanj, ko je objavila procese in pa usmrtitve, ki so sledile aretacijam. Ti tajni procesi in te usmrtitve, nadaljuje poročilo komisije OZN, dokazujejo stalno preziranje resolucij, ki jih je odobrila glavna skupščina OZN, in človeških pravic, ki so označene v splošni izjavi o človeških pravicah v listini OZN. Poleg tega, nadaljuje poročilo, je jasno, pa čeprav je Kadar še julija zanikal, da bi madžarska vlada ne držala svoje besede, da je dejanje, ki so ga naredili madžarski voditelji, ko so spravili Na-gyja pred proces, v nasprotju s slovesnimi zagotovili, ki jih je dal pred tem sam Kadar v imenu budimpeštanske vlade. Med temi zagotovili je tudi pismeno zagotovilo jugoslovanski vladi. V poročilu se potem trdi, da sta usmrtitvi Nagyja in Maieterja dve epizodi, ki sta napravili silen vtis, a vsekakor nista osamljeni v politiki neprestanega zatiranja, ki se sedaj izvaja na Madžarskem. Obsodbe mnogih drugih oseb, ki naj bi bile zapletene v u-por 1956, so bile uradno sporočene po sovjetski intervenciji na Madžarskem. Ni pa niti gotovo, da so bile vse obsodbe objavljene; verjetno je namreč, da mnoge od žrtev niso i-mele slavnih imen, ki bi pritegnile pozornost vsega sveta na njihovo usodo. Poročilo zagotavlja, da je bilo lansko leto na Madžarskem najmanj 30 oseb obsojenih na smrt v zvezi z oktobrskim u-porom. Besedam poročila komisije OZN v bistvu ni kaj oporekati. Žal pa se je doslej na svetu dogodilo marsikaj, kar je bilo v kričečem nasprotju z listino OZN in pri čemer je mnogo ljudi tudi ozgubilo življenje, pa vendar OZN ni pokazala tolikšne pripravljenosti za sestavljanje komisij in niti za obsodbe takih dogodkov. Najnovejši primer je izkrcanje ameriških čet, katerega povodi, ki jih navajajo ZDA, so celo v opreki z ugotovitvami najvišjega funkcionarja same OZN in njegovih sodelavcev. Kdaj bo sestavljena komisija, ki bo to dejanje obsodila? Kobilice PESCARA, 16. — Na področju Alfedena, Scontrano in Montenero - Valcocchiara so kobilice preplavile kakih 20 ha zemlje. Kmetijski inšpektorat je takoj razdelil med prizadete kmete zelo močan strup, ki bi moral kobilice uničiti ter preprečiti prihod novih. Vroče, nevihte in dobra letina Včeraj je bilo najbolj vroče v Tridentu (36.2), nato v Bologni (35.6), Florenci (34.2), Trstu (33.2), medtem fco je bila temperatura nad 32 stopinj še v Bocnu, Pisi, Pescari. L'Aqu ili Rimu, Bariju, Messini in Catanii. Vročina pa ni dosegla 30 stopinj v Benetkah, Milanu, Turinu, Genovi, Campobassu, Algheru in Cagliariju. Iz Bočna je prišlo poročilo o močnih nevihtah na juinoti-rohkih hribih, zlasti na mejnih grebenih. Temperatura v dolinah, ki se je t> teh dneh držala okrog 30 stopinj, je znatno padla. It Ternija poročajo o primeru sončarice, zaradi katere je umrl neki 35-letni moški. Na predelih Comacchia, kjer je bilo še pred štirimi leti slano močvirje, so letos opravili žetev ter ugotovil i izreden pridelek za take vrste tla. Povprečje na hektar znaša 26.8 stota. *»------- Neurje s točo pri Comskem jezeru GRAVEDONA, 16. — Močno neurje je danes zjutraj povzročilo ogromno škodo v dolini rek Lira in Albana ter je oklestilo vse trte in ostalo sadno drevje. Več strel je u-darilo v pastirske koče ter u-bilo več krav. ki so jih pastirji pred neurjem tja zaprli. Toča, debela kot breskve, je razbila strehe in šipe in pokvarila ves pridelek na polju. Vse ceste, ki vodijo v dolino, so pod vodo, ali pa so jih zasuli zemeljski plazovi. Cesto ob obali so začeli takoj po neurju čistiti, da bi lahko vzpostavili zopet promet. Vojaška cesta, ki vodi iz Garzena na prelaz S. Jo-rlc, je zaradi velikih plazov zaprta. Na srečo ni bilo človeških žrtev. «»------ Misleč na roparja streljal v turista PAVIA, 16. — Nočni stražnik Lino Fogola je zalotil to noč na cesti dva mladeniča ki sta se mu zdela zelo sumljiva. Ker sta nosila v rokah velik zavoj, je mislil, da sta tata ter ju je pozval, naj se ustavita. Ker sta pa neznanca začela bežati, je Fogola za r.jima streljal in pri tem enega izmed mladeničev ranil. Kljub temu sta neznanca u-tegnila zbežati, Fogola pa je o dogodku obvestil najbližjo karabinjersko postajo. Toda kako se je začudil, ko je na povratku s karabinjerske postaje srečal na cesti prav o-meniena ubežnika, od katerih eden je močno krvavel, in tako je prišlo na dan, da ata bila neznanca dva turista, ki Sta se ustrašila, da ju zasleduje ropar. Ker nista razumela njegovih besed, sta začela bežati. Oba turista sta iz Berlina ter sta bila namenjena v Certoso, kjer sta imela sestanek z večjo skupino nemških turistov. #»------ Tudi kitajski umetni satelit NBW YORK, 16. — Ljudska republika Kitajska namerava poslati s pomočjo Sovjetske zveze že prihodnje leto alj še Prei v vsemirje svoj umetni satelit. Vest je objavil ameriški tednik «Sweek», ki je pristavil, da je pekinška vlada nakazala visoko vsoto denarja za izvedbo načrta ter da so že odšli številni kitajski znanstveniki na študij v sovjetske eksperimentalne centre. —«»------- Ugrabljena ali je pobegnila? CATANIA, 16. — Karahi-nierli so uvedli DreisKavo v zvezi z ugrabitvijo 19-letue študentke Agate Rizzo, ki jo ne Nemčije, da prekosi Zahodno Nemčijo ng vseh področjih v nekaj letih. Zvečer je centralni komite izvolil za tajnika zopet »Valterja Ulbrichta. V centralnem komiteju ni več štirih dosedanjih članov: to so Fritz Selb-mann, bivši podpredsednik vlade ter bivši podpredsednik načrtovalne komisije, Fritz Oelsner. bivši podpredsednik vlade ter teoretik stranke št. 1. Paul Wandel, bivši tajnik CK, ki je bil pred kratkim i-menovan za veleposlanika v Pekingu ter Fritz Lang«* prosvetni minister. Na neki manifestacij, na odprtem je član CK KP Sovjetske zveze Kuusinen obtožil Zahodno Nemčijo, da gre po nevarni poti pripravi jan ta a-tomske vojne. «Ce bi se morala taka vojna začeti, je dejal Kuusinen, bi Zahodna Nemčija postala takoj cilj sc* vjetskih atomskih bomb*. Janoš Kadar je včeraj v Vzhodnem Berlinu odkrito izjavil, da bi brez pomoči vojske SZ ne bilo mogoče v oktobru 1956 zatreti madžarske revolucije. To Kadarje-vo izjavo objavlja list «Ber-liner Zeitung*. Kadar je govoril delavcem v tovarni Bergmann Borsig. Dejal je dobesedno: «Likvidirali smo protirevolucijo, toda lojalno moramo priznati, da smo mogl, to storiti samo zato, ker nam je prva med vsemi Sovjetska zveza prihitela na pomoč.* Glede pisma, ki ga je češkoslovaški -ministrski predsednik Širok poslal kanclerju Adenauerju, je danes - dopoldne' uradni glasnik nemško vlade dejal, da je treba problem začetka diplomatskih odnosov z državami Vzhodne Evrope proučevati v njegovi celoti, in torej ne s posameznimi državami. Glasnik je tudi pripomnil, da je čudno, da se na zadnjih dveh straneh pisma kanclerju ponuja začetek diplomatskih odnosov z Bonnom, medtem ko nj na prvih, sedmih straneh drugega kot obtožbe in zmerjanje protj zvezni republiki in njeni vladi. Uranov rudnik v na Češkem DUNAJ, 16. — Dunajski dnevnik «Express» objavlja vest, da je prispel na Dunaj neki češkoslovaški državljan, ki je baje zbežal iz uranovega rudnika na Češkoslovaškem. Po izjavah begunca, katerega ime ni znano, dela v omenjenem uranovem rudniku še kakih 1200 obsojenih na prisilno delo. V rudniku, ki je baje v bližini kraja Po-tucky, naj bi se delavci vrstili pri delu noč in dan pod Strogim nadzorstvom sovjetskih tehnikov. Delovni pogoji v omenjenem rudniku, ki je strogo ločen od vseh bližnjih krajev, so po izjavah begunca zelo težki.. Vsaka skupina delavcev mora odstraniti med enim delovnim urnikom 45 kub. m skal in zemlje. Kdor tega ne zmore, mu zmanjšajo obroke hrane. Ce še to ponovi večkrat, mora obsojeni zopet v zapor. Umoril tri otroke in nato izginil TROY (Pennsyivanlai 16. — Policija mrzlično Išče 24-letne-ga Paula Feltona, katerega su-mi, da je ubil svoje tri otroke, ki so jih našli mrtve v njegovem stanovanju. Gre za 3, 2 leti in 6 mesecev stare o-troke, ki so ležali v stanovanju v mlaki krvi Četrti sin Feltona, ki je že nekaj čas* v bolnišnici, se je tako po naključju rešil gotove smrti. V prvem trenutku so mislili da so bili otroci zaklani. Dotem pa je preiskava ugotovila, da so bili ustreljeni. Za očetom nesrečnih otrok ni nobenega sledu. Sedemnajstletna princesa Fazilet, ki študira v nekem angleškem kolegiju, je bila zaročenka iraškega kralja Feisala je ugrabil fant približno njenih let. Prvi je o ugrabitvi obvestil policijske oblasti njen cče Miehele Rizzo, posestnik iz Bronte pri Catanii, ki Je povedal, da je 17-letni Antonio Spano ugrabil njegovo hčer Agato, ki je bila že več let zaročenka Španovega prt jatelja. Ker je Spanč * silo odvlekel Agato v avto m nato z njo zbežal, domnevajo o-če in tudi policijske oplasti. da je bilo dekle ugrabljeno proti svoji volji. Po mnenju drugih pa sta se fant m dekle predhodno dogovorila o ugrabitvi, da bi tak0 prisilila starše, da jima dovolijo poroko. : ,. ' . «»----------- Okrog 70 mrtvih na Cipru od 1. VI. NIKOZIJA, 16. ■— v izjavi predstavnikom tujega tiska je guverner otoka Cipra izjavil, da je bila 48-urna policijska ura na vsem otoku nujna, da se je ustavil val naraščajočega nasilja, ki je v preteklem tednu zahteval tolikšno število žrtev kot še nikoli -prej v ciprski krizi. Na podlag' včeraj objavljenih uradnih podatkov je bilo od prvega junija okrog 7Q mrtvih. Toda kljub policijski uri sta bila včeraj na Cipru ubita neki Turek in neki Grk. Danes zjutraj se je končala 48-urna policijska ura, razen v Nikoziji, Famagusti in Larnaki. V tem mestu je bila sicer preklicana, toda pozneje spet uvedena zaradi uboja nekega Turka. iiiiHuiiiiiiiiiiiiiHiiiiHiiiiiiMiiiniHiiiiiiiiiiiunuanniiinHlniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiinniiniiiiiiiiiiinauHiniiininiiiiHiiiiiuiiiiiiiiiimiiNUiiiiiiiM Da nadoknadi osemnajst let slepote Amabile Battiste/lo v Parizu v gledališču in imodni reviji Deklici, ki je s presaditvijo tuje roženice spregledala in nato prejela še pet milijonov na (Odnehaš ali nadaljuješ*, se je tudi izpolnila želja, da je videla igralca Rala Valloneja PARIZ, 16. — Amabile Bat-| blike Cotyja. Popoldne pa bo tistello, ki je spregledala s pomočjo operacije, pri kateri so ji prisadili roženico umrlega Don Gnocchija, je sinoči prispela v Pariz. Ze v Lyo-nu jo je čakala velika množica novinarjev in radovednežev, ki so hoteli videti in spoznati srečno dekle, ki je prav pred dnevi na televizijski oddaji «Odnehaš ali nadaljuješ* dobila 5 milijonov lir. »Kaj si želite ogleuati v Parizu* so jo vprašali. «Vse,» je odgovorila Amabile. »Hočem nadoknadij: 18 let, ki sem jih zaradi svoje slepote zgubila.* Včeraj je Amabile kosila v restavraciji v prvem nadstropju Eifflovega stolpa. Popoldne je obiskala najbolj elegantne trgovine v Ulici «Rue de la Paix». zvečer pa je šla na predstavo drame »Pogled z mosta*, v kateri igra glavno vlogo italijanski filmski igralec Raf Vallone. «Pariz je takšen, kot sem si ga predstavljala. In kar je nailepše prčutm se v n , m kot doma.* Danes zjutraj je bila Amabile Battistello spre-ieta v Elizeju, kjer je spoznala pravnuke sedanjega mestih so financarji v zadnjih predsednika francoske repu-Janeh zajeli precejšnje količi- obiskala Hotel de la Ville. Takoj po prihodu v Pariz je Amabile izrazila dve veliki želji: videti Rafa Valloneja v gledališču Antonine ter pr,-»ostvovati modni reviji v Diorovi modni hiši. Obe že-lii sta se ji izpolnili. Jutri »i bo Amabile pred povratkom v Milan, kjer jo že nestrpno čakajo starši in dva brata, ogledala še Versailles «# — Dvanajst žrtev eksplozije v Tokiu TOKIO, 16. — Dvanajst o-seb v Tokiu je izgubilo življenje zaradi eksplozije v neki tovarni za zdravila. Ranjenih pa je bilo 33 oseb .n med temi 19 hudo. Večina žrtev so študentke, ki so delale v tovarni med šolskimi počitnicami. Tovarno je potem uničil požar, ki je nastal ob* eksploziji. »»------- Tihotapsko blago SONDRIO, 16. — Na raznih ne, tihotapskega, blaga. Tako so na hribu Combolč zalotili skupijo tihotapcev, ki so sicer pobegnili, toda pustili go 5 stotov kave. Na drugih točkah meje pa so preplašili ti-hdfSpee s tobakom. Vsega skupaj je padlo v roke financar-jev nad 500 kg tobaka. Na Norveškem poroka Bergman - Schmidt ? OSLO, 16. — Ingrid Bergman in Lars Schmidt sta prispela v ponedeljek zvečer v Oslo. Po kratkem postanku v prestolnici sta odšla neznano kam ter se spretno izognila časnikarjem. List «Morgenbla-det* pravi, da je vzrok prihoda na Norveško mogoče v tem, da »poročita norveškim pristojnim oblastem svoj namen, da se poročita na Norveškem. Po norveškem zakonu bi se lahko poročila po 14 dneh. # # # MILAN, 16. — S smTtjo Gui-da Camparija, ki je umrl preteklo noč, je izumrla rodbina Camparijev, ustanoviteljev znane tovarne likerjev. Doslej 42.000 obiskovalcev na Biennali Na beneški Biennali je število obiskovalcev v prvem rtiesecu razstave preseglo 42.000. Doslej so na tej umetnostni razstavi prodali 148 del, in »icčr 51 slik, 33 skulptur, 59 grafičnih del in risb ter 50 del dekorativne umetnosti. Izkupiček za prodana dela zngša skoraj 33 milijonov. Catanie za pesnico iz Vidma Zupan Catanie je včeraj izročil «nagrado mesta Catanie* za poezijo, ki jo je prejela 23-letna Maria Grazia Lenisa iz Vidma. Zlato medaljo dežele Sicilije je prejel pesnik iz Florence »Valter Nesti, zlato medaljo skupine toskanskih pisateljev pa je dobil pesnik iz Catanie Giuseppe Reitano. Slavnost se je zaključila z branjem nagrajenih pesmi. Hrana za pilote v vsemirju Tudi na to je treba misliti, namreč, kaj bodo jedli piloti med svojimi poleti v vsemirju. Neka ameriška družba je sporočila, da je že pripravila 3000 posodic v obliki cevi iz aluminija, v katerih je tekoča in poltrda hrana, ki jo bodo piloti uporabljali tudi takrat, ko bodo i-meli na sebi posebne obleke in čelade. Piloti bodo zaužili to hrano skozi plastično cevko, ki bo vdelana v čelado. Doslej so uporabljali majhno škatlo, ki je imela na koncu pritrjeno gibljivo plastično cev. Škatla je bila obešena nad glavo pilota in hrana je prihajala v cev zaradi težnosti. Toda prihajalo je do neprijetnosti, kadar je bila razlika pritiska znotraj in zunaj čelade preveč občutna. Sedaj pripravljene aluminijaste cevi pa delujejo neodvisno od težnostne sile in ne občutijo nobene posledice razlike v pritisku. Kam z mesom v taki vročini V Bralassini pri Milanu so tatovi odnesli iz hladilnikov neke mesnice kar 18 stotov govejega in telečjega mesa. Ne da bi jih kdo motil, so tatovi lahko s plenom odšli. Toda le kaj bodo s tolikšno količino mesa, če nimajo dovolj velikih hladilnikov. Ne zdravnik ne trgovec temveč goljuf Giulio Merceri, ki Je doma nekje pri Bariju, ima sicer šele 27 let, vendar je imel že široko razvito «poslovno» življenje. Študij medicine -je po štirih letih o-pustil, ker se mu je zdelo, da že dovolj zna, da se lahko izdaja za zdravnika ter predpisuje recepte. Razen tega je bil -tudi predsednik Zveze mnogočlanskih družin in pred ljudmi se je hvalil, da ima odlična prijateljstva s takimi, ki l-nfajp b?sedo pri dodeljevanju stanovanj INA-casa. Za svoja posredovanja pri teh prijateljih je zahteval po 150 do 300 tisoč lir. Končno se je lotil tudi preprodaje avtomobilov, ki jih je plačeval z nepokritimi čeki ter jih nato prodajal za nižjo ceno. Doslej je ugotovljenih za 30 milijonov njegovih goljufij, Kaže pa, da so v Bariju sploh specialisti take vrste. Kajti neki Cimaglia, ki ima dobrih deset let več kot prejšnji, je ogoljufal dvajset oseb za predujme v višini nad štiri milijone, I-mel je v središču mesta eleganten urad. Strankam je kazal načrte novih stavb, ki pa niso bile njegove. Pač pa je sprejemal predujme na «prodajo* stanovanj v teh stavbah. Spori med slovensko mladina 0 «Primorju» s Proseka-Kontovela Krožek mladih izobražencev in Dolinčani Takoj po drugi svetovni voim so po naših kra.>kih vaseh zrastla športna društva kot gobe po dež.iu. Imeli smo jih povsod, od Nabrežine oreko Križa, Proseka, Kontovela do Opčin, Trete in Bazovice pa do Doline in Boljunca. Bujno so cvetela in delovala. Toda mladostni polet je polagoma »plahnel, zmanjkalo je tudi sredstev za vedno nove potrebe in po krajšem hiranju so skoraj vsa izumrla. Ostala so le njihova imena kot snomin in pa kot dokaz, da je tudi na našem podeželju možno športno delovanje, če so le pogoji zanj primerni. Od vsega, kar je bilo, sta ostali pravzaprav samo dve društvi, ki še kaj delujeta. Ti dve društvi sta na Prose-ku-Kontovelu in pa v Dolini in da obudimo nekoliko spomin na njuno prejšnjo slavo in se seznanimo z niu-nim sedanjim delovanjem, smo se najprej podali na Prosek, kjer smo navezali razgovor s članom društva «Primorje» Vojkom Štoko, ki je rade volje odgovarjal na naša vprašanja. — Kdai je vaše društvo začelo delovati in s kakšnimi uspehi? — Prvič smo Kontovelci in Prosečavi nastopni pod i-menom športnega društva Primorje na turnirju za pokal nNaš Glasn, ki ga je or-aanizirala «Edmost». Na tern turnirju je sodelovalo več društev i: Trsta in okolice in naša ekipa je bila zasluženo prva. Krm' -oten-bilo društvo nosilno razpuščeno. — Kot mi je znano, ste takoj po osvoboditvi spet zaceli delovati. Katere panoge ste gojili? — V mnogih panogah, saj so bili za šport vsi, stari m mladi. Starejši so balincali, mlajši pa so gojili atletiko, odbojko, košarko in predvsem nogomet. —Ce se ne motim, ste najlepše uspehe dosegali ravno v nogometu . . . — Res je. Naši nogometaši ko trikrat osvojili prvo mesto na prvenstvu Tržaškega ozemlja, dvakrat pa so bili drugi. Na nekaj turnirjih sta Kontovel in Prosek nastopila z ločenim moštvom, na primer na turnirju za »Kraški pokalu, na katerem so sodelovala tudi moštva iz Devina, Križa, Opčin in Bazovice. Prosečani so na tem turnirju vedno osvojili prvo mesto, Kontovelci pa so bili enkrat drugi in dvakrat tretji■ — Ali je vaše društvo v zadnjem času še kje nastopalo? — Lani smo nastopili v Sežani, Kopru in v Izoli. Na športnem dnevu v Sežani smo sodelovali z ekipami za nogomet, odbojko in balin-canje. Večkrat smo z nogometaši gostovali tudi v Tržiču, Postojni, Idriji, Tolminu, Novi Gorici, Ajdovščini ter proti garnizonu v V.pavi: — Slišal sem, da ste imeli tudi letos tradicionalno tekmo med starimi in mladimi. Nam lahko poveste kako je bilo? — O, to je btl pravi vaški praznik. Nekaj ur pred pričetkom tekme je krožilo po vasi več avtomobilov, ki so z zvočniki vabili na tekmo. In res se je na igrišču zbrala velika množica vaščanov od otrok do starih ženic. Mnogo ljudi je prišlo tudi iz Trsta, le časopisi niso o tem nič poročali, čeprav smo jim poslali obvestilo. Poskrbeli smo tudi za prenos tekme z zvočniki in posamezne prizore smo tudi jil- mali. Tekma se je končala neodločeno-2:2. Zvečer je seveda sledila zabava. V povorki so najprej korakali skozi vas zmar ovulci, za njimi godba, nato pa poraženi, ki se morajo seveda držati kislo. — Ali mislite to tradicijo obdržati tudi za prihodnje leto? — Seveda in še prav na veliko nameravamo prihodnjo leto organizirati vso stvar. Povabili bom o Vesele planšarje ali pa Avsenikov kvintet. Organizirali bomo ples in zabavo in seveda tekmo, da bodo razni Pras-siji, Ukmarji, Timeusi, Hus-sv ji in drugi imeli priliko pol ežati vse svoje znanje. — Kako pa je z ostalimi panogami? — Včasih srno gojili atletiko. Pepi Cuk in Boris Rutar si a bila prv.i :u Tržaškega ozemlja v crossu, ha S dno m in na 10.000 m. Leto lOiš smo organizirali kar cel šprrtiii dan. *■ Kako pa je z vašim sedanjim delovanjem? — Slabo, kajti nimamo sredstev za vzdrževanje no-gometne ekipe in niti možnosti za idctiviziranje drugih panog, žlal nam je, da se ne moremo odzvat) pava i-lom iz Kopra, Isole in drugod, kamor nas vuutjo. /.a-umni h smo se tudi za vp,s v Coni. Odgovorili so nam, da nas sprejmejo in da lahko obdržimo tudi naše i-me, pu je šlo vse po vodi zaradi pomanjkanja sredstev. Tako smo ostali le pri odbojki, šahu in namiznem tenisu. Posebno v šahu smo zadnja leta lepo napredovali in lani smo imeli tudi notranji turnir. V društvu i" gramo ping-pong, na turnirjih pa nastopamo le redko. Mnogi noši mladinci so člani taborniške družine, kjer prirejajo izlete, taborenja m gojijo razne taborniške igre. * # # Krožek mladih izobražencev obstaja v Trstu že nekaj let, športno pa se j* -u-: dejstvoval le s prirejanjem izletov. Letos pa je' organiziral nam>zno‘cn;'ki turnir za pokal Novega lista, ki je zelo lepo uspi.. a.ipa utoz-ka mladih izobražencev je predvsem po zaslugi prof. Berceta osvojila na njem prvo mesto. Sodelovali so tudi na odbojkarskem turnirju za pokal Primorskega dnevnika, na kateretn so o-svojili četrto mesto. Upamo, da bodo svoje delovanje na športnem področja še razširili. * # # Športniki Doline so dalj časa dremali, letos pa so se nam predstavili z zelo dobrim odbojkarskim moštvom, ki je nastopilo na turnirju za pokal »Primorskega dnevnika*, na katerem je dosegla presenetljivo lep uspeh. Zapovrstjo je premagala vse svoje nasprotnike in klonila šele v zaunjem srečanju z zmagovalno ekipo društva S. Škamperle. V moštvu imajo res nekaj nadarjenih igralcev, med katerimi se je predvsem odlikoval Bonač. S sedanjimi igralci in z novimi, ki si jih bodo gotovo pridobili, če bodo redno vadili na domačem terenu, bodo Dolinčani lahko resen nasprotnik vsem ostalim moštvom in na vseh turnirjih resen favorit za najboljša mesta. Razen odbojke gojijo v Dolini tudi ping-pohg in u-pamo, da jih bomo kaj kmalu srečali na turnirjih, ki jih bo - kot vse kaže — v jeseni kar cela vrsta. P—zio Kolesarska dirka po Franciji Gaul z velikim naskokom Favero tretji in ponovno Dramatična borba v tinalu - Gaul ponovno kandidat za končno zmago Nencini nazadoval za dve mesti ■ Številni odstopi AIX LES BAINS, 16. — V J pred Ana.uetilom in 8 45” pred , driaenssens (Bel.) 7.0V06” (z Splošni vrstni red po 21. e današnji dramatični etant z' Geminianijem. V spustu Je razburljivim finalom je Lu- Planokaert padel. Favero pa ksemburžan Charly Gaul do- se je moral zaustaviti zaradi segel krasno zmago, s katero , defekta. Geminiani in Nenci-«e ie znova uvrstil med naj- j ni sta s hitro vožnjo prehitela direktnejše kandidate za kotič- j vrsto kolesarjev. Bobet, ki je no zmago na letošnji kolesar- bil z njima, pa je zaostal za-ski dirki no Franciji. Gaulove radi preluknjane zračnice, sposobnosti na gorskih etapah Medtem so se v vodstvu C. so znane in zaradi tega nie- Gaul, Annaert in Ferlenghi gova zmaga, čeprav ie še ta- : združili. Za njimi so se Ge-Iro velika in Domembna. ne ; miniani, Nencini in Favero predstavlja posebnega presede- j približali Anquetilu. čenja. Pač predstavlja veliko ! Na začetku vzpona na Col nresenečenie tretie mesto Vita , de Porte je Gaui znova pc-Favera, s katerim ie nonovno : tegnil in pustil za seboj Fen odbitkom 7.06’20”), 3. Favero tapi: ’m f?15len^hm(I!'! '• Favero (It.) 98.34’01". 2. 7.113* , 5. Planckaert (Bel.) Geminiani (CM) z zaostankom NENCINI -1 (Fr.), U. Nascimbene (It.), 12. 25'2o'-, g. Planckaert (Belgija) Bergaud (Fr) 7.18 2«’, 13. Ca- 25’51”, 9. Dotto (CM) 26’14’V talano (It.) 7.21’25”, 14. Anque- j jo. Bahamontes (Sp.) 35’33”, til (Fr.) 7.22’24”, 15. Walko-iu. Bergaud (Fr.) 14’04", 12. wiak (Fr ), IS. Traxel (Svi,-1 Damen (Niz.-Luks.) 99.28’21”, Nem.) 7.2607”, 17. Delberghe' 13. Horvenaers (Bel.) 99.28’55”, (PNE). 18. Kesten (Niz.-Luks.),! 14. Delberghe (PNE) 99.3802", 19. Friedrich (Svt.-Nem.) 7 ur j 15. Friedrich (Svi.-Nem.) 99 26’lfl". 20. Anglade (CM) 7 ur; ur 33’05” 16. Graczyk (CS) osvojil rumeno majico prvega 1 lenghija in Annaerta, pri 154. . 26’46” itd. Odstopili so: Mahe j 99.36’24" 17. Bauvin (Fr.) 99' v splosni. klasiftkacin za 39 , km pa so Geminiani Favero , (Fr } Dacquay (PNE), Botel-Ur 37*47” 18 Ernzer (Niz. -i pred Geminianijem. | in Nencini končno dohiteli An- 1 (§p , Colette (CM)i Quen. I Luks , 99.43*22", 19. Thornin , Na današnji etam Rripicpn I tin (PNE) Cerami (Bel.), Du-, (OSO) 99.5F20” - ----- (CS) 99.52’45”. in guetila. - Aix les Bains (219 km) jej Na vzponu je začel Favero j pre (PNE), Bourles (OSO) ob 9.13 startato preostalih 88 j ofenzivo na rumeno maiico. kolesarjev. Skoraj istočasno je j Kmalu je pustil za seboj osta-začelo tudi deževati in dež ie, 1 le člane skupine Anquetila spremljal kolesarje skoraj vse j Nencinija in Geminianija. ka- ' tere so dohiteli Adriaenssens, Planckaert, Dotto in Damen. Za Favero*m,.ki je medtem dohitel Ferlenghija, se je spustil Adriaenssens, ujel oba Itali- 20. Anglade I do cilja. Glavnina je vozila kompaktno do 1. km pred vrhom prve kategorije La utore t. Tedaj so potegnili piet. Van Est. Bahamontes, Darr- gade. Adriaensscnš in Wa'ko-1 jana pri 135. km,'tako da je wiak, ki so v tem vrstnem I ostal pred njima samo se C. redu tudi dosegli vrh. Glav- Gaul. medtem ko je Annaert riina jim je sledila z zaustan kom 13". V spustu se je glavnina raztegnila,1 pri 50. km pa. se je ponovno združila Adriaenssen-su,. Darrigadu in drugim,, ki so, nreluknjali zračni fr ie u-spelo" vrniti še med ostale. Nekaj pred 54. km sta ušla Gret' in ' Annaert, 3 km pozneje pa ju je dohitel Italijan Fe.-len-ghi. Kmalu nato sta iz glavnina ušla tudi Groussarri in Dupre. Pri 65. km je ‘odstopil Frangoz Mah« Glavnina ni reagirala in zato je postopno izgubljala teren. Pri 81. km so imeli prvi trije F30’' naskoka pred Grous-sardom in Duprejem ter 6' pred glavnino. Vzpon na vrh Luitei - Cham rousse (1. kategorija) je začel prvi Ferlenghi. ki je imel pri 92. km 31” naskoka pred An-naertom 1'10” pred Gretom. 2'10” pred Groussardom, 3’40” pred Duprejem ter 8'52" cre«l prvimi v glavnini. Na vzponu pa je tedaj sprožil napad C Gaul, ki je potegnil za seboj tudi Bahamontesa. Za njima se je formirala skupina, v kateri so bili Anquetil. Bergaud Vito Favero. Walkowiak, A driaenssens in Planckaert ki so se odcepili od skupine, v kateri je bil tudi rumena majica Geminiani, očitno v ne najboljši fizični kondiciji. Na koncu vzpona se je Gaul osvobodi svojega spremljeval ca Bahamontesa in prehitel najprej Greta, nato pa Grous-sarda. Vrh je prvi dosegel Ferlenghi 1*22” preši Annaei-tom. 3’15” pred Gaulom. 4’20’ pred Bahamontesom, 6’ in 30" popustil. Vrh je dosegel Gaul 4’0o” pred Adriaenssens.om, 4’ in 2#' pred Ferlenghijem in Faverom. 4’50” pred Geminianijem ter 6' pred Anc^uetilom, Gaul je bil nato prvi tudi na Col du Cucheron 5’ pied Adriaenssensom, 5’45 pred Faverom m Ferlenghijbm. 7’45" pred Dottom, 7’50” pred Geminianijem, ki je na-tem mestu ipael iV splošni ,klasifikaciji, še 1’ in pol prednosti pred Faverom. Pri 180. km je WalkowiaV dohitel Anquetila, kar ie 8 km pozneje uspelo tudi Ber-gaudu Na zadnjem vzponu dneva na Col dq Granier so se rae-maki med kolesarji še povečali. Vrh je dosegel Gaul 6*20” pred Adriaenssensom, 9’10” pred Faverom, 10'35" pred Ferlenghijem in 12’35” pred Geminianijevo skupino, ki je med obema vrhovoma izgubila 1’15” glede na Favera, katerega zaostanek v splosni klasifikaciji je znašal samo še 22". V zadnjih km so ostali razmaki v glavnem nespremenjeni, le Vito Favero je pridobil še i’01” pred Geminianijem in si tako z izvrstno vožnjo ponovno priborit rumeno majico. Gaul je privozil na cilj s prednostjo 7’10” pred Adriaenssensom in 10’09” pred Faverom. Povprečna hitrost etapr j« bila 31.347 km. Vrstni red v 21. etapi Brian-con - Aix Les Bains (219 km): 1. Gaul (Niz.-Luks.) 6.59*10" (z odbitkom 6.58 18”), 2. A- ANQUETIL IIIHIMII MII IIIII111111111IIIIIHIIIIIIIIH It • I lili lllllll lil lili 11| MIII Mit • 11111111M lllll lili I lllllll 111 llllllli lili IIIIIIIIII111III lili 111II11IIII lil III lllllllll lllll I llllll S sodelovanjem prvakinj šestih evropskih držav Danes se začne v Porto San Giorgio mednarodni ženski košarkarski turnir Italijo bo zastopala tržaška ekipa Stock - Veliko zanimanje za prvi nastop sovjetskih košarkaric v Italiji Sovjetske košarkarice vrste Dinama iz Moskve, ki bodo sodelovale na mednarodnem turnirju v Porto San Giorgio Favero in Geminiani ali: srajco gor — srajco dol. Od včeraj jo spet nosi Favero PORTO SAN GIORGIO. 16. — V znanem ligurskem letoviškem obalnem mestecu Porto San Giorgio se bo jutri začel veliki mednarodni košarkarski -turnir, na katerem- bodo nastopile; ženske . vrste Dinama (Sovjetske zveze). Mont. ferrandai.se (Francija) .Heidel. berg (Zah. Nemčija), Crvena zvezda (Jugoslavija), ’ Wiener (Avstrija) in Stock (Trst-Ita-lija).’ Ekipe bodo razdeljene V dve skupini. V A skupini bodo Dinamo. Montferrandaise In Heidelberg, v* B skupim pa .Crvena zvezda, ,Wiener> in-StOCk. -; . * r •— r. i Za turnir vlada veliko zanimanje, saj so na njem zbrane izredno močne ženske vrste, med katerimi izstopa posebno sovjetska vrsta iz Moskve, ki jo skoraj v celoti sestavljajo državne reprezentantke. Zelo močna je tudi jugoslovanska ekipa Crvene zvezde iz Beograda, med favorite pa spada tudi tržaška vrsta Stock, ki je lami osvojila državno pr. ven-stvo. Tažaške košarkarice razen Beoevoleieve. ,Licie Bi a-damante in Map#eliijeve so že od ponedeljka v Porto San Giorgiu. Jugoslovanska eikipa je najavila svojo najmočnejšo postavo, v kater1 so: Gec, Cipru*, Prelevič, Radulovič, Kavs, Martinovič, Gostovič, Pešič, Krstič in Sekulič. Možno pa je, da bo. nastopila tudi atletinja Kaluševičeva. ki se trenutno mudi na Poljskem. Na turnirju bodo sodili med. tnarodni sodniki: Reverbieri (Italija), Redeuilh (Francija), Heinker (Nemčija ter po en katerih imena pa še niso znana. Turnir se bo odvijal po naslednjem programu: ČETRTEK, 17. Ob 21.30: defile ekip: Ob 22. Montferrandaise Heiiderberg; Ob 23.15: Crvena zvezda — Wierier. ' PETEK, 18. Ob 21.30: Sioctk — Wiener; Ob 23.: Heiiderberg — Dinamo. SOBOTA. 19. Ob 21.45: Dinamo — Montferrandaise: . Ob 23-: Stock — Crvena zyezda NEDELJA. 20 1 OB 18. uri: 3. klasificirana ekipa skup. A proti 3. klasificiranj skupini B za 5. in 6. mesto: Ob 21.45: 2. klasificirana iz skupine A proti 2. klasificira ni iz s/kupine B za 3. in 4. mesto. Ob 23.: finale med zmagovalcema A in B skupine za 1. in "2. mesto. FkiDe bodo nastopale v naslednjih postavah: Dinamo (SZ): Masimiliano-va, Eremina, Mašjmova, Zaha-rova, Mironova. Kulagina, Va-nina, Soročina. Casnobajeva, Gilbert, Orlova. Piskareva, A-lešina. Zajčeva. Anošina; Heildelberg: (Nemčija). Na-gy, Fischer. Heinker, Kreisce, Stein. Becht, Holl, Uhrig. Him-mgl, Giesere: Crvena zvezda: (Jug.): Baraga, Gec. Gostovič, CioruS. Radenkovič, Prelevič, Radulovič. Martinovič, Krstič Kavs, Kaluševič. Wiener: (Avstrija): Prunki Medcoiuki šahovski turnir v Portorožu Gligorič med favoriti za eno od prvih 5 mest Nastopilo bo 11 velemojstrov in 10 medna-rodnih mojstrov • Jugoslovani v San Benedettu PORTOROŽ. 1*7. — V Portorožu se bo 4. avgusta začel medeonski šahovski turnir, na katerem bo nastopilo 11 velemojstrov in 10 mednarodnih mojstrov. Doslej »o znani že vsi udeleženci razen enega, ker »e madžarski mojster Paul Benko, ki je sedaj begunec, še nd prijavil za turnir. V primeru da tega ne bo storil, bo igral namesto njega Lo-tha-r Schmidi iz Zah. Nemčije. Jugoslavijo bosta zastopala državni prvak Gligorič in Matanovič. Večina igralcev na tem med-conskem turnirju bo imela svoje sekundante. Sovjetski šahisti bodo imeli kar štiri. Talju bo sekundiral njegov u-čitelj Koblenc, Petrosjanu —-Geller, Averbachu — Simagin, Bron-stain pa se še ni odločil. Tudi jugoslovanska velemojstra sta si že preskrbela sekundanta in sicer Gligorič Puca, Matanovič pa Rabarja. Ameriški mednarodni mojster, ki je že pred dnevi prispel v Jugoslavijo i-n sedaj trenira z jugoslovanskim mojstrom Janoševičem. je zaprosil ŠZJ, da mu podeli sekundanta iz vrst jugoslovanskih šahistov. Olafson bo imel za sekundanta Asmundsona. Argentinske igralce pa bo spremljal mojster Redolfi, ki je na zadnjem prvenstvu Argentine osvojil drugo mesto. Kolumbijski predstavnik Deggreiff bo imel za seikundanta mednarodnega mojstra Sancheza itd. Argentinski velemojster Pano, ki sedaj igra v Varni v sklopu argentinske študentovske reprezentance, je glede turnirja v Portorožu izjavil, da je ta turnir mnogo močnejši od zadnjega v Goetebor-gu. Dejal je, da je po njegovem mnenju 5 mest za nadaljnjo kvalifikacijo absolutno premalo in da bi jih morali povečati na devet. Pano meni, da se bosta za prvo mesto borila sovjetska velemojstra Bronstein in Taij, za o-stala tri mesta pa Gligorič, Petrosjan in Szabo. Pano je tudi povedal, da v Argentini z velikim zanimanjem pričakujejo ta turnir, posebno pa start Sanguinettija, ki je nova nada argentinskega ‘šaha. * * * SAN BENEDETTO, 17. — Na mednarodnem šahovskem festivalu v San Benedettu so včeraj odigrali 6. kolo, ki je bilo za Jugoslovane zelo u-spešno saj so v šestih partijah dosegli 5.5 točk. V glavni skupini je Karaklajič premagal italijanskega mojstra Pal-miottija in se povzpel na drugo mesto v splošnem vrstnem redu. Nikolič je premagal prvaka Malte Atarda in deli sedaj 4. in 5. mesto z Italijanom Palmiottiiem. Stanje po 6. kolu: Tatai (Madž.) 4.5 (—), Karaklajič Predstavnik Triestine je 'še nadalje oštal v Milanu, kjer bo prihodnje dni' nadaljeval Rus, Jugoslovan in Avstrijec, Gaydosch, Krainho, Schreibe, pogajanja za angažma sred- Wschkau. Pfeffer, Vsudybyl, Jagsch, Sundermann, Bacho-fen. v ; Montferrandaise: (Francija). Tavert. Zuroivski, Duc, Pru-geau, Hermet. Partus,. Thou-rot, Touzet, Mazel* Bordelier, Barthomenf. Groft. Stock: (Italija): Nunzi, Pre-nuschi, Magris, Bettoso, L. Va. scotto, Taralbocchia,1 Maraspin, Benevol, G. Vascotto, M. Bra-damante, L. Bradamante, Map-pelli. • lltllllllllllllllllMimilllllllllltllMIIIIMIIIIIMItlllllllllMMIIIIItllMItlllllllllMIIIIMIIItllllMIIINIIItl Po razprodaji prvi angažmaji TRIESTINA ANGAŽIRALA BRANILCA BRUNAZZIJA 1 '■■■ 11 ■ 1 Nadaljujejo se pogajanja za angažma Bernardina MILAN, 16. — Včeraj zve-r njega krilca Bernardina, ki je čer je predstavnik Triestine I tudi že igral pri Triestini. Tržaška enajstorica se zanj še posebno poteguje, ker je po odstopu Vargliena Torinu o-stala brez srednjega krilca in ker so bili vsi dosedanji poskusi z Evangelistijem, Tuliš sijem, Castellijem in Merku-zo brezuspešni. Po pravcati razprodaji pod ceno je angažma Brunazzija prva pozitivna pridobitev Triestine za novo sezono, če ne upoštevamo dokončni odkup Rimbalda, ter za sedaj še neznane kvalitete vratarja Rigamontija in napadalca San-tellija. 4 (—), Baldaneio 4, Nikolič in Palmiotto 3,5 (—), Rot 3, Lem ari 2 (1—), Friker in A-tard 1,5, Magrin 1 (1—), Siveli 0. 4. kolo v Varni _ VARNA, 16. — V 4. kolu študentovske šahovske olim-piade so bili doseženi naslednji rezultati: Jugoslavija-Madžarska 1,5:1,5 (<1), ZDtA-Bolgarija 1:2 (lj, Argentina-SiZ 0,5:3,5, Vzhodna Nemčija-CSR 1:3. Stanje po 4. kolu: SZ 14,5, Bolgarija 9 (1), CSR 7,5, Jugoslavija in ZDA 7 (1), Madžarska 6,5 (1), Argentina 6,5, Vzh. Nemčija 6. ROKOBORBA Terrazzani zaključil pogajanja z vodstvom Interja za odstop branilca Brunazzija, ki je že igral pri Triestini v predlanski sezoni. Brunazzi bo prešel k Triestini v obliki posojila in pravico do dokončnega odkupa. Triestina bo morala za posojilo plačati 3 milijone, vsota za poznejši eventualni dokončni odkup pa ni znana. Italijansko moštvo za svet. prvenstvo RIM, 16. — Tehnični komisar za grško-rimsko rokoborbo je objavil sestav italijanskega moštva, ki bo odpotovalo v Budimpešto na svetovno prvenstvo, ki bo od 24. do 27. t. m. Moštvo je sestavljeno takole: Mušja kat. — Fabra. pete-linja kat. — GramelLni, peresna kat. — Trippa, lahka kat. — Pirazzoli, srednjelah-5ca kat — Albertini, srednja kat. — Molon, srednjetežka kat. — Ingrassia, težka kat. '—Bulgarelli in Marcucci. — to>---- NOGOMET V JUGOSLAVIJI Nasprotniki I. kola zvezne noj. lije BEOGRAD, 16. — Na današnjem zasedanju izvršnega odbora nogometne zveze Jugoslavije so z žrebom določili nasprotnike v prvem kolu zvezne lige jugoslovanskega nogometnega prvenstva, ki se bo začelo 31. avgusta. Nasprotniki v 1. kolu bodo: Crvena zvezda - Vardar, Hajduk - Velež, Železničar - Bu-dučnost, Dinamo - Sarajevo, Radnički - Rijeka, Vojvodina -Partizan. Jesenski del prvenstva se bo zaključil 23. novembra. Za letos se predvidevajo naslednja mednarodna srečanja: 14. septembra v Beogradu A in B moštvi Jugoslavije in Avstrije: 17. oktobra v Beogradu A moštvi in A moštvi mladincev Madžarske in Jugoslavije, v Budimpešti Pa B moštvi in B moštvi mladincev Madžarske in Jugoslavije. ATLETIKA RIM, 16. — Za izpopolnitev italijanske atlčtske repre-tance za dvoboj z reprezentanco Švice, ki bo 28. in 27. t. m., je italijanska atletska zveza odredila naslednje kvalifikacijske nastope: V nedeljo, 20. jul. v Bielli: 200 m za 1 mesto na 200 m in za 2 mesti v štafeti (pozvani: Cazzola, D'Asnarh, De Murtas, Giannone, Lombardo, Montanari); višina za obe mesti (pozvani: Cordovani, Buar-notta, Introino, Martini, Ro-veraro. Spinucci); V ponedeljek, 21. jul. v Cu-neo: 400 m za 2 mesti v štafeti 4 x 400 m (pozvani; Ca-lamari, Fattorini, Loddo, Orlando, Spinozzi); 110 m ovire za 1 mesto (pozvani: Ber-toli, Chini, Massardi, Mersi-ni, Sar in Švara). UlMovuro, urednlK STANISLAV HENKO Tlaka Tiskarski zavod ZTT . Trst -—VLADIMIR BARTOL' 129. A ALAMUT «Njega umoriti?! Na njegov ukaz se je pred očmi nas eh Sulejman zabodel in se je Jusuf vrgel z vrha stolpa, i obraza obeh sta izražala še v smrti najvišjo Diazenost,.* «0 ta brezsrčni morilec! Hitimo, hitimo! čim prej mu >m žaril nož v drobovje, tem prej bo svet rešen njegovih ^Odpravili so se dalje. Kakšne poi parasange od Alamuta cTf^pojdi zdaj v trdnjavo,* je dejal poveljnik oddelka. Jjemikavzamemo mi kot talca s seboj, želim ti, da bi ti laščevanje uspelo. Alah naj ti dš lahko smrt.* Ibn Tahir je na konju prebrodil reko. Onstran je poiskal lesto kjer je bil skril svojo obleko, ko je zapuščal grad. imenial io ie s svojo sedanjo in ootem pojezdil proti soteski. .o mu .ImUl«. doJU, J. bU še iden. Potem je poveljnik velel, da se vrnejo proti Raiju. Straža na stolpu pred sotesko ga je spoznala ln. mu do-olila dalje. S trdnjave so spustili most. Ko so ga vojaki za-ledali, so strmeli vanj kakor v nekoga, ki se je vrnil z onega veta. «Govoriti moram s Seiduno. In to takoj!» Tako je dejal službujočemu častniku. «Zelo važne vesti prinašam iz sultanovega taborišča.* čaatnik je odhitel z novico k Abu Aliju, ta k Hasanu. Ibn Tahir je čakal mrk in odločen, želja, da bi obračunal s sleparjem, je bila močnejša od njegovega strahu. Nehote je otipal kratki meč, ki ga je nosil pod haljo. Za pasom je skrival bodalo, v rokavu pa zastrupljeno pisalo, s katerim je bil zabodel velikega vezirja. * * * Ob novici, da se je vrnil Ibn Tahir, je Hasan obstal brez besede. Strmel je v Abu Alija in pri tem pozabil, da ga ima pred seboj. Njegove misli so begale okrog vseh možnosti, da bi doumele nezaslišani dogodek, podobne miši, ki išče izhod iz pasti, v katero se je ujela. Končno je nagonsko zaslutil, kaj se je bilo zgodilo. »Pojdi. Ibn Tahir naj pride k meni. Ukaži straži, naj ga nemoteno pusti.* . ... Petorico svojih skopljencev je skril za zaveso v * svoji predsobi. Velel jim je Zgrabiti moža, ki bo prišel, razorožiti ga in ga zvezati. Potem je čakal. Ko je Ibn Tahir slišal, da ga vrhovni poglavar poziva k sebi in da mu je pot clo njega odprta, se je bliskoma zbral v duhu. »Moram doseči svoj cilj,* je rekel pri sebi, «in Alah mi pomagaj!* Spomnil se je vaj pr, Abdul Maliku. Računal je z možnostjo, da mu je Hasan nastavil past. Samo da bi prišel do njegove sobe! Bled in trden v volji je stopil v poglavarjev stolp. Z eno roko se je dotikal ročaja meča pod haljo, drugo je imel pripravljeno, da naglo seže po bodalu. Komaj da mu je rahlo okleval korak, ko je šel mimo črnih stražarjev. Stali so nepremično ob vseh vhodih in začetkih hodnjkov. Premagal se je, da se ni ozrl. Zato je stopal vedno hitreje. Po stopnišču se je vzpel do vrha. Tudi strašni kijonosec ob njegovem koncu se ni zmenil zanj. Zdaj je moral ravnati z vso odločnostjo, naj pride, kar hoče. Naglo je premeril hodnik. Pred poglavarjevo predsobo je stal stražar. Prijel je za zaveso in mu s kretnjo pokazal, naj vstopi. Po hrbtu ga je spreletel leden mraz. «Naglo, naglo!* si je prigovarjal, «da bo čimprej končano.* Previdno, odločno in s stisnjenimi ustnicami je vstopil. Trde pesti so padle po njem. Skušali so ga zgrabiti za zapestje. S silovitim zamahom se je osvobodil in izdrl meč. Udarec v zatilnik ga je podrl na tla. Nekaj velikanov se je vrglo nanj in mu zvezalo roke in noge. «0 jaz bedak!* je zatulil. Od strahu, od brezmočne jeze je škrtal z zobmi! Hasan je prišel iz svoje sobe. »Ukaz je izvršen, Seiduna.* »Dobro. Pojdite na hodnik in tam počakajte.* Pogledal je Ibn Tahirja,. ki je ležal zvezan pred njirki na tleh, in se mu nekam svojevrstno nastpehnil. «Zločinec! Rabelj nedolžnih! Ali ti še ni dovolj krvi?!* Hasan ga je vprašal, kot da je preslišal zmerjanje: »Ali si izvršil ukaz/* »Čemu sprašuješ, slepar? Sam dobro veš, kako si me premamil.* »Prav. Kako ti je uspelo, da si se vrnil?* Ibn Tahir se je bolestno zarežal. »To te skrbi? Vrnil sem se pač. Zato sem prišel, da bi ti zaril bodalo v drobovje.* »To pojde bolj težko, junak moj.* »Vidim. Tudi drugič sem bil bedak.* »Čemu? Kot fedai si bil posvečen smrti. Oklicali smo te za mučenika. Ti pa nas prihajaš begat, čimprej te bomo morali zdaj poslati v obljubljeni raj.* »To vem. Lažnivec! V vrtove deilemskih kraljev si nas vodil in nas pri tem kot kakšen sejemski glumač navlekel, da si nam odprl vrata v raj. In jaz sem zaradi tega šel zaklat plemenitega človeka, ki je še v svoji smrtni uri storil dobroto, da mi je odprl oči. Kakšna strahota!* »Pomiri se, Ibn Tah’ir. V tvoji podobni zaslepljenosti živi skoraj vse človeštvo.* »Kako bi tudi ne živelo?!’ Če ga zlorabljajo tisti, katerim najbolj zaupa?! O, kako sem ti jaz verjel! Vse bi si bil lahko mislil prej, kot da si ti, o katerem je polovica islamskega sveta govorila, da si prerok — slepar in goljuf! Da namenoma zavajaš svoje vdane pristaše v zmoto! Da izrabljaš njihovo vernost v svoje zločinske namene!* »Ali imaš še kakšno željo?* «Bodi preklet!* Hasan se je nasmehnil. «Takih besed se najmanj bojim.* Ibn Tahir je omagal. Pomiril se je nekako. «Po nečem bi te še rad povprašal, preden me umoriš.* »Kar vprašaj.* iKako si si mogel izmisliti tako podel načrt prav za nas, ki smo se ti zapisali s krvjo in z dušo?* »Ali hočeš slišati resno pojasnilo?* »Da. Hočem.* »Torej čuj... To naj ti bo poslednja milost... Svojim pripadnikom sem govoril, da sem arabskega pokolenja. Moji nasprotniki so dokazovali, da nisem. In to je resnica. Ravnati sem moral tako, ker se vi, Iranci, sramujete svojega pokolenja. Ker se vam zdi veliko imenitnejši tisti, ki prihaja, čeprav poslednji berač, iz krajev, kjer je prebival Prerok. Ker ste pozabili, da ste potomci Rustana in Suhraba, Mijiu-čeherja in Feriduna; da ste nasledniki slave iranskih kraljev, Kosrovov, Ferhadov in pehlevanov. Pozabili ste, da je vaš jezik, krasni jezik pehlevi, Jezik Firdusija, Ansarija in neštetih drugih pesnikov. Od Arabcev ste najprej sprejeli vero in duhovno oblast. A zdaj ste se pokorili Turkom, tem konjskim tatovom iz Turkestana! že pol stoletja dopuščate, da vladajo vam, ponosnim sinovom Zarathustre, seldžuški psi! {Nadaljevanje sledi)