X. letnik.. V Gorici, dne 24. decembra 1902. 52. Številka. l/.liaja vsaki četrtek ob 11. mi dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankovmia pisma se ne sprejemajo. Cena listu znaša za celo leto 4 krone, za pol leta '2 kroni. Za m a 11 j premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1*50 Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije 6 K. Rokopise iprejem uredništvo v Gorici dvotrS^ler^^H Harij štev. 7 gl o vensko is. vero <— Naročnino in naznanila sprejema upravulštvo v Gorici, Senieniška ulica š. IG Posamezne številke se prodajajo v toba-kamah v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Riva Corno) št. 14 po 8 vin. Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah, in sicer: če se tiska enkrat 14 vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik: iT&n Bajt v Gorici. Tiska »Narodna tiskarna11 (odgov. J. Marušič) v Gorici. Vesele božične praznike in srečno novo leto prav iz srca voščita všem naročnikom, dopisnikom, kakor tudi somišljenikom našega lista Uredništvo in upravništvo. gabilo na naročbo. Oh koncu leta /.opel prav uljud-no vabimo vse cenjene dosedanje naročnike, da čim prej obnove svojo naročnino, ter nam pridobe tudi novih naročnikov. Naročnina je, kakor dosedaj 4 K, za manj premožne H K. — One naročnike, katerih je še precejšnje število, ki so zaostali z naročnino za tekoče leto, nujno prosimo, da blagovolijo isto še pred novim letom poravnati. Le tako bode tudi nam mogoče poravnati naše obveznosti in spraviti naše račune v ravnotežje. — Prosimo! Slava Bop is višavah ia mir Ij na zemlji, ki so iolre volje. Ta angeljski spev se je razlegal z razsvitljenih nebeških višav po betlehemski planjavi ono sveto noč, ko je Mesija, Izveličar sveta, kralj narodov, knez miru, dolgozaželjeni Odrešenik v bornem hlevu stopil na zemljo. Med tem, ko so ošabni prebivalci mesta Betlehema snivali globok senj, stopil je k pri živini čuječim pastirjem angelj, ki jim reče: „Ne bojte se, zakaj, glejte, oznanjam vam ve- LISTEK. Veseli božični večer. Mrak je že razprostrl svoja krila nad velikim mostom. Kakor migljajoče zvezdice brlele so cestne svetilke v megli, ki je napolnjevala zrak. Izložbe prodajalnic žarele so v sijaju in krasoti, kakor bi božjemu detetu ponujale vse svoje bogastvo. Urno so tekali ljudje drug memo drugega. Jedni so hiteli domov v svoje družine, drugi so hoteli št v zadnjem trenotku opraviti svoja opiavila. Tu in tam so se skozi lazsvit-Ijent okna že videla krasno okinčana božična drevesca, oznanjujoča božično veselje velikih in malih. Le j“dno stanovanje je bilo tiho, zapuščeno j v njem ni vladaio božično veselje. Uboga mati je sedela v žalost in tugo utopljena t kotu. Štirje otroci pa so stali na oknu in se ozirali po cesti in v nasproti ležeče hiše. Tudi na njih ni bilo opaziti božične radosti. Pričakovali so očeta. In od njegove povrnitve ie vse odviselo, ne samo božični darovi, marveč še mnogo več, — tudi vsakdanji kri* v bližnji prihodnosti. Koliko je v zadnjem času prejokala njih m^i, in oče je tako žalosten hodil okoli! Koiiko in kako so molili. Nekega dne je namreč prišel oče domov in jim hovedal žalostno novico. Sumničili so ga tatvine. Postrežnik je Lil namreč v večji trgovini. Nekoč je imel ravno opraviti v gospo- liko 'veselje, katero bo vsemu ljudstvu, ker danes Vam je rojen Izveličar, kateri je Kristus Gospod, v mestu Davidovem11. In pristopili so k njemu drugi angelji in oglasil seje spev: „Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so dobre voljeu. Slavo božjo pomenja rojstvo izve-ličarjevo, slavo božjo razširjal je Odrešenik. Hodil je od kraja do kraja in oznanjeval svoj božji nauk, učil ljudi spoznavati in častiti Boga. Ustanovil je sveto katoliško cerkev, da razširi slavo božjo po vsem svetu, pri vseh narodih Dal ji je nalogo, učiti vse narode, da spoznavajo Boga in mu pojejo slavo. In mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje, prineslo je rojstvo Izveličarjevo. Njegovo poslanstvo je mir, sprava med razžaljenim Bogom in grešnim človeškim rodom. Mir z Bogom, s samim seboj in z bližnjim je človeku prineslo njegovo rojstvo. Zadostil je s svojo smrtjo užaljeni pravici Božji, učil je ljudi, da smo vsi otroci enega nebeškega Očeta, da smo bratje med seboj. On je zaukazal usmiljenje in ljubezen do ubogih, učil, da vsak človek je naš bližnji. Pred njim so vsi enaki. Ustanovil je sveto cerkev, ki evangelij miru oznanuje vsem narodom. Seveda pa ta mir občutijo in uživajo le oni, ki so dobre volje. Uživajo oni, ki svojo voljo pokore njegovi sveti volji, ki njegove nauke sprejemajo in po njih žive, jih v dejanju spolnujejo. Kjer ljudje zapuste Kristusa in njegov nank, tam izgine božji mir, izgine tudi ljubezen med ljudmi. Mesto nje razsaja sovražtvo, prepir, odrtija, razuzdanost, nezadovoljnost. Zgodovina vseh stoletij in skušnja današnjih dni nas učiti, da kolikor bolj se ljudje odtegujejo Kristusu in njegovi cerkvi,' toliko bolj gine med njimi mir, edinost in ljubezen. darjevi pisarnici, ko je isti prešteval denar. Gospodarja so odpoklicali, zaprl je pisalno mizo, ključ pa pustil v njej. Ko se je povrnil in začel z nova preštevati, manjkal mu je stogoldinarski bankovec. Vse iskanje je bilo brezvs-pešno, bankovca ni bilo nikjer. Sumili so Trnovca, ki je bil medtem sam v pisarnici. Poklicali so ga in izpraševali. Trnovec je zatrjeval, da je nedolžen. Pustil se je vsega preiskati, in bankovca niso našli pri njem. A ker je bil tisti hip res sam v pisarnici, ostal je na sumu, ki seje vedno bolj potrjeval, ker gospodar vkljub vsemu iskanju bankovca ni našel. Danes, na sveti večer, se ima odločiti, ali Trnovec zgubi službo. Gospodar mu je napovedal, da ga, ako ne dobi bankovca, na večer pred božičem odpusti iz službe. Nobeno čudo, da je mesto veselja prevladala žalost v družini. Goreče so molili k božjemu detetu, mati je v solzah zdihovala in molila. Res žalosten božični večer. Skrivnostna tihota je kraljevala po sobi; niti glasu ni bilo čuti, le posamezni vzdihi potrte matere so se čuli. Naenkrat pa najstarejši, enajstletni sinček zavpija: „Mati, oče gredo ; vidim jih po cesti hiteti*1. Uboga mati so niti ni zganila. Prevzela sta jo žalost in strah, da niti vstati ni mogla. Ko je začula po stopnicah korake svojega moža, počiti jej je hotelo srce. Vrata bo se odprla. Ze je menila, In'tudi ti slovensko'ljudstvo pripravi svoja srca „knezu miru1*, da prinese mir v tvoje hiše, v občine, fare in v deželo. Ohrani dobro voljo, bodi zvesto Kristusu in njegovi cerkvi, splonuj njegove nauke, in kraljeval bode v tvoji sredi mir, ki so ga angelji sveto božično noč oznanjevali vsem, ki so dobre volje. Ubog. narod-trpinov smo Slovenci, tlačen in zatiran od vseh strani. Rojstvo Izveličarjevo pa nam vzbuja tolažbo in pogum. V bornem hlevu na slamici leži Izveličar sveta. Uboga, a sveta je negova deviška mati. Ubog in pravičen, je njegov rednik sv. Jožef. Vse njegovo življenje je življenje trplenja in preganjanja, pa tudi skazovanja dobrot ubogim in trpečim. Zaupajte torej v Njega, bodite mu zvesti in udani, in njegova pomoč njegov blagoslov Vam ne izostane. Ako pa je Bog z vami, kdo je zoper vas. Zato v vseh bojih in trpljenju ne zgubite poguma. Pogumno delajte in se trudite za dušno izveličanje in časni napredek. Iščite naj-poprej 'božje kraljestvo in njegovo pravico in vse drugo vam bo dostavljeno. Ne dajte se begati po krivih prerokih, ki se kakor volkovi v ovčji koži vsiljuje med vas. Obljubujejo vam svobodo in napredek, v resnici pa vam iz srca kradejo božji mir sejejo sovražtvo in in prepir. Zato predragi Slovengi nikdar ne pozabite prelepega božičnega oznanila: „Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje1*. Krošnjarski zakon. V državnem zboru razpravljali so potom nujnosti o krošnjarskem zakonu. Kakor je pokazal tek obravnave, je v veliki večini zbornice, vladala naravnost krošnjarjem sovražna struja in novi zakon da čuje žalostno, osodepolno besedo : brez službe. Svojega moža niti dobro videla ni, tako se je stemnilo v sobi. „Marija, otroci!,1* bil je njegov prvi vsklik. „Hvala Bogu, božje detece je uslišalo naše molitve. O pokleknite z menoj in zahvalite se mu iz vsega srca. Vso pot sem molil, toda na kolenih se moram svojemu Izveličarju in Bogu zahvaliti11. Jeden vsklik radosti, in že je bila žena v objemu svojega moža ; otroci pa so polni veselja obkolili očeta in mater. „0 povej, povej11, prosila je žena. Pred vsem zahvalimo se Bogu, vse drugo pride na vrsto11, odgovori mož. In veseli so ljudje po pokleknili in hvalili Boga tako srčno, kakor mogoče ta večer v nobeni družini. Potem še le je oče začel pripovedovati. Pripovedoval je, kako je cel dan upanje njegovo vedno bolj in bolj ginevalo. Prosil je Boga za vdanost v voljo božjo, ako se njegova nedolžnost ne izpriča, in bode moral službo zgubiti. Kdo bode njega, kojega poštenje je tako omadeževano, tako kmalu zopet sprejel v službo. — Bila je ura pet; odbila je šesta. Vsaki trenotek morala se je odločiti njegovo osoda. Naenkrat so me poklicali: „Trnovec h gospodarju11. Pomilovalni in škodoželjni pogledi so me spremljali ; menil sem, da se v zemljo pogreznem. Sara ne vem, kako sem prišel v pisatnico. Ves omočen stal sem pred gospodarjem. Kar opazim, da se mi je je'imel*namen, krošnjarstvo kolikor toliko popolnoma zatreti. Kam naj bi potem ili oni naši sodeželani bovškega okraja in trnovske občine, ki so samo z pomočjo krošnjar s tv a v stanu, vzdržati se na svoji rodni zemlji. Kako bi revščina v že itak siromašnem okraju narasla. Ako je bil zakon sprejet, kakor ga je predlagala vlada, zadan je bil smrtni udarec prebivalcem Bovškega in Trnovega. Naši ljudje šo morali zapustiti rodno grudo. A posegli so vmes katoliško-narod-ni poslanci in se zavzeli za koriBti kranj-.skih in goriških krošnjarjev. V zadevi krošnjarskoga zakona so dosegli naravnost velikanske vspehe v prilog našim krošnjarjem iz Bovškega okraja. Suha dejstva, ki so zabeležena v zapisnikih državnega zbora, govore o vspehih kat. narodnih poslancev. ij 16 nove postave določa med drugimi tudi za bovški okraj in občino Trnovo posebne predpravice glede kroš-njarstva. Take predpravice so tudi v § 17. starega zakona zajamčene. Toda v novem zakonu, kakor ga je predlagala vlada, so se te pravice tako ostrigle, da so postale samo navidezne. Kat.-narodni poslanci so napeli vse sile, da pridejo v zakon resnične, bistvene predpravice navedenih krajev. In to se jim je zares čudovito posrečilo. Oglejmo si najvažnejše teh paragrafov. § 2. nove postave določa, da mora krošnjar, kedar hoče krošnjariti dobiti pri gosposki krošnjarsko knjižico. Tu je bil sprejet pristavek dr. Šušteršiča, da so knjižice za krošnjarje iz po § 16. opravičenih krajev koleka proste. § 5. nove postave določa, da se krošnjarjem dovoljenje izda samo za okoliš jednega ali več okrajnih glavarstev, gospodar približal in mu prijel za roko. Sedaj še le nisem vedel, pri čem da sem. „Trnovec, prositi vas moram oproščenja**, pričel je. „Razumem, koliko sramote, strahu in žalosti ste v zadnjem času prestali — in sicer neopravičeno, edino le po moji, če tudi neprostovoljni krivdi. Stotak sem našel pred četrt ure. Vtaknil sem ga v neko knjigo; kako, mi je nejasno. Spominjam pa se dobro, da sem to knjigo takrat imel v rokab, odprto ravno na tem mestu, kjer sem našel stotak, in da knjige nisem potem več odprl. Spoznal som krivico, katero sem vam storil. Toda storjeno je storjeno. A kar morem, to hočem storiti, sosebno danes na božični večer. Trnovec I prosim vas odpuščenja; stotak, ki je kriv vašega gorja, sprejmite za božični dar, in v prihodnje dodam vaši plači mesečnih pet goldinarjev. Ste s tem zadovoljni?11 Kdo more popisati, kaj sem v istem hipu občutil. Ginjen zahvalil sem gospoda za dobroto. In sedaj sem med .vatni. Obhajati hočemo sveti večer, res veseli božični večer, in celo življenje ne pozabiti, zahvaljevati se božjemu detetu za njegovo pomoč. Vedno resničen ostane pregovor : „Kedar je sila najvišja, je božja pomoč najbližja. Da je bil vesel božični večer, katerega je družina obhajala, pač ni treba omeniti. Ubogi ljudje so pač ta večer občutili pomoč božjega deteta, in so njihova srca plapolala svetega veselja. Kdor v Boga zaupa, na trden temelj zida. k večjemu za okoliš ene dežele, če bi torej naš kvošnjar n. pr. dobil knjižico pri tolminskem glavarstvu, bi veljala k večcmu samo za goriško deželo. Ko bi prišel krošnjar na Koroško, bi že moral pri kakem ondotnem glavarstvu prositi novega dovoljenja, potem ravno tako na Tirolskem itd. In oblast bi mu dovoljenje dala ali odrekla, kakor bi hotela. Koliko sitnosti, težav in otroškov za našega krošnjarja. In marsikateri bi v taji deželi niti dovoljenja ne dobil. Toda vse te skrbi so odstranjene, kajti državni zbor je sprejel predlog dr. Šušteršiča, da knjižice izdane krošnjarjem iz p o § 16. opravičenih krajev veljajo za celo Avstrijo. Naš Bovčan, ki n. pr. dobi koleka prosto knjižico pri tolminskem glavarstvu, bode smel prosto krošnjariti po vseh deželah našega cesarstva. Nikjer mu ne smejo krošnjarstva prepovedati. 8 8. nove postave zapoveduje, da mora vsak krošnjar, ko pride na sedež kakega glavarstva, v kako mesto ali trg, dati svojo knjižico pri glavarstvu, odnosno magistratu ali županstvu potrditi. Zadnji odstavek tega paragrefa pa določa, da ima glavarstvo ali županstvo, ki knjižico potrdi v gotovih slučajih pravico, krošnjarjem dati potrdilo samo za tri dni. Gez tri dni bi moral krošnjar dotični kraj zapustiti in smel bi se še-le čez 4 tedne zopet vrniti v ta kraj. Potem pa ima oblast zopet pravico, mu samo za tri dni potrdilo dati, tako da se na ta način krošnjarstvo v dotičnem kraju skoraj popolnoma onemogoči. Toda kat.-narodni poslanci preprečili so to nakano. Sprejet je bil predloi' posl. Povšeta, da navedene določbe no veljajo za po § 16. opravičene krošnjarje. Ti smejo torej poljubno časa v kateremkoli kraju krošnjariti, nihče jim tega ne sme prepoviedati. Ako še omenjamo, da so v § 16., kakor ga je sklenil državni zbor — tudi največ po prizadevanju kat.-narodnih poslancev — naši domači krošnjarji iz in bovškega okraja in trnovske občine občine izrecno navedeni kot opravičenci in da bodo vsled § 30. te postave smeli tudi na Ogerskem in Hrvatskem prosto krošnjariti, potem je vsakemu jasno, kako velikanskega pomena so pridohitve katoliško-narodnih poslancev. Tako so storili glede tega tudi za naš bovški okraj odločilnega zakona te jugoslovanski klub in pred vsem katoliško narodni poslanci res svojo poslaniško dolžnost. Dopisi. Iz Šebrelj. — Raje se zgodi kaj slabega kot dobrega, to velja kot navadno v življenju. Tako imamo tudi od tu poročati o nesreči. Ubil se je namreč tukajšni mladenič Anton Makuc, po do-domače „Štefcov Toneu, ko je bil dne 17. decembra iz Gerkna vračajoč se na Reki. V Cerkno je šel ta dan po opravku in prišel zvečer s tovarišem iz Tribuše na Reko. Tam sta v krčmi skupno pila precej pozno v noč, tako, da ju je gostilničar nagovarjal, da bi spala na peči pri njemu in šla drugo jutro naprej, ker je bila zelo temna noč. Bila sta s tem zadovoljna, a kmalu je šel Tone iz krčme. Za nekaj časa je pogledal gostilničar za njim, a ker ga ni nikjer zapazil, menil je, da je šel vendar še domov. Uro pozneje pa ga je našel drugi reški mladenič na novi cesti že mrzlega in mrtvega. Padel je s stare na novo cesto kakih 11 metrov globoko in je gotovo vsled hudega padca koj mrtev obležal. Najbrže ga je pijača zmešala, da je zašel preveč na rob ceste in strmoglavil v prepad. Nesrečnež je bil pa inače dober mladenič, le pijača ga je včasih zmotila, posebno hitro pa še od tedaj, ko se je bil tudi pri streljanju ponesrečil in komaj ušel smrti, tako da je bil že vedno nekam bolj boječ in sam svoj. Bil je tudi par dnij poprej pri adventni spovedi. Bog mu bodi milostljiv in varuj nas vse nagle, neprevidene smrti 1 Iz Grabovske občine. — Dne 17. in 18. t. m. imeli smo političen obhod nove železniške proge. Na licu meata v Bukovem zbrali smo se posestniki iz Ko-riike vasi in prosili komisijo, da se napravi kolodvor na zgoraj imenovanem kraju. Tu je res najbolj ugodna lega za postajo, da bode v korist ljudstva. Ta je edino središče za žo itak zapuščene kraje, kakor so Koritnica, Nemiki Rut, Bukovo, Bukovški vrh itd. Seveda se radi te prošnje jeze posebno Grahovski krčmarji, ker potem ne bi mogli lako muh loviti v svoje mreže. Mi Koričani pa že naprej povemo, da, ako bode postaja na gra-hovskih prodeh, kakor so izjavili inženirji mi ne bodemo prispevali za dovozno cesto/ Saj imamo že bolj ugodno zvezo na kolodvor v Hudojužno. Zato pa hočemo mi Koričani složno in edino postopati, in nas zasmeh Grahovcev prav nič ne plaši. Toda pride že čas, ko bodo Grahovci ob volitvah sladkih obrazov prišli k nam iskat pomoči. Tedaj pa vam pokažemo, koliko zmorejo vaše priliznjene besede in prazne obljube. Toliko za sedaj. Več Koriških mož. Iz Otaleža. — Tretja andventna nedelja je bila dan veselja. V podružni cerkvi sv. Jurija v Lascah smo obhajali blagoslovjenje novega altarja, katerega je izdelal g. Grošelj iz Selc. Preč. gosp. dekan iz Cerknega so ob asistenci domačega župnika blagoslovili altar, potem pa v krasnem govoru predstavljali svetnike, kateri so na altarju, in vnemali ljudstvo k stanovitnosti v sv. veri. Nato je bila sv. maša in litanije. — Novi altar bil je skrajno potreben. A kako naj ga napravi jedna sama revna vas — Lasce, — ki je 1. 1887 skoraj cela z vsemi pridelki vred pogorela. Ali vendar ljudje niso hoteli odnehati. Zložili so, kolikor so pri svoji revščini zmogli. Ostalo pa so izprosili pri sosednih dobrih ljudeh, tako da so se pokrili vsi stroški. Altar stane namreč okolo 1200 K Bog povrni dobremu ljudstvu in vsem dobrotnikom. Kar darujemo v čast božjo, nam bo obilno povrnjeno. Iz Kronberga. — „Soča“ je v 126. štev. z dne 17. t. m. prinesla dopis pod zaglavjem „Iz Kronberga-, ki pa je kukavično jajce Ajševiške deteljice, v katerem me napada z patentiranim orožjem laži in obrekovanja. Priskrbela mi je novi red, imenuje me župana, tajnika, predsednika in kaj vem še vse. Stvar je sledeča: Tukajšnja duhov-nija spada pod županstvo Solkan in Gorico. Radi skladanja za cerkvene potrebščine se je' izvolil v smislu § 11 dež. zakona dne 29. novembra 1863 cerkveno akladovni odbor. Ker je vikarišče nujno potrebno poprave, napravil se je preudarek za leto 1908, VBled katerega so prizadeti z dokladami vsi duhovnijani. Od tod očitanja napada, odiranja i. t. d. Dopisnik mi hoče sapo zapreti z grožnjo poropotanja po kuharičnem fir-tohu. Slnbodno, le ven z belcebubom! Z odprtim vizirjem vas čakam, da si se vi skrivate za hrbtom urednikovim ker ne vi, ne g. Č., ne kedo drngi, niste v stanu mi dokazati niti najmanjšega slučaja, kar žali sramežljivost, ali kar je sploh zoper 6. božjo zapoved, tudi z na-mignjenim slučajem rešitve ne, ki ni nič drugega nego razžaljivo, neotesano raz-grajenje uvinjene osebe, za katero dejanje imam zadoščenje na razpolago. Pač pa imam jaz mnogo umazenega perila shranjenega o nekom, ki mu bo, ako potegnem za zvon javnosti, smrdelo in šumelo po ušeših, da bo groza, in katerega vprašam, ali ga še kaj bole prsti od bodcev bucik farovških deklet. A. P. Politični pregled. Državni zbor je sprejel zakon v terminski kupčiji, kakor ga je spremenila gosposka zbornica. — Nato je odobrila zbornica podpore vsled uim poškodovanim krajem in zadevo o znižanju cene soli za živino. Predsednik je na to naznanil, da je zasedanje odgodeno. Poslanci so pričakovali, da bode govoril ministerski predsednik. Vzbudilo je mnogo začudenja, ker ni govoril. Če&ko-neinSka sprava. — Nemci so na češki elaborat že odgovorili. Njih odgovor se glasi, da se pogajanja med Čehi in Nemci nikakor ne morejo vršiti na podlagi češkega elaborata, Cehi odklanjajo ista pogajanja pa na podlagi nemškega elaborata. Oboji pa pravijo, da nimajo nič proti temu, da se pogajanja prično. Kdo naj razume to komedijo? In vendar poročajo listi, da ni dr. KSrber še zdaj zgubil upanja, da bi se sprava ne dosegla, ter da je že določen čas, v katerem se imajo ta pogajanja pričeti in sicer na dan 5. januvarja 1903. Čeiko* nemfika spravna konte-’ renca se snide 3. januvarja ter prične pogajanja. Na ta dan jo je sklical min. predsednik. Nagodbenn pogajanja se nadaljujejo. Na Dunaj sta prišla ogerska ministra Szell in Lukaus in so se vršili dogovori mej avstrijsko in ogersko vlado o ostalih nerešenih točka nagodbenega vprašanja. Novi člani gosposke zbornice. — Nj. Vel. cesar je imenoval 27 novih članov gosposke zbornice. Od teh pripada bajč jednajst desnici, devet ustavo-verni stranki in sedem srednji stranki. Vojni minister baron Kriegham-mer odstopi. — Listi poročajo, da je vojni minister baron Krieghammer podal svojo ostavko. Za njegovega naslednika je imenovan 1'eldmaršalleitenant pl. Pi-treich. Vinska klavzula v Ogerskem drž. zboru. — V soboto je ministerski predsednik pl. Szell odgovoril na neko interpelacijo glede odprave vinske klavzule. Rekel je, da hoče vlada odločno varovati koristi Ogrskih vinogradnikov. Zaradi tega odpove Italiji vinsko klavzulo še pred novim letom. Naprosila bo ministra za zunanje zadeve grofa Goluchowskega, da vkrene vse potrebno v tem pogledu. Ogrski ministerski predsednik je nadalje rekel, da se nadeja, da ostanejo odnošaji med Ogersko vlado in Italijo še nadaljo dobri ter, da se posreči skleniti novo trgovinske pogodbe tudi. ako se v, njih ne bode nahajala vinska klavzula. Dogodki v Venezueli. — P« zadnjih poročilih se bode razpor med Venezuelo od jedne, in med Anglijo, Nemčijo in Italijo od druge strani poravnal vendar le najbrže mirnim potom. Vlada Zjedinjenih držav v Ameriki je na Castrovo prošnjo prevzela posredovanje in upati je, da se ji posreči vso stvar mirnim potom poravnati. Novice. Prijateljem in znancem naznanjamo, da smo ponatisnili podobo pokojnega dr. Job. Pavlice. Lepe slike so po 30 vin. komad. Kdor želi'kupiti, naj se naroči pri upravi „Prim. lista11. Čisti dobiček je namenjen za prihodnje preko-ristno slovensko sirotišče v Gorici. Imenovanje. — Tajnik v justičnem ministerstvu gosp. Janko dr. Babnik je imenovan za sekcijskega svčtnika. Osebna vest. — Ravnatelj c. kr. drž. viš. realke v Trstu, šolski svetnik gosp. Just Hendrych je pomaknen v VI. činovni razred. Umrl je v torek zvečer v Žaputah, v občini Šturje. gosp. Matija Brecelj, oče zdravnika dr. Antona Brecelj. N. p. v m.! Cesarjev dar svetemu očetu. — Naš cesar pokloni svetemu očetu za jubilej soho dobrega pastirja iz čistega zlata. Kip je napravil umetnik Marschall, Deželni proračun. — Vsa potrebščina znaša 1,100.351 K, dohodki so proračunjeni na 378.695 K, torej je pri-mankljeja 721.656 K kateri se pokrije z raznimi deželnimi nakladami in davščinami. V ta (to je že v Gorici) namen predlaga deželni odbor, naj se pobira doklada: 20% od zemljarine ki da. z ozirom na morebitne odpise okoli 100.000 K, — 20% od hišarine in naj-marine, kar znese približno 105.000 K; 30% od pridobnine, dohodarine, skupno okoli 104.000 K; — 100% od državne užitnine vina, mošta in mesa, ki so računi na 392.000; — slednjič z deželno davščino 1 K 40 v od vsakega hektolitru na drobno potočenega piva, kar bi dalo 25.000 K. Vse te naklade in davščine bi dale 726.000 K, tako bi imel deželni zalog še prebitka 4.344 K. Deželni zbor goriški. — Deželni glavar se spominja umrlega posl. Michiel-lija. Vladni zastopnik odgovarja na interpelacijo posl. Naglosa, da v Korminu ustanovi država obrtno nadaljevalno šolo. Odgovori tudi na interpelacijo posl. Jakončiča radi pomanjkljive uravnave prevozov na št. petersko-dornberški cesti, katero presekuje vipavska železnica, da so isti narejeni natanjko po načrtih, ki so bili razpoloženi po občinah, in da se proti istim nihče ni pritožil. — Na interpelacijo posl. Štreklja radi imenovanja jednega avskultanta iz dunajskega nad-sodišča, odgovori, da tako imenovanje pristaja predsedniku nadsodišča in ne ministra. Deželni proračun se izroči finančnemu odseku, da isti še v tem leta poroča o njem. i Prošnje visokošolcev za štipendije, so izroče peticijskemu odseku. — Odobri’ se podpora 300 K visokošolcu Žigonu Proti je govoril dr. Tuma, ker sluti za tem grmom klerikalizem. — Odobrijo se podpore, katere je dovolil dež. odbor visokošolcem. Sprejme se v tretjem branju načrt zakona o razdelitvi občine Lokavec ter za ustanovitev dveh županstev Lokavec in Dol. Otlica. Prošnja za podporo 4000 K, da se uredi mestna hiralnica, pade. Odobri se prizadevanje dež. odbora, ki je prosil vlado, naj bi ona (Jala za obnovitev vinogradov brezobrestnega posojila trikrat toliko kakor dežela. Prošnja Alojzije d’Este in cestnega odbora kanalskega za razreditev cnate od Grgarja proti Batam se odstopi dež. odboru. Bivšemu dež. vajencu M. Gorjupu se dovoli pokojnino 920 K. Prošnja učitelja Marcuzzija se odstopi šolskemu odseku. Slovenskemu in ital. Alojzjevišču se podeli podpora po 600 K. Dr. Tuma je glasoval proti. Prošnja tolminskega sadjarskega društva za imenovanje potovalnega učitelja se odstopi dož. odboru. Županstvu v Slovrencu pri Muši se dovoli podpora 600 K za uravnavo hudournika Krestenice. Prošnja kat. političnega društva v Bovcu za podporo, da bi poslalo A. Šulerja na Tirolsko v mlekarsko šolo, se na predlog dr. Tume odbije, ki vidi tudi tukaj klerikalizem. Prošnje nekaterih učiteljev za povišanje pokojnine se odstopijo dež. odboru. Odboru za preganjanje pelagre s6 dovoli podpora 3100 K. Davčna občina Pečina dobi podpore za 900 K. t Za „A.lojzijevišče“: Preč. g. Jož. Skočir 10 K; preč. g. Fr. Kranjec 10 K; g. Matevž Fortunat, mizar iz Kozaršč 2 K. Uprava „Prim. lista1* je prejela za „Alojzijevišče“ 5 K, katere je daroval veleč. g. Ivan Rojic, kurat Bilje. Bog plati! Za zastavo „slov. kat. del. društva v Gorici" so še darovali: P. n. Ferdinand Jag 1 K; Iv. Wolf 1 K 40 v.; Amalija Miljavec 1 K; mosignor Anton Cibič 4 K. Zaupni shod učiteljstva goriško-gradlSčauske dežele, ki se je vršil v nedeljo popoludne v gledališki dvorani v Gorici, je bil prav dobro obiskan. Izmed deželnih poslancev so se ga udeležili gg. Berbuč, dr. Lazzatto in dr. Tuma. Tudi govorili flo ti trije poslanci. Najbolj po godu je bil učiteljem govor dr. Tume. Priznavali so sicer vsi, da so zahteve učiteljev po zboljšanju njih gmotnega stanja opravičene; ali vprašanje, kje dobiti vere za to zboljšanje po mneiyn poslanca Berbuča, ni še rešeno, dočim se dr. Tuma za to vprašanje prav nič ne zmeni, ampak naravnost zahteva, da se učiteljem dohodki zvišajo, ne da bi najmanj omenil, kako in kje denar dobiti za tako zvišanje. Navaden človek miBli vedno tako le: Ako hočem kaj plačati, treba da tudi imam s čim plačati, treba, da imam denar pri rokah. Dr. Tuma, ki ni navaden človek, pa pravi. Plača naj se, tudi če ni denara pri rokah. Ta mož zna najbrže coprati. Pa pustimo na stran šalo. Mi smo tudi tega mnenja, da je ne-obhodno potrebno, da se ljudskim učiteljem zboljša gmotno stanje, ako se je spoznalo za potrebno, storiti to pri drugih stanovih. In s to mislijo se morajo sprijazniti vsi odločilni činitelji. Ali že K>J na tem mestu poudarjamo, da poleg deželnih činiteljev so tudi državni čin.telji poklicani, da se začno s tem vprašanjem resno pečati ter da je »udi reši/o v najkrajšem času. Država si je p.mreč pridržala vse polno in celo glavni pravic nad ljudsko šolo in ima od nje /prvi vrsti koristi. če pa ima država te pravice in če jej je šola v korist, zakaj naj bi ne imela tudi dolžnosti? Sicer pa kaže vse, da se je začela država teh svojih dolžnosti tudi že zavedati. Skrbeti bi bilo torej za o, da se državo prej ko prej privede do tega, da svoje dolžnosti, katerih se f' veda, tudi izpolni. / Prepoved. — Svoječasno su^ poročali.. da je goriški mestni svet vzidati spominsko ploščo na č*st P i nemu Favettiju v mestni dv?ran,1-pa poroča „Corierre“, d* J* dJ.ia™a oblast ta sklep mestnega starešinstva oničila. Še vodno preiskujejo Mrzlck. — Jz Italije so poklicali geologa pPn|' Tara-melli-a, da preišče i/.virek Merzleka in razsodi, kdo ima pravo, inženir Tschcbull ali mestni inženir Hresadola. Taramelli je bil tudi v Grgarju ter preiskal grgarski brezen, kjer se vodu zgublja pod zemljo. Tako naši mestni očetje trošijo denar, a vode menda le še ne bode. Katoliško drufitvo slovenskih učiteljic je imelo dne 10. grudna svoje redno zborovanje. Duhovni voditelj, preč. g. župnik Ivan Kokošar je govoril o prostosti človeške volje. Društveniee so predstavljale ,,Re-gulovo slovo11 Stritarjevo. Pele so „0 9anctissima“ in Mendelssohnovo „Je-sensko". Predsednica je izrekla iskrene čestitke gospici Makučevi, ker je napravila izpit učiteljsko usposobljenosti. One II. grudna predaval je preč. g. župnik o metodi v petju ter jasno pokazal, kako moremo olajšati mladini petje v oglaskah. Sv. maša zadušnica za rajnke člene bode dne 27. decembra ob 9. uri pri sv. Ignaciji. Prihodnje zborovanje bode dne 7. januarja ob 4 pop. Božji blagoslov. — Navadno nahajamo božjega blagoslova dovolj tam, kjer se trudijo katoličani za dobro življenje, za skrbno in versko odgojo družine, za odpravo vsakega pohujšanja itd. A „Soča“ in „Primorec“, vedela sta si pridobiti božjega blagoslova na vse drugi način. Ona grdita in smešita že dve leti po svojih listih vse, kar je svetega, sprejemata v svoja predala spise luteranskega pastorja, pohujšujeta ž njimi mladino, slabšata v veri tudi odrasle, napadata romanja, procesije, spoved, opravljata sploh med nami zares Judeževo delo in za vse to se zadnji „Primorec“ hvali in pravi, da se pri njegovem delu kaže čem-dalje več božjega blagoslova. Če pa le ni morda satan njhov Bog?! »Volitve za delavsko zavarovalnico proti nezgodam". — Opozarjamo še enkrat vse volilce za delavsko zavarovalnico proti nezgodam, da odpošljejo takoj in najkasneje 28. t. m. podpisane glasovnice na gospoda prof. Matka Mandiča, presednika političnega društva ..Edinost" v Tratu. Skrutinij ae bo vrSil 80. t. m. v Trstu, in morajo biti torej tisti dan vse glasovnice oddane zavorovalnici. Kandidatje so bili postavljeni od političnega društva „Edinost“ v dogovoru 8 ljubljanskimi zaupniki. Kedor ni dosedaj vdobil glasovnice, naj to naznani takoj pod gornjim naslovom. Bralno društvo na Cesti bode imelo svoj občni zbor. dne 28. t. m. ob 1 ur popoldne v društvenih prostorih. Vogerska grajščina. — Kakor smo že omenili je kupil I. Naglos, zagrizen Italijanaš iz Kormina obširno posestvo grofa Goronini-Kronberg na Vogerskem za 260.000 K. To posestvo obdelujejo kmetje in sicer rod za rodom tako, da se čutijo na njem popolnoma udomačene. Ko so torej izvedli, da misli grof prodati posestvo, porodila se je v njih popolnoma naravna želja, da bi to posestvo, ako le mogoče ostalo v njih rokah. Ker so vedeli, da sami brez druge pomoči, ne bi mogli doseči tega namena obrnili so se do oseb v katere so imeli zaupanje ter jih prosili pomoči. In res je prišlo tako daleč, da se je „Centralna posojilnica11 začela za to v narodno gospodarskem Oijiru jako važno zadevo zanimati. In je bm tudi pripravna omenjeno posestvo za k-npte kupiti, ako bi bil grof vsprejel njene oogoje. „Centralna posojilnica11 pa m imen tu nobenega drugega namena nego posestvo kupiti za dosedanje kmete. „Lentralnu posojilnica" ni hotela torej nič drugega, neg0 poskrbeti za to, da ostane posestv* v domačih rokah ter, da se ga ne polasti, kak ptujec, kar se je žal zgodilo. Ako bi torej „ Central na posojilnica" kupila grofovo posestvo na Vogerskem, razdelili bi si je kmetje med seboj, ter povrnili „Centralni posojilnici" le ono svoto, katero bi bila dala za po-*»tvo s stroški vred, kar so samo ob sem razume. V ta namen in da se s v ®8°Tor6 podali so se nekega dne «niiin&ko Predsednik «Centralne po-KSL a • L- Gre8°rčič odbornika gg. £2? Poklicali 80 k 8ebi ne- katere zastopn^e kmetov z Vogerakega JI H« ® *n h Šempasa in ž njimi so govarjali, kaj ;Q kako, za slučaj, ako unllllm r?prfje! p08we katere bi mu ponudila „Centralna po»ojilnica“. Pa grofu so pogoji, katere mu je ponudil Naglos bolj ugajali, nego oni »Centralne posojilnice" in tako je prišlo do tega, da je postal Naglos lastnik imetja na Vogerskem. Mi bi o tej zadevi prav nič ne pisnli, ako bi „Soča“ tudi pri tej priliki ne pokazala posebne ljubezni do slovenskega kmeta, „Sočau je namreč vsa iz sebe od veselja, da niso slovenski kmetje prišli do lega posestva in da je dobil v roke zagrizen Italijan Naglos. Ni nam treba poudarjati, da i:1če Naglos pri tej kupčiji svoj dobiček. On bo brez dvoma kupljeno posestvo parceliral in na drobno prodajal. Kmetje pa bodo morali posamezne parcele veliko draže plačati, kakor bi plačali, ako bi bila „Centralna posojilnica" v njih imenu kupila omenjeno po-; sestvo, kajti dobiček, katerega bo dobil pri tej kupčiji Naglos, ostal bi njim samim. In da se ni to zgodilo, ampak, da pride do dobička namesto slovenskega kmeta zagrizen Italijan Naglos, nad tem se veseli. „Soča“. Da bi pa to nesramno škodoželjnost pokrila z lažiliberalnim plaščem izmislila si je „Soča" bajko o jezuitih, češ, da so stali za vso to akcijo „Cen-tralne posojilnice" jezuitje za katere se je nameravala kupiti Vogerska grajščina. Da je vse to navadna laž znane propalice ki piše v „Sočou o tem se prepriča vsakdo lahko, ako popraša one kmete, ki so bili pri dogovoru na Vogerskem, ko so prišli tje, kakor smo že poprej omenili zastopniki „Centralne posojilnice". O tem se nam ne zdi potrebno torej spregovoriti niti besedic^ več. Pa pribijemo zopet ta slučaj, da vidi naše ljudstvo kako izdajalsko vlogo je začela „SoČa" igrati med goriškimi Slovenci. Zato je pa tudi dolžnost vsakega poštenega rodoljuba, delati na to, da se ta grda zalega prej ko prej zatre. Občinske volitve v Šempasu provzročajo „Soči“ veselje. A to veselje „Soče“ je, kakor nam poročajo iz Oseka, prezgodnje. Te volitve so provzročile osebne premembe v starešinstvu, prišlo je tudi par naprednjakov vanj, a večina starešinstva ni in nebo narodno-napredna. O zmagi narodno-napredne še govora ni. Iz Bihenberga. — „Soča“ piše v štv. 126., da je klerikalni agent Anton Škrbic porezal nekega Petra Birso. Naznanjam cenjenim čitateljem, da je to neresnično, kajti o tem ne ve Anton Škrbic ničesar. „Soča‘( dobi 1000 K, ako to dokaže. Dalje' piše *Soča“, da je Anton Makovec že pred leti predlagal v starešinstvu častno občanstvo g. nadučitelju Ponižu. Tudi o tem ne vedo v Rihenbergu ničesar. „Sočo“ je nekdo „nafarbal“. Pogorela je v Červinjanu Jak. Lovisoniju hiša in vsa vprava in orodje. Škodo znaša okoli 18.000 K. Pogorelec je bil zavarovan. V Bovcu vršil se bode dne 28. t. m. točno ob 3. pop. v ljudski šoli shod za ustanovitev »Centralne (zadruge tolminskih mlekarnic“. M. Ivančič. Slikarlca portretov. — Naš kne-zonadškof je povabil k sebi znano sli-karico Antonijo Bogdanovič, da izvrši sliki pokojnega kardinala Missije in pokojnega knezonadškofa Zorna. Bazpisaua prebenda. — Ena izpraznjena prebenda ustanovitve za plemenite gospč poknežene grolovine goriške in gradiške se s tem razpisuje z opazko, da imajo prosilke podati svoje dotične vloge v šestih tednih podpisanemu deželnemu odboru: V ta namen naj dokažejo : 1. da imajo najmanje 18 let; 2. da so uboge; 3. vrsto njihovega plenstva in ali spadajo med plemenite rodbine tu-kajšne grofovine; 4. da so lepega zadržanja ; 5. stan in premoženje njihovih atarišev, pa kake zasluge imajo oni za državo; 6. število sester, ali uživa vže katera izmej njih ali prosilka sama, kako prebendo ali drugo pomoč. Nesreča na morju. — V nede'jo osem dni so se štirje člani v jadrenici veslarskega kluba „Han3a“ vozili po morji in na večer izginili. Do sedaj in še ni-kake sledi po njih. Vsi štirje so utonili. Tisti večer je bilo mrzlo, mladeniči niso mogli voditi ladije in jih je veter nesel na odprto morje. Ladjo so dobili blizu Benetk. Bili so 4 nemški trgovski uslužbenci v Trstu. Vodovodna cev počila. — V soboto zjutraj je počila na Greti pri Trstn glavna cev Avrezinskega vodovoda. Vsled tega je ostalo mesto od 8 ure naprej do večera skoro brez vode. , Državne mitnice se odpravijo v noči od 31. decembra na 1. januvarja. Gradnja ..Narodnega doma" v Trstu je oddana domači tvrdki Ivan Martelanc in drugi v Barkovljak. Detomor. — Barkovljanska ribiča privlekla sta iz morja pred Barkovljami mrtvo truplo novorojenčka. Telesce je bilo z bakreno žico privezano na kos železa. Nečloveško mater iščejo. Tekmovanje v plavanju —■ 31. decembra. — Na dan sv. Silvestra bo v Opatiji veliko tekmovanje v plavanju! To tekmovanje priredi klub plavalcev. Tekmovali bodo za prvenstvo kluba na daljavo 100 metrov. Rizpisane so tri nagrade. Kopati se v prostem morju dne 31. decembra, in še v taki zimi, kakor je letos, to ni kar si bodi! Mi privoščimo gospodom — dobro zabave I Samega sebe okradel?! — V Tržiču je bilo urarju Ažmanu ukradenega blaga iz prodajalnice za 3300 K. Tat je prišel v prodajalnico skozi okno, šel je pa iz prodajalnice skozi vrata. Ker pa nista bili klučavnici na oknu in na vratih prav nič poškodovani, padel je sum na Ažmana, da se je samega sebe okradel. Zato so ga deli pod ključ. Ažman se je namreč pred kratkem časom zavaroval zoper škodo po tatvini za 10.000 K. Ta zadeva je seveda sum proti Ažmanu po-vekšala. Ažman je znan kot strasten agitator narodno-napredne stranke Povodnji. — Po hudem mrazu, ki je trajal na Dunaju več dnij, je začelo na Dunaju in okolici strašno liti. Istotako se poroča o hudih nalivih tudi z 00000000 Tvornica nadplatov (večkrat odlikovana) >0 Glavna zaloga voščila (biksa) v korist OO OOOOOO družbi sv. Cirila in Metoda Izdelovalnica jermenov za stroje, bičev itd. Prave ruske galoše OOOOOOOOO J- Q©3?£©©> glavna zaloga: Gosposka ulica št. 3 >000 Podružnice: >000000000000 00000< Gorica, Raštel 3 >0000 000004 Komen >00000000 00000< Sežana >000000^0 ¥ Telefon At. 62