Poštnina plačana v gotovini LetO LVII.
v Ljubljani, v sredo, dne 6. novembra 1929
St. 253 2. izdaja *.2o\v
Naročnina
Dnevno i/»in)a
u kraljevino Jugoslavijo mesečno 23 Din polleino 130 Din celoletno 300 Din
za inozemstvo
mesečno 40 Din nedei)sko izdaja celoletno vJugo slaviti 120 Din. za Inozemstvo 140 D

VENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov 1 stolp, pelll-vrsla mali oglasi po 1-30 In 2 D,večji oglasi nad 43 mm vlSlne po Din 2-30, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vršilca po 10 Dir o Pn vedlem □
Izide ob 4 zjutraj
razen pondeljka ln dneva po prazniku
frednMiuo /e v Kopitarjev' ulici Al. e/ill Rokopisi se ne vračafo. neirankirana pisma se ne sprejemalo * Uredništva telefon št. 2050, upravnlStva St. 2328
Kaj je s
Kmetijsko družbo?
»Jutro« je prineslo zadnji četrtek članek, ki je očividno inspiriran od večine glavnega odbora Kmetijske družbe, v katerem pisec trdi, »da nihče ne more očitati glavnemu odboru, da v svojem delovanju gleda na kaj drugega, kakor na obče interese kmetijskega stanu. Da so bili oni (večina glavnega odbora) vedno za to, da se ustvarijo čim jačje garancije za strogo nepolitično delovanje družbe«. Ves odpor, ki se je dvignil med kmetovalci proti postopanju večine glavnega odbora, imenuje člankar intrigantstvo, ki mu »mirno in uspeha polno delovanje družbe ne da miru«.
Da bo javnost prav informirana, hočemo pribiti nekoliko dejstev, ki naj pokažejo delovanje glavnega odbora.
§ 18. družbenih pravil, govoreč o nalogah glavnega odbora izrečno naglasa da ima glavni odbor izvrševati sklepe občnega zbora. Dne 4. maja 1929 je bila na seji glavnega odbora Kmetijske družbe na dnevnem redu tudi določitev termina družbenega občnega zbora. Ker so se zadnja leta občni zbori neredno in prepozno vršili, zlasti, ker se je občni zbor za poslovno leto 1929 vršil šele 28. decembra
1928,	torej v odločno prepoznem terminu, je ta občni zbor, da bi se v prihodnje nerednosti glede sklicanja občnega zbora preprečile, soglasno sklenil, da se mora vršiti občni zbor za leto 1929. že meseca maja ali vsaj v prvi polovici junija. Občni zbor je soglasno naročil glavnemu odboru, da občni zbor skliče po določilih § 13. družbenih pravil v navedenem terminu.
Na tej seji je član glavnega odbora dr. /ffilavec, sklicujoč se na sklep prejšnega občnega zbora, predlagal, naj se vrši prihodnji občni zbor Kmetijske družbe dne 11. junija
1929,	češ da zahteva redno društveno poslovanje, da se vrši občni zbor v prvi polovici leta in da je glavni odbor vezan na soglasen sklep občnega zbora. Večina glavnega odbora Kmetijske družbe pod vodstvom predsednika Sancina pa je odklonila predlog dr Milavca z motivacijo g. Petovarja, češ, naj sklene občni zbor kar hoče, mi bomo sedaj določili, da se vrši občni zbor meseca septembra Tako je večina glavnega odbora zavrgla soglasen sklep in naročilo občnega zbora in določila prihodnji občni zbor za dan 5. septembra.
Tak sklep glede sklicanja občnega zbora Je v nasprotju z naročilom zadnjega občnega zbora, pomeni nepotrebno odlašanje in zavlačevanje občnega zbora, krši družbena pravila in jemlje ugled Kmetijski družbi.
Glede sprejemanja članov pravi § 4. družbenih pravil: »Prave ude sprejema glavni odbor, potem, ko so se za to oglasili pismeno ali ustno, bodisi pri načelniku družbene podružnice, ki imajo v njenem okolišu svoje bivališče, bodisi neposredno pri glavnem odboru samem. Za prave ude sprejema glavni odbor le neomadeževane samolastne osebe, ki se dejansko pečajo s kmetijstvom, bodisi kot lastniki ali kot uživalci posestev, ki je od njih predpisana zemljarina. Podporne ude sprejema glavni odbor enako pravim udom. Podporni udje morejo biti vse druge samolastne neomadeževane osebe. Med podporne ude uvrstiti je tudi one posestnike in u/itnike, ki nočejo biti udje podružnice svojega okoliša.«
Glavni odbor Kmetijske družbe ima torej nalogo pregledati in ugotoviti, ali ima prosilec vse lastnosti po § 4. in če jih ima, mora člana sprejeti. To se posebno jasno vidi iz zgodovine tega besedila. Poprej se je namreč glasilo: »Glavni odbor sme sprejemati«. Pred par leti pa je občni zbor Kmetijske družbe sklenil sedanje besedilo »sprejema« ravno z namenom, da se glavnemu odboru odvzame vsaka nadaljnja inicijativa in onemogoči sa-molastnost, tako da se njegova funkcija po ugotovitvi kvalifikacije po § 4. omeji zgolj na mehanično sprejemanje. Letos pa je večina vodstva Kmetijske družbe odrekla članstvo okoli 2500 kmetovalcem, ki imajo vse kvalifikacije po § 4. družbenih pravil. Nekaj priglašenih je sprejela za podporne ude, dasiravno se za take niso priglasili in če tudi predvidevajo pravila podporno članstvo le za druge samolastne osebe, nekmetovalce. Plačanih prispevkov po večini sploh ni vrnila, niti jih ni sprejela.
Tako je postopala večina glavnega odbora pri sprejemanju članov iz bivše Kranjske z motivacijo, da so bili člani prijavljeni v masah, da ima tako številno pristopanje članov gotovo kake postranske namene in da je zato treba take člane odkloniti. Nasprotno pa so bili vsi priglašeni novi člani iz bivše Štajerske, četudi so se prijavili v masah, sprejeta vsi brez izjeme.
S tem sklepom glavnega odbora Kmetijske družbo se je zgodila kmetovalcem v bivši ljubljanski oblasti očividna krivica. Sklep jo pristrnnski, ker kmetovalcem iz bivše Štajerske napram stnnovskim tovarišem iz bivše kranjske daje prednosti. Obenem pa jc vodstvo Kmetijske družbe tudi prekoračilo svojo statutarno področje. Prisvojilo si je namreč ocenjevanje prijavljenih članov po njihovem mi-
Uprava fe vKopltarJevi ul.Si.ti - Čekovni račun: Cfutolfana Stev. 10.050 ln 10.349 za Inserale, Sara/evoSt.7363, Zagreb SI. 39.011. Vraga ln liunaf St. 24.797
Deputacija ljublj. univerze pri kralju
Kralj se podrobno in živo zanimal za potrebe ljubljanske univerze
Belgrad, 5. nov. (Tel. »Slov.«) Danes ob 11 dop. so bili sprejeti na dvoru rektor ljubljanske univerze prof. dr. Dolenee. dekan teološke fakultete prof. dr. Lukinan in dekan filozofske fakultete prof. dr. Cankar. Rektor je v prvi vrsti prosil Nj Vel. kralja, da sprejme adreso ljubljanskega univerzitetnega sveta, katero je ta sklenil poslati Nj. Vel. kralju neposredno pod vtisom, da se je ljubljanski univerzi dovolilo nositi visoko ime »Univerza kralja Aleksandra 1. v Ljubljani«. Adresa vsebuje kratek historijat ljubljanske univerze od tedaj, ko je kralj Aleksander kot takratni regent podpisal zakon, s katerim se je uslano-vila samostojna univerza v Ljubljani. Nadalje navaja adresa težkoče, s katerimi se je morala boriti univerza in popisuj* položaj, v katerem se nahaja sedaj, i." - -vojim delom in s svojimi uspehi ne stoji pred ustanovitelji praznih rok ter ima polno nado, da bo pod tako visoko zaščito lahko nemoteno zrla v bodočnost.
Po prečitanju te adrese je rektor dr. Dolenee prosil Nj. Vel. kralja, da sprejme tudi spomenico, ki je bila izdana ob priliki deset-
letnice obstoja ljubljanske univerze. Ta spomenica vsebuje natančen historijat razvoja ljubljanske univerze od prvega početka do današnjega dne. V njej se sli • stanje, v katerem se trenutno nahaja im i i za. Ker smo neposredno pred objavljenjem novega zakona o univerzah, je rektor prosil Nj. Vel. kralja, da kot pokrovitelj posveča popolno skrb slovenski univerzi in to ne samo zato, da ne bo okrnjena, temveč tudi v pravcu nadaljnjega razvoja in nemotenega znanstvenega delovanja. Z morebitnimi materijelnimi pripomočki šele bo mogla univerza nadaljevati svoje delo v korist domovine in slavo kraljevega doma.
Nj. Vel. kralj se je nato živo zanimal za stanje, v katerem se trenutno nahaja načrt zakona o univerzah in o tem, katere točke bi bilo treba spremeniti, oziroma ali bodo univerze i njimi zadovoljne. Nadalje so bila na razgovoru nekatera osebna vprašanja na vse tri delegate ljubljanske univerze. Nj. Vel. kralj se je podrobno informiral o razmerah dijaštva in o njihovih željah ter zelo poudarjal svoje zadovoljstvo z delom in uspehi ljubljanske univerze.
i
Profesorji na srednjih tehničnih šolah
izenačent
Belgrad, 5. novembra. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog ministra trgovine in industrije in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta podpisal in proglasil zakon o plačah, stalnih mesečnih in ostalih dokladah, prejemkih m napredovanju ter vpokojevanju nastavnikov srednjih strokovnih šol v resoru ministrstva za trgovino in industrijo. Zakon se glasi:
§ L
Ravnatelji, profesorji, suplenti in predmetni učitelji srednjih strokovnih šol v resoru ministrstva trgovine (srednje tehnične šole, obrtne šole, višje ženske obrtne šole, trgovske akademije in dvorazredne trgovske šole) kakor tudi načelniki in inšpektorji ter drugo osebje za strokovno šolstvo v ministrstvu trgovine ter šolski inšpektorji pri banih >e izenačujejo, glede plač, stalnih mesečnih doklad in prejemkov v aktivnem spanju in v pokoju z ravnatelji, profesorji, suplenti in predmetnimi učietlji srednjih šol in z načelniki ministrstva in inšpektorji pri banih v resoru ministrstva prosvete istih kvalifikacij po zakonu o srednjih šolah z dne 31. avgusta 1929 1. P. št. 19311.
§ 2.
Prevedba po tem zakonu na uove prejemke se bo izvršila na osnovi § 17. z izjemo točke 4
in 6 ter § 118 zakona o srednjih šolah z dne 31. avgusta 1929 P. št. 19311, s tem da je treba § yi, točka 3 pod B) razumeti tako, da se lahko prevedejo učitelji, ki so položili zrelostni izpit kakršnekoli srednje šole in pa še dovršili kako drugo strokovno šolo nepopolne fakultetne stopnje.
8 3.
Prejemki po tem zakonu se imajo nakazati s 1. oktobrom t 1.
§ 4.
Izplačilo prejemkov po tem zakonu se bo vršilo na breme presežkov in prihrankov proračuna ministrstva trgovine za leto 1929-30, ki jo je Ireba takoj in v naprej vknjižiti, kakor hitro stopi ta zakon v veljavo.
V to svrho lahko minister za trgovino in industrijo izvršuje virmane med vsemi partijami lega proračuna. Vse dosedanje določbe o honoriranju navedenih nastavnikov prenehajo veljati.
§ 5.
Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše in ko bo priobčen v »Službenih no-vinah«.
Sela VSZ
Bolgrad, 5. novembra. AA Na današnji seji Vrhovnega zakonodajnega sveta, ki je trajala od 16. do 19. ure, je prišel v pretres in razpravo predlog zakona o vinu. Seji je prisostvoval v imenu poljedelskega ministra načelnik Rankovič, v imenu finančnega ministra pa načelnik Pelar Petrovič. Načrt zakona se je v načelu sprejel, nakar se je prešlo na poedi-nosti. Na prihodnji seji, ki bo jutri ob 16 se bo končal pretres v poedinostih tega zakona. Nato pride na vrsto predlog zakona o živinoreji.
Gruški incident likvidiran
Dubrovnik, 5. nov. (Tel. »Slov.«) Radi pretepa med našimi in italijanskimi mornarji so bili premeščeni vsi v Dubrovniku nastanjeni orožniki, ki so danes odpotovali na nova službena mesta.
šljenju. ki mu ga § 4. družbenih pravil ne daje. Taka cenzura in izbira članstva je čisto političnega značaja in je z osnovo Kmetijske družbe nezdružljiva.
Družbena pravila določajo, da sme sprejemati člane le glavni odbor. Ker se je pa večina glavnega odbora bala hude opozicije pri tako krivičnem postopanju, je sprejemanje članov poverila direktoriju. ki ga pravila Kmetijsko družbe sploh ne poznajo. Glavni odbor sam o odklonjenih 2500 članih sploh nikdar ni sklepal. Odklonitev članov je torej v tem pogledu samolastno nasilje nepristojnega činitelja.
§ 12., točka 11. družbenih pravil dalje določa, da ima družbeni občni zbor razsojati o pritožbi radi tega, da ni bii kdo sprejet za uda. Poudarjamo, da v svoji vlogi z dne 7. avgusta 1929 na gospoda velikega župana predsedstvo samo naglaša, da je za take pritožbe
Belgrajshe vesti
Belgrad, 5. nov. (Tel. »Slov.«) Danes so stopile v veljavo pirotske konvencije. V ministrstvu za zunanje zadeve se je sestavila komisija, ki bo odšla na jugoslovansko-bol-garsko mejo, da uredi vse potrebno.
Zakon o prenosu poslov na banovine bo jutri objavljen ali najkasneje pojutrišnjem.
Ban dravske banovine ing. Sernec se mudi v Belgradu.
Belgrad, 5. nov. (Tel. »Slov.«) Danes se je dosedanji češkoslovaški poslanik na našem dvoru g. Seba poslovil od češkoslovaške osnovne šole v Belgradu. Priporočal je dijakom in dijakinjam, naj se učijo srbščine, ker je pač sedaj njihov kruh v Jugoslaviji in naj živijo v strogi poštenosti in globoki religijoznosti, da bodo tako delali čast češkoslovaškemu imenu.
pristojen občni zbor in navaja imenoma podružnice v Dolu pri Ljubljani, Komendi, v Gorjah, v Trebnjem, v Cerkljah pri Kranju, Št. Jerneju na Dolenjskem itd. Te pravne dobrote so se poslužili tako kmetovalci, ki jih je večina glavnega odbora odklonila osebno, kakor tudi posamezne podružnice Kmetijske družbe. Kmetovalci in podružnice, katerih člani so bili odklonjeni, so so pritožili pravočasno, in bi morale tvoriti te pritožbe posebno točko dnevnega reda občnega zbora. Toda predsedstvo Kmetijske družbe teh pritožb glavnemu odboru sploh ni predložilo, predsednik jih ni stavil na dnevni red občnega zbora in tudi o tej stvari ni pripustil nobene debato.
Toliko za danes. To so dejstva. Javnosti in oblasti pa prepuščamo, da si napravi sodbo o poslovanju večine glavnega odbora Kmetijske družbe.
Louis de Brouckere
Z današnjim dopoldanskim belgrajskim brzovlakom prispe v Ljubljano v spremstvu g. dr Topaloviča, centralnega tajnika delavskih zbornic, g. Louis de Brouchere. On je znamenit vseučiliški profesor sociologije in zgodovine v Bruslju, belgijski senator, član društva narodov in član predsedstva II., inter-nacijonale Znan je kot izboren govornik in strokovnjak v zunanjepolitičnih vprašanjih. Kot tak ni zavzel samo važnega mesta v domovini, ampak je odločno posegal tudi v mednarodni svet. Znano je, da se je zavzel zelo toplo za Jugoslavijo, ko je naperila lansko leto proti njej Italija znano kampanjo.
Na jus je bil poslan od svoje internacijo-nale. da prouči vprašanje Balkana. Radi tega se je podal v Sofijo, kjer je prisostvoval kongresu socialistične stranke, obenem pa da sliši mnenje socialističnih voditeljev o tem vprašanju
Iz Bolgarije je odpotoval v Jugoslavijo, da dobi informacije tudi od te strani. Obenem se zanima za vse socialne ustanove v državi. De Brouchere je znan kot iskren in neustrašen pacifist. Njegovo mnenje bo merodajno tudi za stališče socialistične internacijonale napram balkanskemu vprašanju. Dosedaj je zastopal stališče: Balkan balkanskim narodom potom zveze balkanskih držav.
Senator De Brouckere v Zagrebu
Zagreb, 5. nov. (Tel. »Slov.«) Danes ob pol 17 je iz Belgrada dospel v Zagreb belgijski narodni poslanec in senator De Brouckere v spremstvu generalnega tajnika delavskih zbornic v Belgradu dr. Zivka Topaloviča. Na kolodvoru so ga pričakovali zastopniki vseh delavskih organizacij in sindikatov, kakor tudi mnogo zagrebških časnikarjev, s katerimi se je De Brouckere pogovarjal nekaj časa.
Ogledal si je še tekom današnjega dne delavsko zbornico in SUZOR. Danes zvečer ob osmih je imel predavanje v Kolu. Predaval je o Zjedinjenih državah Evrope. Jutri dopoldne ob 9 odpotuje v Ljubljano.
Drummond v Sarajevu
Sarajevo, 5. novembra. AA. Generalni tajnik Društva narodov sir Eric Drummond je prispe! s svojim spremstvom v Sarajevo ob 13.50 z zakasnitvijo 20 minut. Na postaji rc ga pričakovali zastopnik velikega župana Luka Miklavšič, komandant armije general Kc-lafatovič, načelnik sarajevske občine Asim beg Mutcvelič, skoro ves občinski odbor in velika množica Sir Drummonda sta pozdravila zastopnik velikega župana in načelnik sarajevske občine, nakar se je odpeljal z avtomobilom v hotel »Evropo«, kjer mu je bil ob 14 prirejen banket. Tekom banketa je zastepnik velikega župana predstavil sir Drummondu skupino občanov, ki bodo v Sarajevu osnovali sekcijc prijateljev Društva narodov, kar je vzel sii Drummond z zadovoljstvom na znanje — Pc banketu si je generalni tajnik Društva narodov ogledal sarajevske znamenitosti ter obiskal deželni muzej, mestno posvetovalnico, Begovo džamijo, tovarno preprog, vezenin in šolo za umetne obrti.
Sarajevo, 5. novembra. AA. Po čajanki, k! jo je priredil komandant armije general Ka-lafatovič generalnemu tajniku Društva narodov Drummondu, si je le-ta peš razgledal Sarajevo in krenil skozi ulice Kralja Aleksandra in Kralja Petra v hote! :>Evropa«, kjer je bil nastanjen. Ob 8 zvečer je odšel na železniško pestajo, da se odpelje z vlakom, ki odhaja ob 20.15 v Dubrovnik, kamor prispe ob 10.3C zjutraj.
Žorga obsojen na 5 let
Belgrad, 5. novembra. AA. Danes opoldne je bila v državnem sodišču za zaščito države razglašena obsodba proti Pavli Kastrinovi in tovarišem zaradi komunistične propagande Pavla Kastrinova jc bila obsojena na eno lete zapora, Marija Drakslerjeva na 6 mesecev Lazar Mešič na eno leto zapora a Jak. Zorga na 5 let robije. Obsojencem se vštcjc v kazer dosedanji zapor.
Gustinčič in Kermavner
prepeljana v sodne zapore
Belgrad, 5. nov. (Tel. -Slov.«) Danes sta bila izročena državnemu sodišču za zaščite države ing. Gustinčič in Dušan Kermavner Jutri bosta prepeljana iz policijskih zanornv \ zaDorc okrožnega sodišča.
Doklade za železniško in Hnančno osobje
Belgrad, 5. nov. (Tel. »Slov.c) Dosedaj so imeli svoje poselme doklade sodniki, upravni uradniki in po novem srednješolskem zakonu tudi srednješolski profesorji. Ministrstvo za promet je predložilo finančnemu ministru poseben pravilnik, po katerem uaj se uredijo za prometno osebje pri železniških direkcijah in pri ministrstvu posebne doklade.
Doklade so fakultetske iu direkcijske, in sicer obsegajo: 1. kategorija od sedme skupine naprej po 800 Din mesečno, t. j. 400 Din direkcijske in 400 Din fakultetske doklade, II. kat. od 3. skupine naprej samo direkcijske doklade; v lil. kat. pa pride vpoštev samo ukazna skupina. Doklade torej znašajo: v I. kat. 800 Din, v 11. in III. kat. 400 Din. Dalje dobivajo referentje mesečno 100 Din, šefi 100 Din in načelniki 200 Din doklade, tako da dobijo skupno referenti 500 Din, šefi 600 Din, načelniki pa 800 Din posebnih doklad.
Istotako je ministrstvo za finance uredilo na podlagi nmogokratnih intervencij fakultet-skega osebja finančne stroke vprašanje novih posebnih doklad ter bodo tudi ti prejemali doklade po zgledu drugih uradnikov.
Ministrstvo za finance je predlog ministrstva za promet načelno sprejelo in odobrilo.
Ustanovitev mestne policije v Celju in Mariboru
Belgrad, 5. novembra. AA. Predsednik ministrskega sveta ie na osnovi čl. 55. zakona o notranji upravi predpisal uredbo o ustanovitvi predstavništev mestne policije v mestih izven sedeža banovin. Uredba sloves
§ I-
Ustanavljajo se predstavništva mestne policije v Mariboru in Celju v dravski banovini,
v Belovarju, Brodu na Savi, Varaždinu, Kar-lovcu, Koprivnici, Ogulinu, Osijeku, Sisku, Slavonski Požegi in na Sušaku v savski banovini, v Bihaču v vrbaski banovini, v Mostarju, Travniku in Sibeniku v primorski banovini, v Vel. Kikindi, Vel. Bečkereku, Vršču, Kragu-jevcu, Pančevu, Senti, Somboru, Zemunu, Stari Kaniži in Subotici v dunavski banovini, v Vin-kovcih, Vukovarju in Tuzli v drinski banovini, v Dubrovniku in Peči v zetski banovini ter v Bitolju, Velešu, Djakovici, Ohridu, Prizrenu, Prilepu, Prištini, Strumici in Štipu v vardar-ski banovini.
§ 2.
Glede ustrojstva in delokroga ustanovljenih predstavništev mestne policije veljajo predpisi uredbe ministri notranjih del o ustrojstvu in delokrogu predstavništev mestne policije z dne 8. oktobra 1929 I. »Službene Novine« številka 243 S. J. z dne 17. oktobra 1929. 1.).
§ 3.
V krajih, navedenih v § 1. te uredbe, kjer obstojajo posebne policijske ustanove z nalogami mestnih policijskih oblastev, prenehajo le-te z 31. decembrom 1929. 1., kjer pa občine opravljajo posle krajevnih policijskih oblastev, jih Drevzameio predstavništva mestne policije z 31. decembrom 1929. Bani bodo ukrenili vse potrebno, da prično 31. decembra 1929 poslovati v teh krajih predstavništva mestne policije.
§ 4.
Ta uredba stopi v veljavo z 31- decembrom 1929.
Dr. Srkulj odpotoval v Belgrad
Zagreb, 5. nov. (Tel. »Slov.c) Mestni župan dr. Srkulj je danes nenadoma odpotoval v Belgrad, dasi je bila njegova pot določena za četrtek. Dr. Srkulj ima v Belgradu rešiti nekatera zelo nujna vprašanja. V prvi vrsti se bo informiral pri merodajnih krogih o posojilu pri državni hipotekami banki. Govoril bo tudi radi kuluka.
Pisatelj Miličevič — umri
Belgrad, 5. nov. (AA.) Davi ob 1.30 je preminul v prestolnici znani književnik in pesnik Veljko Miličevič.
Neresnična vest o smrti hra-ia Jurija
Pariz, 5. novembra. AA. Snoči je radio-postaja na Eiffelovem stolpu razširila vest, da j je umrl angleški kralj Jurij V. Postaja se je sklicevala na obvestilo, ki ga je o tem dogodku baje prejela od poročevalske agencije »Ha-vasc. Vest je vzbudila v Parizu in Londonu in po vsej Evropi ogromno senzacijo. Danes pa objavlja »Bavasc komunike, v katerem ugotavlja, da te vesti ni oddala. Preiskava je ugotovila, da je snoči tekom emisije nekdo poklical na telefon šefa postaje in se mu predstavil kot zastopnik agencije »Havasc in mu sporo- \ čil, da je umrl angleški kralj Jurij. Na postaji ni nihče podvomil o resničnosti te vesti, ki je bila takoj oddana po radiu v svet. Ker so se taki primeri v zadnjem času ponovili, obvešča »Havasc vse liste in ustanove, naj senzacijo-nalna poročila vedno prekontrolirajo.
London, 5. nov. (AA.) Angleški kralj Jurij se je vrnil iz Sandringhama v London. Občinstvo mu je priredilo pri prihodu v London navdušene OVuciio.
Angleška zunanja politika
Velika zunanjepolitična debata v angl, parlamentu — MacDonald
in Henderson govorita
London, 5. nov. (Tel. »Slov.«) Prva velika zunanjepolitična debata v času delavske vlade je razočarala vse, ki so računali na senzacije. MacDonaldov govor je bil večkrat prekinjen z neprijaznimi križnimi vprašanji Llov-da George-a, ki so vedno končali s hrupnimi prizori. Potem je sledila debata o ruskem vprašanju, ki je bila zelo dolga. Vsekakor je že sedaj gotovo, dasi bo glasovanje šele pozno ponoči, da bo sprejet Hendersonov predlog za vzpostavitev diplomatskih oduošajev z Rusijo z glasovi delavske stranke in liberalcev proti konservativcem, torej z večino 100 glasov. MacDonald je začel svoj govor z izjavo, v kateri se je najprej zahvalil predsedniku Hoo-verju, ameriški in kanadski vladi za prijazen sprejem. Navajal je, da sta s Hooverjem obravnavala vsa velika vprašanja, ki so sploh bila kdaj predmet angleško-ameriških odnošajev. S Hooverjem s'a oba mnenja, da je potrebno glede razorožitvenega vprašanja tudi razgovore s Francijo, Italijo in Japonsko, da se odstranijo vsaj največje težkoče, ki obdajajo problem pomorske razorožitve. Razen teh pogajanj pa so potrebna še tudi pogajanja s Francijo, Italijo in Japonsko tudi o sperialnih problemih teh narodov. Naglašal jo posebno, da ni prinesel iz Amerike nobenega izgotovlje-nega dogovora, da se bodo vsa vprašanja obravnavala na pomorski razorožitveni konferenci, ker imajo udi drugi udeleženci na tej konferenci važno oesedo. Za njim je govoril Bald\vin, ki je naglasil, da bi bil sicer on sam rad tisti, ki bi odnošaje z Ameriko zboljšal, da pa brez zavisti privošči MacDonaldu vse. Na!o je stavljal Llovd George razna vprašanja ter je hotel n. pr. vedeti, kako hočeta Anglija in Amerika interpretirati pomorsko pravo in katere predloge namerava staviti Anglija na pomorski razorožitvpni konferenci. Za njim je izjavil Kenn\vorthy ob burnem odobravanju delavske stranke, da ta vprašanja nikakor niso stavljena v dobri volji. Nato je moral ponovno govoriti Macdonald, ki je slo-
vesno zagotovil, da v Ameriki ni prevzel ni-kakih obveznos i in da ni govoril niti besede o medzavozniških dolgovih.
Nato je Henderson utemeljeval svoj predlog za vzpostavitev normalnih diplomatskih odnošajev z Rusijo. Naglašal je, tla pred Rusijo ni kapituliral, temveč da se je ruska vlada obvezala, da bo najpozneje onega dne, ko bosta poslanika predložila svoja poverilna pisma, prevzela obveznost, da ustavi vso propagando proti Angliji in proti državam, ki so z njo v prijateljskih razmerah, tako da se bodo Angliji sovražne propagandne odredbe III. internaclonale lahko smatrale s strani Anglije kot kršitev novega sporazuma. Henderson je izjavil, da v Rusiji ni nobenega dvoma o tem, da angleška vlada in angleško finančno ministrstvo nikdar ni prevzelo nobenih jamstev za obresti in kapital za ruske finančne transakcije v Angliji. Baldvvin je, utemeljujoč odklonilni predl g svoje stranke, izjavil, da bodo konservativci samo tedaj pristali na vzpostavitev odnošajev z Rusijo, če bo Rusija po gotovi dobi podala dokaz, da resno misli s svojo obljubo, da bo ustavila propagando. Za Anglijo samo rusl a propaganda ni nevarnost, pač pa za Orient. V Orientu se bo vzpostavitev diplomatskih odnošajev z Rusijo smatrala za zmago Rusije in poraz Anglije. Lloyd George je izjavil, da mora Anglija z Rusijo obnoviti odnošaje, ker je Anglija zelo i udeležena pri trgovini z Rusijo in ker razoro-j žitev Evrope brez Rusije ni možna. Za revolucionarne vlade je potreben poseben psihološki postopek. Biti moramo potrpežljivi in moramo z njimi sesti k skupni mizi, dasi nam njihove manire ne ugajajo. Namigavanje na Ameriko, da z Rusijo še ni obnovila odnošajev, ni točno. Mi spadamo v Evroop in si lahko vzamemo za zgled Ameriko, ki je svoje žepe napolnila z našim denarjem. (Viharno odobravanje.) — Nato so nastopili drugi govorniki, med katerimi so poslanci hitro zapuščali dvorano in so govorniki govorili skoro pred praznimi klopmi.
Senzcicija o MacBonatdovi kapitulaciji
MacDonald baje sprejel vse Hooverjeve predloge — Snovden
rešil situacijo
Pariz, 5. nov. (Tel. »Slov.c) »Echo de Pa-risc objavlja senzacionalna odkritja o pogajanjih med Mac Donaldom in Hooverjem. Dne 5-in 6. oktobra se je dal Mac Donald, navdušen po entuziastičnem sprejemu v Ameriki, zavesti do tega, da je pristal navzlic tradicionalnemu načelnemu konfliktu med Ameriko in Anglijo o svobodi morja na dogovor, ki pomeni popolno kapitulacijo angleške teze. Anglija bi se imela s tem dogovorom odreči temu, da bi v vojni kontrolirala na visokem morju nevtralne ladje, angleški ladijski bazi v Halifaxu in Esquimo pa bi se morali razorožiti in opustiti. Pred podpisom in objavo tega dogovora je Macdonald vprašal za mnenje oba funkcionarja angleškega zunanjega urada, ki sta ga spremljala. Ta dva sta izenenada hrzojavila v London, nakar se je Snowden kot namestnik ministrskega predsednika takoj te-
lefonično zvezal z Macdonaldom in mu izjavil, dat niti angleško javno mnenje niti javno mnenje dominijonov nikdar ne bo pristalo na to. Suowden je zagrozil s takojšnjo demisijo. Snowden je v najostrejšem tonu napadel Mac-donalda, pri čemer se je revanžiral za znamenito brzojavko, katero mu je svoječasno poslal Macdonald v Haag, pa se je takrat vsebina brzojavke, ki je bila za Snowdena žaljiva, potlačila. Ta telefonični razgovor in kritika kanadskega ministrskega predsednika, o kateri se je mnogo pisalo v kanadskih listih, sta povzročila, da je Macdonald zapustil Ameriko, ne da bi se bil vezal, temveč je Hooverju samo obljubil, da bo predmelno vprašanje zasledoval dalje. Ta odkritja se zdijo precej fantastična, posebno z ozirom na sovražnost reakcionarnih francoskih listov nasproti angleški delavski stranki.
Eksodus nemških katoliških strank
Složen nastop cent ruma in bavarske ljudske stranke proti spremembi določb o ločitvi zakona
Berlin, 5. nov. (Tel. »Slov.«) Obe katoliški s1 inki v nemškem državnem zboru, centrum in bavarska ljudska stranka, sta danes označili svoje opozicionalno stališče glede stremljenja vlade, reformirati pravne določbe o ločitvi zakona. Bivši pravosodni minister Bell je izjavil v pravnem odboru državnega zbora v imenu centruma, da jc njegova stranka že pred daljšim časom prosila vlado, da začasno pri sedanjih posvetovanjih o kazenskem zakonu I ne razpravlja o določbah glede reforme o lo-! čitvi zakona. Dokler vlada na to prošnjo ne
odgovori, se člani centruma ne i.orejo več udeleževati razprav v pravnem odboru.
Berlia, 5. nov. (Tel. »Slov.«) V pravnem odboru nemškega državnega zbora je prišlo danes do senzacionalnega eksodusa centruma in bavarske ljudske stranke. Bivši državni pravosodni minister Bell je izjavil, da je centrum že pred delj časom prosil vlado, naj odloži reformo glede ločitve zakona, do danes pa ni dobil nobenega odgovora. Centrum zato ne more sodelovati pri nadaljnjih posvetovanjih odbera. Slično izjavo je podal za bavarsko ljudsko stranko tudi poslanec Pfleger,
Seje sejma odgodene
Varšava. 5. nov. (Tel. »Slov.«) Predsednik republike Moscicki si ni izbral nobene od obeh alternativ, ki mu jih je včeraj predlagal sejmski maršal Daszynski, namreč razpust parlamenta ali odstavitev vlade. Odločitev je odgodil s tem, da je zasedanje sejma odgodil za trideset dni, dasiravno je bilo že vse pripravljeno za sejo, ki bi se imela začeti ob 12.
Pred rekonstrukcijo
romunske vlade
Bukarešt, 5. nov. (Tel. »Slov.c) Preosno-va kabineta Maniu se pričakuje na dan 9. novembra. Ta dan bo stopil v veljavo novi zakon o upravni reformi, ki namesto dosedanjih trinajstih ministrstev določa samo deset ministrstev. Po tej reformi bodo odpadli tudi vsi ministri brez p ortfelja. Obenem s preesnovo | kabineta se bodo izvršile tudi velike spre- ! membe v diplomatskem zboru.	j
Sejmski maršal je zaklenil glavna vrata, skozi katera so pred nekaterimi dnevi vdrli v poslopje poslanske zbornice poljski častniki, obenem je strogo naročil sejmskim stražnikom. da preprečijo neupravičencein vstop. Ta odgoditev sej bo preprečila redni sprejem proračuna, katerega bo potem predsednik republike uveljavil potom svoje zasilne odredbe.
Čst. soCc demokrati
vstopijo v vlado
Praga, 5. nov. (Tel. »Slov.«) Ministrski predsednik Udržal se je pogajal z voditeljem čeških socialnih demokratov Hamplom, ki je izjavil, da je njegova stranka pripravljena,
pogajati se radi vstopa v vlado, vendar pa je končna odločitev stranke odvisna od vladnega programa. Pogajanja s češkimi socialnimi demokrati se bodo nadaljevala.
Akademiki!
Pri volitvah v SSLU volite samo »Slovensko listo«, katere zastopniki so s svojim delom v Svčtu edini pokazali resno delo in pravilno umevanje nalog naše najvišje stanovske organizacije. Vsi za Slovensko listo, vsi za listo Al
Mirko Potokar
cand. i ur. predsednik Akademske zveze.
Henderson o pol. položaju v Avstriji
London, 5. novembra. (AA.) Minister zunanjih del Henderson je izjavil v odgovoru na interpelacijo o političnem položaju v Avstriji, da razpravljate obe glavni avstrijski stranki o ustavnem vprašanju in da se skuša doseči revizija ustave na način, kakor je ta določen v parlamentarnih ustanovah v Avstriji. Angleška vlada se iskreno nadeja, da se povrnejo normalne razmere v Avstriji in da bo razorožonih onih 560 organizacij, ki zadržujejo napredek in ovirajo razvoj Avstrije. Vsak poskus, seči po drugih sredstvih, bi pomenil, da hočejo zapustiti dosedanjo parlamentarno pot. Vsako vmešavanje v notranje zadeve Avstrije,.tudi od strani Anglije, bi pomenilo resno ogrožanje mednarodnega miru in ravno vesja.
Sklicanje španskega parlamenta odgodeno
Madrid, 5. nov. (Tel. »Slov.c) Komentarji o oprostitvi Sancheza Guerre so prisilili diktatorja Primo de Rivera k izjavi, da je bila diktatura vedno za to, da državo privede do normalnega življenja. Ker pa se še vedno kažejo slabe razmere, se vlada ne sme v nobeni stvari prehiteti. Zato je vlada na svojem potu do stabilizacije razmer ustavila svoj korak, ter se seja poslanske zbornice, ki naj bi razpravljala o ustavnih vprašanjih, ne bo vršila ta mesec, temveč šele meseca januarja. Kakor se doznava, je vojno sodišče Sancheza Guerro soglasno oprostilo. Kljub temu pa generalni kapitan v Valenciji sodbe še ni potrdil. Primo de Rivera je izjavil navzlic mno-gostranskemu domnevanju, da niti on niti nihče drugi (mislil je na kralja) ni nikakor vplival na vojaške sodnike v Valenciji.
Zračen promet med Kanado
in Anglijo
Pariz, 5. novembra. AA. »Havas« javlja it Ottawe v Kanadi, da je predsednik kanadske vlade Mackenzie King objavil, da bo v do-glednem času otvorjena nova zračna črta med Kanado in Anglijo. Promet se bo vršil preko Grenlandije, Labradorja in Hudsonskega zaliva.
Dvoboj Aljehin—Bogoljubov
Haag, 5. nov. (Tel. »Slov.c) Danes sta igrala Aljehin in Bogoljubov 23. partijo, katero sta po 40. potezi prekinila in jo bosta jutri igrala dalje. Sodi se, da ima Bogoljubom boljše izglede.
Drobne vesti
Capetown, 5. novembra. A A. Tu je neka žena porodila 6 moških otrok. Trije so kmalo po porodu umrli.
Pariz, 5. novembra. AA. Včeraj se je sestala v Parizu diplomatska konferenca, da sestavi mednarodno konvencijo o ravnanju s tujci in o položaju tujih podjetij. Na konferenci sodelujejo zastopniki 40 držav.
Delmiiiven rezultat čsl. volitev
V smislu volivnega zakona se je sestala v po. nedeljek osrednja volivna komisija, da Izvede 2 in 3. skrutinij. V prvem skrutiniju je bilo od 800 poslanskih mandatov zasedenii le 199. 100 mandatov je bilo razdeljenih v drugem in en mandat v tretjem (od preostalih nemških glasov so ga dobili nemški socialni-demokrati).
Definitivna razdelitev mandatov je torej ta:
(preje)
Republikanci (agrarci)	46 (45)
Čsl. socialni-demokrati	39 (29)
čsl. nar. socialisti	39 (27)
Komunisti	30 (41)
Csl. ljudska stranka	25 (31)
N. socialni demokrati	21 (17)
Hlinkova ljudska stranka	19 (23)
N. kmečka zveza in nemški! volivna
skupnost	16 (18)
Csl. narodni demokrati	15 (13)
N. ljudska stranka	14 (13)
Čsl. obrtna stranka	12 (13)
Madjarske stranke	9 (io)
N. narodni socialisli	8 (7)
N. nacionalci	7 (9)
Židje - Poljaki	4 (i)
Liffa	8 (0)
Senzacija je bila. da ni slovaška ljudska stranka ve« kandidirala dr. Tuke. Njen pooblaščenec je izjavil, da mesto njega kandidira slovaška ljudska stranka posestnika Penžinskega. Dr. Tuka se bo najbrže sedaj sploh umaknil iz poIlMčnega življenja. Stranka utemeljuje svoje postopanje s tem, da je narod odklonil dr. Tuko, ko je ta propadel v okraju, kjer je dobila stranka preje dva mandata. Stranka je pustila pasti Tuko kol poslanca, poskrbela pa bo, I da bo njegova eksistenca po reviziji procesa za-, slgurana.
Dunajska vremenska napoved. Jasno Na mnogih krajih jutranja megla. Temperatura bo malo spremenjena. V prostih legah zjutraj slana, pozneje pa toplejše vreme radi Južnih vetrov.