Božična pisemca kramljajo . . . A'a tlnu poštnega nabiralnika se je sešlo dua dni pred svetim večerom mnogo pisem, velikih, manjših in prav majhnih, na trdem, dragem pa- pirju, pa tudi na preprostem. Nekaj jih je hilo na bclem, nekaj na barva-stem. In koliko je bilo razglednic, ki so nosile voščilo za vesele božične praznike miru in zadovoljstva! Okrog nabiralnika je bila tema, saj jc že mrzel mrak legel na zemljo. Zdajci se je javil t/lasek v kopici pi-sem---------- 11 »Hej ... yi tam zgoraj — nikar se od bolezni, reven in ubog. Nosim nje- ne tlačiie tako natne, saj je dooolj govo prošnjo za podporo! Ne vem, prostora. Mene iaka dolga pol, rad bi kako me bo sptejel listi, ki ma pri- se odpočilU dem v roke. Toda če bi mogel jaz go- »Kam pa potuješ in kdo te pošilja?« votiti, bl mu rekel: Res — tale star- je vprašalo drugo plsmo. ček je bolan, strada, nima zakurjene »Daleč v Bosno! Moram k vojakul sobe ¦ ¦ ¦ revei 'e- P°^eben človeške Napisala me je njegova mati. Vetelila Po"">"- Usmitite ae galt se je, da se pripelje na sveti veier, pa '" zdajci se je oglasil od nekod iz zdaj ne more prej ko na novo leto. kota droban listek. In zato mu nesem njene srčne pozdra- »Mene je napisalo dekletce, a tie ve in sporočilo, da mu jutri speče po- vem, pridem li na pravo tnesto. Le tico in mu jo pošlje!« poglejie naslov: ,Ljubemu Jezuščkul' »Turti mene pošilja matiU se je ln piše: ,Ljubi Jezuščck, use lelo sem oglasilo drugo pismo. »O boliču je bila pridna, prinesi mi veliko punčko nauada, da prihajajo otroci domov in * gibljioimi očmil In rc bi dobila ie se zbirajo na sueti večer okrog slar- voziček zanjo, bi ti bila :elo hva- šev ... In vendur niso vsa ta sporo- lezna.'« čila uesela------------« »To je srčkano pisemce! Oiroci »Po čein to sodiš?« sploh radi pišejo Jezuičku, toda ubo- »Pisalu me je včeraj ludi neka 9a PoSla ne ve> kaln nai >aka pi*ma mati, a imela je ofi polne solz. Le po- dostavi...« slušajte, kaj piie . .. ,l.etas mi bo »Monla u ncbesai'« je menilo neko božič ialosten, prvič brez Mihcal Po- majhno pisemce .. ¦ nesem mu na grob dreuesce, ki bi tja V tem trenutku je nekaj v nabiral- bila okrasila, ko bi bil se med naini:^ niku zahreščalo in vsa pisma so čn- >Ah, Ijmlje imajo mnogu bolesti!« tila, da se nekam pogrezajo. PošUir je vdihnilo drugo plsemce ... tTudi jih je pobiral v vrečo .. . menc je napisat človek, ki je mnogo In tisto mato pisemce je še zukti- pretrpel v zivljenju. Starček, sktjučen calo: »že letimo v nebesaU .. .