Poitniua plačana v
ŠTFV. 280.
0
gotoTini.
V LJUBLJANI, nnnedeljek, 12. decembra 1927.
Posamezna številka Din 1‘—, LETO IV. P
Ishaja vrat dan opoldne, izrzemfi nedelje in praznik«. KtaooSna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 80'—.
Neonvissn političen list.
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA 8TEV. 23. Ui>RAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG STEV. 3. TELEFON STEV. 2852.
Rokopisi ae n« vračajo. — Oglasi po tarifa
Pismenim vprašanjem naj se priloži mamka ra odgovor. Račun pri poštnem Ček. uradu štev. 18j83S.
Strankarstvo ubija slovensko solidarnost.
Ni večje nesreče za slovenski narod, kakor je njegovo pretirano strankarstvo, ker je vsled njega ubita slovenska solidarnost. Samo na sebi seveda ni strankarstvo še zlo, ker je pač izključeno, da bi bili vsi Slovenci vedno enih misli. Zlo je postalo pri nas strankarstvo šele v hipu, ko je prestopilo svoje meje, ko je Postalo samo sebi namen, namesto, da bi l>iW le sredstvo v korist celote.
Vsled tega pretiranega strankarstva smo prišli že tako daleč, da ljudje absolutno pozabljajo, da imata tudi klerikalec in liberalec celo vrsto skupnih interesov in da bi zato morali tudi klerikalci in liberalci v mnogih vprašanjih delovati skupno. Na obstoju slovenske univerze je n. pr. liberalec ravno tako inte-resiran ko klerikalec in zato je silna zaslepljenost v tem, če se pogrevajo one predvojne stvari, ki preprečujejo skupen nastop vseh Slovencev za obrambo slovenske univerze. Pogrevanje takih stvari že skoraj dokazuje, da tisti, ki pogreva te stvari ni v svojem srcu tako zelo za slovensko univerzo, kakor pa v javnosti govori. In resnično potrjujejo to stvar tudi druge stvari.
Vsak Slovenec je nadalje odločno zain-tetesiran na čim večji izpopolnitvi oblastnih samouprav, ker je v njih najuspešnejše sredstvo, da pridemo do davčnega izenačenja. Ali zopet preprečuje pretirano strankarstvo, da bi tu prišli do solidarnega dela, ker se naši politiki sprašujejo, če bodo imeli od oblasti dobiček klerikalci ali liberalci, mesto da bi se spraševali po gospodarskem dobičku, ki bi ga morala imeti pokrajina od dobrega funkcioniranja oblastne samouprave.
Vsi Slovenci brez izjeme smo interesi-rani na tem, da ne bo imel dobiček od slovenskega premoga samo tuji delničar, temveč tudi slovenski narod. Če je premog predrag, trpi od tega liberalni kon-sument ravno tako klerikalni in če so slovenski rudarji slabo plačani, potem ni to stvar samo klerikalcev in liberalcev, teuveč vsega slovenskega naroda. Cisto nemogoče pa je, da bi kljub tej jasni stvari prišli do vseslovenskega dela za usvojitev TPD, ker pri nas odloča 6amo to vprašanje, če bodo imeli potem TPD v rokah klerikalci ali liberalci. In vendar je glavno vprašanje, da postane TPD last Slovencev.
Slično je z drugimi velikimi industrijami na naši zemlji. Ker so zaigrali nacionalizacijo teh industrij strankarji in dobičkarji, plačuje dejansko slovenski narod tujim lastnikom velikih industrij, letno silno velik davek. A ni voditelja, ki bi smatral za svojo dolžnost, da reši slovenski narod od tega tributa tujcu. Ker je pač nevarnost tu, da bi imeli potem tu besedo klerikalci, odnosno liberalci.
Ni kmalu na svetu naroda, ki bi. bil v tako težavnem položaju ko slovenski. In silno mnogo vzroka imamo Slovenci, da vsi brez izjeme solidarno delamo za izboljšanjem svojega položaja. Da dobimo zvezo z morjem, da ustvarimo živo vez z ameriškimi izseljenci, da ne bodo ti po dveh generacijah za nas za večno izgubljeni, da dvignemo svoje kmetijstvo in da rešimo celo vrsto drugih vprašanj, ki zadevajo vse Slovence in ne le klerikalce in liberalce. Pa nemogoče je to doseči, ker si stranke domišljujejo, da je njihov pomen tako velik, da se mora zaradi njih deliti slovenski narod v klerikalce in liberalce celo v vprašanjih, ki so ramo slovenska, ne pa strankarska.
Neštetokrat Smo že opozarjali na pogubne posledice tega zastarelega boja in
Poljsko- litovski spor poravnan
Ženeva, 12. decembra. Po sestanku med Pilsudskim in Voldemarasom, ki je bil zelo dramatičen, se je takoj začelo redigiranje kompromisne formule, s katero se urejuje litvansko-poljski sporazum. Naknadno se je doznalo, da sta se sešla pred Svetom Zveze narodov Pilsudskd in Voldemaras, ne da bi spočetka izmenjala kako besedo.
Pilsudski je prvi vprašal Voldemara-sa: »Dobro, ali be vejna ali mir?«
Voldemaras je odgovoril: >Mir bo!«
Pilsudski se je nasmehnil in prožil Voldemarasu roko, rekoč: »V tem primeru nimam nič tu delati, a Vam, gospod Zaleski prepuščam, da redigirate protokol o miru.«
Na protokolu o sporazumu se je delalo celo popoldne do 10. in pol ponoči. Ko je bil protokol izgotovljen, so se hitro sestali člani Sveta Zveze narodov, da potrde ta protokol. Protokol vsebu-
j je znano kompromisno formulo, v kateri Poljska svečano izjavlja, da bo spoštovala teritorialno nedotakljivost in neodvisnost Litve, medtem ko se Litva obvezuje, da takoj ukine vojno stanje in vzpostavi normalne odnošaje z Varšavo.
Na koncu protokola se omenjajo vprašanja, o katerih je doseže® sporazum med Varšavo in Litvo. Ta protokol sta najprej podpisala Voldemaras in Zaleski, nato pa člani Sveta Zveze narodov.
Včeraj je bil Pilsudski dolgo časa konferiral z Briandom in s Streseman-nom. Zatrjuje se ,da so se na tem sestanku treh državnikov pretresali odno-šaji med Poljsko in Nemško ter med Nemčijo in Francijo. O poteku tega sestanka, o katerem pravijo, da je bil historične važnosti, se ne dajejo v jav-i nost nikaka obvestila.
SkupSiina bo delala do katoliškega Božiča
Beograd, 12. decembra. V vladnih krogih se je včeraj govorilo, da si bo vlada s svoje strani priaodevala, da Narodna skupščina ne dela samo na eni seji, ampak da nadaljuje delo do katoliškega božiča.
V	vladi so dovršeni trije zakonski predlogi, ki bodo v sredo predloženi narodni skupščina in jih bo ta odkazala zakonodajnemu odboru. To so zakon « centralni upravi, o državljanstvu in o občinah. Zakon o centralni upravi bo lahko v sredo predložen narodni skupščini, zakonski projekt o državljanstvu Ijo treba še nekoliko izpremeniti, ker so v njem nekatere odredbe, ki niso jasne. Ta zakon in zakon o občinah prideta nato v narodni skupščini na vrsto, i Vlada namerava zahtevati od skupščinskih odborov, da pospešijo svoje delo, zlasti da pospeši delo finančni odbor in odbor za izenačenje davkov, ker smatra, da delajo ti odbori prepočasi. Kar se tiče zakonskega predloga o izenačenja davkov, se zdi, da bo ta zelo težko sprejet.
! Zakonodajni odbor dela v sekciji na ' zakonskem projektu o sodnikih. Ta projekt mora priti pred plenum. Minister za pravosodje je izračunal, da bi finančni efekt zvišanja plač znašal 20 milijonov dinarjev. Člani zakonodajnega odbora za-1 htevajo, da se najde kritje za to, ker vobče ne bodo tega zakonskega predloga vzeli več v pretres, ako vlada ne pristane na povišanje sodniških plač.
NAČRT ZAKONA 0 NOŠENJU OROŽJA.
Beograd, 12. decembra. Ministrski svet je dokončal zakonski načrt o nošenju orožja in ga predložil narodni skupščini. Ta načrt se bo obravnaval že pri prvi seji 14. t. m. Ima šest poglavij. V prvem govori vobče o posesti in nošenju
v svetlih trenutkih se zavedajo tako klerikalci ko liberalci, da ves ta boj nima že pravega smisla. Toda do solidarnega dela vseeno ne pridemo.
Krivda pade za to težko napako na daužbo, ki je tudi inficirana od tega boja. Mesto da bi slovenska družba bila most za slovensko solidarnost, je tudi ona v službi liberalstva in klerikalstva. Povsod delamo tako Slovenci eden proti drugemu, mesto da bi drug drugega podpirali.
Zato pa je tudi naš položaj tako žalosten, zato nimamo prave besede v Beogradu, zato ni niti doma naša odporna sila velika. Deficit na vsej črti — to je ves uspeh boja med klerikalci in liberalci.
orožja. Orožje se deli na štiri vrste: dovoljeno, nedovoljeno, vojaško in orožje vojaškega značaja. Vojaško orožje je tisto, ki je z njim sedaj opremljena naša vojska ali vojska tuje države. Orožje vojaškega značaja je tisto, ki ga je nekdaj nosila naša vojska ali vojska tuje države. Sem spadajo stare puške, stari samokresi itd.
Dovoljeno orožje se sme nositi vobče brez formalnosti in za nošenje ni potreben orožen list. Sem spadajo lovske puške. Orožni list se izdaja za orožje, ki se ne more nositi brez dovoljenja velikega župana. Ta zakon predvideva tudi izdelavo municije in trgovine z orožjem in municijo.
ODNOS A JI V VLADNI KOALICIJI TRDNI.
Beograd, 12. decembra. Neki radikalni prvak je dal novinarjem sledečo izjavo: Joca Jovanovič dela zelo pridno. Po vrsti obiskuje vse šefe in predlaga razne akcije.
Pakt med Radičem in Pribičevičem je po našem mnenju propadel. Izpustila sta glavni moment, a to je, kdaj se skupščina sestane. Nadejam se, da se bo ta družba kmalu ločila in sam Radič uvideva, da mu ta zajednica ne prinaša nobenih koristi.
Zlasti smo zadovoljni, da je Davidovih določil svoje stališče in ostal korekten član vladne večine. Zdi se, da je opozicija najbolj računala na Davidovi-ča in tako se je verjelo, da situacija ni stabilna. Sedaj so odnošaji v vladni koaliciji jasni in radikali bomo sedaj pričeli urejati notranja strankarska vprašanja.
Zanimivo je, da je bil AcaStanojevič včeraj dopoldne v predsedništvu vlade, da se se«tane z Vel jo Vukičevičem. A predsednik vlade ni prišel v kabinet in se zato Aca Stanojevič ni mudil v predsedništvu vlade, temveč se je takoj vrnil. Politične kroge je zainteresiral ta poset, ker smatrajo, da bi Aci Stanojeviču ne bilo treba hoditi v predsedni-štvo vlade, ker se ve, da Vukičevič v nedeljo ne pride v kabinet in mu Vukičevič tudi ni dal vedeti, da ga sprejme. V enem delu parlamentarcev mislijo, da ta slučaj ni tako malo pomen-ben, kakor se zdi.
briand KONFERIRA S SCIALOJO. ženeva, 12. decembra. Včeraj popoldne je Briand konferiral s Scialojo. Temu sestanku pripisujejo v diplomatskih krogih veliko važnost.
Proslava francosko-jugosle venskega prijateljstva.
Beograd, 12. decembra. Predsinočnjim je francoski poslanik Dard priredil svečano večerjo z ozirom na podpis francosko - jugoslovenskega pakta o prijateljstvu. Na tej večerji je bil Voja Marinkovič z gospo, dr. Spaho, dr. Ninčič, rumai-ski poslanik Emandi z gospo, poljski po-t slanik Okenski z gospo, češkoslovaški J poslanik Šeba z gospo, pomočnik ministra Stevo Pavlovič, šef kabinela VaM-vanovič z gospo itd.
Prvo zdravico je izrekel Dard. Rekel , je: Prijateljstvo Francije z Jugoslavijo je ; zasnovano na slavnih spominih, ki se ; ne bodo nikdar izbrisali iz naših čustev. Historijski akt, ki ste ga Vi, gospod minister pred kratkim podpisali in za katerega se zahvaljujem in Vašemu predniku gospodu dr. Ninčiču je nepričakovano velikega pomena. Ta akt dokazuje za obe državi nerazrušljivo idejo miru in arbitraže in veliko skupno vero v Zva-zo narodov in novo Evropo, kjer so od sedaj vse države solidarne. Dvigam to čašo na zdravje Nj. Vel. kralja, Nj. Vel. kraljice in kraljevske rodbine in za srečo in napredek in neločljivo edinstvo Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Nato je odgovoril dr. Marinkovič. Z globokim navdušenjem vstajam, da odgovorim na srčne pozdrave, ki ste jih naslovili na našega prevzvišenega suverena, na naš narod in državo. V tem sem videl odmev popolnega prijateljstva, na katero smo toliko ponosni, prijateljstva s Francijo, čdje blagodati smo čutili v onih tragičnih časih naše narodne zgodovine. Prosim Vas, da verujete v velv ko ljubezen našega naroda, do Francije, da verujete, da je v našem narodu globoko ukoreninjena hvaležnost napram Franciji, ki ji dolgujemo uspeh, ki ga je dosegel narod v zgodovini. Pravim, da naše prijateljstvo do Francije ni samo stvar srca, ampak tudi prepričanja, ki ga delimo s prijatelji, kateri so nocoj tu zastopani. Češkoslovaško, Poljsko in Ra-munijo, da sta naipredek in veličin* Francije neodhodno potrebna človeča^a-stvu in civilizaciji. V tem imenu dvignem čašo v čast Nj. Ekscelence predsedniku francoske republike, za napredek velike in drage nam Francije.
PONESREČEN POSKUS ATENTATA NA PIL8UDSKEGA.
Dunaj, 12. decembra. »Tagespo9t« prinaša telegram iz Ženeve, da je bil aretiran neki Litvanec v trenutku, ko je ho tel presinočnjim izvršiti atentat na Pil sudskega. Atentatorju se je posrečilo oddati en strel. Zdi se, da je v služb; sovjetske špijonaže. Proti njemu je uvedena preiskava, a njen rezultat še ni znan.
DEMOKRATI NEZADOVOLJNI Z RASI VRSTITVIJO SREZKIH POGLAVARJEV. ’ "	’ '
Beograd, 12. decembra. V sredo se sestane demokratski klub in bo na tej seji izraženo nezadovoljstvo demokratskih poslancev proti postopanju Velje Vukičeviča v vprašanju zadnje razporeditve srezkih poglavarjev, ki niso raa-porejani tako, kakor so to želeli demokrati. Vukičevič je v tem vprašanju podlegel vplivu radikalnih poslancev, ki so smatrali, da bi bilo od Vukičeviča odveč, ako bi dal one koncesije, ki so jih demokrati zahtevali.
Demokrati'poudarjajo, da so s svoja strani stavili zahtevo, da se določena »-premembe izvrfie in je bilo demokratskim ministrom naročeno, da,te izpr*-raembe pri' Vukičeviču čim prej izpoelti-jejo..'
Razorožitev — ali teorija in praksa.
V Ženevi je zborovala nedavno posebna konferenca za razorožitev. Konference so se udeležili odlični zastopniki merodajnih in odločujočih velesil in iz njihovih vrst smo slišali prav lepe besede o večnem miru med narodi. V časopisi > se je vse to bralo kakor se bero znani božični članki z naslovom »Tn mir ljudem na zemlji-'. Najbolj se je razvnel za razorožitev ruski zastopnik Litvinov, drugi pa so bili sicer nekaj skromnejši, a vendar končno vsi skupaj tako vneti za ohranitev miru in za razorožitev, da so vse lepe predloge oddali posebni komisiji, ki jih bo bržkone zvesto čuvala v — arhivu. To je usoda resolucij vseh dosedanjih pacifističnih kongresov in vseh mirovnih zvez od znane Ber-the Suttner dalje pa do današnjih dni. Teorija je prelepa, da bi se mogla že v današnjih razmerah uresničiti.
Praksa pa je vse drugačna, kakor je zvenelo iz govorov v Ženevi. Mi vemo, da je Francija sklenila utrditi vso svojo mejo od Švice do Belgije s trajnimi utrdbami, ki jih tudi že gradi, kljub prijateljskemu sporazumu, ki ga je sklenila z Nemci v Lokarnu. Utrdbe, neke vrste kitajski zid, bodo veljale silne milijarde. Za izvršitev teh utrdb bo treba ogromno materijala, zlasti železa in jekla, ki ga Francija sama niti ne premore toliko, kolikor ga bo treba zazidati v utrdb.e Pomagala bo pa Franciji iz zadrege nemška kovinska industrija, ki je s francosko težko industrijo v najboljših odnošajih, kadar gre za zaslužek. Ta zveza nam obenem odkriva popolnoma jasno, zakaj na razorožitev še ne moremo tako kmalu upati, ker pač interesi velikega, v težki industriji investiranega kapitala tega ne dopuščajo. Izdelovanje topov in pušk pa je bilo in je še danes najbolj rentabilen posel.
Pred vojno je dobavljal Krupp svoje topove skoro vsem državam na 6vetu. Pravijo, da so vlili pri Kruppu že pred svetovno vojno okoli 30.000 topov vseh vrst, a za Nemčijo le kakih 10.000. Vse drugo so dobile države, ki
so se pozneje bojevale proti Nemčiji. Toda denar je denar... To pravilo velja še danes in prav nič čudnega ne bi bilo, če bi_ se po izvršitvi francoskih utrdb združena težka industrija zavzela pri svojih vladah za to, da se tudi Nemčiji dovoli postaviti na noge novo armado, za katero bi zopet francoska težka industrija pomagala dobavljati potrebni materijah Če so že pred vojno bili znani dobri stiki med tvrdkami Creuzct, Krupp in Puti-lov, zakaj ne bi bilo to mogoče danes"?
Kiatek pregled oboroževanja po raznih državah nam dokazuje, da je Evropa danes mnogo bolj oborožena kakor je bila pred svetovno vojno. To je ugotovil tudi Lloyd George, ki ima za take zadeve gotovo prvovrstne vire na razpolago. Anglija gradi za stotine milijonov funtov nove vojne ladje, zlasti križarke velikega tipa. Iz poslanice predsednika Zedinjenih držav ameriškemu kongresu vidimo, da bogata Amerika nikakor noče zaostajati za Anglijo. Na Francoskem je že sprejet zakon, ki niti žensk ne izvzema iz vojaške službe, poleg tega pa vzdržuje Francija danes najmočnejšo stalno armado v Evropi (izven Rusije). Na komunističnem kongresu v Moskvi so sklenili sredstva za obrambo Rusije še znatno povišati — vsi se namreč cbcrožujejo samo za obrambo! Italija štrli od bajonetov. V Nemčiji sicer nimajo številne stalne armade, zato pa imajo nebroj telovadnih in športnih društev, redna armada pa tvori sijajen kader za slučaj kakega novega zapleta, da o nemški kemiji in o drugih industrijah, ki igrajo v današnjem militarizmu silno vlogo, sploh ne govorimo.
Tako tekmujem vse države med seboj edino v odkritosrčni želji po — razorožitvi. Nihče noče nikogar napasti, vsak se hoče le braniti. To bo trajalo tako dolgo, dokler ne bo zopet zagrmelo, nakar se bo pričelo znova razpravljati o vprašanju vojne krivde, o raznih sankcijah in o novih konferencah za razorožitev. Puškarska obrt bo še dalje jako dobra obrt.
Ivan Podlesnik:
H. S. S. In S. L S.
III.
Pri nas se je v tem času bil boj med liberalci in klerikalci, ki je prinesel zmago klerikalcem, da so ti zavzeli mesto gospodarja v deželni zbornici in s tem tudi v dežlenem odboru, kjer se je v prvi vrtsi odločevala gospodarska usoda dežele in pa tudi važna kulturna vprašanja, n. pr. šolstvo, gledališče, podpore prosvetnim in umetniškim društvom in zavodom itd. Vsa skrb vodstva SLS je bila tedaj obrnjena na gospodarski dvig dežele in na gospodarsko pomoč prebivalstvu. Zadružništvo v vseh oblikah se je razcvetelo in našlo obilo podpore pri vseh merodajnih faktorjih. V tem oziru se je res mnogo storilo in imelo dalekosežne načrte za prihodnjost. Tudi na prosvetnem polju ni delo zaostajalo. Po naših vaseh so se dvigali društveni domovi mnogo se je predavalo, vršili so se gospodarski in kmetijski tečaji, knjižnice so se odpirale itd. Seveda je bilo vse to delo omejeno v okvir katoliške prosvete, katoliškega svetovnega naziranja.
Tudi tej gospodujoči struji politično nasprotni niso mirovali dasi je bil njih politični vpliv v deželi zmanjšan na minimum. Sokolska društva so začela živahno delovati in mlajša struja v tedanji liberalni stranki je hotela, da naj se začne tudi podrobno gospodarsko delo, da se začne z zadrugami, pre-
davanji itd. Vse, kot so delali nasprotniki. . -----------------
Ti mladi so uvideli, da se s samim napada- | zvezani z Nemcu,
tako je bilo za časa balkanskih vojn. Tudi že prej, n. pr. boj proti Heinu, ni izviral iz narodnostnih motivov, temveč iz čisto političnih, ker se ga je hotelo odstraniti zato, ker je podpiral s svojo močjo zvezo med liberalci in Nemci v deželni zbornici. Slovensko vprašanje, vzbujeno vsled demonstracij pred kazino in pa z vprašanjem samoslovenskih odgovorov v dopisih na vlado, to vse je bilo samo sredstvo, meč, ki je odsekal Heinu glavo.
Vse te stvari, to potiskanje narodnostnega vprašanja v drugo vrsto, se je godilo radi Dunaja. Tam so bili poslanci SLS sicer vedno v opoziciji, toda >lojalni«, za kar so dobivali od osrednje vlade koncesije v njih domači, kranjski politiki in pa na gospodarskem polju. Vsak pokret v nacionalnem vprašanju je bil dunajski vladi neljub, zato se je SLS tega vprašanja kolikor mogoče izogibala. Tako se je moglo dogajati, da so zasedali pri nas najvplivnejša uradniška mesta vedno ljudje, ki niso bili nevarni niti vladi, niti SLS, nikdar izraziti nacionalci, mnogokrat Nemci.
Zanimivo pri tej stvari je to, da so bili tedanji slovenski liberalci, ki so iz pasivnega nacionalnega zadržanja klerikalcev kovali za se ,političen kapital, v dveh važnih gospodarskih in političnih korporacijah — v deželni I zbornici in v Trgovski in obrtni zbornici —
njem na klerikalce in s časopisnim bojem ne pride daleč; uvideli so, da je treba manj besedi in prepiranja, pa več podrobnega, pozitivnega, gospodarskega in prosvetnega
Kako pa je bilo s političnimi nacionalnimi vprašanji? Z onimi vprašanji, ki so segala preko meja ozke in tesne naše domovine? V tem oziru se je gledalo v krogu pristašev SLb na Dunaj in Rim. Dunaj je bil središče politike države, v katero stisnjeni, zaprti smo bili Slovenci, Rim pa je bil središče in vir svetovnega naaar&nja, iz katerega je črpala SLS smernice za svoje politično, gospodarsko, prosvetno in socialno delovanje. Te smernice so se v glavnem krile s tedanjimi smernicami Dunaja, ki je bil po dinastiji in po moči vladujočih katoliški. Tako, da v tem oziru ni bilo nasprotstev. Bilo pa je med temi vprašanji eno, ki bi moglo, ki bi moralo ločiti Ljubljano od Dunaja. To je bilo slovensko in slovansko vprašanje. Na tem vprašanju pa je tedanja SLS mnogo grešila! Grešila je v prvi vrsti v tem, da ga ni smatrala važnim in ga zato ni nikdar poskušala tako razčistiti, kot bi ga morala. Ni res, da se ne bi voditelji SLS dovolj zavedali, da so Slovenci in s tem udje velike slovanske družine. Tudi ni res, da bi bilo slovenstvo slovenski duhovščini poleg katoličanstva samo postranskega pomena. Res pa je, da je bilo to vprašanje v tedanjih časih potisnjeno za verska, gospodarska in socialna vprašanja. Res je tudi, da so voditelji — v prvi vreti dr. šuster-gjg _ vsikdar, kadar je to vprašanje bruhnilo na dan s silo, ki je potisnila v stran druga vprašanja, dosegli, da je bilo to vprašanje v vrstah SLS potisnjeno na stranski tir. Tako je bil leta 1908 ob septemberskih dogodkih,
V tem nacionalnem mrtvilu, ki je vladalo tista leta v Sloveniji, je bila samo mlajša struja v tedanji liberalni stranki, ki je čutila res globoko, revolucionarno nacionalno. Obe ostali dve tretjini v stranki in tisto, kar je stalo za njo, pa je bilo nacionalno frazersko.
V nerealni sanjavosti so koketirali s Petrogradom, pred Dunajem so pa ležali na trebuhih. Krivica, Da, če bi se iz tega sklepalo, da niso čutili slovensko in slovansko, toda njih čutenje je bila poezija, sanjafenje, deklamiranje, kakor tudi njih svobodomiselstvo, ki je obstajalo po večini v stikanju za moralnimi pregreškami »farjev« in farov-ških kuharic. Treba je odpreti samo dr. Prijateljevo zgodovino Janka Krsnika in njegove dobe, pa se človek lahko ogleda v ogledalu mizerije tedanje slovenske in slovanske dobe med Slovenci. Ta doba se po Krsnikovi dobi še dolgo ni nič izpremenila. Cela Slovenija je bila tedaj ena sama velika ječa v kosami avstrijske monarhije. Priznati se mora, da so se tako liberalci kot klerikalci zavedali, da so jetniki v tej ječi, toda oboji so se postavljali na to stališče, da če so že potisnjeni v to ječo, da če ne morejo razbiti zida, potem si morajo vsaj v tej ječi napraviti življenje znosno, vsaj življenja vredno. Vsak po svoje se je boril za boljši košček iz rok gospodarja — Dunaja.
Enkrat v tistih časih me je presenetil Lampe. Hodila sva zvečer po ljubljanskih ulicah in tedaj je med pogovorom postal ta mož nenavadno revolucionarno razpoložen. Rekel je, da tako ne more več naprej in da bo treba nekaj storiti, da dobimo Slovenci Trst v svoje roke — magari s silo. Kako si je to silo domišljal, tega mi ni povedal. To je bilo par let pred vojsko.	(Dalje.)
kajti »mačka« bodo imele najbrže vse naše stranke — ker bo, kot kaže, rezultat tak, da v občinskem svetu ne bo mogoče delati.
Slovenska ljudska stranka, ki ima abonma na prvo skrinjico, je tudi tokrat prva in se prav nič ne boji napovedi Svetega pisma, ki pravi, »da bodo prvi zadnji in zadnji prvi«. Ve pač predobro, da zadnji, to so takozvani samostojni obrtniki, ki imajo osmo skrinjico, ne morejo nikdar biti prvi po številu glasov in mandatov. Sicer pa so pri nas »samostojni« zelo v modi; imeli smo najprej »samostojne kmete«, ki so pa postali potem »slovenski«. Za njimi smo dobili samostojne demokrate«, ki postajajo zadnje čase vedno’
> amostojni«, oziroma bi se vsaj srčno radi iznebili svoje »samostojnosti«, ker se b iijo, da bi se jim zgodilo kakor »samostojnim kmetom« in sama sreča je, da smo dobili ravno o pravem času »samostojne obrtnike«, ker bi sicer cstali brez »samostojnih«. Ker je na Slovenskem še veliko skupin in stanov, upamo, da bomo debili v bodočnosti še kakšne druge >:samostojne«, n. pr. »samostojne športnike« ali pa — Bog nas obvaruj take stranke! — »samostojne gledališke igralce«. Zaenkrat so jedro, ali kakor se po jugoslovansko pravi, »stožer« in dilca naše »samostojnosti« še »samostojni demokrati«, ki imajo tretjo skrinjico. V tretje gre rado, pravi slovenski pregovor, če bo pa šlo tudi »v tretjo«, je drugo vprašanje, ki nam bo nanj odgovoril komaj praznik gospoda »mačka« 19. t. m. Preroki, ki so neobhoden rekvizit vsakega volilnega boja, napovedujejo naši »tretji« bolj slabo bero, ker so narodni soci-jalisti postavili malo naprej, na petem mestu, svojo lastno »samostojno« skrinjico in se tudi Orjunaši kujajo, baje radi listih nesrečnih bodičastih črk, ki jih ni več na Mariborski tiskarni. Tako, vidite, se ljudje lahko kujajo celo radi stvari, ki je sploh — ni več.
Vmes med temi skrinjicami so se plasirale druge. Tako so n. pr. radikali prišli tokrat kar na drugo mesto, kar je tudi pooolnoma pravilno, ker so tudi v Beogradu skupaj s SLS. Upajmo, da bo to napredovanje od zadnjega na deveto, od devetega na peto in sedaj od petega na drugo mesto prineslo tudi sorazmerno napredovanje pri « rezultatu preštetih glasov. Da je prestavljanje skrinjice s petega na drugo mesfo zelo plodonosno, so pokazale že volitve v Krčevini, kjer je NRS narasla od 22 na 98 glasov — ker je imela drugo skrinjico. Takoj za NSS so se na šestem mestu postavili naši Nemci (in nemčurji). Kako bo kaj izgledalo v nedeljo zvečer v njihovi »šesti«, proroki ne povedo, ker to ni odvisno od Nemcev, temveč od onih, ki so malo višje v oklepaju. Socialisti, ki se z vso resnostjo vadijo v jahanju, ker so sami za sebe prepričani, da bodo prihodnja tri leta oni sedeli na občinskem šimelnu, so tistega usodnega dne, ko so se liste vlagale — zaspali rano zlato uro, zato so prišli »na Juda«, to se pravi, na sedmo mesto. Če jim bo številka 7 tako naklonjena, kakor je bila nekoč izvoljenemu ljudstvu izraelskemu, bodo prebrodili »rdeče morje«, pretrpeli gospodarsko lakoto v opozicijski puščavi in prišli do zelene županske mize. Ker so pa ravno socijalisti hudo skregani z Izraelci, ki so glavni predstavniki velekapitala, z židovsko številko najbrže ne bodo imeli sreče in se bodo morali 19. vrniti v egiptovsko, pardon, v opozicijsko suženjstvo. Krvavordeči dekalisti so dali svoji listi četrto mesto in so tako postali iz deka-listov kvarto<listi. Morda jih bo to obvarovalo pred »čuječim očesom obznane« na Slomško--naui ud pit »oteA onojez« iru T "ig nSaj uioa da vseeno ne bo spravilo.
Taka je naša mariborska politika pred občinskimi volitvami. Napolnila je najprej časopise, potem glave in nazadnje pa še — volilne skrinjice. Škoda le, da se niso vršile volitve na praznik sv. Miklavža. Takrat bi bil prihranjen ves trud agitatorjev in volilcev, ker bi jih lahko napolnil sam sv. Miklavž po svojem samostojnem preudarku m morda še s čim drugim in ne samo s — kroglicami.
—M. S.—
miranih beograjskih krogih trde, da je bil dosežen s Francijo načelen sporazum, po katerem dobi naša drživa od Francije posojilo v višini 200 milijonov zlatih frankov. Posojilo bi bilo sklenjeno v nemških markah, ker bi Francija del svojih reparacij, ki iih ima dobiti od Nemčije odstopila takoj nam. Potemtakem bi dobili dobave mesto iz Francije iz Nemčije. Finančni minister dr. Markovič odpotuje v kratkem iz Nizze, kjer se zdravi, v Pariz, kjer bo podpisal posojilo, če pr.ide do popolnega sporazuma. V tem slučaju naša država sploh ne bi iskala posojila v Angliji in Ameriki.
= Beograjske vesti. V soboto so bili od kralja sprejeti v avdienci: predsednik1 vlade Vukičevič, zunanji minister Marinkovič, prosvetni minister Kumanudi in vojni minister general Hadžič. — Na svoji seji je vlada razpravliala v prvi vrsti o novem državljanskem zakonu.
= Mussolini želi sestanek z Briandom. Angleške agenture javljajo iz Ženeve službeno, da pride angleški veleposlanik v Rimu v Ženevo, da izroči zunanjemu (ministru Chamberlainu Mussolinijeve predloge za jlalPansko-francoska pogajanja. V ženevskih diplomatskih krogih trde, da vztraja Mussolini na tem, da prisostvuje Chamberlain njegovemu sestanku z Briandom in da se pred sestankom določi konkreten program pogajanj, kakor so to Angleži še opetovano predlagali.
= Pilsudski v Ženevi. Po svojem prihodu v Ženevo je bil Pilsudski povabljen od Bri-anda na zajutrk. Istočasno je bil pri Chamberlainu na zajutrku Stresemann. Kakor se je kasneje izvedelo, je Briand opozoril Pil-sudskega, da polagate zapadni velesili veliko važnost na likvidacijo poljsko-litovskega spora. Sporazum naj bi se izvršil na podlagi sedaj obstoječih teritorialnih razmer. Poljska bi dobro storila, če bi se zadovoljila s tem, da se odpravi proklamirano y°J' no stanje med Poljsko in Litvo, z odpHjc-’11 mej in z obnovo prostega prometa. Pilsudski je odgovoril, da ima sicer velike simpatije za Zvezo narodov, da pa mora vztrajal na tem, da bo odpravljeno vojno stanje med Poljsko in Litvo. Če Zveza narodov sama tega ne bi mogla doseči, potem si pridrži proste roke. Popoldne je obiskal Brianda Voldemaras. Po obisku pri Briandu je odšel Voldemaras še k italijanskemu delegatu Scialoji. V soboto je bil nato sestanek 1 -sudskega s Stresemannom. Sestanek je tra jal celi dve uri. Trdi, se da sta se Pilsudst i in Stresemann pogovarjala o vseh vprašanjih, ki se tičejo nemško-poljskih odnosa jev. Iz poučene strani govore, da prihod Pilsud-skega v Ženevo sploh ni tako zelo v zvezi s poljsko-litovskim sporom, kakor pa z vprašanji splošne evropske politike. Nekateri ne izključujejo možnosti, da bodo za časa Pilsudskijevega bivanja v Ženevi rešena vsa viseča vprašanja med Poljsko in Nemčijo ter da pride do vzhodnega Locarna. Če se temu ne bi pridružili tudi sovjeti, b| imel ta novi Locarno izrazito protisovjetski značaj, za kar se zlasti trudijo Angleži.
— Sporazum v poljsko - litovskem spor«.
Po številnih sestankih in pogajanjih je bi! končno dosežen na tajni seji Sveta Zveze narodov sporazum v poljsko-litovskem sporu in sicer na teh osnovah: Svet Zveze narodov bo energično opomnil Litvo na dolžnosti članice Zveze narodov. Izjavil bo, da vojno stanje med Litvo in Poljsko ni v nobenem oziru upravičeno. Voldemaras bo nato izjavil, da pristaja na to, da Litva prekliče vojno stanje, toda opozoril bo pri tem na nesigumost Litve. Nato bo Pilsudski izjavil, da bo Poljska vedno respektirala neodvisnost Litve in da daje tudi garancije za sigurnost Litve. Na nočni javni seji Sveta Zveze narodov je bil nato sporazum proglašen.
Mariborska politika « znameniti občinskih volite«.
Maribor, 8. decembra.
Vse letošnje na volitvah in drugihjaadlo-nah prebogato leto smo preživeli v napovedo-vanju občinskih volitev v našem »štajerskem Meranu«. Sprva še sporadične notice v časo-pvju so naznanjale kakor rahli potresni suniti bližajoči se občinski potres, a «1»! stojno, hvala bodi Bogu, že pred gotovim dej-tvom» to io pravi prod volitvami. Osem so-vražaih tkupita si stoji nasproti, tempera-
tura raste, puls je tudi že nad normajo, kriza bo pa dosežena komaj 18. t. m., doba rekon-valescence se bo pa pričela šele v ponedeljek 19. t. m. Ta nesrečni ponedeljek! Zakaj je določen ravno on ta prvi povolilni dan in to vedno, pri vsakih volitvah? Ali ne vedo naši narodni očetje, da je ponedeljek praznik »mačka«? Tokrat bo pa ta praznik najbrže kljub temu umesten kot prvi povolilni dan,
Politične vesti.
= Zaslužena lekeija »Samouprave« našim tudi-demokratom. Ker je bil sprejet v avdienci g. Ljuba Davidovič, pisari tisk prelepe seljačke demokracije, ko da pride že jutri na krmilo prekrasna vlada še lepše seljačke demokracije. Na to neslano pisavo odgovarja »Samouprava« v daljšem članku in pravi med drugim:	»Komentarji	našega
tiska ob priliki avdience g. Davidoviča, zlasti pa pisanje Pribičevičeve »Reči«, Jovanovičevih »Novosti«, Radičevskega »Narodnega Vala« (in Žerjavovega »Slov. Naroda«, op. ured.), so žalostna ilustracija pojmov, ki vladajo pri teh ljudeh in bedna slika njihovega demokratizma in parlamentarizma. To pisarenje pomeni obenem skrajno nekorektnost do drugega ustavnega faktorja, ki je sprejel g. Davidoviča. Trdeč, da mora po tej avdienci brezpogojno priti do političnih izprememb, hoče reči tisk gg. Pribičeviča, Jovanoviča in Radiča, da so te spremembe bile določene na sami avdienci. Z drugimi besedami, da se je angažiral za spremembo političnega položaja in zrušenje sedanje situacije sam drugi ustavni faktor. Ali ni več ko žalosten tisk, ki tako komentira avdienco g. Davidoviča, ko se je ta avdienca izvršila na njegovo prošnjo? Ali ni obupen demokratizem onih, ki pri takem komentiranju avdience besne od veselja? Ali imajo mar take pojme o parlamentarnem režimu njegovi dozdevni protagonisti gg. Radič, Pri-bičevič, Jovanovič (in Žerjav)? Ali je v resnici dovoljeno resničnim monarhistom, da se tako nekorektno obnašajo proti drugemu ustavnemu faktorju? ... Kako mora izgle-dati naš porlamentarni režim v očeh tujega sveta, če more ena zaprošena avdienca povzročiti take perturbacije v polRčni situaciji, kakor to z zadovoljstvom trdi tisk gg. Pribičeviča, Radiča in Jovanoviča! ...* Sodba »Samouprave« pač ne potrebuje a, stavka, ker je dovolj jasna in unačujoca vse naše tudi- in posili-demokrate I ,
= posojilo dvesto milijonov .UH* kov nam bo dala Francija. V dobro infor
Kratke vesti.
Nemški demokrati so predložili v nemškem parlamentu predlog, da se država nima vmešavati v delovanje soc. zavodov za zavarovanje delavcev in bodo upravljali te zavode samo odbori delojemalcev in delodajalcev.
Vizumi padajo. Švedska in Norveška sta odpravili v potniškem prometu dolžnost vi-diranja potnih listov.
Ccka ubija. Višji sovjetski uradnik Ko-•lirin in njegova žena nista bila ubita od monarhistov, temveč od Čeke, ker sta bila člana tajne opozicionalne organizacije in dajala Trockemu informacije o Stalinovih ukrepih.
Po varšavskih informacijah se sestaneta Pilsudski in Litvinov v Berlinu, kjer bo čakal Litvinov na Pilsudskijev povratek iz Ženeve.	.
Avstrijski parlamentarni odbor je odklonil zopetno uvedbo smrtne kazni v Avstriji.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI.
Drama.
Začetek ob 20. uri .večer.
Pondeljek, 12. decembra: Zaprto. A Torek, 13. decembra: >Med®ft"< «ospod.« Sreda, 14. decembra:	'Rnlisi
Red D.
Četrtek, 15. decembra:
Red C.	'7/inrto
£2$* \67	ob I5.'uri popoldne.
Slede!« Dijaška predstava pri znižanih cenah. Izven.
OPOZARJAMO na današnji koncert MEDVEDOVE - THIERRY-EVK BETETTA IN RAVNIHA v Unionski dvorani.
Začetek ob 20.
»Boljši »Idealni soprog.«
mrnpaazmm	ugana^reirgai
Kongres Slovenske kmetske stranke.
Včeraj ob 10. uri dopoldne se je vršil pri »Levu« na Gosposvetski cesti v Ljubljani sedmi občni zbor Slovenske kmetske stranke.
Zbor je otvoril predsednik SKS Ivan Pipan in podal kratko poročilo predsedstva o zadnji poslovni dobi in zagovarjal politično linijo, po kateri je hodila Slovenska kmetska stranka v tej dobi. Za njim je poročal glavni tajnik SKS
dr. Drago Marušič
o	ideologiji Slovenske kmetske stranke. Povdaril je, da je SKS predvsem slovenska stranka. Vendar pa ni sepera-tistična in nima nobenih takih ali podobnih stremljenj. Njeno načelo je, da se ' Uvede zbližanje vseh južnoslovanskih narodov v eno državo in to ne samo Srbov, Hrvatov in Slovencev v Jugoslaviji, nego tudi Bolgarov. Program SKS ni program negacije edinstvene države.
Slovenska kmetska stranka pa ni ne razredna, niti ne stanovska kmetska stranka, kajti kmet ni razred, temveč je narod sam. Kmetski stan je nositelj življenja, ker je kmet tudi edini producent neobhodno potrebnih življenskih potrebščin.
Zato je Slovenska kmetska stranka Pred vsem narodna stranka, ki zahteva, da se vlada v narodnem, to je v kmetskem duhu. Ni treba, da zasedajo vsa ■višja in odgovorna mesta kmetje. Ne. Tja naj pridejo le tisti, ki imajo srce za kmeta.
Nato je dr. Drago Marušič obrazložil tudi stališče kmetske stranke napram drugim strankam. Izjavil je, da je SKS predvsem tudi verska stranka. Ali SKS je proti klerikalizmu. — Priznavamo tudi privatno lastnino, kajti, to kar je kmet ali kdorkoli pridobil s svojimi žulji, je njegovo in ima pravico, da s tem razpolaga po svoji volji. Smo pa odločno proti velekapitalizmu. ker pomeni izkorišče-valni gospodarski sistem in ker neusmiljeno izkorišča tudi privatno lastnino. SKS zahteva, da je privatni velekapital pod strogo državno kontrolo.
Program Slovenske kmetske stranke pa je tudi socialen. Ročno delo ne sme biti tako elabo plačano, kakor je na žalost danes. Vendar pa SKS ne priznava marksističnega programa, ker reelna izvedba tega programa ni mogoča. SKS odklanja marksistično načelo, ker se ni izkazalo v sovjetski Rusiji, ki je samo po imenu — komunistična.
Poročilo o administraciji in o organizaciji Slovenske kmetske stranke je podal g. Milan Mravlje. Blagajniško poročilo je podal na to g. Černe. Izdatki so veliki, dohodki pa jako majhni. Za tem je preglednik računov Pustotnik predlagal absolutorij blagajniku Černetu, ki se je tudi sog’asno sprejel. Poslana je bila še pozdravna brzojavka predsedniku Hr-vatske kmetske stranke Stjepanu Radiču v Beograd.	i
Za tem je dobil besedo narodni posl. i
Ivan Pucelj,
ki je v svojem poročilu govoril o seda- ! njem političnem položaju. Izjavil je, da je že prodrlo spoznanje, da brez dobre politike ni mogoč obstoj jugoslovanske države. Slovenska kmetska stranka je stranka celokupnega slovenskega naroda in zato stremi za tem, da se izvaja social-
na in gospodarska politika v kmetskem duhu.
V	tem smislu je bila začrtana tudi politična linija Slovenske kmetske stranke, ki je naredila koalicijo s Hrvati. S Hrvati je morala SKS za to, ker so Hrvatje najbližje slovenskemu kmetu po jeziku, veri in tudi po zapostavljanju s strani beograjskih cincarskih magnatov in karup-cionistov. Treba bi bilo iskati zveze slovenskemu kmetu s kmetskim hrvatskim narodom in preko teh še s srbskimi zem-ljoradniki. In zato je ta pot edino prava pot.
G. Ivan Pucelj je jako optimistično razpoložen, ker veruje, da se bo na notranji politični pozornici še marsikaj bistveno preukrenilo. Volitve 11. septembra t. i., ki so bile samo zato, da se napravi zadnji poskus in da se sankcionira politična in gospodarska hegomonija srbskih magnatov, so naredile že sedaj jako važen preokret v notranji politiki Jugoslavije. Stvorila se je kmetsko-demokratska koalicija, katere glavni cilj je, da se pretvori vse politično življenje Slovencev, Hrvatov in Srbov na povsem drugi podlagi, kakor je današnja. Predvsem gre danes za to, da se doseže enakopravnost med narodi v Jugoslaviji in da se končno neha zapostavljanje in delitev državljanov ■ ne dve skupini. Ne sme biti več državljanov prvega in drugega reda. Za ena-j kopravnost Slovencev in za enakoprav-j nost Hrvatov ter prečanskih Srbov, to je [ cilj in na njen kmetsko-demokratske koalicije.
Za njim je govoril
oblastni poslanec Župančič predvsem o podrobnejšem delu oblastnih samouprav v Sloveniji in sicer v mariborski in ljubljanski oblastni skupščini, j SKS stoji na stališču, da je treba dvigati podeželsko kmetsko produkcijo. Za to tudi podpira klub oblastnih poslancev SKS v Ljubljani kot v Mariboru vsako tako stremljenje, ker so si v svesti, da je le na ta način mogoče doseči blagostanje in gospodarski ter socialni napredek slovenskega naroda.	)
Po poročilu poslanca Iv. Puclja in inž. Zupančiča je prečital dr. Novačan naslednjo resolucijo:
RESOLUCIJA.
Kongres Slovenske kmetske stranke v Ljubljani, dne 11. decembra 1927
1.	Odobrava poročila narodnega poslanca Puclja ter članov oblastnih poslanskih skupščin ter jim izreka svoje zaupanje. Ugotavlja da v sodelovanju klubov NSK ;in SDS v beograjski narodni skupščini ne vidi samo običajne parlamentarne kombinacije s .politično špekulativnimi svrhami, temveč resno politično zamisel, porojeno iz potreb in skušenj devetletnega skupnega državnega življenja s Hrvati in Srbi. Namen tega parlamentarnega sodelovanja bodi ne samo sprememba režima in vodilnih oseb, temveč korenito preobrazitev -vladnega sistema v duhu široke ljudske samouprave, upoštevanje narodne suverenosti, to je popolne državljanske svobode in očuvanje čistega parlamentarizma ter modernega pojmovanja socialno - gospodarskih in kulturnih nalog države, v kateri se mora končno nehati sistematično zapostavljanje prečanov.
Kongres izjavlja odločno, da Slov. kmetska stranka v ničemur ne odstopa od svojega na praktičnem in znanstvenem programu^ zgrajenega^ programa.
Kongres obžaluje, da parlamentarno sodelovanje kmetsko demokratskih skupin v narodni skupščini ni našlo v Sloveniji tistega odmeva, kakor v ostali državi. Vzrok
temu je iskati v načinu zastarele strankarske borbe, ki še vedno temelji na preživelih predsodkih med takozvanim liberalizmom in klerikalizmom. Klerikalizem tudi v narodni državi zlorablja verska čustva ljudstva v nesocialne, politične in osebne namene. Takozvani, še iz Avstrije podedovani liberalizem, pa zavaja večino slovenskega razumništva in meščanstva, da trdovratno vztraja pri metodah dosedanje tradicionalne politike slovenskega naroda v novi državi.
2. Povdarja, da je bila Slovenska kmetska stranka edina v Sloveniji, ki je spoznala potrebo tesnega sodelovanja slovenskega kmet-sko-delavskega ljudstva s hrvatskim in srbskim ter s tem izvajala resnično državno ed kistvo. Takšno pojmovanje edinstva [izključuje medsebojno izigravanje Slovencev in Hrvatov.
3. Poziva vse delavstvo v Sloveniji na politično in gospodarsko sodelovanje z našim kmetskim ljudstvom, ker smo prepričani, da samo iskreno sodelovanje vseh delavnih stanov in 'miren vzajemen sporazum med njimi more doseči učinkovite uspehe v obrambi proti razornemu velekapitalu.
Kot stranka kmetsko-delavskega ljudstva zahtevamo takšno politiko, ki uvažuje nele temeljno zahtevo po zemlji za kmeta, temveč tudi enakovredno zahtevo našega bajtarja po priložnosti za delo. Bajtarska gospodarstva so že danes najštevilnejša v Sloveniji in se vsled zmanjšane prilike za izseljevanje še innože.
4. Pozdravlja obnovitev samouprav, za katere zardeva zadostna denarna sredstva brez novega obdačenja delovnega ljudstva. Izjavlja, da se bo Slov. kmetska stranka vedno borila za izpopolnitev samouprav in njih finančno neodvisnost brez .ozira na politične razmere.
5. Zahteva:
a) Nujno izvedbo izenačenja davkov,
b) Kmetijske zbornice za Slovenijo,
c) zakon o nošenju orožja brez taks in orožnih listov za kmetske domove,
č) znižanje vojaške službe in sicer pri polnem roku od 18 na 12 mesecev, pri skrajšanem pa največ na 6 mesecev,
d) da se^ omogoči kmetijstvu vir dohodkov s takšnimi trgovinskimi pogodbami, pri katerih se ne bo enostransko podpiral meščanski sloj nasproti kmetskemu. Ugotavljamo, da se z nestmkovnjaškim določanjem ca’rin in tarifov uničuje vse naše narodno gospodarstvo, čegar temelj je zemljedelska produkcija.
e) da bodi novi državni zakon o občinah le okvirni zakon, ki naj poda samo splošna načela o ustrojstvu občin, prepusti pa, uvažincč dejstvo, da je svobodna občina podlaga svobodne države, posameznim oblastnim skupščinam izvedbo tega zakona po krajevnih potrebah,
f) da se na predlog Slov. kmetske stranke uzakonjena železniška zveza Slovenije z morjem začne graditi že 1. 1928,
g) da se čimprej izglasuje zakon o državljanstvu, da se pribavi državljanstvo zlasti Slovencem, ki so se priselili iz Primorja in iz Koroške.
6. -Protestira proti kakršnikoli okrnitvi obstoječega šolstva v Sloveniji, zlasti pa slovenske univerze v Ljubljani, katero smatramo za najbolj viden znak narodne svobode v novi^ državi. Is to tako protestiramo p,roli odpravi strokovnih šol in proti premestitvi upravnega sodišča iz Celja.
Čistost sodišč nam je svetinja. Zato povodom imenovanja sodnega predstojnika v Radovljici protestiramo, da se uvaja pri imenovanju sodnikov strankarstvo.
7. Rak-rana našega narodnega gospodarstva je korupcija. Zato zahtevamo, da se preiskavanje korupcijskih afer, Id je zaspa-
lo,	znova energično pokrene in krivci kaznu-jejo.
8. Sporočamo tople simpatije svojim bratom, ki ječe v črnem suženjstvu v Italiji. Protestiramo proti divjaškemu zatiranju svojih sorojakov v Italiji in apeliramo na vlado in ves narod, da posveča nesrečnim bratom pažnjo in nudi pomoč.
Izrekamo simpatije velikemu in bratskemu luškemu narodu ter mu želimo veliko uspehov pri obnovi narodnega gospodarstva in oblikovanja kmetskodelavske države. Jkrajni čas je, da naša država naveže prijateljske stike z rusko državo.
9. Kongres končno izjavlja, da podpira slov- kmetska stranka, stoječ na slovenskih
tleh, vsako prizadevanje, ki more dvigniti
I	in utrditi Slovence sploh ter slovenskega . kmeta posebej. Zato poziva vse slovensko j delovno ljudstvo, da se oklene Slovenskp j kmetske stranke, ki stoji neomajno na bra-! niku slovenskih pravic, prebujenega člove-, čanstva ter socialne vzajemnosti delovnih stanov. Poziva nadalje slovensko razumništvo, zlasti učiteljstvo na kmetih, da se pridruži našemu delu za popolno gospodarsko
*	in kulturno osvoboditev našega kmetskega . naroda.
! Sledila je debata, v katero so posegli dr. Dragotin Lončar, ki se je izjavil za delavsko-kmetsko demokracijo in proti meščanski.
Glede ev. sodelovanja SKS s SDS je naglasil, da bi bilo tako sodelovanje mogoče le, če se SDS oprosti svojih treh glavnih grehov in obračuna z onimi, ki so te grehe zagrešili. Ti trije glavni grehi so: 1. jugoslovensko edinstvo tudi v etničnem smislu, 2. metode SDS in 3. ko-rupcionizem.
Nato je govoril še Černe, Župančič, Ažman, Sancin, Babnik, dr. Rapotec in , drugi.
Potem so se vršile
volitve načelstva
in sicer okrožnih odborov za ljubljansko in mariborsko oblast. Za načelnika stranke je bil ponovno soglasno izvoljen Ivan Pipan, za podnačelnike so bili izvoljeni Albin Prepeluh, Kukovec, inž. Župančič in dr. Rajer. Tajniško mesto je zopet zavzel dr. Drago Marušič.
Izvolili so na to še finančni odbor, v katerem so med drugimi tudi Černe, Prepeluh, Peterca, Pustotnik, Pucelj, dr. Hacin in inž. Zupančič.
Za tem so se sprejeli pri zadnji točki dnevnega reda še nekateri predlogi. Govorili so še dr. Rapotec iz Maribora in drugi.
Udeležba na kongresu je bila dobra in tudi razpoloženje je bilo dobro.
POLJSKI POSLANCI V NEPRILIKI PO RAZPUSTITVI SEJMA.
Vsled razpusta sejma je prišlo mnogo poljskih poslancev v največjo nepriliko. Takoj namreč, ko je ugosnila poslanska imuniteta, so se pričela sodišča zanimati za razne po-slance. Večina od teh se bo morala zagovaiv jJti zaradi političnih deliktov, nekateri pa tudi za razne zločine in nekateri celo zaradi špicnaže. Mnogi poslanci se vsled tega skrivajo, nekateri pa so že pobegnili v Rusijo. Tako komunistični poslanec Banil in bivši član Wyzwolenia Halki.
Ni pa to edina težava, ki je zadela sedaj velik del poljskih poslancev. Mnogi imajo 'tudi precejšnje sitnosti zaradi vojaščine. Vsled izrecne želje maršala Pilsudskega je vojno ministrstvo odredilo, da se morajo prijaviti vsi bivši poslanci, ki še niso odslužili s vojega vojaškega leta. Nekateri poslanci bodo kaznovani, ker nimajo v redu svojih vojaških listin. Poslanci, ki v zadnjih petih letih niso bili na orožnih vajah, jih bodo morali sedaj odslužiti. Po informacijah vedno dobro informirane »Eksprese Parane« v Varšavi bo iz vseh teh poslancev sestavljena posebna kompanija.
Varšavski listi se že norčujejo, da bodo sedaj poslanci vendar enkrat služili domovini m da bodo sedaj spoznali, da je služba domovini malo težja, ko pa govorjenje v parla-mentu.
RADIVOJ REHAR: KOROMANDIJA.
Za letošnji božič izide v Moriboru v avtorjevi samozaložbi zbirka mladinskih pesmi, iz naših literarnih revij že poznanega pesnika in pisatelja Kadi vaja Reharja. Zbirka, ki bo obsegala 28 na finem papirju tiskanih pesnitev, bo opremljena z naslovno stranjo akad. slikarja profesorja 'Mežana in bo najprimernejše darilo za otroke. Prednaročila sprejema avtor v Mariboru; Tatteh-bachova ulica 19.
Dr. L. Pitamic: DRŽAVA.
•	prvtl knji®0 Znanstvene knjižnice je izdala Družba sv. Mohorja knjigo: >Država«, ki jo je spisal dr. Leonid Pitamic, profesor javnega prava na univerzi v Ljubljani.
»Ker še nimamo knjige o državi v slovenskem jeziku, sem spisal to delo. Omejil sem se pa na splošni nauk o bistvu države, o idejah, po katerih je sodobna država nastala,
o	njenem ustroju in o njenih pravnih odno-sajih,« pravi gospod avtor v svojem predgovoru. In pa:
»Skušal sem v tej 'knjigi sistematski oblikovati rezultate svojih dolgoletnih študij, tako da je postalo delo neka sinteza majih dosedanjih znanstvenih prizadevanj.«
S temi besedami naj bi bili povedani nagibi, iz katerih nam je avtor podal to knjigo, obenem pa naj bi se z njimi poudarjala avtorjeva skromna samoocena o vrednosti dela.
Toda kdor prebira to znanstveno delo, vidi, da je v najvišji meri vredno, da se prišteje mod najboljša znanstvena dela svetovne pravoslavne literature. To delo dokazuje, da slovenska znanstvena in kulturna delavnost skuša z urnimi in smotrenimi koraki doseči znanstveno in kulturno stopnjo velikih narodov.
Knjiga je razdeljena na šest delov. Prvi del, bistvo države, nam razlaga pojem države, državno ozemlje, suverenost, postanek državo <in enotnost države.
Drugi del nam razklada državne oblike. Govori o državi z enotnim najvišjim, na prav-
ne oblike nevezanim organom, o despotiji. Dalje o državi z enotnim najvišjim, na pravne oblike vezanim organom. Med temi oblikami omenja absolutno monarhijo, absolutno republiko, in sicer demokratsko in aristokratsko in slednjič o referendumu kot vezjo med neposredno in posredno demokratijo. Končno o državi z več najvišjimi sporazumno delujočimi organi. Pri tem razlikuje starejšo oblike, stanovsko državo (stanovslco monarhijo in stanovsko republiko) ter novejšo obliko, moderno državo.
Odstavek o moderni državi je razdeljen v: t. Ideja reprezentance (predstavništva) in ločitve oblasti; a) o reprezentanci b) o ločitvi oblasti 1. Konstitucionalna monarhija,
2.	parlamentarna monarhija in republika, 3. predsedniška republika, 4. direktorialna 'republika. B. Ideja sestavljene države: 1. sodr-žavje, 2. zvezna država, 3. zveza socialističnih sovjetskih republik in Britanski imperij. O teh dveh državnih oblikah piše gospod avtor jako točno in natančno.
V	tretjem delu se govori o državnih pravilih: o ustavi, o zakonu, o uredbi. Pri ustavi nam razlaga g. avtor pajem ustave in nam podaja njeno zgodovino. Dalje opisuje pomen temeljnih (človeških in državljanskih) pravic, posamezne temeljne pravice, suspenzijo temeljnih pravic in državljanstvo. V odstavku o zakonu pa nas seznanja s nravnim i značajem zakona, s promulgacijo, sankcijo in publikacijo zaikona ter s finančnim zakonom — državnim proračunom.
\ .i .i di-i nam govori o državnih organih:
I- o načelniku države (1. pravni položaj, 2. postavitev državnega načelnika — prestolo-nasledstvo — regentstvo — zastopstvo); II.
o	parlamentu (1. zgodovina, 2. dvodomni sistem, 3. volitve — volivci — način volitve — značaj votivne pravice, njena zaščita, votivna dolžnost, 4. poslovanje parlamenta, 5. posebne pravice Članov parlamenta); III. o ministrstvih in njih podrejenih organih (državna uprava); IV. o samoupravnih organih in V. o pravosodnih organih.
Peti del knjige govori o državi in meddržavnem pravu in šesti del o razmerju države do nedržavnih organizacij.
1° je ina kratko vsebina te veleznamenite knjige. Iz nje je razvidno, da je g. pisatelj predelal cgromno literaturo, literaturo vseh modernih narodov. In vendar ni pod črto niti ene opazke, niti enega citata, s katerimi se tako rada ponašajo običajna znanstvena dela. To pa je knjigi le na korist. Kajti ogromna snov je obdelana na tako vzorno kratek način, kakor ga ni kmalu kje najti. Skoraj vsak stavek bi bil pri obširnem delu predavanje oziroma odstavek zase. Pri tem pa je jezik
—	z znanstvenega stališča seveda — vprav klasičen in kaže vso moč našega jezika.
Pojmi so precizni ip vse besede so v stavkih tako postavljene, da je vsak dvom tudi za največjega dlakocepca izključen. G. dr. Pitamic nam je pokazal, da slovenskega jezika ni treba natezati na-Prokrustovo postelj, kadar se hoče v njem znanstveno govoriti ali pisati, temveč se da z njim povedati vse, kar hoče znanstvenik reči, ne da bi prikrajal.go-
vorico po znanstvenem jeziku kakega drugega naroda. Uvedel je tudi nekaj novih besedi, ki dozdaj niso bile v navadi in je prvi jurist, ki je rabil glagol zastarati (verjahren) s povratnikom »se« (n. pr. dejanje se je zastaralo), kar je edino pravilno, kajti ta glagol je prehodnji.
»Država« je delo, ki bo služilo ne le vsakemu znanstveniku, temveč tudi dijakom kot učna knjiga. Morda se je bo ta ali oni zaradi skrajno zgoščene vsebine branil, a vrlo jo bo upobteval kot repetitorij.
. \ meritorno vsebino se ne morem spuščati, kajti to. je stvar odločujočih strokovnjakov. Opozarjati pa moramo na to knjigo na vsak način ljudi, ki se hočejo uspešno pečati s politiko, predvsem pa n o v i n a r j e m, med katerimi vladajo v državnopravnih stva-reh prav čudni pojmi (omenjam le, da so še Pred nedavnim časom nekateri listi metali samoupravo« in »avtonomijo« v en koš).
Skratka: naj ne bo inteligenta, ki ne bi poznal dr. Pitamiceve »Države«.
Knjiga obsega z obširnim registrom, kazalom in seznamom nekaterih splošnih sistematskih del o državnem in meddržavnem pravu iz novejšega časa 480 strani, 8°. Snbo-Hrvati dobe lahko tudi stvaren slovarček.
Delo je s tiskarskega in knjigaveškegd stališča jako lično: papir fin, tisk razločetf in lep, vezava nad vse okusn^ Oblika j« žepna po angleškem vzorcu in-ne tako-nerodna, kakor so podobna dela pri nas v .na* vadi, kot kak atlant. V tem oziru'gre Družbi sv Mohorja vsa čast..	v,v ’x.. •
Dnevne vesti.
— Princ Pavle v Bukarešti. Princ Pavle in kneginja Olga sta odpotovala v Bukarešto, kjer nameravata ostati dalje časa.
— Proslava obletnice Pašičeve smrti v Beogradu. V soboto dopoldne se je vršil v Sabomi cerkvi v Beogradu svečan para-stos za dne 10. decembra 1926 umrlim velikim jugoslovanskim državnikom Nikolo Pa-šičem. Ceremoniji so prisostvovali rodhin-ski člani pokojnika, zastopniki vlade, narodne skupščine in diplomatskega kora.
— Zakon o zrakoplovstvu. Odbor, ki je pretresal zakonski načrt o zrakoplovstvu je svoje delo dokončal. Načrt je bil sprejet z gotovimi izpremembami. Načrt predvideva tudi ureditev privatnega letalstva in ustanovitev posebne zrakoplovne direkcije pod kompetenco prometnega ministrstva.
— Vinski zakon. Načrt vinskega zakona, ki je bil svoječasno izdelan v ministrstvu polje-privrede in veda, bo predložen v kratkem narodni skupščini.
— Načrt uredbe o ribolovu. V poljedelskem ministrstvu je izdelan načrt uredbe o ribolovu. Načrt predviedva izenačenje ri-barskih zakonov za vso državo. Naslanja se v glavnem na sedaj veljavni avstrijski zakon. Načrt je bil razposlan vsem ri barski m društvom in gospodarskim organizacijam, da izjavijo o njem svoje mnenje.
— Redukcija nekvaliiiciranih učnih moči na srednjih šolah. Koncem tekočega šolskega leta bodo reducirane vse nekvalificirane učne moči na srednjih šolah. Ravnatelji srednjih šol so dobili od prosvetnega ministrstva naročilo, da obveste o tem vse prizadete suplente in predmetne učitelje.
— Radi pomaujkanja učnih moči so morali zatvoriti šolo. Dočim je v Sloveniji v splošnem na razpolago preveč učiteljsidh moči, jih je v Prekmurju premalo. V Prekmurju je več šol s samo po eno učno močjo.
V	Gornji Lendavi pa so morali te dni celo neko šolo radi pomanjkanja učnih moči zapreti.
— Za Jugoslovansko Matico so v poča-ščenje spomina blagopokojne ge. Milene Žerjavove zbrali njeni ožji sorojaki znesek 610 Din ter ga poslali Jugoslovanski Matici v Ljubljani. Iskrena hvala!
— Poziv upnikom! Stavbna reg. zadruga »Hera« z o. z. v likvidaciji pozivlje vse upnike, da prijavijo vse svoje terjatve do in-kluzive ‘20. decembra 1927 do 18. ure. Po preteku tega roka predložene račune se ne bo upoštevalo.
— Iz sodne službe. Kanclistom Janku Mišiču pri okrožnem sodišču v Novem mestu, Francu Osolniku pri okrajnem sodišču v Kočevju in Josipu Blebarju pri okrajnem sodišču v Črnomlju je dovoljena zamenjava službenih mest, tako, da pride Janko Mišič v Črnomelj, Franc Osolnik v Novo mesto, Josip Hebar v Kočevje. — Kanclist piri okr. sodišču v Trebnjem Albert Salamon je upokojen.
— Smrtna kazen v Avstriji se ne bo zopet uvedla. Iz Dunaja poročajo: Posebni parlamentarni odbor, ki je pretresal načrt novega kazenskega zakonika, je predlog glede zopetne uvedbe smrtne kazni v Avstriji zavrnil.
— Preiskava krvi v svrho ugotovitve očetovstva v Nemčiji prepovedana. Iz Berlina poročajo: Kasacijsko sodišče je odločilo, da preiskava krvi v svrho ugotovitve očetovstva ni dovoljena, ker dosedanje izkušnje na tem polju niso take, da bi jih mogla jurisdikcija upoštevati.
— D’Annunzijev pomagač pri pohodu na Reko — umrl. Iz Rima poročajo: V Anconi je umrl D’Annunzijev ipomagač pri pohodu na Reko, general baron Corado - Tarnajo. Pokojnik je d’Annunzijevi akciji kot general konjenice znatno pripomogel k uspehu.
— 276.000 dolarjev za zaščitna dela ob Mississipiju. Iz \Vashingtona poročajo:: Co-olidge je predložil kongresu načrt velikopoteznih zgradb v svrho preprečenja poplav ob Mississipiju. Stroški so preračunjeni na 276 tisoč dolarjev.
— Sodba v procesu zoper makedonske dijake. V soboto dopoldne je bila razglašena v Skoplju v procesu zoper revolucijonarne makedonske dijake, obtožene po zakonu o zaščiti države, sodba. Obsojeni so bili: Dimitrije Djurelovič, pravnik iz Dojrana, na 20 let, Jovan Sopovič, mizar iz Gjevgjelije, na 20 let, Dimitrije Necevič, poštar, na 15 let, Dimitrije Škatrovič na 10 let. Gičevič, Andrijevič, Manevič in Cvetijevič pa vsak na 5 let težke ječe. Ostalih 11 obtožencev je bilo oproščenih ter so bili po proglasitvi sodbe izpuščeni. Obsojenci so se proti tožbi pritožili. Stroga obsodba se vsestransko in na razne načine komentira, vendar pa prevladuje mnenje, da je bila popolnoma umestna.
— Človeško glavo je kuhal. Na Marijin praznik so zasačili v mrtvašnici v Trbovljah nekoliko slaboumnega delavca Franceta Lavriča, ki ga uporablja lastnik pogrebnega zavoda večkrat tudi za grobokopa, ko je kuhal	ponoči	v	mrtvašnica v	loncu, pokritem z	lopato,	človeško glavo.	Lavrič je
bil ovaden zaradi groboskrunstva. Zakaj je mrtvaško glavo rabil, bo ugotovila preiskava.	,
— Vodja pobeglih na smrt obsojenih roparjev ustreljen. Vodja na smrt obsojenih roparjev, ki so pobegnili, kot smo poročali, iz sodnega zapora v Bihaču ter pri tem ubili dva	jetniška	paznika, Mile	Karanovič,
je prišel	te dni	v	vas Brezičani	pri Prije-
doru k nekim kmetom, ki so kuhali žganje. Ko se je pošteno napil, je naprosil enega od kmetov za prenočišče. Kmet mu je ustregel. Komaj pa se je zaril Mile Karanovič v seno, je poklical kmet orožnike. Orožniki so obkolili skedenj. Eden od njih je stopil notri ter zaklical:	»Mile	Karanovič, udaj se!«
Mesto, da bi se udal, je pograbil Karanovič puško ter hotel na orožnika streljati," toda orožnik ga je prehitel ter oddal nanj par strelov in ga ubil.	f
— Roparski napad pri Subotici. Nedavno »mo poročali o drznem roparskem napadu
v Mali Bosni pri Subotici na nekega posestnika in na gostilničarja Gjuro Markoviča. Ko so roparji posestnika in krčmarja oplenili, so jo urno odkurili, dočim je njihov poglavar Božakovič, predno je zbežal, Gjuro Markoviča ustrelil. Dva od razbojnikov sta bila že naslednji dan aretirana, ”do-čim je izginil Božakovič brez sledu. Te dni je izvedela orožniška postaja v Bački Topoli, da se skriva Božakovič na neki pristavi, nakar je odšla na lice mesta patrulja. Ko je Božakovič orožnike zagledal, je jel takoj nanje streljati. Razvila se je pravcata bitka, ki je trajala celo uro. Končno je bil Božakovič ranjen na desni roki, nakar je izpustil revolver ler se udal. Aretiranca so odvedli v Subotico, kjer leži sedaj v inkvizitski bolnici.
— Sneg in mraz v Nemčiji, na Španskem in v Ameriki. Vsled naglega padca temperature je zapadel po zadnjem deževju v Berlinu in v vsej severni Nemčiji sneg. V Berlinu je oviran promet. Pripetilo se je več nesreč. Na več krajih so morali intervenirati ognjegasci. V bolnice je bilo prepeljanih nad 20 ranjencev Po južnovzhodnih pokrajinah Španije pada močan dež in sneg. Še več snega je zapadlo v srednji in severni Španiji. Na cesitah in železnicah, ki vodijo proti severu, je promet močno oviran. Preko gorskega prelaza Guaderrama je vsak promet nemogoč. Več avtomobilov, ki so jih snežni zameti na potu iznenadili, je obtičalo v snegu. — V zahodni Ameriki je zavladal silen mraz. Ponekodi kaže toplomer do 30 stopinj pod ničlo. 38 ljudi je zmrznilo.
— Velik požar na Rumunskem. Te dni je izbruhnil v Orahovici na Rumunskem na vse zgodaj požar, ki se je razširil v kratkem času na vse mesto. Kljub temu, da je pomagalo pri gašenju vse prebivalstvo, požara ni bilo mogoče lokalizirati. Ob 8. zjutraj je gorela že sinagoga. Med prebivalstvom je vladala nepopisna panika. S pomočjo temeš-varskih in drugih okoliških gasilcev je bil požar čez osem ur končno lokaliziran. Pogorelo je nad 40 hiš. Požar je zahteval štiri človeške žrtve. Nad 300 ljudi je odneslo težje ali la^je poškodbe. Škoda se ceni na ICO milijonov lejev.
Zimska oblačila
usnjate suknjiče, raglane itd vseh velikosti za moške, fante in dečk«
nudi Vam najceneje samo konfekcija „FHANDE‘‘
Ljubljana, Gradišče
nasproti Dramst ega gltdališča.
•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■t
— Muzika v Jugoslaviji je geslo, pod katerim je pravkar izšel najnovejši zvezek vodilnega glasbenega lista praškega »Tempo« (prejšnji »Listi hudebni Matice«). V obširnejših člankih poročajo v njem in sicer Mili je Milojevič o srbskem glasbenem življenju,, Božidar Širola o hrvaški glasbi in Anton Lajovic o slovenskih glaaoeniti razmerah. Isti referenti so napisali tudi kratka poročila o zadnji koncertni in operni sezoni v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Jako lepa naslovna stran prinaša reprodukcijo Me-štrovičevega kipa »Glasba«. Zanimivo revijo priporočamo.
— Trgovci, trgovke, bančni in industrijski nastavljenci, priglašajte se kot člani le pri Trgovskem dobrodelnem društvu »Pomoč« v Ljubljani, ki ima svoj sedež pri G remiju trgovcev v Ljubljani. — Odbor.
— Za Božič 1927. Jugoslovanska Matica je izdala za letošnji Božič: 1. Gospodinjski koledar, ki je vdomačen že v vseh slovenskih hišah in ki je za redno .in dobro gospodinjstvo zelo koristen; cena Din 20.—. —
2. Ipavčevo božično pesem za mladino »Sveta noč«, ki jo je za klavir in petje priredil v najlažjem slogu Jos. Pavčič. Po napevu in besedilu je pesemca zelo prisrčna in namenjena intimnim domačim krogom za praznovanje svete božične noči; Cena 7 Din.
3. Dve originalni slovenski božični razglednici v štiribarvnem tisku, in sicer Gasparijeve Slovenske jaselce in Kopačev Popr-tnik, ki predstavlja slovenski božični narodni običaj iz Poljanske doline. Cena 1.50 Din. — Vse to je naprodaj pri podružnicah Jugoslovanske Matice v Sloveniji in v vseh knjigarnah. Naroča se tudi pri Jugoslovanski Matici v Ljubljani, Šelenburgova ulica 7-II.
Slava delu! Delavska himna. Besedilo E. Gangla, za moški zbor z basbaritonakim ali baritonskim solom uglasbil Zorko Pirelovec. Zelo učinkovita, melodijozna skladba se dobiva v založbi pevskega društva »Ljubljanski Zvon«. Partitura stane 1 Din.
Ljubljana.
1— Slavnostni koncert v proslavo godu Njega Veličanstva kralja Aleksandra I. Na predvečer godu, to je v petek, dne 16. t. m., priredi orkestralno društvo Glasbene Matice ljubljanske v veliki dvorani hotela Union ob 20. uri slavnostni koncert, na katerem izvaja njegov orkester, ki je pomnožen z godbeniki Muzike dravske div. oblasti, sledeče simfonične skladbe:- 1. Beethoven: Eg-mont, predigra. 2. Beethoven: Simfonija v c-duru, 3. Debussy: Otroški kot, 4. Grieg: Večer na planini, Pri zibeli, Norveška ples št. 2 in Udanostna koračnica. Orkester šteje nad 50 članov in koncertira pod vodstvom obeh svojih dirigentov skladateljev Emila Adamiča in L. M. Škerjanca. Predprodaja
vstopnic _ za ta slavnostni večer v Matični knjigarni, cene običajne koncertne.
1— Cankarjev večer. Prosvetni odsek Delavske zbornice proslavi obletnico Cankarjeve smrti z recitacijskim večerom v ponde-'ljek 12. t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Spored večera je sledeč: Kratko predavanje K. Kocjančiča o Iv. Cankarju. Nato recitirajo člani »Svobode« in »Krekove mladine« iz sledečih Cankarjevih del: Ferdo Delak »Njena podoba«, Savo Magolič »Za križem«, Bratko Kreft »Gospod stotnik«, S. B. Jermanov govor iz »Hlapcev« in Franc H‘}vs. »Velika maša«. — Delavci, uradniki, dijaki, v pondeljek vsi na Cankarjev večer!
Orkestralno društvo Glasbene Matice ljubljanske izvaja na svojem simfoničnem koncertu, ki se vrši v petek, dne 16. decembra ob 20. uri v Unionski dvorani kot drugo -točko sporeda Beethovnovo simfonijo v c-du-ru. Simfonija je polna moči in radosti, lahkotne šale, živega humorja, da celo nekoliko sentimentalnosti in sladkih sanj je v njej. Tupatam se pokaže kakor blisk velikanski genij Beethovna, genij bodočnosti. To svoje delo čeprav jo je nazval Beethoven sam simfonija v c-duru, začenja s septa-* kordom v f-duru, nato preide v a-mol, iz tega v g-dur harmonijo in nato šele v c-dur. To je bilo za tedanje čase, ko je Beethoven kot 30 letnik to delo napisal, taka drznost, da so se teoretski pikolovci silno razburjali in ljuto napadali Beethovna. — Predigro Egmont in simfonijo v c-duru dirigira skladatelj Emil Adamič. Predprodaja vstopnic po običajnih koncertnih cenah v Matični knjigarni.
1— Mestna ljudska kopel v Kolodvorski ulici bo radi snaženja dne 13., 14. in 15. decembra 1927 zaprta.
1— Mestna zastavljalnica naznanja, da se vrši tomesečna dražba v aprilu 1927 zastavljenih predmetov v četrtek 15. t. m. ob 15. uri v uradnih prostorih v Prečni ulici.
S. janucirja 1928
Ciril-Metodova veselica v Narodnem domu.
Maribor.
m— Ljudska univerza v Mariboru (Slomškov trg 17). V pondeljek: g. operni pevec Neralič poje operne arije (ob 8. uri zvečer).
—	V Studencih (deška šola): v torek 13. decembra ob pol 8. predava obl. referent g. dr. Jurečko o jetiki, tem hudem sovražniku delavstva.
m— Teden shodov in agitacije. Ta teden bodo imele vse mariborske stranke svoje večje manifestacijske predvolilne shode. Agitacija je že v polnem teku, vrše se dan za dnem manjši sestanki, seje in konference. Najbolj agilna med vsemi je Slovenska ljudska stranka, ki se dobro zaveda, da se bije odločilen boj ravno med njo in med socija-listi. Po splošnem stanju zadnjih dni, se zdi, da protisocialistične skupine prevladujejo na agitacijskem bojišču. Socijalisti se nahajajo v obupni defenzivi in -je že danes gotovo, da rezultat ne bo tak, kot so pričakovali.
m— Vezanje list. Slovenska ljudska stran ka ;in Narodna radikalna stranka sta svoji
i	kandidatni listi vezali za ostanek in je vsled tega gotovo, da bosta dobili en mandat več, kot bi ga sicer.
m— Kriza kinopodjetij. Poznavalci razmer so že davna prorokovali, da Maribor ne bo mogel vzdržati štirih kinematografov in ta prerokba se je sedaj uresničila. Kino »Apolo« je bil te dni že primoran zapreti vrata svoje dvorane, pa tudi ostalim se ne godi ravno najboljše.
Pletenine ■ to inamko so najbolji«l
Telovniki mi dame In gospode. — Žemperjl, puloverji, kostumi.
m
T /■ 3
— Kaj bi rajši dobila za Božič: mobil ali razporoko?
; — Oboje...
Nov avto-
Gospodarstvo.
OGROŽEN IZVOZ VINA.*
Ugledni dunajski list »Neue Wein-Zei-tung« priobčuje z dnem 20. novembra tožbe avstrijskih in češkoslovaških izvoznikov vina proti našim carinskim oblastem, ki zahtevajo	pri	izvozu našega vina vsa mogoča
potrdila	in	poleg tega, da	zahtevajo i	od
tirnie,^ ki ni v naši državi protokolirana, preveč,	do	4% prometnega	davka.
Dalje	se	pritožujejo nad	neenakostjo	ca-
rinskega postopanja pri raznih carinarnicah, kar lahko potrdi vsak trgovec, ki uvaža ali izvaža.
Dalje pripominja ta list, da bo v slučaju, če se ne uvede nova praksa, prenehalo ken-venirati izvažanje našega vina, ker je izvoz vina samo nominalno, ne pa faktično dovoljen.
Kakor izgleda, se bližata -brezglavost in uered svojemu višku. Da se pri nas vinogradništvo ne rentira več, mi bo potrdil vsak vinogradnik in da nimamo težke vinarske krize, se lahko zahvalimo le nero-dovitnosti -teh zadnjih let. Ce bomo imeli prihodnje leto dobro letino, bomo pa imeli spričo takih razmer in spričo minimalnega izvoza popolno vinarsko krizo.
S takim postopanjem in z odbijanjem zunanjih uvoznikov od naših trgov zadenemo ob vprašanje, kam z letošnjim vinom; in kaj bo šele čez leto dni, če vinogradi dobro obrode, česar se lahko nadejamo, ker se trta to leto lepo razvija. Kakšno korist imamo mi vinogradniki od tega, če racijonelno obdelujemo svoje vinograde, če uporabljamo umetna gnojila in najmodernejša sredstva za pobijanje škodljivcev, če pa moramo ne samo prodajati svoj proizvod pod ceno, ampak če se nam vrh vsega onemogoča iz* voz one majhne količine vina, ki bi ga lah' ko prodali v inozemstvo.
Naše vinarstvo je itak na nizki stopnji in vinske cene so tako nizke, da se producentom skoro ne izplača nabavljati si dragocene kletarske priprave in sredstva za negovanje vina. Skoro isto velja tudi za naše trgovce z vinom, ki se težko bore, ker jim preostaja skoro edino le lokalna trgovina, ki s padanjem konsumne moči tudi nazaduje. Mesto da bi državna oblast pospešila izvoz s tem, da bi ukazala carinarnicam, da opu-ste vse nepotrebne formalnosti pri izvozu vina in s tem, da bi razpisala nagrade oziroma premije za ta tako potreben izvoz, se godi baš nasprotno.
Kaj pomeni odbiti dober trg od lastnega proizvajanja vina, vemo najboljše mi obmejni vinogradniki. Neutajljiv je fakt, da so ti kraji, posebno »Slovenske gorice«, cvete-
li,	ker so svoja prvovrstna vina po povoljni ceni prodajali severni Šiajerski in Dunaju; danes jim to ni več mogoče in zaraditega ne samo nazadujejo, ampak naravnost propadajo.
-Obmejni promet v ooni 10 km nudi našim sosedom vse mogoče koristi, dočim nam skoro nobenih; kajti vse to, kar bi v Avstriji lahko ceneje kupili, n. ,pr. sol, -petrolej, bencin itd. je podvrženo nekakemu monopolu in edino kar bi mi odtod 'aliko izvozili preko meje je vino in to je v Avstriji toliko obdavčeno s carino, davkom na promet itd., da ga absolutno ni mogoče izvažati. Sedaj se vrše trgovska pogajanja z Avstrijo, toda na te .stvari se niače ne ozira. Izvoziti je mogoče le še tukajšna vina in sicer najcenejša in tudi tu nastajajo nepotrebne in nepojmljive zapreke.
S takim brezglavim postopanjem in nepotrebnimi šikanami bo naš izvoz vina popolnoma onemogočen in s tem bo najbolj prizadeta že itak siromašna Dalmacija, ki direktno živi od vina. Na ta način je razumljivo, da ostane vedno pasivna pokrajina, kar bi poslala tudi Vojvodina, če .bi se ji onemogočil izvoz žita in živine.
Mi smo zares izgubili, da so nas z avstrijskih in češkoslovaških trgov izrinila italijanska in grška vina in v zadnjem času tudi bolgarska; in vendar se zdaj še ono malo, kar bi -bilo mogoče to leto izvesti, onemogoča in sicer s strani,, ki bi nam morala nuditi največ podpore in razumevanja.
Dolžnost merodajnih faktorjev je, da ne drže samo oblasti v rokah, ampak da se enkrat otresejo iz dosedanje apatije in da se resno prično zanimati za tako važna gospodarska vprašanja in da odstranijo vse, kar lahko škoduje normalnemu razvoju, posebno izvozu vina in poljedelskih pridelkov, ker naša eksistenca temelji na poljedeljski produkciji.	Petar	J.	Milovič.
*	»Jugoslo venski Lloyd« je objavil pod gornjim naslovom članek, ki ,je zelo važen tudi za Slovenijo. Zato ga z avtorjevim dovoljenjem objavljamo v celoti.
X Carinjenje izvoznih pošiljk na povratek. Direkcija državnih železnic v Ljubljani je obvestila Zbornico za trgovino, obrt in industrijo, da je opazila, da razni interesenti utrpijo često veliko škodo, ker v tovorno listu ne predpišejo načina carinjenja-^ • vsem pridejo v poštev izvozne P°°JH Jr so vložene v embalaže, za katere ze P si-Ijatelj, da mu jih inozemski “aaI° ^ ec vr' ne takoj po prejemu robe. Ker g za embalažo (zaboji, sodi, vreče, košare itd.) domačega porekla, so i^oaiiča j mnenja, da jim bode vrnjena brez formalnosti — earl-ne prosto. To naziranje je pa docela po-erešno in je že marsikomu povzročilo precejšnjo škodo. Carinarnice tako embalažo ob uvozu Je tedaj carine prosto ocarinij«; kadar se jim z uvozno deklaracijo predloži tudi izv-ozna deklaracija, v kateri je bila embalaža oglašena na povratek v roku, ki je določen 'v carinskem zakonu. Da se ta postopek brez ovir izvede, mora pošiljatelj-izvoznicar, kadar želi carinjenje na kaki medpotni postaji-ali po železnici, predpisali v tovornem listu v določeni koloni način carinjenja. Istotako mora pošiljatelj prazne embalaže - predpisati <v’ pripadnem tovornem
listu kraj in način carinjenja ter priložili izvozno deklaracijo, v kateri je bila embalaža prijavljena na povratek. Ako se teni formalnostim ne zadosti, postopata železnica in, carinarnica tako kot z vsako drugo obično trgovsko robo. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo opozarja vse interesente, da se držijo gornjih navodil direkcije, da se tako izognejo nepotrebnim stroškom.
K Lombardna posojila pri poštni hranil-nii-i. Ker se mnoge stranke, ki imajo lom-bardna posojila pri poštni hranilnici, ne dr-
že rokov, določenih za vračanje ali podaljšanje (prolongiranje) posojila, je nadzorstveni svet poštne hranilnice odredil, da se zamudniki trikrat opominjajo na povračilo od-n vsno prolongacijo. Za vsak opomin se zaračuna zamudniku 10 Din kot globa. Po tretjem brezuspešnem opominu, se pa obveznice, ki služijo v zastavo, prodajo na borzi in se skupičak po odbitku vseh stroškov in posojila vrne zastavljalcu proti izročitvi zastavnega lista.
0 narodnih praznikih.
Prvi december je pri nas proglašen za narodni praznik. Kakor slave prebivalci Zedinjenih držav dan svoje zmage v boju za svojo neodvisnost in kakor praznujejo Francozi datum zavzetja zloglasne bastilije — kdaj bo padla pri nas beograjska »glavnjača«? — kot dan svobode in slave, tako naj bi praznovali tudi mi svoj narodni praznik »ujedinjenja« s splošno radostjo vsega naroda.
V	Ameriki in Franciji so narodni prazniki res narodni, t. j. ljudski praznik. Vsi praznujejo ta dan z veseljem v srcu in ponosom na slavno delo svojih prednikov. Pri nas pa je praznovanje narodnega praznika precej drugačno, leto za letom drugačno.
Piva leta je še nekako šlo, vsaj na videz. Kakor pa danes izgleda, narodni praznik ni več narodni praznik, ampak je le še uradni praznik. Če bi ne bil dekretiran, koliko Jju-di bi ga še praznovalo? To je žalostna resnica, ki jo je treba priznati in odkrito povedati.
Za razne praznike priobčujejo časopisi, ki bočojo vendar biti glasniki javnega mnenja, posebne slavnostne Članke. Tudi letos smo brali mnogo takih člankov. Toda če je res, da so časopisi glasniki javnega mnenja, moramo ugotoviti, da javno mnenje prazniku ujedinjenja letos ni bilo posebno naklonjeno. Mnogi časopisi so namreč enostavno molčali, kakor da praznika sploh ni, drugi so se ga pa spominjali na prav poseben način, 'ki ob slavnostih dneh ni v navadi. Tako je n. pr. napisal zagrebški »Jutarnji list :, >da se proslava vrši sa službenim svečanostima, a narod u njoj vrlo malo učestvuje«. Tudi v slovenskih listih je v tezadevnih člankih bilo ■opažati precej neslavncstnega razpoloženja, vsaj med vrsticami.
Naj misli o narodnih praznikih, karkoli kdo hoče, a vendar imajo svoj poseben pomen. Ako ne drugega, vsaj tega, da se ravno ob takih prilikah da ugotoviti razpoloženje ljudstva. Razpoloženje ljudstva na dan
1. decembra pa letos ni bilo posebno razveseljivo. To da misliti in misliti bi morali na to prav posebno oni, katerih dolžnost bi bila skrbeti za to, da bi narodni praznik bil res narodni praznik, tudi če bi se slavil brez uradnih ceremonij in parad.
Zakaj pa ni bilo letos za vesel narodni praznik pravega razpoloženja med ljudstvom? Naj citiramo le nekaj stavkov iz že omenjenega zagrebškega lista, ki je V9e prej kakor revolucionaren: »Kdo more danes zahtevati od ljudstva, da se veseli in da z veseljem pozdravlja obletnioo ujedinjenja? Ali je mogoče to zahtevati od lačnega kmeta ali delavca, ki na dan narodnega praznika nima skorje suhega kruha v hiši? V tem •položaju ni samo eden, ampak danes stradajo cele pokrajine! Prazni želodci in stok lačnih otrok ne morejo vzbujati veselja. Ali ni krvava ironija, če danes pojo bosanski Srbi: Ode švabo, ode babo, dobre bre, ode vse? Ali ni škandal, če danes bosanski Srbi javno kličejo Davidoviču, da se jim danes slabše godi kakor pod Avstrijo? Zato naj se nihče ne čudi, če ljudje današnjega narodnega praznika ne slave kakor bi ga sicer.«	_	•
Take besede, zapisane in objavljene na dan narodnega praznika, bi morale biti glasen opomin upravnikom države. Prazniki, ki jih slave samo zlate uniforme, niso prazniki, če jih ne praznuje narod s svojim srcem.
Ne bomo po doživeli prej veselega narodnega praznika, dokler se zagrizeno in strastno strankarstvo ne bo umaknilo pameti in razsodnosti in smislu za obče dobro. Dokler bodo v odličnih gospodarskih korporacijah padali na naslov državnih upravnikov besede, »da so trgovske zbornice z dosedanjimi kongresi in konferencami doživele fijasko, ker niti ena vlada ni upoštevala stavljenih predlogov« — tako dolgo ne bo veselega narodnega praznika.
Književnost.
Zofka Kvcder-Deme tro vič: VLADKA IN MITKA.
Spominjam se, kako sem se veselila »Domačega prijatelja«, ki ga je urejevala Zofka Kvedrova ter pisala vanj vesele in razposajene, pa tudi žalostne dogodke o svoji hčerki Vladoši. Popisi teh dogodkov so mi bili pravi užitek in s komurkoli sem se tedaj razgovar-jala, ki je tudi čital »Domačeera prijatelja«, vsakemu so Zofkine pripovedke o Vladoši ugajale najbolj. Marsikaj se mi je vtisnilo v spomin, še več stvari sem pozabila. Zdaj je Vodnikova družba izdala knjigo o Vladki in Mitki ter tako ustregla vsem nam, ki smo spise že poznali in ustreženo bo tudi onim, ki še niso čitali teh lepih dogodkov iz Vlado-smega življenja. Vodnikov družba je z izda-njem te knjige ustregla vsem, ki se bodo naslajali z lepoto in pestrostjo, z odkritosrčnostjo in pristnostjo tega Zofkinega bisera. Obe:
mama Zofka in hčerkica Vladoša stojita živi pred nami, ko to čitamo; smejemo se z njima, uživamo njuno srečo, a žalostni smo, ko se Vladoša joče ali napravi kako nerodnost, do jo mora mama Zofka kaznovati.
Posebno mi je ostal v spominu dogodek o gobi in ledeni vodi, katero je razljučena mama izžemala po Vladošinih ramenih, pa saj se ne da povedati; naj sledi, kakor je opisala pisateljica sama:
»Pozimi je bilo in Vladoška takrat še ni izpolnila četrtega leta.
Jaz ne vem, ali zdi se mi, da prevzame naša človeška srca včasih nekaj grdega in hudobnega. Ljudje z živim temperamentom, Ki se težko premagajo, so posebno podvrženi takim strašnim trenutkom.
/časih se zakrkne moje srce in mojo du--;o napolni odurna zloba. Zaradi kake malenkosti mi zavre kri in moje oči postanejo grde iu trde.
Tako ;e bilo tudi tisti večer.
Moj mcž je odhajal v gledališče. Ko je že odšel, opazim, da je pozabil daljnogled. Vzamem ga in hitim po stopnicah za njim. Bil je že nred hišo.
Ko se vrnem, je bilo na hodniku pred našim stanovanjem vse polno ljudi, vrata šobila cdiprta in v kuhinji je stalo nokaj žensk. Mala je kričala na vse grlo.
Silno mi je bilo neprijetno zaradi ljudi. Zgrnili so se iz vse hiše, da prodajajo zijala. Na mojem obrazu se je užgala jeza in radovedne sesede so se hitro porazgubile.
»Zakaj si kričala?« vprašam malo.
Ona je molčala in me gledala.
/•Zakaj si kričala? Kaj se ti je zgodilo?-?
.■Nič.-:
»Te je bilo strah?«
»Ne.«
»In zakaj pa potem vpiješ, da vsi ljudje vskup dero?« se jezim vedno bolj razburjena. .Stresem jo za rame. »Kdo ti je rekel, da se dereš, nesnaga?« kričim in jo pahnem od sebe.
Omahnila je in priletela cb posteljo. Slišala sem, kako je butnila njena glava ob rob postelje. Ni jokala, samo prosila je v strahu: »Ne jezi se, mama, prosim te, ne jezi se! Nikar se ne jezi!« Ali odurno sem jo zgradila in trgala obleko z nje. »Takoj spat! Takoj! Jaz te že naučim!« In tisti hip me je iz-preletela hudobna maščevalna misel. Vsak večer sem jo obrisala vso z mokro gobo, preden sem jo oblekla v spalno srajčko in jo položila spat. A ta večer pograbim lavor in stečem k vodovodu. Voda je bila mrzla kakor led. Sram me je, ali reči moram, da mi je spačil obraz grd škodoželjen smeh. Postavila sem lavor na tla in postavila malo v vodo.
»Da boš drugič zopet kričala!«
Namočila sem gobo v vodi in jo neusmiljeno izžela nad njenimi ramami. Res, bila je utrjena proti^ hladni voda, a ta je bila mrzia kakor led. Njeno telesce je zatrepetalo, a zajokala ni. Povzdignila je ročice in me hotela pobožati po obrazu. »Mamica, nikar se ne jezi več! Nikoli več ne bom kričala!«
Zopet sem namočila gobo in jo izžela nad njo. Zatrepetala je, zobje so malo zaklepetali, ona pa se je nasmehnila: »Vidiš, mamica, nič se ne jokam, samo ne jezi se nikark
In njene ročice so se iztezale proti meni, da bi me pobožale. Umikala sem se njim, a vendar so se njeni drobni prsti dotaknili mojih lic. In kakor bi se bili dotaknili razga- ' ljenega srca, tako me je pretreslo, pri tisti i •priči sem se iztreznila.
Nekaj čudovitega so otroške roke. Kadar se one dotaknejo, pobožajo, izgine jeza in hudobnost, kakor izgine tema pred solncem. In ljubezen privre iz duše, vroča in trepetajoča.	1
Vzdignila sem malo iz vode, jo otrla in položila v posteljico. Tiho sem jo pokrila in odela. A srce me je zabolelo od sramu in kesa...«
In tako je še naprej mamina duša ponižana in polna kesanja, dokler ne zaspi s hčerko objeta.
Kako presrcno in srčkano je pripovedovanje pod zaglavjem: »Najin dan«!
Tako se vrsti dogodek za dogodkom zdaj vesel, razposajen, zdaj zopet resno otožen,
j,sta bili sploh razpoloženi mama in Vladoša
Citajte, pravim, ne bo vam žal; ok/oli mene vse govori: »srčkano, luštkano, presrčnok Marica Bartolova.
Poravnajte naročnino!
Modno pismo.
Tomnorjav kostum osvežuje lepa ukusna 3* ~ Najboljši materija! je krepdešin, bluze krepsaten. Zelo elegantne so r«ir«L iameja. Večina modelov ima dolge p ’ °ri«inalne Žabote, ki dajejo bluzi tsarva naj harmonira z barvo kostuma.
V	letošnji zimski sezoai se uporablja kot
materjial za ogrtače somot — vseh barv, v prvi vrsti črne barve ali pa bois de rose. Vsi ogrtači so bogato okrašeni s krznom.
Slika 1 nam kaže zelo uku sen ogrtač iz somota. Barva bois de rose. Ogrtač je okrašen s črnim somotom. Model št. 2 ima ovratnih in manšete iz lisičje kože. Navadno zajčje krmo nam služi pravtako dobro.
V	Parizu vidimo večerne čevlje od satena z umetno zlato ševro kožo, okrašeno z biseri ali a strasom. Klobuki niso več tako potegnjeni na oči: Pokrivajo spredaj obrvi, zadaj pa vrat. Kot material se uporablja klobučevina, somot — vse temnejše in beige-barve, rdeče in črne.
— Zapestnice na rokah in nogah.
— Okraski od strasa za večerne toalete.
AUTOmiRANA AVTOMOBILSKA RAZSTAVA VIII. LJUBLJANSKEGA VELESEJMA OD 2.-11. JUN. 1928.
Stalni mednarodni urad automobilskiii konstrukterjev v Parizu (Bureau Perma-rent International des Constructeurs d’ Automobiiles) je sporočil upravi Ljubljanskega velesejma z dopisom št. 4006 od 23. novembra t. L, da je priporočil svojim članom, konstrukterjem automobilov, sodelovanje na prihodnjem velesejmu v Ljubljani od 2. do U. junija 1928.
IZJAVA.
Gospodu Radu Pečniku, novinarju v Celju. Na Vaše »Poslano-; v .»Jutru« z dne 10. t. m. mi je čast sporočiti Vam naslednje:
Če sem priobčil kjerkoli kakšen »pamflet«, sem ga vselej podpisal s polnim imenom. Če ste pa Vi v »Jutru« z dne 1. t. m. priobčili svojo kritiko in pod kritiko ni bilo niti Vaše šifre, niti Vašega podpisa, » ... ker je pomotoma odpadel zadnji odstavek ...«, bi bili lahko uredili od 1. do
7.	t. m. to stvar z uredništvom »Jutra«. Tako bi bil storil jaz! \
Glede Vas (osebno) nisem nič trdil, marveč glede osebe, o kateri se.m domneval, da se namenoma ni podpisala.
V	kolikor langira moj »pamflet« Vas osebno, rad izjavljam, da ne vzdržujem svojih trditev — vzdržujem pa še nadalje vse svoje trditve, v kolikor se tičejo izključno le bistva in vrednosti Vaše kritike, ki je bila priobčena v >Jutru« z dne 1. t, m.
Angelo Cerkvenik.
Najboljši japonski rokoborec Tan&ka, je tudi velik ljubitelj in priznan mojster biljara.
ŠPORTNE VESTI.
Zagreb, 12. decembra. Revanžna tekma Florisdorf—G rad janski se je končala z rezultatom 5 : 3 v korist Florisdorfa. Druge tekme v Zagrebu so bile: Sava—
Dragulji, ki harmonirajo glede barve s toaleto.
Dekolteji so nekoliko manjši in raznih oblik.
Umetni psiček, ki se nosi pod pazduho
—	na ledjih ima pokrove, ki 6e odpirajo in zapirajo, kakor ročna torbica. Take ročne torbice so zelo ukusne. Večinoma jih pa nosijo samo mlajše devojke.
Postrežba tožna.
Cene nizke.
Makabi 6 : 1, Poštni klub—Trnje 3 : 1. Sparta—Atena 10 : 2.
Not nasprotnik xa Tunncja. Zamorec Georg Uodfrey, ki ga mnogi v Ameriki smatrajo za pravega boksarskega prvaka, je nastopil .proti Tom Sayerju z visoko telesno težo 214 funtov (97.5 kg). Sayer je dosedaj vse svoje .nasprotnike z lahkoto pobil knock-out, toda napram Godfreyu se ni mogel niti za trenutek uveljaviti. Vzlic svoji velikanski teži — v nasprotju z rokoborci ne tehtajo bokserji težke kategorije navadno več ko
82 do 88 kg — je razvijal zamorec prav strahotno hitrost in je spustil iz vseh leg pravo točo udarcev na Sayerja, ki temu bonibordiranju ni mogel ničesar postaviti nasproti in tail že v prvi rundi izštet. Po končanem boju se je navdušeno občinstvo dvignilo in vse je kričalo po Tunneyu. God-lrey je dal po svojem manažerju James Uoughertyju razglasili, da je Gene Tunneya že trikrat zaman pozval, da je itakoj pripravljen, svojo žanso proti Tunneyu utrditi najprej v boju z Dempseyem, Sharkeyem, Hee-
neye'm in Paolinom.
Plavalne vesti. Georg Ederle, brat kanalske plavalke Getrude Ederlove, je preplaval v prostem stilu 100 y v 59 sek. in je tudi sicer pokazal lepe uspehe. Ed el o vi so torej ■»plavalska rodbina. — Nemški prvak Hetit-imann je preplaval v Barceloni 100 m prosti stil v izbornem času 1:01.1. — Ko sta plavalki rniss Gleitze in miss Hudson v Londonu nastopili svoje potovanje v Gibraltar, se je dogodil zanimiv incident. Na Watenloo-štaciji se je zbralo vse polno fotografov, da
bi naslikali obe tekmovalki. Toda vsi njih poskusi so se ponesrečili. Ko jo Sla misf Gleitae čez peron, je prihitela miss Hudeou k nji ter jo poljubila; toda miss Gleitje ji poljuba ni vrnila. Ko je potem miss Gleitae gledala iz kupeja, je hitela miss Hudson z razprostrtimi rokami k nji, toda miss Giei-tze je stopila od okna. Miss Hudsen je bila radi tega užaljena, toda miss Gleitze se je opravičila z besedami: »Preplavati hočein Gibrallarsko ožino, ne pa delati reklame, kajti koristiti hočem dobrodelni ustanovi.«
Kja Erenburg:	101
Ljubezen Jeanne-e Ney.
(is ruščine prevedel S. L.)
Ni se pa še Jeanne dobro oddaljila od hiše, ko je za njo že pritekel Anisim, ki jo je prijel in odvedel nazaj. Pred vežo je stal mlad človek v usnjatem jopiču s pomečkano torbico pod pazduho.
— Ali ste vi tovariš Ney? Jaz sem iz G. P. U.	.	.j
Kaj je to? Aretirali so jo, ne da bi jo pustili niti dvesto korakov oditi od hiše. Ne pustijo ji, da bi utonila v močvirju. Hočejo jo prisiliti, da bi živela v ječi, kakor da ni bik) v ulici Tibonmairy in v nenaševskem gozdu že dovolj ječe.
Tovariš Sablov iz okrajne G. P. U. je začudeno gledal na malo dokle. Kaj naj to pomeni, ali je znorela?
— Kaj j« pravzaprav tovariš?
Jeanne ni nič odgovorila. Kar naj jo odvede v ječo, čamprej. Če verjame, da se je dala podkupiti, ona ne more pomagati. Ali naj zanika? Sploh ne, je preveč trudna, preveč, ' do smrti je izmučena in se je naveličala življenja. Hotela je izginiti v sopari močvirja. Jeanne je molčala.
Šablov je nestrpno zakričal:
— Govorite vendar! Zakaj molčite?
Jeanne je molčala. Tovariš Šablov ni priznaval psihologije. Zato, da bi se pečal z duševnimi tenkostmi, je treba imeti mnogo časa. In čeprav imajo vsi ljudje na svetu vsak dan na razpolago istih štiriindvajset ur in čeprav je včasih odkrito rečeno, tudi tovariš šablov začel iz dolgega časa šteti, kolikokrat zapovrstjo lahko zazeha, ali pa se je začel pečati s prav abstraktnim razmišljanjem, na primer: zakaj se v ruščini nobena beseda ne začenja s samoglasnikom >y«, kljub temu se je pa smatral za strašno zaposlenega človeka in je jako nerad ponavljal svoja vprašanja. Tudi on je bil namreč med ustanovitelji krajevnega odbora »Lige časa*. Kako naj torej stoji in čaka, kaj mu bo ta ženska odgovorila? Zato ji je kratko-tnalo rekel:
— Če želite, se lahko odpeljete z menoj. Pripravite vaše stvari!
Jeanne se ni prerekala. Ta človek jo pelje v ječo. Naj bo, kar odvede naj jo.
Peljala sta se in molčala. Peljala sta se mimo močvirja, v katerem niso Jearane-i pustili, da bi utonila. Bila sta že dvajset vrst proč od Jeanne-inega dosedanjega bivališča, ko je Šahlov sklenil začeti pogovor s to čudno žensko:
— Ali ae peljete zdaj v Moskvo, tovariš?
Sablov se je očevidno norčeval iz Jean-
ne-e. Peljal jo je v ječo in ji je govoril o Moskvi.
— Tovariš Zaharkevič 'mi je pisal da hočete v Moskvo.
Zdaj je pa Jeanne kar zgrahila usnjati rokav in se zasmejala. Z njo se je zgodila hipna, čudovita sprememba. Začela se je Sablovu zahvaljevati in mu nekaj razlagati. Govorila je o nekem tovarišu iz Kominterne, ki deluje v Franciji in o neki .vrečici sladkorja. Sablov je sploh in razumel. Odpeljala sta se še deset vrst naprej, predno je bilo Šablovu jasno.
— Vi ste otročji! Kako morete verjeti taki neumnosti? Ne bojte se, ta-le Kabotinski se 'bo sam vedno najmanj na sto korakov umaknil G. P. U. Štirikrat je lopov že sam tam sedel, pa se ga, gliste, nič ne prime. No, saj ga pa zdaj ne bomo tako hitro izpustili. Vi pa ne pozabite povedati Zaharkdviču o tem-le Neichensonu. To je ista banda. Kako, da niste tega takoj razumeli? Eh, tovariš, vi ste še otroki
To pot je izrekel besedo otrok nenavadno nežno. Čeprav je smatral ljubezen za preostanek buržuazne kulture, ga je povest Jeanne-e o Andreju ganila. Sicer se je v duši sam nase jezil za tako sentimentalnost, pa je bil ven-dar-le ginjen. Laskavo ji je rekel:
— V četrtek boste v Moskvi.
Jeanne bo v četrtek v Moskvi! V ]>onede-Ijek ali v torek bo pa mogoče že v Toukmu, pri Andreju I Našla ga bo gotovo. Če je v ježi, pojde pa v ječo, ker ga mora videti.
Peljala sta se skozi gozd in Jeanne je zdaj brez sovraštva gledala smreke, sivo nebo, mračno okolico. Ali ni vendar milo to kratko poletje, podobno minutni radosti trdega človeka? To poletje je tako, kakor ona ura v luksembuškem parku, ko se je Jeanne tako od srca smejala in na vse drugo pozabila. Nežno, otožno, svetlo poletje, ki ga je mogoče ljubiti ko bolno dete, bolestno in nežno! V maju se tukaj pokažejo nizke, bele, skromne cvetice. In kaj pomenijo te cvetice po osmih mesecih snega! Ali ve kdo? V Loi-rettu raste trta in cveto glidnije. Tam so ljudje vedno srečni. Kdo pa ve, kaj je bila za Jeanne-o na ulici Odesa? Mogoče je Jean-za Jeaenne-o ena sama edina noč v hotelu na ulici Odesa? Mogoče je Jeanne prav aato s tako ljubeznijo zrla na to otožno, revno okolico, ker se je spomnil one noči. AH ni prsteni petelinček lepši, ko vse dragocene igračke, ki se navijajo? Ali ga nis® otroci dosti bolj veseli, ali ga ne ljubijo bolj nežno, bolj globoko?
Jeanne se je smehljala tujemu, ubožnemu maju, ki je poveod čudovit, U spomladanski mesec maj!
St 31647/27. rel. IX.
Razpis.
Mestna občina ljubljanska razpisuje mizarska dela
dobavo notranje opreme za mestno klavnico.
Pravilno sestavljene in kolekovane ponudbe je oddati v gradbenem uradu, Šolski drevored 2/II. do 13. decembra 1927 do 11. ure dopoldne. Vse tozadevne podatke in pripomočke daje mestni gradbeni urad med uradnimi urami.
Mestni magistrat ljubljanski, dne 6. decembra 1927.
VINOCET
tovarna vinskega kisa, d.zo.z., Ljubljana
nudi
naifinelSi in naiokusneiii namizni kis iz vinskega kisa.
Zahtevajte ponudbo. i-» Telefon itev. 3389.
Tehniino In higijenitno najmoderneje urejena klsarna v Jugoslaviji.
^ Pisarna i ljubljena, Dunajska cesta it. le, IL nadstr.
Čast mi je naznaniti, da sem preselil svojo že nad 20 let obstoječo brivnico na Rimski cesti št. 21 (hiša g. Marčana) v nove prostore ter ustanovil posebni oddelek
za damsko friziranje
s posebnim vhodom, kjer se bodo izvrševala na najmodernejši način vsa v damsko stroko spadajoča dela, kakor striženje dečje frizure (Rubikopf), česanje vseh modernih frizur, umivanje glave, mani-kiranje, onduliranje in izdelovanje raznih lasnih izdelkov. Oddelek za dame, kakor tudi oddelek za gospode sem moderno in vsem higijeničnim predpisom odgovarjajoče uredil in opremil z najnovejšimi aparati za umivanje in sušenje las.
Sprejemam še nadalje gg. abonente po znižanih cenah, kakor tudi za striženje las gg. dijakom, katerim računam od pondeljka do petka izpod določene cene. Najuljudnejše Vas vabim, da me o priliki počastite z Vašim cenjenim obiskom, za kar se najtopleje priporočam in beležim
z odličnim spoštovanjem
Franc Loborec
frizerski salon za gospode in dame, Ljubljana, Rimska eesta 21.
[STAR A SVETEK 1|
otr*
Galanterija
Trikotaža za dame in gospode. — Volna za pletenje
v vseh barvah. — Velika izbira nogavic, kravat v raznih cenah. — Kompletne potrebSiine za krojače, šivilje in čevljarje. — Razne toaletne in kozmetične potrebščine pri
Josip Petelinc-U Ljubljana
Sv. Petra nasip 7 Ob vodi.
MALI OGLASI.
Z« ritk« beseda aa plato 60 par. Za debela ttakaaa
fa Din 1.—.
Koks - Čebin
W o Ilova 1/11. - 'ittial. aOM
Išče se
stanovanje, obetojeie iss kuhinje ter dveh sob v centrunra mesta. Plača »e-dobro. Ponudbe na upravo lista pod »Stanovanje«.
Pozor!
Vsakovrstne ure in zlatnino dobite ceno popravljeno z jamstvom ter v najkrajšem času. — D. Marinko, urar, Ljubljana, Florijanska ul. 81.
Oglašujte f Narodnem Dnevnik*.
KMETSKI HRANILNI IN P0S0JIL1LD0M
Račun poStne hranilnic« St. 14.237.	reg.	sedr. s neom. xav.	Brsojavkat	»KMETSKI	OOM	.	Talat.	It.	2««	.
V LJUBLJANI - Tavčarjeva (Sodna) ulica štev. 1, pritličje.
OBRESTUJEVLOOI	I	PRESKRBUJ«!
—o,	I	Kavcija, Inkasa, srečka In vrednostna_p*P>r£
na knjlilce čistih	bre*	odpovedi.	I	tar čaka Hi nakamlce (nakazila) na drug*
Večje stalne vloge In vloge v tek. računu I	J* R A ®	“ R,“‘od *• do **V,.
po dogovoru.	I	Vsak delavnik od 8. do 12.*/» *"
O A J I >
Posolila na vkajlibo, proti poroštvu ter sestavi premičnin In vrednoatnlh papirjev ter dovoljuje kredite v tekočem rečunu pod najugodnejšimi pogoji.
PooMaKeni prodajalec sreCk državne razredne loterije.
TISKARNA MERKUR
■ me.- ind. d. o. caraa.
■ .-.‘-.v,.	y-	M
kdajste^: Alekaaader 2et«uiku. - Urejuj«: Vladimir SrMek. - Za tiskamo »Merkur« odgovoren: Andrej Sever. Vsi v Ljubljani.