QTflr SKI LIST SEVNICA: letos 100 milijonov za stanovanja V stanovanjskem skladu občine Sevnica predvidevajo letos 100 milijonov dohodkov, ki jih nameravajo razdeliti takole: 20 milijonov bodo namenili za plačilo obveznosti iz leta 1963 (za gradnjo 20-stanovanjskega stolpiča), 13 KOMORNI KONCERT V NOVEM MESTU V novomeškem domu kulture bo v torek, 12. maja, ob 18. uri koncert znanih ljubljanskih glasbenikov: harfist, ka Stefica Žužek, flavtist Jože Pogačnik in violončelist ■ Edo Majeron bodo izvajali dela nekaterih mojstrov komorne glasbe, kot so: HSndel, Krumbholtz,, Saint—Saens, Grandjan.v, Debussv, Salzedo, Martinu in Damase. šest odiikovancev za delo pri obnovi Skopja Z ukazom predsednika SFRJ so biii za požrtvovalno delo pri graditvi porušenega Skopja odlikovani z redom dela s srebrnim vencem: inž. Emil Pavlin in inž. Stane Sedlar, z medaljo dela pa: Abdija Kovačevič, Franc Ra-dej, Alojz Simonič in Ivan Vidic. Vsi odlikovane! so zaposleni pri SGP Pionir, Novo mesto. Odlikovanja jim je na posebni slovesnosti v sredo, 29. aprila, podelil predsednik občinske skupščine Novo mesto Sergej Thorževskij. Vsem odliko-vancem v Imenu javnosti nase prisrčne čestitke! milijonov za individualne gradnje, 5 milijonov za popravila zasebnih hiš in 5 milijonov za popravilo hiš v upravljanju hišnih svetov. 30 milijonov bodo prispevali za gradnjo osnovne šole v Sevnici, 25 milijonov pa za lastno udeležbo pri gradnji stanovanj v družbeni lastnini. Natečaj za posojilo individualnim graditeljem stanovanjskih hiš je bil razpisan in je že zaključen. Zanimanje za ta posojila je bilo veliko In sklad je moral nekatere prošnje zavrniti. Skupno so posamezniki zaprosili za 27,300.000 dinarjev, zato niso prišli vsi v poštev. Podobno je bilo tudi pri posojilih za popravila stanovanjskih hiš. Vsota vseh zahtevkov je znašala 8,400.000, odobrenih posojil pa je bilo le za 5 milijonov dinarjev. Sklad je odobril posojilo prosilcem, ki so Pred javno tribuno v Bršlinu Občinski odbor SZDL v No-" vem mestu je sklical prejšnji mesec posvetovanje o aktualnih vprašanji v Bršlinu, kar naj b; bilo priprava za javno tribuno Socialistične zveze tega terena. Na posvetovanju, ki so se ga udeležili predstavniki političnih organizacij, odborniki, predstavniki delovnih organizacij, zastopniki JLA in drugi, so obravnavali vrsto perečih vprašanj, ki so navadno na dnevnem redu takih posvetovanj. Obravnavali so urbanistično ureditev, vprašanje trgovine, družbene prehrane, otroškega varstva in drugo. Posvet je povsem uspel. Da bi našli najboljše rešitve za posamezna vprašanja, pa je potrebna pomoč članov SZDL v Bršlinu, kd bodo tudi na javni tribuni povedali svoje mnenje. S. stavili najugodnejše pogoje — najkrajši rok vračanja in višjo obrestno mero. Prednost so imeli tudi člani Združenja borcev na priporočilo svoje organizacije. Pri najemanju kreditov za popravila so se hišni sveti zelo slabo odzvali, zaprosili so komaj za 1,800.000 dinarjev. Takšen odnos je spričo ugotovitve, da so hiše. ki jih upravljajo hišni sveti, v zelo slabem stanju, nerazumljiv. Stanovalci se ne odločajo za popravila predvsem zaradi tega, ker bi morali odplačevati posojilo iz dodatnih najemnin. S tem pa niso nič na boljšem, ker bo škoda na '.it-šah vsako leto večja in fii potrebno večje posojilo. Stanovanjski sklad računa, da se bodo hišni sveti na razpis še odzvali, zato je natečaj podaljšan do konca maja. Za še boljšo pomoč slepim v Sloveniji Pretekli teden so v škofji Loki slovesno odprli Center za rehabilitacijo in varstvo slepih Slovenije. Novo ustanovo, ki bo predvsem poklicno usposabljala slepe ter druge osebe, prizadete na vidu, je odprl Silvo Hrast, ki je opisal prizadevanja Zveze slepih Slovenije in ljudske oblasti za pomoč slepim državljanom. Navzoči so bili predsednik Zveze slepih SFRJ in SRS. med gosti pa je bila tudi podpredsednica skupšč'-J SRS Dragica Rome. Kaj nam je o novem centru povedal Jože Zupano, podpredsednik republiškega odbora Zveze slepih Slovenije, bomo poročali prihodnji teden. fOMLADANSKA RAZGLEDNICA IZ RASTLINJAKA V CATEZU PRI BREŽICAH: gajbice so °°lne. Kumarice bodo čez dun ali dva že na dunaj-•*em trgu, ki ie nekoć že poznal krške rakc-žlaht-°'ke in brusniške češnic... Več o čaleškem rastli-"»iuku berite na 5. strani današnie številke! (1'oto: Jožica Teppcvl PARADA MLADOSTI, LJUBEZNI, ENOTNOSTI, BRATSKE SOLIDARNOSTI IN VEDNO VEČJEGA DELOVNEGA POLETA JUGOSLOVANSKIH NARODOV — tako bi lahko imenovali letošnjo prvomajsko povorko v Beogradu. Tam in po vsej državi smo proslavili mednarodni praznik dela v prijetnem razpoloženju in v znamenju razveseljivega pregleda naših novih uspehov in načrtov naše bodočnosti. V Beogradu je bil predsednik republike maršal Tito tudi letos dobro razpoložen in ie veselo odzdravljal pestremu sprevodu naše največje prvomajske povorke. — Na sliki: prvič smo videli v vojaškem delu parade tudi protiletalske rakete, s katerimi so za obrambo domovine oborožene enote JLA RIBNICA: ni dovolj, da probleme spoznamo, treba jih je tudi proučiti in rešiti! Občani so na zborih volil-cev v zadnjih mesecih razpravljali o številnih problemih svojih krajev, o tem je razpravljala občinska skupščina na raznih sejah, prav tako razširjeni plenum obč. odbo-ro SZDL. Predlogov in želja se je nabralo ve'.iko, precej več kot sredstev, če bi hoteli zadovoljiti vse potrebe. O tem, kako in na kakšen na- Centrom za socialno delo več pristojnosti! V torek je bilo v Novem mestu za predstavnike občin Novo mesto, Trebnje, Metlika in Črnomelj posvetovanje o tezah novega zakona o skrbništvu in skrbstvenih organih. Udeležili so se ga zastopniki socialnih služb v navedenih občinah, predstavniki sodišč ter družbenopolitičnih organizacij. Ker večina udeležencev ni dobila pred posvetovanjem na vpogled novih tez, je bilo težko razpravljati, vendar so tovariši in tovarišice na podlagi dosedanjih izkušenj le povedali, kaj bi kazalo po njihovem mnenju z novo zakonodajo na tem področju spremeniti oziroma dopolniti. Vs! so bili mnenja, naj bi z novim zakonom centrom za socialno delo, kjer ti že obstajajo, dali več pristojnosti za samostojno reševanje zadev, s čimer bi občutno skrajšali postopke, hkrati pa so predlagali, naj bi centri prevzeli vlogo skrbstvenih organov. O posvetovanju bomo obširneje poročali prihodnjič. čin je treba reševati želje in predloge volivcev, je prejšnji teden (28. aprila) razpravljal izvršni odbor občinskega odbora Socialistične zveze Ribnica. Statut občine tudi še ni dovolj poznan vsem, ki bodo po njem delali; v razprav; o osnutku je sodelovalo premalo komunistov, pa tudi občinska uprava je pokazala premalo zanimanja in samostojnosti pri preučevanju statuta. Ce bado tudi v prihodnje ostajale pobude naših ljudi in organizacij neopazne, bo nazadovala tuđi vloga političnih organizacij, še težje bo organizirati delo v krajevnih organizacijah SZDL, ZZB, ZMS, RK, TVD itd. in še težje bo pridobivati nove kadre za delo v organizacijah, skupščini itd. Pričujoče naloge bodo lahko izvajali samo strokovni delavci in od njih bo odvisno, kako bodo prišli do izraza predlogi občanov. Mnoge organizacije in občani čakajo na udeležbo pri občinskih sredstvih. Naenkrat se gradi več turističnih objektov, pri Belih vodah, na Tatinskem lazu, nedodelana je Travna gora in Grmada, v Sodražicj in Ribnici se pri- pravljajo na gradnjo kopališč", v Ribnici gradijo kegljišče, medtem ko na stadionu ni za normalno delo niti slačil-nic itd. Režijski odbor pripravlja gradnjo šole v Ribnici, razmišlja se o prostorih za ribniški vrtec, zelo obsežne pa so tudi. priprave na gradnjo družbenih domov t Ribnici, Dolenji vasi in nekaterih manjših krajih (Rakitni-ca). Samo v Ribnici namer* vajo graditi gozdarski dom, čebelarski, gasilski đom irt dom JLA, vsi pa računajo n& soudeležbo občinskih sredstev. Na ta način sredstva rej ne bodo najbolj smotrno izkoriščena, posebno Se ob gradnji toliko domov v sami Ribnici, ker z vsemi temi domovi ne bodo rešeni problemi varstva otrok, knjižnice, prostora za mladino itd. Pripombe občanov k osnutku občinskega statuta, ki jih ni bilo malo in so zajemale vsa področja, je treba sedaj le še zbratd in temeljito preštudirati, nato pa poiskati najboljšo pot, da bi zadostili željam občanov. Ni namreč — ■tako so ugotovili na seji IO ObO SZDL — dovolj, da probleme spoznamo, treba jih Je preučiti in čimprej rešiti. ČRNOMELJ: proizvodnja pod povečevalnim steklom Zbor delovnih skupnosti občinske skupščine Črnomelj ie na 3. samostojni seii 25, aprila, kot smo že poročali, razpravljal o realizaciji v gospodarstvu, ustvarjeni v prvem četrtletju 1964, in o ukrepih v investicijski politiki, ki jih bo treba upoštevati. Čeprav razpoložljivi podatki iz podjetij niso bili najprimernejši, so jih z malce več truda kljub temu koristno uporabili. Podatki o descžklh gospo darstva v prvem četrtletju 1964 kaž.ejo. da je celotna proizvodnja v primerjavi s 1 četrtletjem 1933 večja za 34%. žal pa je kljub temu za 4.1% pod dinamiko za 1964 ln Je hkrati v primerjavi z zadnjim četrtletjem 1963 nižja za 16,8%. Nekaj opravičila za taksno stanje je v sezonskem značaju posameznih panog, kot so ugotovili na seji, globlja analiza pa je pokazala po-manjkl jivastl, ki Jih bo treba odpravili. Najbolj uspešno Je poslovala Industrija, kd Je ust- varila za 54,5 % višji plačilni iztržek kot v 1. četrtletju in za 11,4 % višjega kot v zadnjem četrtletju 1963. Uspeh Je toliko večji, ker v 1.1964 v industrijo ni bilo naložb in Je stanje zgolj posledica povečanja produktivnosti. V kmetijstvu Je opaziti vpliv ločitve od gozdarstva, pa tudi tega, da je kmetijstvo še v mrtvi sezoni. V gradbeništvu z deli še niso pričeli ln je doseženo realizacijo prišteti le plačilom za lani opravljena dela. V trgovini Je ustvarjenih 22,9 % letnega plane, ali za 36.3%več kot lani, vendar je promet v primerjavi z zadnjim četrtletjem 1963 za 19,1% nižji. Promet v gostinstvu je za 4,6 % pod dinamiko in ie za 38,5 % višji kot . lani. V obrtništvu so v četrtletju ustvarili 20,3 % letnega plana, čeprav Je iztržek za 26,7 % višji kot lani. Tudi tu gre zaostajanje za dinamiko pripisati sezonskemu značaju nekaterih podjetij (Opekarna Kanlzari-ca, Marmor Gradec itd.). Začetek proizvodnje v 1964 ni bil najboljši Ker služba družbenega knjigovodstva ni mogla posredovati podatkov o plačanem iztržku ln o .ustvarjenem dohodku, so si na seji pomagali s primerjavo razpoložljivih podatkov o zaračunanem iztržku in o Izplačanih neto osebnih dohodkih. Največ so se pomudili z industrijskimi podjetji. Ce vzamemo kot osnovo povprečni zaračunani iztržek, ustvarjen na 1 zaposlenega v lanskem četrtletju, ln ga primerjamo z letošnjim, ugotovimo: v Rudniku Kani-žarica se je povečal za 10, v Beltu z 2,5, v Iskri v Semiču i (Nadaljevanje na 3. strani) OD 7. DO 17. MAJA Okrog 12. in 16. maja dež z ohladitvijo, v ostalem bo prevladovalo lepo vreme s pogostnimi krajevnimi nevihtami. Dr. V. M. ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED V LUCI SMERNIC ZA PREDKONGRESNO AKTIVNOST KOMUNISTOV SPODBUJATI USTVARJALNO KRITIKO Razvoj demokratizacije v družbi in v organizacijah Zveze komunistov je pogojen tudi z razvijanjem konstruktivne kritike. Takšna kritika mora -biti sestavni del vsakdanjega življenja Zveze komunistov, družbeno-poli-tičnih organizacij, samoupravnih organov, vse družbe. Iz smernic za predkongresno aktivnost ZK Komunisti so poklicani, da vsepovsod, kjer delajo, spodbujajo ustvarjalno kritiko vsega negativnega v našem družbenem življenju, vsega, kar zavira graditev lepšega življenja in novih odnosov. Ustvarjalno kritizirati nega- NAŠ AKTUALNI KOMENTAR tovne pojave in njihove nosilce pa ne pomeni vihteti don-klhotski meč, se pravi bojevati se z mlini na veter. Prava kritika se poraja pri delu. Kdor stoji ob strani in samo opazuje našo graditev z željo, da bi pod lečo uzrl čimveč napak, nima dobrih namenov. Taka kritika ni konstruktivna, ker ne izvira iz želje pospešiti graditev socializma. Zavestni graditelji socializma si ne želijo napak In ovir pri delu, če pa nanje zadevajo, jih pogumno odstranjujejo. So pa med nami, žal, ie tudi taki posamezniki, ki kritizirajo vse počez, ker jim je napoti vse — dobro in slabo, pri čemer jim slabo pride prav, da bi zmanjševali pomen tudi vsega, kar je dobro. Takim posameznikom bi lahko rekli, da mečejo v umazano vodo čisto perilo, ki je bilo v njej šele komaj oprano. Pogosto pravimo, da mora Imeti, kdor hoče kritizirati negativne pojave in njihove nosilca, dovolj poguma, skratka, da mora biti tak človek prežet z revolucionarnostjo. K temu je treba dodati, da •odi k takemu pogumu tudi moralna sila, nekakšna mo- ralna premoč, da nam ne bodo očitali, češ: pometi prej pred svojim lastnim pragom! Ko kritiziramo slabo, moramo pokazati na boljše. Ne moremo kritiairati slabe rešitve, če hkrati ne predlagamo boljše. Ko rušimo staro, moramo graditi novo. Vsaka konstruktivna kritika je hkrati ustvarjalna, kajti za njo ne obstajajo nobene praznine. In narobe: destruktivna kritika samo ruši. To lahko velja tudi za kmeta, ki venomer kaže s prstom na zadrugo, češ spet niso o pravem času pokosili sena, na zadružni njivi raste plevel, mlatilnica je bila čez zimo na snegu in podobno. Ker pa vemo, da je ta kmet tudi v poslovnih odnosih z zadrugo, ga vpra šamo: Kaj pa si storil, da se te napake ne bi dogajale? Ali ti je bilo morebiti celo ljubše, da je seno segnilo? Najdejo se taki posamezniki, ki razglašajo »nemoralnost« delitve dohodka po delu. »Taka delitev je nepravična!« vzklikajo tako imenovani humanisti. »Kakšna je to enakost?« vprašujejo. Pri tem se delajo slepe pred golo resnico, da ni vse odvisno izključno od volje človeka. V družbi, zdaj, na tej stopnji razvoja, je še dosti pojavov, ki koreninijo v objektivnih pogojih našega časa. Tudi delitev dohodka po delu. Bes je: to je zgodovinska nepravičnost. To ni absolutno marilo. Toda edino na ta način je mogoče priti najhitreje do bogastva proizvodov, ko bo mogoča delitev p o potrebah. Odpovedati se delitvi dohodka po delu, to bi pomenilo, da si zavestno zapiramo pot k humanemu cilju. Nihče ne zanika, da v preteklosti nismo dovolj razvijali ustvarjalne kritike. To ugotavljajo tudi smernice, ko pravijo, da je na raznih toriščih družbenega življenja kritika še vedno premalo razvita. 0 Zaradi tega so pojavi % pasivnosti, nezavzemanja 0 stališč, nezoperstavljanja % škodljivim pojmovanjem % širši idejni in politični f problem. Kjer zanemarja-0 mo razvoj ustvarjalne kri-9 tike, tam pomagamo gra- Arabski svet je doživel v zadnjih de. setih letih velike triumfe pa tudi velike tragedije. Cela vrsta držav igra danes prvorazredno vlogo v svetu. Egipt je izvedel revolucijo, Alžirija jc sredi revolucionarnih reform, Irak je po novi ustavi demokratična socialistična republika, Jemen je postal republika. Alžirija ima debele plasti nafte, Libija jc z nafto rešila svoje gospodarske probleme, v Maroku ni več ameriških oporišč, v Jordaniji ni danes niti enega angleškega vojaka, Kuvait je postal iz britanskega protektorata samostojna kneževina — to je bogata dežela, ki kreditira in financira velike objekte v drugih arabskih deželah. Vendar so na Arabskem polotoku še sultanati, ki so odvisni od londonske vlade. Tu je predvsem vsa Piratska obala s sultanatom Abu Dabi-el Dorado, nova zlata dežela Srednjega vzhoda. Abu Dabi plava na nafti — črnem zlatu našega stoletja. Tu je Oman pa Adenski protektorat. Tu smo pa že v središču novih zapletov. Aden s svojim zaledjem je bil do srede prejšnjega stoletja del Jemena. Leta 1839 so Angleži zasedli Aden, da bi si zagotovili primerno pristanišče na. poti v Indijo. V naslednjih desetletjih so razširili svojo oblast tudi v notranjost, zasedli so ozemlje, ki ga ima Jemen za svojega. Ko je postal leta 1962 Jemen republika, se je takoj pojavilo vprašanje Ade-na in adenskih sultanatov. Britanska diplomacija je ustanovila iz teh sultanatov federacijo — imenovano Južno- arabska federacija. To je bila politična tvorba, ki je ni priznala nobena arabska država. Bila je pravzaprav naperjena proti Jemenu. Blokirala (zaprla) naj bi Jemenu pot na Indijski ocean. Meje te federacije, so bile vedno sporne, na jugu Arabije meje niso bile uradno nikoli določene, še manj označene »na terenu«. Spori med plemeni to-stran in onstran meje so bili na dnevnem redu — bili so nekaj vsakdanjega. Toda v zadnjih dneh so začeli An- Nova kriza na jugu Arabije gleži dovažati v bližino meje nove čete in orožje. Formalno so ta korak opravičili s tem, da hočejo preprečiti napade plemena Radfan na potnike v severnem delu Adcnskega protektorata. Dejansko pa gre za nov pritisk na Jemen, za to, da se ustvarijo težave na mejah in še bolj podpro kraljevske čete, ki znotraj Jemena rovarijo proti novi republiki. Morda so poročila o krizi na jugu Arabskega polotoka nekoliko pretirana, vendar vse te koncentracije vojaštva, vse te grožnje obeh strani ne obetajo nič dobrega. V Jemenu je vsaj 20 tisoč vojakov ZAR, v Adenu je mo- derna britanska vojaška baza — vse to ustvarja veliko napetost in zapleteno diplomatsko igro. V središču te napetosti je Jemen, najmanj razvita arabska dežela, to pa je tudi dežela z najtežjimi problemi. Medtem ko pritiskajo v Londonu, da bi Američani podprli angleško stališče v vprašanju Južne Arabije, poskušajo Američani pridobiti britansko diplomacijo za svoje načrte v Jugovzhodni Aziji. Američani menijo, da se lahko vojna v Južnem Vietnamu reši samo z vojno. Vsaj do nedavnega so mislili tako. Vse več je sedaj znakov, da bodo nekoliko spremenile to svoje trdovratno stališče. De Gaulle je že lani predlagal, da je rešitev le v nevtralizaciji Južne Azije. Francoski predsednik ni konkretno povedal, kako si zamišlja to, njegov predlog jc bil formuliran kot ideja. Vendar so jo koj razumeli v Kambodži, tudi Indonezija je za tako rešitev — za dezangažiranje. Kaže, da je sedaj tudi v Washing-tonu vse več politikov, ki se zavzemajo za itevtralizacijo. Za tako rešitev bi bila tudi Kitajska, čeprav nI svojega stališča nikoli formalno pojasnila. Nev-tralizacija predpostavlja umik vojaštva, baz, sporazumevanje. Brez dvoma bi bil velikanski korak naprej, če bi Jugovzhodna Azija postala iz torišča nemirov, vojaških intervencij, kontrarevolucij in državnih udarov področje miru. Vendar, bodimo previdni — v letu ameriških volitev od uradne Amerike ni mogoče pričakovati velikih političnih sprememb. • diti osnovo za kritikas-0 trstvo. Zveza komunistov je zmeraj n3šla v sebi dovolj moči, da se je sooševala tudi z napakami v svojih lastnih vi -. stah. Če sedaj ugotavlja, da je kritika še vedno premalo razvita, to nikakor ne pomeni, da doslej ni bilo nič storjenega za razvijanje konstruktivne kritike. Zveza komunistov je zmeraj razvijala kritiko, s katero je kazala na objektivne pogoje, ki so omogočali prehod na novo, naprednejše. Povojni čas nam nudi nemalo dokazov za to. Ni bilo malo razpotij, na katerih je Zveza komunistov ugotavljala nastajanje objek tivnih pogojev za novo in ko se je začela spopadati z elementi starega. Vzemimo kot primer VI. kongres ZKJ v Zagrebu. Tedaj so komunisti na podlagi znanstvene analize dejanskega stanja ugotovili, da nastajajo v pogojih samoupravljanja v delovnih kolektivih novi odnosi, ki niso več združljivi s starim načinom dela komunistov. To seveda ne pomeni, da so razglasili prejšnji način dela za absolutno napačnega. Ugotovili so le, da ga je čas prerasel in da ne ustreza več v novih pogojih. S tem je dala Zveza komunistov (to pa ni edini primer) zgled zares prave konstruktivne kritike. Ce sedaj, v pripravah na svoj VIII. kongres, ponovno ugotavlja nekatere negativne pojave, proti katerim se je treba boriti, s tem ne razglaša vsega, kar je bilo narejenega v preteklosti, za absolutno napačno. Ne, s tem spet ugotavlja nove premike v družbenem razvoju, ugotavlja, da je marsikaj, kar je ustrezalo v včerajšnjih pogojih, danes ne samo zastarela, temveč tudi negativno, zaviralno. »To pomeni,« ugotavljajo smernice, »da je pred nami nenehen boj za poglabljanje in izpopolnjevanje našega sistema neposredne demokra- cije, za nadaljnjo krepitev vloge človeka, občana, proizvajalca in samoupravljavca ter njegovih neposrednih organov in proti vsem nesocia-lističnim težnjam birokratske stihije, malomeščanske neodgovornosti, samovolje in zapiranja oči pred pravicami, potrebami in interesi delovnih ljudi.« J. B. Zlate in srebrne značke za uslužbence podjetja »GORJANCI« 3. maja je kolektiv avtopre-vozništva »Gorjanci« v Straži svečano razdelil svojim najboljšim šoferjem in nekaterim drugim uslužbencem prve zlate in srebrne značke za vestno in požrtvovalno delo. Odlikovanih je bilo 32 članov kolektiva, o čem ar bomo prihodnji teden obširneje poročali. JCRATKL I IZ RAZNIH STRANI I TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED ° »H v promet za 13.000 do 20.000 din. Z govejo Sivino ni bilo p«' sebnega prometa. Kupcem j* bilo na voljo 150 glav, pokupili pa so jih le 57. Vole so prodajali po 290 335 din kg, kn*-ve po 200-300 din kg, mlad« Sivina pa Je veljala 315-330 din kg žive trie. 2 DOLENJSKI LIST St 18 (W8> Posavsko ljudstvo oblikuje nedvomno svojstveno. Razstava v brežiškem prosvetnem domu je odkrila nekaj oblikovalcev, ki znajo prav lepo izdelovati okusne okrasne predmete. Pariški profesor dr. Decaris se je ob izdelkih, kot jih vidite na sliki, tako navdušil, da jih je naročil lepo število. — Upajmo, da bodo po razstavi kmalu spet zagoreli ognji vsaj v nekaterih lončarskih pečeh v Spodnjem Posavju in drugod po Dolenjskem ... ČRNOMELJ: proizvodnja pod povečevalnim steklom (Nadaljevanje s 1. strani) za 22, v Belsadu za 38, v Beti pa za 19 'A, ; za 3,5 % pa je nižji v Licu in za 38,5 % v Zori. Odborniki so menili, da je start nezadovoljiv predvsem v kovinski in lesni industriji, saj predvideva družbeni plan letos za 34% večjo proizvodnjo. Tržni pogoji so letos veliko ugodnejši, kot so bili lani, pa rudi zima je bila miJa ln ni ovirala proizvodnje kot lani. Kot osnovo za primerjavo so vzeli povprečno zaračunano realizacijo na zaposlenega v četrtletju 1963 zategadelj, ker je bila realizacija v 1. četrtletju 1963 zelo slaba in bi lahko primerjava z njo ustvarila neutemeljeno zadovoljstvo. Ce ocenjujemo industrijo kot celoto, je uspešnost gospodarjenja pripisati predvsem Iskri v Semiču, ki je močno povečala proizvodnjo. Odborniki so poudarjali, da lanske izkušnje kažejo, da podjetja, ki leto slabo začno, nato le stežka desežejo plan. Primerjava izplačanih osebnih dohodkov kaže na neutemeljena odstopanja. V Rudniku Kanižarica so uresničili plan v prvem četrtletju z 20,9, v Beltu z 18,3, v Licu s 23,8 v Zori s 13,8, v Iskri z 29,4, v Belsadu z 21,7, v obratu Beti s 23,2 % ; za osebne dohodke pa so porabili v rudniku 23,5, v Beltu 21,3 v Liču 32,7, v Zori 22,6, v Iskri 23,2, v Belsadu 18,9 in v obratu Beti 20,9 % zneskov, planiranih za 1964. Osebni dohodki so se v primerjavi s povprečjem lanskega leta povečali v rudniku za 13, v Iskri za 5,6, v obratu Beti za 43,8 in v Belsadu za 0,4 %, v Beltu pa so nižji za 1.5, v Liču za 6,4 in v Zori za 4,9 %. Zbor je sprejel stališče, da je treba neskladja, ki so razvidna iz prej naštetih podatkov, odpraviti, bodisi, da je kolektiv v primerjavi z doseženimi uspehi izplačal premalo osebnih do-izplažal premalo osebnih dohodkov. Stavbe so vredne precej več kot stroji, deia v več izmenah pa je premalo Pomanjkljivosti, ki jih je našel zbor v poprejšni razpravi, je pripisati predvsem temu, da osnovna sredstva niso dovolj izkoriščena, so ugotovili na seji. To trditev so podkrepili s podatki, ki povedo, da so letos ustvarili z 1 dinarjem osnovnih sredstev v rudniku 1 dinar zaračunane realizacije, v Beltu 1,75, v Liču 4,23, v Iskri v Semiču 21,90, v Zori 4,34, v Belsadu pa 1,41 din. Ce primerjamo te podatke z onimi iz 1963, bomo ugotovili, da so v rudniku ustvarili za 23 % manj, v Beltu za l%več, v Liču za 5%več, v Iskri v Semiču za 57 % več, v Zori za 58 % manj, v Belsadu pa za 25 % več kot lani. Razmerje med vrednostjo stavb in strojne opreme je neustrezno, saj so stavbe vredne 1,622.000.000 din. strojna oprema' pa 1,046.000.000 din. Poudarili so zlasti to, da je v Rudniku Kanižarica stremeti za tem, da bi z nakupom mehanizacije za jamo aktivirali investicije v zunanje objekte, ki so zdaj neizkoriščeni. Razen tega pa podjetja premalo uvajajo delo v več izmenah, saj je od skupnega števila zaposlenih le 16% zaposlenih v drugi in le 7 % v tretji izmeni. Zbor je nato sprejel priporočila, ki opozarjajo, da bo treba posvetiti več pozornosti pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov, ki naj imajo kot glavno merilo za ocenjevanje uspešnost pri delu. Delavce naj v vseh kolektivih sproti obveščajo o proizvodnji in gospodarjenju, sestanki enot pa naj bodo vsaj 1-krat na mesec. Kolektivi naj se trutliijo uvesti obračun po ekonomskih enotah. Da bi bila osnovna sredstva boljše izkoriščena, naj se kolektivi trudijo izpolnjevati planske naloge in naj v ta namen uvajajo delo v več izmenah. Nesorazmerje v vrednosti osnovnih sredstev lahko odpravijo marsikje tudi s tem, da odprodajo opremo, ki ni več v rabi, novo opremo pat je treba čimbolj izkoriščati. Večjo gospodarnost v proizvodnji bo mogoče doseči z boljšo pripravo dela, z varčevanjem pri materialnih stroikih, s tem, da bomo zmanjševali izmet, in s tem, da bomo kar najgospodarne-je uporabljali sklade, so ugotovili odborniki. V ta namen se bo treba odločati za združevanje sredstev. Ker v občini ni na razpolago sredstev za udeležbo na investicijskih natečajih, so sklenili, da je treba razpoložljiva sredstva usmeriti zlasti v 4 osrednje objekte: v Belt, Iskro v Semiču, Rudnik Ka-nižarico in v Zoro in najprej dograditi te. Ostali kolektivi naj z oročevanjem svojih sredstev pri GB omogočijo investicijsko izgradnjo teh objektov, nobene nove naložbe pa ni začenjati, dokler niso sredstva v celoti zagotovljena. Miloš Jakopeo Kočevsko KGP: vedno večje težave z mesom in mlekom Na Kmetijilko-gozdarskem posestvu v Kočevju smo zvedeli, da je kmetijstvo z vsemi obrati realiziralo v prvih treh mesecih 25 odst. letnega plana (le-ta znaša 1,530.000.000 dinarjev), kar je približno toliko kot v istem času lani. Cisto kmetijstvo je pa realiziralo 26 odst. plana, mlekarna 22 odst., prodajno skladišče v Zagrebu 42 odst. in klavnica in mesarija 25 odst. Celotna proizvodnja mlade pitane živine (4.000 glav) je usmerjena v izvoz, bodisi živa ali v obliki mesa, preko Emone.- Ker pa se je položaj na trgu spremenil, ne bodo realizirali plana izvoza žive živine, saj se jim bolj splača izvažati meso. Zakaj izvoz? Proizvodni stroški te kategorije so namreč tako visoki, da jih prenese le konjunktura na zunanjem trgu. Tako so v prvem bromesečju že uresničili 37 odst. letnega plana izvoza pitane živine in 35 odst. izvoza svinjine. In še morda nič kaj razveseljiv padatek: zaradi velikih odstopanj v cenah mesa v Kočevju in ostalih krajih in spričo prostega nastajanja cen klavne živine in svinj, KGP pri nabavi ni sposobno konkurirati. Torej se lahko odločijo le za zavestno izgubo ali pa začasno prenehanje z oskrbo z mesom in prosijo za posredovanje. Da bi klali za domače potrebe lastno živino, ki jo redijo za izvoz, ne pride v poštev, ker so proizvodni stroški tako visoki, da jih naše sedanje cene sploh ne bi prenesle. Pri svinjini za potrebe domačih potrošnikov so delali tako, da so del svinj, kolikor jih niso dobili od drugod, rezervirali iz lastnih prirej, pri tem pa utrpeli pri vsakem kilogramu žive teže 30 do 40 dinarjev izgube! V ilustracijo nekaj primerov cen mesu: v Kočevju je govedina s kostmi 590 din, brez kosti pa 767 din, povprečje v Sloveniji — sredina med najnižjo in najvišjo ceno — pa 650 cz. 880 dn; teletina je v Kočevju po 720 din (s kosmi) in 1.000 (brez kosti), slovenska sredina pa okrog 1.240 din; svinjina je v Kočevju po 670 oz. 837 olin kilogram, povprečna cena med najvišjo in najnižjo v Sloveniji pa okrog 800 oz. 880! In še to: v Kočevju kupujejo potrošniki ustekleničeno mleko po 65 din, povprečna srednja cena v republiki pa je 75 dinarjev za liter. Zanimiva pa fe še druga plat, namreč ta, da KGP pri vsakem litru pasteriziranega mleka, prodanega doma, zgu- bi najmanj 10 dinarjev. Ce ne bodo dvignili cene na realnih proizvodnih 80 din, kakor so že zaprosili, bodo letos zgubili devet milijonov dinarjev! Proizvodni stroški pasteriziranega mleka — prodajajo ga tudi nepasterizira-nega v druge kraje — so visoki zato, ker je proizvodnja ustekleničenega mleka zelo nizka, okrog 1.500 Htrov... Upravičena je bojazen — tako so še povedali — da realizacija plana zaradi velikega pomanjkanja mlade živine za pitanje in telet, z druge strani pa zaradi visokih cen na jugoslovanskem trgu ne bo najbolj ugodna. Brigada agronomov na pohodu Jugoslovanski] agronomi, združeni v brigadi »Janeza Marentiča«, so na spominskem pohodu po partizanskih krajih obiskali Črnomelj, odkoder so 28. aprila krenili v Dol. Toplice. Obiskali so spomenike in grobišča na partizanskem Rogu ter se zvečer vrnil: v Dol. Toplice. Po ogledu znamenitosti v Dol. Toplicah so zaradi slabega vremena spremenili prvotni načrt in se z avtobusi odpeljali proti Ljubljani. D. G. Nesoglasja podrediti skupnim interesom Komunisti morajo biti nosilci najbolj naprednih idej in odločitev, pri čemer morajo svoje osebne razprtije podrediti skupnim interesom delovne organizacije in širše družbene skupnosti. Vsako demagoško nastopanje v namišljenem zagovarjanju interesov delavčevih pravic je škodljivo in nikomur ne koristi. Takšno je bilo osnovno stališče občinskega komiteja ZKS Novo mesto na seji dne 25. 4.1964, ko je razpravljal o odnosih v osnovni organizaciji ZK podjebja Kremen. Med posameznimi člani ZK v osnovni organizaciji Kremen so osebna nasprotja in osebna nestrpnost, kar samo po sebi ne.bi bilo pomembno, če teh nasprotij ne bi prenašali na področje upravljanja in vodenj« podjetja ter s tem ustvarjali nerazpoloženje in nezaupanje v kolektivu. Podjetje Kremen v zadnjih letih razširja obseg pro- izvodnje (rudniki) ter izgrajuje nove proizvodne kapacitete (steklarna). V takšnih pogojih in sredini najhitreje prihaja do nasprotij in konfliktov, če se hkrati ne skrbi za urejanje notranjih odnosov (delitev dela, nagrajevanje, informiranost, družbenoekonomsko, in strokovno izobraževanje).- Konflikta in nasprotja med posameznimi komunisti so nastali prav zaradi neurejenih notranjih odnosov. Svoj izvor pa imajo tudi v tehno-kratskem odnosu strokovno-tehničnega kadra do problemov v kolektivu na eni strani ter -v anarho-sindakalneiii nastopanju posameznik članov ZK, izkoriščujoč pri tem organe upravljanja (nosilca takšnih gledanj sta predsed ndk sindikalne podružnic« in predsednik DS). Nasprotja so nastala v letu 1963 med direktorjem in predsednikom sindikalne po- družnice zaradi neiskrenosti prvega in drugega ob premestitvi Draga Mencina z enega mesta na drugega (tovariš Prago Mene in je predsednik sindikalne podružnice) ter so dosegla svoj višek ob razpravah reorganizacije podjetja. S predlagano reorganizacijo naj bi podjetje hitreje in boljše napredovalo ter prebrodilo začetne proizvodne težave (podjetje naj bi se reorganiziralo tako, da sa ustanovi novo podjetje, v okviru katerega bd bilo sedanje podjetje Kremen samostojen obrat). Pri tem pa posamezni člani ZK nastopajo pretirano, lahko bi rekla raz-bijaško s psevdodeimokrati-čnimi frazami ter s tem odvračajo kolektiv, da bi na osnovi pravic in dolžnosti, ki Jih ima, videl svojo perspektivo. Občinski komite smatra, da morajo komunisti v podjetju Kremen proučiti svoje notranje odnose, metodo dela in odgovornost komunistov za pravilno usmerjanje druž-beno-ekonomskih in družbeno-političnih faktorjev v kolektivu. Nadalje je komite na tej seji razpravljal o razmerah v Hotelu Kandija. Na osnovi poročila o odnosih v tej delovni organizaciji je bilo ugotovljeno, da vladajo med direktorjem Hotela Kandija in posameznimi člani kolektiva (računovodkinja, kletar) določena nasprotja, Ta nasprotja so po mišljenju komiteja predvsem posledica nesposobnosti direktorja delovne organdzacćije ter pasivnega odnosa organov upravljanja in sindikalne podružnice do problemov, ki so v podjetju. (V podjetju ni osnovne organi-zacli«, nihče od članov kolektiva ni član Zveze komunistov. Franc Beg DOLENJSKI LIST v vsako hiio Belo krajine. Spod. Posavja In Dolenjske) Na prvomajski paradi v Beogradu smo videli tudi osem avtomobilov novomeške INDUSTRIJE MOTORNIH VOZIL. - Na sliki: skupina kombijev. nekaj sto metrov pred glavno tribuno NOVO MESTO: meso se je podražilo Svet za blagovni promet občinske skupščine Novo mesto je 4. maja razpravljal o predlogu Mesarije Novo mesto za podražitev cen mesa v maloprodaji. Od 5. maja dalje so potrošniki v mesnicah novomeške Mesarije zaceli plačevati: govedino I po 850, govedino II po 720, svinjsko meso kare po 850, teletino po 900, svinjska jetra po 900, svinjska pijucka po 280, svinjsko srce po 600, svinjski jezik po 850, svinjsko glavo po 300, svinjske noge po 200, svinjske želodčke po 200, goveje vampe po 350, goveja jetra po 500, goveja pljuča po 150, goveja srca in ledvice po 600. goveji jezik po 850, telečja jetra po 900, telečja pljuča po 280, telečji jezik po 850 in telečji raj žele po 150, medtem ko so cene za svinjsko mast, kože, slanino, telečje glave in drugo ostale neiz-premenjeine. Svet je po daljši razpravi Predlogu Mesarije ugodil, ker je moral upoštevati več vzrokov. Vse večji izvoz mesa je povečaj povpraševanje po živini, družbena živinorejska proizvodnja pa prodaja živl-nr> predvsem za Izvoz, ker so cene živini na domačem trži-ši u neprimerne. Ker dogovorjenih cen za odkup živine nikjer več ne upoštevajo, Je • l'.i ii.ui,l.i Illiuuiji minister na 1 i.i. ii ,.i..i,, Britanski minister i' -i m J* sestal v Tokiu • Ja ponskia zunanjim ministrom OhJ-M Ob tej priliki sta »c sporam-mala, da m ni nastopil pravi tre-mitnic /,a japonsko posredovanje v »Poni med Indonealjo ln Malezijo. Mesarja prodajala meso v izgubo. Zaradi nizkih odkupnih cen živine na našem področju so pri nas varejeno živino pokupili odkupoval oi od drugod, ki so ponujali več. Zlasti odkupovale! mesne industrije lahko ponudijo večjo odkupno ceno, ker z dohodkom iz predelave (konzervirano meso!) lahko pokrijejo izgubo, kd Jo imajo pri maloprodajnih cenah svežega mesa. Naša Mesarija ima žal zelo zastarelo predelavo, v kateri dela le klobase in salame in si z njo ne more pomagati. Člani sveta so menili, da se bodo posledice zvišanja cen močno odrazile v turizmu, kjetr bodo nastale težave zato. Najmlajši gasilci brežiške občine bodo tekmovali Na brt-ziškeru stadionu bo v nedeljo ob 9. uri tekmovanje gasilskih pionirskih skupin, ki se {a bodn udeležili iz Brrilc, Sknpic, Cerkelj, Krike vasi. Spoilnj • Po-hanec, Bukovlka. Mostcca. Mija-lotca, Bizeljskega, Dečnih sel in okolice Brežic. Pionirji bodn tekmovati v kategorijah od 10. do 12. ter od 13, do 15. let. Mlaj-II bodo imeli na tekmovanju šol sko vajo z brrntačn, prt cVmrr bodo z brizganjem poskušali /.uii-li larfio. nazen tega bodo odgovarjali na vprašanja, kako poznajo gasilsko orodje, preventivo In organizacijo gasilstva. Tekmovali bodo ie v prehodu po viseči leslvi. redovnih vajah In igri med dvema ognjema. Tekmovale! drage skupine bode metali ovi na IU.'i ni. plesali po viseti lestvi, tekli v štafeti 41 100 m z ovirami in prenašali ustno poroeilo. im i ili žogo v koi in Imeli redovne vaje. Pionirji j veselem sl,-dl J« /(ledu starejših gasilcev, saj lunin prav kmalu prevzeli niilinve naloge. D. V. ker imajo turistična podjetja vnaprej s pogodbami dogovorjene cene in jih ne morejo zviševati. Zviševanje cen svežega mesa pa bo seveda močno prizadelo tudi potrošnika. Svet je sprejel priporočilo, naj kmetijske organizacije in svet za kmetijstvo takoj pripravijo ukrepe, kj naj tržišču zagotovijo dovolj mesa ostalih vrst .(kuretina, kunčje meso in bravina), ker je pričakovati, da bo pomanjkanje živine trajalo dlje časa. &t. 18 (736) DOLENJSKI LIST 3 Robert Meric SMRT JE MOJ POKLIC 21 Obvladal sem se s strahovitim naporom in posrečilo se mi je prestaviti noge. Obrnil sem se in napravil korak proti vratom. Tedaj pa je z osupljivo naglico planila mimo mene, se vrgla naprej in se naslonila na vrata. »Ti! Ti!« je vpila. Trepetala je po vsem telesu. Njene velike, goreče oči so se zadirale vame. In vrgel sem vanjo: »Misliš, da rad počenjam vse to?« In v hipu me je oblila rdečica sramu: izdal sem reichsfiihrerja! Svoji /eni sem razkril državno tajnost! »Torej je le res! Torej jih res ubijaš!« je vpila Elsie. Ko je ponovila, je že rjovela: »Ubijaš jih!« Bliskoma sem jo zgrabil za rame, ji pritisnil dlan na usta in rekel: »Tiše, Elsie, prosim te, tiše!« V očeh so se ji kresale iskre. Otresla se me je, umaknil sem roko od njenih ust in prisluhnila je. Nekaj trenutkov sva oba negibna in tiha, kakor dva zločinca poslušala, kaj se dogaja v hiši. Potem je rekla s tihim in vsakdanjim glasom: »Gospa Miiller je zunaj, mislim.« »Kaj pa služkinja?« »V kleti pere ... Otroci spijo.« Nekaj časa sva še molče poslušala, potem pa je Elsie obrnila glavo, me pogledala in na lepem je bila, ko da se je šele zdaj spomnila, kdo sem: groza ji je spačila obraz in stisnila se je k vratom. Z največjo težavo sem rekel: »Poslušaj, Elsie. Razumeti moraš... Saj gre samo za tiste, ki niso sposobni za delo... In tudi hrane nimamo za vso to nmožico. Veliko bolje je zanje ...« Njene trde, neizprosne oči so vrtale vame. In nadaljeval sem: »... da to naredimo z njimi... ko da bi pomrli od lakote...« »To!« je rekla s pritajenim glasom. »To si si torej Izmislil!« »Saj si nisem jaz izmislil! Jaz nimam nič pri tem! To je povelje!... « Z zaničevanjem je rekla: »Kdo neki bi ti lahko dal takšno povelje?« »Reichsfuhrer.« Znova me je stisnilo pri srcu: že drugič sem ga Izdal! Reichsfuhrer!« je kriknila Elsie. "Ustnice so ji trepetale in z ugaslim glasom je rekla: »Človek... h kateremu prihajajo otroci s takšnim zaupanjem!« In pričela je jecljati: »Ampak, zakaj? Zakaj?« Skomignil sem z rameni: »Tega ti ne moreš razumeti. Ti problemi so ti Cisto tuji!... Sama dobro veš, da so židje naši najhujši sovražniki. Prav Židje so sprožili vojno, če jih zdaj ne pokončamo, bodo pozneje oni izstrebili ves nemški narod.« »Preneumno!« je rekla s presenetljivo močjo. »Kako naj bi nas iztrebili, če bomo zmagali?« Osuplo sem jo pogledal. Ne, o tem nisem še nikoli premišljeval. In nisem vedel, kaj naj ji še rečem. Obrnil sem glavo stran in čez nekaj časa bleknil: »To je povelje.« »Saj bi lahko prosil za kakšno drugačno službo!« Brž sem odgovoril: »Saj tudi sem. Sama se lahko spomniš, da sem prosil za premestitev na fronto. A Reichsfuhrer ni maral nič slišati o tem ...« »Prav,« je rekla s tihim glasom in z neverjetno voljo, »potem ne bi bilo treba ubogati!« »Elsie!« sem skoraj zavpil. Za nekaj časa mi jc docela zaprlo sapo. »Ampak, Elsie,« sem potem rekel s stisnjenim grlom. »Elsie!... Saj to je... to je vendar napad na čast!« »Kaj je pa tisto, kar počneš ti?« »Da vojak ne bi ubogal?!... Razen tega se stvari ne bi prav nič spremenile! Degradirali bi me, mučili in nazadnje ustrelili... Kaj pa ti? Kaj bi bilo 8 tabo? In z otroki?« »Oh, kar koli! Kar koli naj bi bilo!...« Ustavil sem jo: »Če jaz ne bi maral ubogati, bi kdo drug počel vse to namesto mene...« »Nič ne bi pomagalo. Če jaz ne bi maral ubogati, bi kdo drug počel vse to namesto mene...« Oči so se ji zaiskrile. * ■./.<•, samo da ti ne bi! Ne, ti ne bi smel!« Gledal sem jo osupel, do kraja zmeden. V glavi mi je bučala praznina. »Toda Elsie...« sem poskušal govoriti. Nič več nisem mogel misliti. Tako sem bil ves otrdel, da so me mišice bolele. Gledal sem strmo predse, in ne da bi pogledal Elsie, ne da bi kamor koli pogledal — saj nisem nič videl — sem z velikim naporom rekel: , »Bilo je povelje...« Pogled s pečin kostelskega gradu Ze pred Banjaloko se nam na poti iz Kočevja proti Brodu odpre čudovit razgled po kanjonu Kolpe. Svet se vedno bolj strmo spušča, onstran pa se beli težko prehodno pečev-je ali temnijo gozdovi. Spodaj je Kolpa; ne vidiš je, le zaslutiš, morda po meglicah, Id se včasih vijejo med skalovjem, košenicami in drevjem. Kolpa, mrzla zelenkasta reka, ki se, izvirajoč nekje pod Risnjakom v Gorskem Koterju, vije po ozki kotlini skozi Osilnico, mimo Boslji-ve loke, Kužlja in Fare proti Dolu in Predgrađu in naprej V njej se zrcalijo strmi gozdovi in neprehodno skalovje, Taborska stena nad Osilnico in molčeča, kamnita in stoletja nepremična »velikana« na ovinku soteske. Vije se skozi kraje, ki jih upravičeno imenujejo »kočevska Švica«, saj si z nadvse ugodnimi turističnimi pogoji, zanimivim rastlinstvom, možnostmi za še hitrejši razvoj lovstva in ribolova in s svojo naravno lepoto to tudi zaslužijo. Ze okrog Osilnice, bolj proti Fari, najbolj pa v Dolu pri Predgrađu so lepe možnosti za kopalce v sezoni. V Dolu je turistično društvo iz Kočevja že postavilo nekaj vikend hišic, potrebno .je to »postojanko« le se razširiti in izpopolniti. Stojim na najvišji pečini zaraščenega kostelskega gradu, ki se strmo dviga tik nad Kolpo. Zgradili so ga Or-tenburžani v 14. stol., kakor tudi grad Poljane (Predgiad). Ze 1. 336 se omenja, da imata gradova lastno sodstvo že od nekdaj. — Ker je vodila »vpadnica« Turke na Kočevsko preko Kostelske, so- okrog gradu napravili mogočen, težko zavzeten tabor, kamor so se zatekali ob nevarnostih tudi podiožniki (vasica Kostel je še sedaj pretežno za »grajskim obzidjem«). Od nekdaj mogočne grajske slave Je ostalo bore malo, je pa vse, kar nam je še na voljo, silno zanimivo. 2al so grajske razvaline močno poraščene in zasute, tako da bi bila potrebna za ureditev velika sredstva, da bi vsaj deloma odkrili vse bogastvo, pokrito s prahom stoletij, in prepreženo z ljudsko legendo, vedoželjnim turistom. Daleč pod menoj se leno pretaka Kolpa in se izgublja najprej v zelenju, ki se je razbohotilo že po vsej dolini, nato pa za ovinkom soteske. Ob vznožju obzidja zalaja pri hiši št. 3 črn pes, po dvorišču pa se posprehodi gospodar Anton Gregorčič, s katerim smo se malo prej pogovarjali. 40 let je delal zdoma, na Je senicah, po penziji pa se je vrnil domov, v svoj Kostel, na deželo, kjer tako zgodaj vzcveti češnja in ozeleni drevje in kjer je zrak tako svež in prepojen z vonjem po mrmrajoči Kolpi. Marija Žagar je že devet let oskrbnica turistične koče v Kostelu pod gradom in kar iz rokava je stresla vse zanimivosti okolice in vrednosti Kostelske v turističnem pogledu, prav tako pa pomanjklji- vosti. Sicer pa je na voljo, je dejala, vsakomur knjiga Kočevsko, v kateri je vse popisano, povedala je še, da je bolj živahno pri njih le poleti, če je lepo vreme, pozimi pa n: nikogar. »Turiste bomo privabili .v našo prelepo Kostel sko šele z novo cesto do Broda, urediti pa bo treba tudi cesto do Kostela, ki odbija še tiste redke turiste. Urediti bo treba tudi grajske razvaline, okrog 900 let staro cerkvico in pot do Kolpe, kjer je kopališče. Sedaj je treba do tja peš (četrt ure), marsi- kdo pa bi šel tudi z avtomobilom, če bi bila dobra cesta...« Od Dola navzgor so nekoč pričela graditi cesto, pa Je gradnja kmalu zastala. Ce bi bila dobra cesta prav do Fare, ob njej nekaj kopališč (morda na 2agi in še kje), bi dolina s tem le pridobila. In kaj žuli domačine? To, da so odrezani od sveta. Zdaj bi radi, da" bi prihajal k nJim vsakih štirinajst dni po- tujoči kino, saj se sicer ob nedeljah nimajo kam dati. Dolg Čas preganjajo kar doma. Radi bi, da bi delavska univerza iz Kočevja to nekako uredila. Pomenek v prazni koči v prebujaj očem se, zelenečem in ovetočem Kostelu je bilo treba prekiniti. Po ozki in kotanjasti cesti sva se s prijateljem odpeljala, še dolgo pa je zrlo za nama poraščeno grajsko obzidje na strmem griču, po katerem so se že belili prvi češnje vi cvetovi. F. GRIVEC s »J o LU 52. Novinar j« Prizadevno poročal: »Dub je sedaj v posebni celici. Narej"13 je zato, da bi pri izstopanju in vstopanju v raketo preprečili uhajanje dragocenega zraka.« — Duba je zasrbel "'s- Ko bi se lahko popraskal! K sreči je bila obleka dovol) prostorna, da je lahko premaknil roko in se podrgnil ponosu. Strah ga je takoj minil. Nagnil se je in pogledal ^"JO pod seboj. — »Je vse v redu?« je vprašal kapetan.»' redu!« je sporočil Dub po radiotelefonu. »Sedaj bom odri"*" 53. Obe vesoljski ladji sta pripeljali s seboj jekleno vrv. Z eno stranjo je pritrjena ob raketo, drugi del pa prosto visi. Dub je prijel za drugi konec in zaklical: »Odvijajte. Skočil bom!« Odrinil se je in zaplaval po vesolju. — Gibal se je proti sosednji ladji. Od tam je prihajal naproti Rus Horo-dicki, ki je, podobno kot Dub, vlekel za seboj vrv s svoje ladje. Srečati bi se morala na polovici poti, pa se jima ni posrečilo. Zgrešila sta se za več kot 50 metrov. 54. »Sva se zgrešila, kaj?« je zaslišal Dub Rusa. — »Kaže, da je tako. Poskusiva še enkrat.« Novinar pa hiti s poročilom: »Najmanjši premik z roko v levo zavrti človeka v vesolju-ni desno, če zamahne z roko proti svojim nogam, poleti navzgof ali pa se začne vrteti v krogu.« Prav to se je zgodilo Dubu. Komaj se je umiril. Potem je sprožil raketno pištolo. Tudi Rus je storil tako. Na njunih hrbtih se je zabliskalo. Poletela sta drug proti drugemu, a sta se vnovič zgrešila. Pogled z vrha gradu Kostel v kanjon Kolpe Poslej samo Krško V Uradnem listu SRS je 23. aprila izšel odlok izvršnega sveta skupščine SRS o preimenovanju občine Videm-— Krško. Po 1. maju 1964 se glasi spremenjeno Ime občine Videm-Krško samo: občina Krško. I. turistična vožnja po Sloveniji AMD Novo mesto prireja od 16. maja do 10. oktobra 1964 I. turistično vožnjo po Sloveniji. Ustrelile knjižice s pravilnikom vožnje in potrebnimi navodili lahko dobijo interesenti za 150 din v vseh časopisnih kioskih, na črpalkah v Novem mestu, na Otočcu, na (>riču pri Brežicah, pri vozniku vozila »Pomoč in Informacija« in v društveni pisarni v Novem mestu Izpolnjene knjižice bodo vozniki po končanih vožnjah oddali najpozneje do 20. oktobra bodisi osebno, bodisi po pošti v društveni pisarni v Novem mestu, Ragovska 20. 29. oktobra, za občinski praznik, bodo v okviru sluvnosli, ko bo na Loki razvit novi prapor, udeležencem vožnje podeljena priznanja. Tisti, ld bo-bo zbrali največ turističnih štam-piljk, bodo deležni posebnih na-gvad (prva 40.000 din s pokalom in diplomo, druga 30.000 din z zlato plaketo in diplomo, tretja 20.000 ' din s srebrno plaketo in diplomo ln četrta 10.000 din z bronasto plaketo ln diplomo), športni bazen v Dol. Toplicah napolnjen z vodo Za 1. maj so športni bazen v Dol. Toplicah napolnili s termalno vodo, precej kopalcev pa se je v lepem sončnem vremenu osvežilo s kopanjem in se pogrelo na soncu. Kopalci so bili navdušeni, saj Je kopanje na prostem veliko bolj prijetno kot v zaprtem zimskem bazenu. ostalim bo podeljenih 16 diplom, vsi udeleženci vožnje pa bodo prejeli spominske rutke. Vsem članom, ki bodo v turistični vožnji sodelovali, želimo čimveč uspeha in srečno vožnjo! > AVTO-MOTO DRUŠTVO NOVO MESTO Tekma s pomladjo v čateškem rastlinjaku Termalna voda iz ča težkega vrelca že drugo leto ogreva zimski vrt brežiške kmetijske zadruge. V zasteklenih gredah gojijo kumarice, paradižnike in razne okrasne rastline. S kumaricami so letos zasadili 4.000 kvadratnih metrov površine, s paradižnikom 3.800 in s cvetlicami 1.400 kvadratnih metrov. Za rastlinjak na Čatežu je značilna zgodnja pomladanska proizvodnja. Letos so se pojavile na trgu prve kumarice in prvi paradižniki že konec marca. Kmetijski zadrugi je uspelo zainteresirati za ta dva pridelka kupce v tujini. Povpraševanje .je zlasti v Avstriji zelo veliko, _zato zadruga že letos računa, da bo lahko izvozila blaga za 25.000 dolarjev vrednosti, čateška vrtnarija pa seveda sprejema tudi naročala domačega trga. Največ vrtnarskih pridelkov proda v Maribor in Zagreb, manj pa v Ljubljano. Razen tega oskrbuje brežiško tržišče. / Uveljavitev na zunanjem trgu pomeni za zadrugo lep uspeh in je hkrati priznanje ■ s.jroj!nvnjakom. kmetijskega inštitut* za njihovo delo. Kupo ?* Dunaju dajejo na Cate*1 v^aJenim paradižniki,, jp kumaricam celo prednost P1!*1 tistimi iz znanih vrtJ^ih' dežel, kot sta na primer Holandjja in Belgija. Cat^ rastlinjak je poskusni objett Kmetijskega inštituta jjubljani. Poskuse vodijo njegovi sodelavci. Iz Ljubljane prNata na Čatež dr. Miran 'f^Ofn in profesor FrariC Vardjen, z inštituta za vrtn»rSlTO v Zagrebu pa dr veJ* Nikolčiceva. Na vrtnariji litijska zadruga stalno z»P*lute ^ inž. agr. Vero cirnslO Za strokovno delo je torej j**0 'poskrbljeno. poslrfa so namenjen; predvsem kumaric in paradižnik', je zahtevno in dolgo"*3110. Profesor Franc Vardj^.n^n je povedal, da preuči0 razdalje med rast-linatfi'.temična zaščitna sredstva "Jihovo uporabo, oploj«*$me metode, da delajo s0rtae n'vegetacijske poskuse jj) pasuse z mikroelementi TjKV^Jajo se tudi s hibri-dizaesd0 križanjem rastlin. Najbolj je donosna vzgoja rastlin, ki izkoristijo ves prostor. Mednje spadajo kumarice in paradižniki, ki se vzpenjajo po žici tudi do dva metra visoko. Gojenje solate je neprimerno dražje. Do sedaj se je pokazala za najren-tabilnejšo zgodnja pomladanska proizvodnja kumaric in paradižnikov. Setev se prične v novembru in decembru, presajanje je v januarju, oplodnja v februarju in rodnost v aprilu in maju. Junija je pomladanska proizvodnja končana in sledita dva meseca premora. Potem se delo začne znova. Letošnjo jesen bodo verjetno gojili tudi nekatere posebne vrste solate. Zimska proizvodnja kumaric in paradižnikov se obnese slabše od pomladanske. Osvetlitev je v zimskih dneh še za pomladanski ciklus preslaba in strokovnjaki jo skušajo korigirati s hormoni. Površino toplih gred nameravajo še povečati za 1.000 kvadratnih metrov. V zimi 1964/65 bodo imeli nov parni kotel za dodatno ogrevanje. Program nadaljnega razvoja proizvodnje pod steklom je odvisen predvsem od raziskav termalne vode V sklop čateške vrtnarije spada tudi zunanja proizvodnja. V letih 1964 in 1965 nameravajo urediti vrtnarske površine na 65 hektarih. Nanje bo speljan namakalni sistem. Zemljišča so v glavnem odkupljena. Pridobiti jih morajo še okoli 15 hektarov. Na prostem sadijo radič, šparg-ije, por, jagode, zgodnji krom. pir in druge rastline. Ko bo vse obdelano, računajo, da bo znašala bruto proizvodnja v tem obratu 140 milijonov dinarjev letno. Na precejšnjem delu zasteklenih površin uspešno gojijo tudi okrasne rastline. Izredno lepe so vrtnice in nagelj čki. Gojijo še razne lončnice in letos imajo zelo veliko fikusov in asparagusa. Poseb-nosi so kavni grmički, namenjeni za sobni okras. Na vprašanje, od kod so dobili seme, je prof. Vard.an pojasnil, da izvira s plantaž etiopskega cesarja Haile Selassie-ja. Jožica Teppev Kumarice so letos dobro obrodile; na kvadratnem nictrU v "e »h natrgajo 20 do 25 kg Cinemascop tudi v Globokem V nedeljo, 10. maja, bo za obiskovalce kina v Glpbokem pri Brežicah slovesen dan. Prvič bodo lahko v svoji dvorani gledali film, posnet v ci-nemaskopski tehniki. Za to izboljšavo je poskrbel Zavod za razvoj kulture in prosvete v Brežicah. Zdaj, ko so dobili široko platno, bodo lahko imeli pestrejši spored filmov. To bo prav gotovo privabilo tudi več obiskovalcev. Ne jezite se, če ga v trafiki zmanjka: DOLENJSKI LIST si naročite na svoj naslov! POZOR - NOVOST! RENAULT R« 1100 1108 CCM - 50KM, LAHKO DOBITE TAKOJ IZ KONSIGNACIJE V LJUBLJANI, ZA 1191 AMERIŠKIH DOLARJEV (US $) IN 925.000 DINARJEV STALNO V ZALOGI TUDI OSTALI MODELI R 4. DAUPHINE, GORDINL CARAVELLE. ^'FORMACIJE NUDI ZASTOPNIK: C O S M O S '-'UBIJANA ^LOVSKA CESTA 34, TELEFON 33 141. ^STNA SERVISNA DELAVNICA V LJUBLJANI, NA DOLENJSKI CESTI ll4. TELEFON 20 045. - SERVISNE DELNICE IN NADOMESTNI DELI PO VS£J BR2AVU Planinski izlet na Veliko Kozje Planinsko društvo Radeče, v katerem je 50 članov iz Loke, bo organiziralo H. maja izlet na Veliko Kozje. Tam se bodo zasavski planinci srečali s planinci iz Ljubljane, ki bodo tiste dni obiskali nekatere zasavske postojanke. Radeški planinci so sklenili, da bodo obnovili Gašperjevo kočo pod Velikim Kozjem. Ukinitev vizumov za skandinavske države Pomembna novost je ukinitev viz za potovanja Dancev, Norvežanov, Švedov, Fincev in Islandcev v Jugoslavijo ter jugoslovanskih- turistov v omenjene države. Uradni dokument o tem, da ukinjajo Jugoslavija in pet skandinavskih držav vizume v mednarodnem turističnem prometu, bodo slavnostno podpisali prve dni junija v Beogradu. Sporazum o tej pomembni ugodnosti za turiste je hkrati velik uspeh razvoja splošnih odnosov, ki jih goji naša država s Skandinavci. E5EŠsSI Pešec podlegel poškodbam 30. aprila ob 20.15 Je na tfesti pr Vavti vasi motorist Anton Zupančič z motorjem LJ 19—314 podrl pešca Nlka Marica, ki se je ia straške gostilne vračal domov v Jurko vas. Hudo poškodovani Maric ]e med prevozom v novomeško bolnišnico umrl. Smrt pod peskom 1 mnja ob 10.30 Je Vladimir Kalin iz Gumberka pri Otočcu s svojo ženo in očetom v peščenicl med Gornjim in Dolnjim Suha-dolcm nakladal pesek na voz. Nenadoma se je utrgal peščeni plaz in zasul Kalina, ki je takoj umrl Padla v Temenico In utonila 1. maja se je 71-letna Marija Melič iz Dol. Nemške vasi vračala z njive in pri Ponikvah padla v Temenico. Voda jo je nesla kakšnih 25 metrov, ko so jo rešili. Tedaj pa Je bilo že prepozno, ker je Meličeva izdihnila. Utopljenka je vzela s seboj na njivo četrt lura žganja. Nezakonit lov na srnjaka Brezposelni Cigani F. B., V. H. in T. B. so 23 aprila v gozdu O&ivcu pri Dol. Nemški vasi s sekiro ubili srnjaka, ki so jim ga prignali psi. »Lovci« so srnjaka ujeli s pomočjo psov. Varnostni organi so še pravočasno posredovali, da Je šel plen v roke lovske družine v Trebnjem, kateri pripadajo lovišča ob Temenici. Avtu je razneslo gumo 2. maja ob 13. uri se je na avtomobilski cesti pri Karteljcvem prevrnilo osebno vozilo LJ-53 22, ki ga Je vozil Jože Bobič. Avtomobilu Je počila zadnja leva gu ma, zavoljo česar ga Je zaneslo. Voznik se je ranil, škodo pa so ocenili na 10.000 dinarjev. Sopotnico je padla iz avta Danski voznik Simon Petersen Je 28. aprila ob 15,45 z osebnim avtom AH 51.710 na avtomobilski cesti pri Podgračcnu prehiteval tovornjak KS-21-41, ki ga Je vozi) Danilo Vclkovič, vendar pri tem Dl Imel sreče. Ko Je že prehiteval, Je pred seboj nenadoma zagledal tovornjak, ki Je prihajal naproti. Pttersen se mu Je umaknil, ven dar Je zadel v Velkovicevo vozilo. Pri hudem trčenju, ld Je povzročile na osebnem avtu okoli 1,2 milijona dinarjev škode, Je padla m cesto ln se teže poškodovala Elsa Pelersen. Voznika Petersena ln njegovo ženo so odpeljali t bieži*ko bolnišnico. Pridite v Ljubljano in obiščite naše sejme za katere velja 30°'o popust ' na železnici (obrazec K-13): 3. mednarodni sejem obmejne blagovne izmenjave »ALPE — ADRIA« od 9. do 17. maja 1964 5. mednarodni LESNI SEJEM od 6. do 14 junija 1964 10. jubilejni mednarodni sejem vin, žganih pijač, sadnih sokov in opreme od 29. avgusta do 6. septembra 1964 11. mednarodni sejem elektronike, telekomunikacij, avtomatizacije in nuklearne tehnike »SODOBNA ELEKTRONIKA« od 17. do 25. oktobra 1964. Gospodarsko razstavišče Ljubljana Tudi to vas bo zanimalo: 20.000 turistov za prvomajske praznike! Štirje osrednji turistični objekti na našem področju: hotel Grad Otočec, Cateške, Dolenjske in šmarješke Toplice so za letošnje prvomajske praznike doživeli rekorden obisk. Obiskalo jih je le nekaj manj kot 20.000 gostov. V hotelu Grad Otočec se je ustavilo 8900 turistov. Tridnevni promet je dosegel zavidljivo številko 2,650.000 din, na parkirnih prostorih je parkiralo 1620 osebnih vozil in 36 avtobusov, vsa ležišča pa so bila oddana. Prodali so za 101.000 din razglednic, znamk in spo_. minkov. V Dol. Toplicah so imeli 2,367.000 din prometa. Obiskalo jih je okoli 6000 gostov s približno 1500 osebnimi vozili in 12 avtobusi. V. Cateških Toplicah se je ustavilo okoli 2000 gostov, osebnih avtomobilov -je bilo okoli 500, avtobusov 10, prometa pa so naredili za poldrugi milijon. V šmarjeških Toplicah so imeli 2,212.000 din prometa, obiskalo pa jih je približno 2500 gostov. Na parkirnih prostorih je parkiralo okoli 900 osebnih vozil in 9 avtobusov. V vseh zdraviliščih in na Otočcu so bile zlasti 1. in 2. maja vse sobe oddane. Gostov je bilo največ iz Zagreba; tujcev je bilo manj, največ iz Italije, Nemčije in Avstrije. Nad 2.500 ljudi je obiskalo brežiško razstavo domačih ročnih izdelkov Spodnjeposavska razstava ljudskih ročnih izdelkov je dosegla svoje namene: obiskalo jo je nekaj nad 2500 ljudi. V prvomajskih dneh so si ogledovali razstavljene predmete predvsem tujci. Na razstavi smo opazili dva Francoza, eno Danko, več Italijanov in Nemcev ter precej gostov iz Hrvatske in Srbije. Če bi bila brežiška razstava sejem, bi na njej prodali vse, kar smo zbrali v naših krajih! — Brežičani so že začeli proučevati gospodarske možnosti, na katere nas je opozorila zanimiva razstava. Ta dela se pod vodstvom ekonomista Eriha Slatnerja hitro in načrtno razvijajo. Zdaj je treba zares naglo ukrepati: vsi se moramo zavedati, da je predvsem treba takoj izboljšati kakovost izdelave in obliko. Zanimivo novico smo brali te dni v zagrebških časnikih, kjer so poročali, da je občinska skupščina v Novski sklenila, da bo treba v Jasenovcu, Lipovljanih in v Rajiču čimprej poiskati ustrezne prostore, v katerih bi prevzemali ljudske ročne izdelke. Da bi načrt čimprej uresničili, bodo sodelovali s trgovskim podjetjem »Sava« v Novski, ki bo posredovalo pri prodaji teh izdelkov. Prav tako so predvideli, da bodo v obsavskih vaseh sadili vrbo, ki daje za pletarstvo važne surovine. V to delo bodo v občini Novska vključili tudi šolske zadruge. Tako poročila iz Hrvaške. Vidimo torej, da tudi v sosednji bratski republiki resno razmišljajo in ukrepajo, da bi kar najbolj razvili izdelovanje in prodajo izvirnih ljudskih ročnih izdelkov. Sam po sebi se nam vsiljuje sklep: odločni, strnjeni in predvsem samokritični moramo začeti delati za tržišče! Predlog za razdelitev nagrad, ki so bile razpisane za razstav^ ce na brežiški razstavi ljudskih ročnih izdelkov, je sestavljen in ga trenutno še pretresajo na občinski skupščini. O nagrajenih razstavljavcih bomo poročali prihodnji teden. Prof. Miroslav Kugler Kočevje in Ribnica: za 1. maj je bilo povsod zelo živahno Ze dolgo ni Ribniškega in Kočevskega obiskalo toliko motoriziranih turistov in izletnikov kot med prvomajskimi prazniki. Posebno živahno Je bilo v soboto in nedeljo, ko je bilo lepo, sončno vreme. Domova na Travni gori in Grmadi sta bila polna, veliko ljubiteljev narave se je zateklo k Francetovi jami pri Ribnici, Kolpa je vsa oživela, veselo pa je bilo tudi v samem Kočevju in Ribnici. Kdor je le mogel, jo je mahnil od doma. Kakor vsako nedeljo je bilo tudi te dni živahno na Turjaškem gradu, eni najlepših turističnih postojank ob poti iz Ljubljane proti Kočevju. Ker Je lahko dostopen in nudi svojevrsten užitek izletniku, se Je marsikdo ustavil, čeprav grad še ni usposobljen. Ker ga adaptirajo, je namreč ob nedeljah zaprt. Pravijo, da bo že to jesen za mogočnimi zidovi, kjer je partizansko orožje pred 21 leti zlomilo slovenski belo-gardizem, odprt hotel, kasneje pa bodo ostali del gradu res-tavrirali še ? muzej. O čem razpravljajo ta teden komunisti v ireziski občini V času od 5. do 10. maja bodo člani ZK v občini Brežic« sodelovali na volilnih konferencah osnovnih organizacij Zveze komunistov. Izvolili bodo delegate za občinsko volimo konferenco in razpravljali o predkongresni aktivnosti članstva. V tem obdobju naj bi se'vsi temeljito seznanili, z analizo družbenih procesov v zadnjem obdobju in vlogo ZK v teh procesih in ocenili, koliko so komunisti v svojih delovnih organizacijah prispevali k uveljavljanju delavskega in družbenega samoupravljanja. Pri tem naj ne bi pozabili na nesmotrnost investiranja, kolikor se je to že pojavilo v delovni organizaciji ali v občini. Konference naj poudarjajo pornen nagrajevanja po delu in sposobnostih, saj so to vprašanje v mnogih delovnih organizacijah zanemarili. V podjetjih, kjer je tistem delitve slab, se celo dogaja, da imajo delavski sveti le formalno značaj predstavniških teles, dejansko pa je njihova vloga omejena na sprejemanje predlogov in sklepov drugih. Komunisti bodo marsikje tudi odločno spregovorili o odnosih v delovni organizaciji, o protislovjih, ki hromijo prizadevanja ln vlogo proizvajalca v proizvodnji in hkrati kažetjo slabo deto osnovne organizacije v podjetju. V podjetjih je opaziti tudi pomanjkljivo informiranost ljudi o sklepih samoupravnih organov, čeprav so o tem posebna določila v statutih. Prav bi bilo, da povsod spregovorijo, kako je z uveljavljanjem statutarnih določil pri vsakdanjem delu, ln tako preprečijo, da bi ti akti obležali v predalih. Volilne konference osnovnih organizacij ZK so uvod v predkongresno aktivnost komunistov. Zadnje dni v maju bo občinska volilna konferenca, na kateri bo prisotnih 86 delegatov. Na tej konferenci bodo izvolili delegata za VIII. kongres Zveze komunistov Jugoslavije. Zastopal bo občini Brežice in Sevnica. II. REDNA SKUPŠČINA ZVE^ rORVlEm Rf>HrFV „„„ „ „r[ nJ Razvijanje borbenih tradicij NOV tudi vnaprej ena izmed glavnih nalog V Celju je bila prejšnji torek II. redna skupščina Zveze združenj borcev NOV za celjski okraj. Na njej so najprej z eno-minutnim molkom počastili spomin 538 tovarišev in tovarišic, umrlih t obdobju med obema skupščinama, med njimi spomin na prezgodaj u-mrlega narodnega heroja Ivana Kovačiča - Efenko. Skupina borcev je s skupščine odnesla venec na grobnico narodnih herojev /V Celju. Na skupščini so obravnavali vsa vprašanja Zveze združenj borcev NOV, ki v tem okraju vključuje 242 krajevnih organizacij z 28.118 člani. Po združitvi organizacij ZB NOV, ZWI in ZROP v enotno organizacijo, so njeni člani dosegli v preteklih dveh letih še večje uspehe ter so uspešno delovali v proizvodnji, družbenih službah in v političnih organizacijah. Zveza združenj' borcev NOV se je skupaj z drugimi družbeno-političnimi činitelji zavzemala zlasti za izboljšanje življenjske ravni borcev in vojaških vojnih invalidov, kar je v bistvu samo družbeno priznanje borcem in aktivistom NOV. Med ta vprašanja sodijo ure- Novomeška kroniI M. K. Javne tribune o tezah novega pokojninskega sistema Krajevne organizacije Socialistične zveze v Novem mestu, Straži, Šentjerneju, Dolenjskih Toplicah in Žužemberku so v aprilu organizirale skupaj z Delavsko univerzo v Novem mestu javno razpravo o tezah novega pokojninskega sistema. Na razpravah so v glavnem sodelovali upokojenci fcn zastavili več vprašanj, ki jih bo treba upoštevati. Obisk tribun je bil zadovoljiv, čeprav se je razprav udeležilo manj upokojencev, kot so pričakovali. Šentjernej poje čez Krko na Loki (žal) še ne tako kmalu! Odkar je izšel odlok, ki prepoveduje hojo po dotrajanem lesenem mostu čez Krko na I .oki. se pešci, ki prihajajo v Novo mesto z desnega brega Krke, čedalje pogosteje sprašujejo, kdaj bodo začeli .• uiin konsolni .nost v tem koncu mesi.i. Več kot 4.0(10 delavcev, goipodlaj in drugih, ki hite vsak dan na delo v Mi slin al! po opravkih v mesto, morajo pešačiti najmanj pol ure dlje, in sicer čez most v Kandiji. Daljša hoja pomeni nedvomno izgubo časa, kar pa niknimit ni v prid. Kot smo ie pisali, nameravajo nov most sa pešce na Loki graditi ie letos To bo i. bo, se temeni.škega vprašanja in verjetn:) tud ostalih vodah v trebanjski občini se niso lotili dovolj skrbno. Z naraščanjem industrijskih in drugih objektov postaja tudi vprašanje odplakovanja najrazličnejših odpadkov čedalje bolj pereče. Temenica kot edina tekoča voda v Trebnjem bo glede na to, ker je majhna, težko s)už:'la temu,, za kar so jo najbrž namenila podjetja ln posamezniki O tem bi kazalo pametno razmisliti, kef bo mordt p:>znete prepozno. "VRNITEV« v Podturnu Prizadevne ženske v Podtuf* nu so nn.Vudirale ln .1 maj" uprzorllf (*iode|anko »Vrnitev« Več jih ie prvč igral"-Pri"d prrrrts'avo jp gozriarsk' uslužbenec govoril o delfskem prazniku, po nje>i pa jj* bila v gnsllskem d.rmu pf"*' zabava, p.«- U DOLENJSKI LIST St. 18 o\e(Ut Petek, 8. maja — -''Viktor Sobota, 9. maja — Gregor Nedelja, 10. maja — Izidor Ponedeljek, 11. maja — Žiga Torek, 12. maja — Pankracij Sreda, 13. maja — Servacij Četrtek, 11 maja — Bonifacij ČESTITKA Inž. Adiju Štoru, ki služi vojaški rok t Tolminu, iskreno čestitajo za rojstni dan: žena Metka s hčerkico Ado ter družine Štor, Kosrnina, Gutman. PREKLIC Alojz Gorše, Podturen 31, pre-icujem besede, ki sem jih izre-zoper Antona Sinioa iz Pod- Ob nenadni smrt! nase ljuba sestre ln tet« F ANI K Vs 1 KI.K. ii Irce vasi btrekamo Iskreno zahvalo vsem, i! K) nam v težkih trenutkih pri-lOOM na pomoč, izrekli aožalje, •rovali pokojniol cvetje ln vence. Posebno zahvalo smo dolžni Seru ln uslužbencem delavske restavra-ffije. .sindikalni podružnici, dijaški kuiuiiji, uslužbencem infekcijskega oddelka ln sosedom. Zahvala tudi duhovnikoma m Vsem, ki so jo v tako velikem itevilu spremili v njen zadnji domek. Sestre: Marija, Pepca z družino, »laika, Anica ln Tončka z družinama in ostalo sorodstvo. Irca vas. Jablan, Šentjur je j Ob izgubi našega očeta NIKOLA MARICA ii Jurke vasi 19 Iskreno zahvaljujemo vsem, ki tO ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in vence; posebno se zahvaljujemo podjetju »Gorjanci« iz Straže za prevoz in podarjeni venec, tov. Štefanu Galicu in 'tov. Ivanetiiču, čevljarskemu podjetju »Bor« iz Dol. Toplic, Čevljarskemu podjetju ■Straža, vascanom in sorodnikom. Vsem skupaj najlepša hvala! Žalujoči: sin Mirko, brat Milan, sestre Milena, Marinka, Darinka in Anica z družinami. Ob prerani smrti našega nepozab nega moža, očeta, sina, brata FRANCA OBRČA Iz Dol. Težke vode 4 se Iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam nudili pomoč in nas tolažili. Posebno zahvalo smo dolžni IMV Novo mesto in vsem, ki so darovali vence, zdravnikoma dr. Vodniku ln dir. Primožičevl ter strežnemu osebju, pevcem m vsem, ki so pokojnika spremili na zadnji poti. Žalujoči: žena Frančiška, sinova Stanko, Vide, Tine z družino ter oče. brata in sestre z družinami. G. P. »SAVA« VI0EM-KRSKO GASILSKA 4 nujno Išče za takojšen nastop službe - kvalificiranega električarja i izpitom in po možnosti s prakso. Dohodki po pravilniku o delitvi čistega osebnega dohodka podjetja. Delovna organizacija V NOVEM MESTU razpisuje mesto TAJNICE i•<>(. ob 9. uri v kino dvorani Dom* JLA (Sokolski dom). , K čim večji udeležb! vabi odbori Obvestilo naročnikom in bralcem Zaradi prvomajskega oddiha v tiskarni Izdajamo današnjo številko našega časnika samo na 8 straneh. Prihodnja številka bo izšla spet na 24 straneh. Vse naše naročnike ter bralce prosimo, da z ruzu-me van jem upoštevajo današnjo spremembo, ki je bila potrebna zaradi tehničnih vzrokov. UREDNIŠTVO DOLENJSKI LIST n^*.8™^ tN IZDAJATELJI: Občinski odbori SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje.'Metlika, Novo m«to Ribnica, Sevnica In Trebnje. UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnlk (Klnv nI in odgovorni urednik), Rla Bačer, France Grlvec. Miloš Jakopcc. Jožica Teppey ln Ivan Zoran. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka SO din - Letna naročnina 1200 din polletna «00 din; plačljiva 1« vnaprej. Za Inozemstvo 1400 din - TekočI r.ičun pri podr. NB v Novem mestu: «08-11608-« - NASLOV UKEDNISTVA TN UPRAVE: Novo mesto. Glavni trg » — Poštni predal 33 — Telefon »1-M7 — Rokopisov in fotoRTofll ne vračamo - PISKA! Časopisno poifletj* DET.o v Llubllanl.