Naj reč j i slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto • -Za pol leta - - - • Za New York celo leto Za inozemstvo celo leto $6.00 $3.00 $7.00 $7.00 GLAS NARODA * List ;8toveriskifu stopinj pod tlegarstvo ali bom prostovolj-1 ničlo morali hoditi več milj 110 odstopil. j daleč Zakladniški department ima 1400 inšpektorjev, ki zasledujejo butlegarje 111 munša jner-je, 1300 kontrolnih uradnikov, ki nadzirajo distilerije in pivovarne ter nad 1000 posebnih inšpektorjev, okrajnih upraviteljev itd. Mellott odločno zanikuje ve- V Seattle ji' zapadlo 7 palcev snega. Toj>lonier je padel 11a l(i stopinj. A' Spokane, Wash, kaže toplomer 4 stopinje. I Ko je deževalo nekaj dni, je v San Francisco nastal hud mraz in vse ulice so pokrite z let« m. V Los Angeles ji' tre- vee butlegarskea žganja, kakor ga je bilo v času prohibi-eije. sti, da bi bilo sedaj v deželi' skalo in padalu je toča, nad Pasadono pa s<- je utrgal o-blak. Denver, Colo., 20. januarja. Pokrajino ob Rocky Mountains je obiskal najhujši sneženi vihar v mnogih letih. Po ne-- katerih krajih Colorade je pa-Kilo živo srebro pod ničlo. Po I južnozapadnem delu države je JUG JE PROTI K0MPAN1J-SKIM UNIJAM Nashville, Tenn., 20. jan. — Delavska konferenca teira o i«» oiva i\wiiivu-ma n*s;a t - . u i ..i » 1- . . , T 1 /Ti. 1 zapadlo do 12 čevljev snega, xraia "Regional Labor Confe- T r< • r* 1 __ ~ - ^ ,, . , , j• 1 t Iz Gunnison, Colo, poročajo o •ence" je danes obvestila de- . . . , J mrazu 39 stopinj pod liiclo. re lavski department, da se bodo pojavili nemiri in štrajki, če ne bo kongres s posebno postavo prepovedal kompanijskih unij. Na konferenci so bili zastopani delegati iz štirinajstih južnih držav. JUŽNI TEČAJ BO LETOVIŠČE MARŠAL PILSUDSKI BOLAN Berlin, Nemčija, 20. jan. — Sem so danes dospela poročila, da je poljski maršal Joseph Pilsudski nevarno zbolel. Polj Medbourne, Avstralija, 19. januarja — Na kongresu Družbe za napredek znanosti Avstralije in Nove Zelandije je rekel predsednik Sir Douglas Mawson, da bodo v bližnji bodočnosti vozili v antarktične kraje parniki ljudi na zimske športe. Toda po njegovem mnenju je to manjše važnosti, ska vlada pa zatrjuje, da je kajti v krajih južnega tečaja maršal pljučnico dobro pre- se nahajajo velikanski skladi stal in da je imel zadnje dni že zlate rude, močni vetrovi pa več konferenc z vodilnimi, bodo dajali neomejeno množi-poljskimi državniki. I no gonilne sile. da se diplomati trudijo, da najdejo pot, kako bi bilo mogoče Nemčiji priznati enakost. Obenem pa se angleška vlada pripravlja na prihod francoskega ministrskega predsednika Flandi-na in zunanjega ministra Lavala, ki bosta 1. in 2. februarja v Londonu razpravljala z angleškimi dr žavniki o tem, kako bi bilo mogoče rešiti najtežji evropski problem, da se prizna Nemčiji enakost. —1 Vsled tega bo treba izpremeniti versaillsko pogodbo, ki Nemčiji ne dovoljuje oboroževanja. V tem pogledu se bodo morale zediniti vse države, ki so podpisale versaillsko pogodbo in bo v Ženevi podana tozadevna izjava. Nad pričo je Hauptmannova da laže. — Pozneje se je oprostila in obljubila, da se bo dostojno obnašala. Flemington, N. J., 20. jan. — Histerične besede "vi lažete!" katere je rekel Hauptmann v četrtek priči, detektivu Sisku, so kot odmev prišle iz ust llauptiiianiiove žene, ki je očitala laž naslednji dan priči Mrs. Kili Achenbacli. Leta 1927 je bila Hauptmannova žena služkinja pri Mrs. Achenbaeh in od tedaj sta si bili prijateljici in sosedi. Mrs. Achenbaeh je izpovedala, da je kmalu po odvedbi Lindbergliovega otroka Hauptmannova žena prišla pred njeno hišo in da ji j<» rekla: "Ravno sedaj smo prišli s potovanja. ' Mrs. Achenbaeh še ni skon-čala, ko skoči Mrs. Hauptmann na noge, vsa rdeča v obraz, ter zakriči nad njo: "Mrs. Achenbacli, vi laže-te!" Po celi dvorani je nastala velika zmešnjava. Zagovorniki in obtožitelji so bili na nogah in so vsi naenkrat govorili. Hauptmann je pogledal svojo ženo, toda j«' ostal miren in nato uprl pogled v pričo. Lindbergh ni trenil niti z očesom. Slednjič je glas generalnega pravd ni ka Wilentza prevladal vse in je, opozarjajoč na dogodek prejšnjega dne vprašal sodnika, ako sodnik vodi razpravo ali pa Hauptmann in njegova žena. Sodnik Trenchard je bil v vidni zadregi in se obrne k Mrs. Hauptmann, ki je še vedno stala in se tresla. "Gospa, ali se vam ne zdi nedostojno, da motite to obravnavo ?" jo vpraša sodnik. "Žal mi je", odgovori Mrs. I lauptmann. "Ali obljubite zagovornikom in porotnikom, da ne boste več motili!" "Dobro,, bom poskusila, toda včasih ne morem pomagati" Njen gl|is je bil zlomljen. "Ali obljubite?" "Da!" Toda ko se Mrs. Hauptmann vrne na svoj sedež, je rekla svojemu sosedu: "Laže, laže, laže!" Mrs. Achenbacli je pozneje tudi izpovedala, da je Hauptmann po 1. marcu 1932 šepal. S tem je tudi potrdila domnevo obtožitelja, da je Hauptmann, ko je nesel otroka po lestvi »kozi okno, padel z lestve ter si pri tem poškodoval nogo. Pri tej priliki je tudi otrok padel na tla in se ubil. WILSON JE POZABIL NA WASHINGT0N0VA NAČELA DETROIT, Mich., 20. januarja. — Znani pridi-gar Rev. Charles Coughlin je včeraj govoril po radio ter odločno obsojal namen Združenih držav, da bi se pridružile svetovnemu razsodišču v Haagu. JAPONSKA PRODIRA Japonska * 99 roparje skuša zatreti — Japon c i hočejo dospeti do ru-sko-kitajske karavanske ceste. Šanghaj, Kitajska, 20. jan. Po gorskih dolinah Džehola, ki vodijo proti zapadli iz Oenteli, glavnega mosta Džehola proti Dolon Nor v < 'a h ar ju, ropotajo japonski vojaški avtomobili in japonsko vojaštvo se pomika proti raharju. da se spopade 7. armado guvernerja Sun < 'eh-juana. Japonsko vojaško poveljstvo je tudi poslalo 8 aeroplanov in v najbližjem času je pričakovati spopada. Japonska j«' naznanila, da hoče iz pokrajine pregnati (»00 kitajskih vojakov, ki se nahajajo v deželi v nasprotju z japonsko-kitaj-sko pogodbo. Drugi izgovor Japonske pa je, da hoče iztrebiti kitajske roparje, ki plenijo po deželi. Toda resnični namen Japonske . prodreti do Kalgaan, kjer je velika karavanska pot med Rusijo in Kitajsko. Ko so enkrat tam, je lahko premeni t i zvezo med o-hcma dežtdama. Ženeva, Švica, 20. januarja. Liga narodov j«* pričela razpravljati o sporočilih, da Japonska navzlic svojemu zanikanju utrjuje otoke v Pacifiku, ki leže med Uavajem in Filipini. Nikakega znaka pa ni, da bi Liga razpravljala o japonski izjavi, «la svojega mandata nad otoki ne vrne Ligi, ko stopi v veljavo njen odstop od Lige 27. marca. Te otoke, ki so bili prej nemška last, je Liga narodov izročila Japonski, ki mora biti vsled mandata za svojo upravo odgovorna Ligi. Svet Lige narodov je prejel poročilo, da je Japonska za razvoj pristanišč izdala ogromne vsote. Poročilo pravi, da so izdatki za pristanišča mnogo previsoki, da bi kdo mogel misliti, da so pristanišča namenjena v trgovske svrlie. Čelio-slovaški zunanji minister dr. Beneš, ki je podal poročilo, poživlja Japonsko, da predloži natančnejše podatke glede izdatkov. — Predsednik Wilson je omalovaževal besede očeta naše dežele, nesmrtnega AVash-ingtona — je vzkliknil Cough-lin. — Washington je zapustil kot svoj testament temeljni princip ameriške diplomacije — nobenega vmešavanja v evropske zadeve. — Wilson se pa tudi ni držal določb Monroe doktrine, one doktrine, ki naj drži Evropo vstran od ameriških in Ameriko vstran od evropskih zadev. — Te temelje sta Wilson in Bernard Bamch pozabila, ko sta sedla z zastopniki treh evropskih velesil k isti mizi. da bi pomagala deliti nemški plen ter sejati sovraštvo v svetu. Ti gospodje so umetno ustvarili nekatere'države, da bi napravili svet varen za internacijo-naliste in za mir moteče narodnostne manjšine. — Nič drugega, pač pa edi-nole h* to je bilo doseženo z versaillsko mirovno pogodbo in z ustanovitvijo Lige narodov. — Ako se pridruži Amerika svetovnemu razsodišču, se podvrže sklepu 54 narodov, ki so nas osleparili za dvanajst tisoč milijonov dolarjev. Amerika bi se podredila sklepu mož. čijili duševnost je ameriški duševnosti tuja in sovražna. "Glas Naroda" Advertise in SREBRNA POROKA. V nedeljo sta praznovala v Brooklynu, N. Y. Mr. Anton in Mrs. Frančiška Crnkovič srebrno poroko. Slavje se je vršilo v.ožjem domačem krogu. Želimo jima, da bi dočakala še zlati in demantni jubilej. PREMIKANJE GORE V DALMACIJI Beograd, Jugoslavija, 20. januarja. — Že dalje časa je bilo opaziti, da se hrib nad vasjo Vrela blizu Makarske v Dalmaciji pomika proti morju. Toda to premikanje je bilo tako majhno, da mu nikdo ni pripisoval posebne važnosti. Sedaj pa se je pričel ves hrib naglo pomikati v morje. Cesta med Splitom in Ma-karsko, katero je pričel graditi Napoleon, je na več krajih izginila in na kraju, kjer je bila prej cesta, se sedaj nahaja 120 metrov visok hrib. V Vreli je bilo nekaj hiš porušenih in ee se bo gora še dalje tako pomikala, bo v kratkem izginila cela vas. Nasadi oljk in vinogradi so večinoma izginili in zemlja se je tako premaknila, da nikdo ne ve, kje je njegova posest. Ves promet po cestah med severom in jugom Dalmacije je ustavljen in inžinirji grade novo cesto na drugi strani hriba. Naročite se na GLAS NAHODA, največji slovenski dr*v«ifk ? Združenih driavak. ........ Owned and Published by ^LOTKNIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) L. Benedlk, Treu. Ptaoe ot boolncM of the corpormtlon and addreasea of above officer«: Brwigfa of teUmiton, New York City. N. GLAS NARODA" < Voice of t be People) Iaeoed Brery Day Except Sundays and Holiday! It celo leto relja u Ajnerlko In Kanado ...................fe.00 It pol leta....................$3.00 Ca Četrt leta ..................fl.00 Za New York sa celo leto ...... $7.00 Za pol leta ...................$3.00 Za Inozemstvo sa celo leto....... $7.00 Za pol leta....................$3.50 Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement ___-GUa Naroda" labaja vsaki dan Izvzemal nedelj In praznikov. _ Doplct brex podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoU ; glasovanju je segel Hitler s pretečo roko v nanovo pridobljeno ozemlje. Žirije in nasprotniki Hitlerjevega režima v Posaarju so pobrali šila in kopita, in jib je vzela noč. S Posaarjem je poravnan eden najtežjih računov, ki č li- sta jih imeli Nemčija in Francija, nešteto drugih pa še č; ka poravnav«'. Liga narodov si lasti kredit za ta uspeh. Ko je prve rini meseca oktobra počilo v Marseilles, je zavrelo na Balkanu- Nastal je skoro tak položaj kot meseca junija 1914- Z dovoljenjem Lige narodov se je smela Jugoslavija znesti samo nad Madžarsko, dočim Italiji, ki je bila is"to-tako ali pa še bolj kriva, ni smela ničesar očitati. Izvršilec atentata je bi] iismrčen, nekateri njegovi sokrivci aretirani, nekaj jih je pa še v Italiji, kjer se čutijo povsem varne. V Jugoslaviji je prišel na krmilo Jcftič, ki se precej razlikuje <*1 svojih prednikov. Korošca in Mačka je izpu-Mil iz zapora iter s tem zlil nekoliko olja na razburkano ea; se f godnim, »uje , . . . . runu otrok v zneskih oa Slovanka", ki igra eno glavnih vlog v mar-seillsskem atentatu, bivša Pa-veličeva tajnica in njegova špijonka. Rojena je v Karlov-cu ter se piše Horvat. Poročila se je z Jurijem Absatzom, ki je baiivski uradnik v Karlov-cu. Pred desetimi leti se je izselil v Ameriko in ona mu je sledila v Chicago. Nedavno se je vrnila in bivala naprvo na Reki, pozneje pa v Opatiji. Po sestanku s Pa vel i čem je brez sledu izginila. Njen mož je velik nasprotnik Jugoslavije in v službi Italijanov. 11a teden za enega otroka, do $15 za šest ali več otrok; ako ni ne vdove, ne otrok, se odškodnina izplačuje odvisnim staršem, ali ne več kot $5 na teden, ali pa odvisnim bratom in sestram. Delodajalec oziroma zavarovalna družba mora tudi plačati pogrebne stroške, ali ne več kot $150. Odškodnina se izločuje do-tičnemu konzulu, ako odvisni sorodniki živijo v inozemstvu, v svrho dostavitve upravičencem. Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v stari kraj aH dobiti koga od tam, je potrebnof da te poučen v vseh stvareh. Vsled naše dolgoletne skušnje Vam eamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato se taupno obrnite na nas za vsa pojasnil«. Mi preskrbimo vse, bodiii prošnje ea povratna dovoljenja, potne liste, vieeje in sploh vse, kar je ea potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, ea najmanjše stroške. , Nedriavtjani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi is Washingtona povratna dovoljenje, BE-EN-TBT PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj ea breeplaSna navodila in eaaotavlja-mo Vam, da boste poceni in udobno potoval. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 West 16th Street ' New York, N Y. Odškodnina za delno onespo-sobljenost (partial disability). Ako nezgoda povzroča delno onesposobi jenost, mora poškodovani delavec dobivati 65% od razločka med tem, kar pripetila, ali pa potom registriranega pisma, v katerem naj se navede ime delavca, kje in kdaj se je poškodoval in značaj poškodbe. ! 111111 It I III llill III HI I K^/A^KilllillliiJlJJliill^ ^ ^ KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE za leto 1935 so dospele. — Onim, ki so jih naročili so bile poslane po pošti. — "Glas X a roda" jih una v zalogi ter prodaja d Knjige za $1.50 KNJIGE SO SLEDEČE: — 1. Pratika 2. Skozi Sibirijo {Martin M ne) 3. Dejanje (Vladimir Levstik) 4. Solnčne pege (Vinko Bi t ene) KNJIGARNA GLAS NARODA 216 West 18th Street New York Citv sin samo dobro pretresel, ženske so pa dobile precejšnje telesne poškodbe. Mary Milavec se sedaj nahaja na svojem domu, Bizjakova je pa še v bolnici. — Jos. Habjan v North Chicago je imel tri nesreče s svojim starim avtom v dvajsetih minutah. Prvič je trčil z drugim avtom,v Waukeganu in ko se je skušal umakniti 11a stran ulice, je priletel drugi avto in izvršil to delo namesto njega. Deset minut kasneje se je zaletel v njegov avto tretji avtomobil in ga docela razbil. Sreča pa je bila, ria pri vseh treli kolizijali ni bil nihče pobit. — 10. januarja je v gosti imegli imel John Turk v Milwaukee avtomobilsko nezgodo, v kateri je dobil težje po- DENARNE P0ŠILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V JUGOSLAVIJO Z» $2.8« .......... Din. 1M $ 5.35 .......... Din. 2M 9 7.59 .......... Din. 3— $12.— ............... Din 500 $24.— ......... Din. 1000 $47.50 ......... Din. 2000 V ITALIJO Za $ 9.35 ....................Lir 100 S1&26 --------------------------------------Lir 200 $44.M ................Ur 500 $88£0 ....................Lir 1*09 $178.— ....................Lir 2000 $263.— ............................Lir 3000 KER 8E CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE 8PREMEMBI GORI ALI DOLI Sa izplačilo Tei}lb tneakor kot zgoraj navedeno, bodici ▼ dinarjih ali lirah dovoljujemo še bolje pogoje. izplačila v ambri&kih dolarjih zrn iz^teSlo $ 5.— morate podati..........$ 6.75 $15.— - " .......... $18.— $20.— - - ..... ..... $21— " • * • • • • (41*28 £50_ n »t hi n Prejemnik dobi r starem kraja izplačilo ▼ dolarjih. Nujna nakaiila in rlujam« po Cable Letter xa SLOVENIC PUBLISHING COMPXNY "Glaa N.rod." n« mn iMh Mor new ten. n. y. GLAS NARODA" zopet pošiljamo v domovino. Kdor ga hoče naročiti za tvoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo lista ne po-šil jamo. ško< 11 »o 41 letni Ilarrv Constan-tine, eden izmed dobrih .Johnovih znancev. Ko je zvečer na vogalu pred .svojim poslopjem zavil proti domu, da zapelje avto v garažo, je v tem um. nientn hotel prekoračiti ulico (Vmstantine in v megli zašel naravnost v Turkov avtomobil. .John je ponesrečencu takoj poln«d in ga odnesel v svo-je prostore, odkoder j«- poklical policijo in ambulaneo, da je ponesrečenca odpeljala v Noldiers 11 nine bolnico. Ponesrečeni j<* namreč doslužen vojak in živi v imenovanem vojaškem zavetišču, po opisu oko 1 išči 11, katere j.- potrdil tudi ponesrečenec sani. je policija oprostila Turka vsake krivde. ( onstantine. ki je rodom (trk. ima zlomljeno desno roko in je dobil tudi resne notranje poškodbe. Zdravniki pravijo, da je njegovo življenje v nevarnosti. KONEC PARLAMENTOV Milan, Italija, IS. januarja. Ministsrki predsednik Benito Mussolini, ki je v Italiji postavil korporativno državo, je rekel, da bo v Združenih državah kmalu konec parlamentarne vlade. PREDNO SE PODAM na obisk v domovino, pozdravljam vse prijatelje in znance v Greensboro, Pa., posebno pa moje sinove in hčere ter prijatelje Matevža Korošcai in Andreja Zalarja. Hvaila mojim odjemalcem, ki so mi priredili tatko lepo odhodnico. V treh mesecih nasvidenje.! Potniški oddelek k'(ilaisai Xa-rodai'" vsem roja kotu naijtople-je priporočam. Frank Zalar. VABILO k PROSVETNEGA WDT TTFl" DRUŠTVA........ DJLEil/ V NEDELJO, DNE 27, JANUARJA ^ («18 POL-ŠESTIH POPOLDNE) na 62 ST. MARK'S PLACE, NEW YORK CITV 1. Blejskemu jezeru, (Ig. Hladnik) 2. Naša zvezda, (Ant. Medved) . . 3 Bled" Bled" KINO-SLIKE iz Domžal bodo predstavile življenje onih newyorskih rojakov, ki so se vrnili v domovino, predvsem v Domžale in okolico. 4. IGRA. KRIŽARSKA VOJSKA ali PROTI-2ENSKO DRUŠTVO PO IGRI PROSTA ZABAVA in PLES : Z VSEMI DOBROTAMI BO DOBRO PRESKRBLJENO :: Vstopnina 40 centov Za obilno udeležbo se priporoča — "Bled" LINDBERGH IN HAUPT-MANN. SmIi'iii ali osem let je toira, ko s<- ji* z letališea pri Xe\\ Vorku dvignil z letalom v zrak minil postili letalec. S selmj je imel poleg velike zaloge gazo-lina par seinlvirev, kvart raja in nekaj eokolade. ("asopisi so t«i «logodek l»o-r pristal v Parizu. S tem je postavil v razvoju letalstva nov mejnik, in zgodovina mu l>o določila prostor poleg Kolumba in drugih slavnih mož. Par let pozneje .«< j,, poročil, in žena mu je rodila otroka. Ko je bil otrok star dve leti, ga je neke noči zmanjkalo, poleg postelje so pa st n risi našli poziv, naj plačajo odkupnino, ce ga hočejo dobiti nazaj. Lirihergh je plačal dozdevnemu zastopniku odvajaleev petdeset tisoč dolarjev, otroka pa ni dobil živega nazaj. Nekaj mesecev kasneje so našli njegovo strohnelo trupclce napo! zakopano v bližini Lind-1 »e rgl i o vega doma. Oblasti so bile noč in dan na delu ter so lanske jeseni aretirale v Bronxu nepostavno priseljenega nemškega carpenterja Bruno Kicharda Ilauplman-na. Xagi'omadilo se je toliko obtežilnih dokazov, da so ga obtožili odvedbe iti umora LiniIberghovega otroka. l*ii Ilaujjlmanim so našli bankovce, s katerimi je bila plačana odkupnina. Izvedenci za pisavo >■» skoro neizpodbitno dokazali, da je pisal Hauptmann izsiljevalna pisma. Lindberghov zastopnik je ]»risegel. da je bil možak, kateremu je izročil odkupnino, I lauptmami. Priče so prisegle, da so videle dan pred od ved bo Naupt-manna v bližini Lin«lberghi»ve-ga doma. T^es, ki je bila iz njega le-stev napravljena, je bil vzet iz skladišča, v katerem je bil Hauptmann zaposlen. Odvajalee je pri odvedbi o-troka padel z lestve, in Ilaupt-mannu so dokazali, da je dan ]io odvedbi šepni. V llauptinannovi garaži so našli za več tisoč dolarjev bankovcev, s katerimi je bila plačana odkupnina. Tn tako in tako dalje in tako dalje. Dokazov toliko, da je čudež, da se ni Hauptmann zrušil pod njimi. A osrčju Xe\v York a je kino, v katrem ne kažejo nobenih ljubezenskih dram in filmov z "divjega" Zapada, pač pa samo dnevne dogodke. Gledat jih hodijo resni ljudje, kajti lia platnu ni nobenega cenenega humorja, nobenega poljubova-nja iiii nobenih zapeljivih ženskih nožic. Kino je od poldne do polnoči poln, posebno sedaj, ko kažejo prizore iz sodne dvorane v Flemington, N. J. Ko pokažejo na platnu Lindbergh a in njegovo ženo, se v kinu (nihče ne zgane. Ko pa pokažejo ITauptman-na, začno gledalci navdušeno ploskati in mu nazdravljati: —■ Hurray Hauptmann! To bi bila hvaležna snov za dušeslovca. Ali je povprečna javnost ponorela ali se je pa zdegenerira-la do skrajnosti? KRATKA DNEVNA ZGODBA rr-r-«*.-wrr ■ 'W -■■- yy^f T . • »i^*?. 7*7/77/ KHISTEKATU: Dvajset let po veliki vojni. Novi roeinu, kar godi mladosti. Toda nekega dne j«* stopil i pred njo vsa groza vojne v strašni javnosti. Nekega večera, ko so j«* izpreliajala na pomolu, segajoč«-m daleč v morje, uri je srečala, vojnega -okr-njenea. — Najprej je videla h ozko glavo > plavimi, gladk) počesanimi In-mi, spodaj dve jasni oči, zroči čudno tuje v svet. In potem je zagledala tisti strašna--usta —--- To niso bila več usta. To j:* bila samo razeefrana cunja nekdanjih ust, zijajoča odpr lina, v njej zobje le do poln vi -ee pokriti. Vojno znamenje, rs-pomin — — Tu je, Kegina, j .'oglej! Tu je znamenje, vžga-liii v človeško obličje! Nolo kasneje se je ovedela. da je še| vojni okvarjene«- po-časi ol» palici, ob strani suliot-ne, >t a rej še žene, ki ga je vodila. <»otovo njegova mati. I'o-le j ga je srečavala vsak dan. Skušala je pred tem strašnim pogledom ubežati, v resnici pa ga je iskala, bil je \\i-njo liei/hrisno zapisan. Potem se je zgodilo nekega dopoldneva, da je morala v dvorani zdraviliškega doma stopili poleg njega. Ko ga j • oklevajo opazovala in tehtala. se je iznenada obrnil proti njej z vsem obličjem. Znova se je zgrozila pred temi strašnimi usti, ki jih je krogla raztrgala čez sredo, in pretesen a zajecljaln: "Ali je bilo zelo hudo!" Menda se je hotel pač nasmehi jati. Kegini je bilo dotlej neznano, da je kaj takega na svetu: da se kdo ne bi mogel smejati. To je zda i prvič doživela. "< Mpustite," je mukoma de- RAZSTRGANA USTA jala, "nimam pravice vprašati." Tiho je zmajal z glavo, kakor da bi prezrl njene zadnjo besede, in se rahlo pokloni5: "Ludovik Kenker." Ni bilo slučajno, da sta se vsak dan srečala na sprehodu in šla skupaj. Renker ni nikoli govoril o vojni. Regina je pač vedela, zakaj ne. Saj o tistem, kar nas j«' pretreslo -kvarjenca, in eden izmed njih j«' pripomnil, da je Regina nespametna, ker toliko z njim občuje. Regina je pozorno pro-motrila fanta, ki je to rekel. Imel je vesele rjave oči in lepo oblikovana usta. Pomislila je na Renkerja. In naenkrat se je vzpelo v njej, da bi s pestjo u-darila v gladki in čedni obraz mladega človeka. Hitro jo vstala, plačala svojo kavo z drhtečimi rokami in brez besede in slovesa odšla. Družba j" v zadregi molče obsedela. Odkar je Regina občevala z Ren-kerjem, je začela čutiti v ljudeh bistveno in odprla se ji je praznota marsikaterega obraza. Tudi sama sebi -e je zdela dostikrat puhla in prazna, in se sramovala svojih slabosti in plitvosti dotedanjega življenja, ki so se ji zdele preje tako važne. Sla je v park, kjer so šumela visoka drevesa. Vedela je, da bo tu našla Renkerja. Sedel je na klopi in z rokami oklepal palico. Zapazil je Regino šele, ko je stala pred njim. Sedla je poleg njega. Bila sta prvič sama. Nista govorila. In Regina se je zelo bala misliti na to, kar je zdaj moralo priti. Saj se je usmerila k njemu.---- Poljubila sta se. Kilo ji je, kakor da bi se nagibala nad bojišča in poljubljala brazgotini', ki jih je tamkaj zapustil i vojna lil so se zmerom pekle in drgetale v tihi bolečini. V njej je bilo zelo veliko in težko čuvstvo. In poleni je vroče pro-pljiisiiilo njeno notranjost, kar se jo drugače komaj dotaknilo površine njene duše. Odprla j" oči. Videla je bledo čelo in za -prte veke in razbrala, da so se čelo in veke smehljale. In bilo je veliko sreče v bolečini. Potem je dvignila obraz in Renker jo je prijel za obe ro ki in jih držal v svoji. A re kol ni nič, čeprav je čakala, da bi govoril, kajti strah jo je bilo teže tega molka. Njene počitnice so bile sko-roda pri kraju. Zadnje dni j'' prebila samo Še z Renkerjoin. <»-tali prijatelji so ji postali povsem tuji in daljni. Renker je bil zdaj pogosto zgovoren. Veliko je pripovedoval o svojem delu in včasih se je smejal z vekami in čelom. Bil je odvetnik v nekem večjem mestu. Pokazal je Rogini slik*:* svoje hiše, ki jih je okleva je o gledovala, a ni vedela, kaj bi z njimi. Ni razumela, kaj hoče od nje. Vendar ga je vedno pazuo poslušala. Kilo je zadnji večer pred Regininim odhodom. Sedela sta na koncu pomola, z morja je vel rahel veter. Tedaj jo je zasnubil. I maknila je svojo roko iz njegove. Prišlo je nepričakovano. Nikoli ni razmišljala o tem. Kilo jo zelo lepo in zelo bolestno. A potom se jo ven- PAIN-EXPELLER • ».» b| V ^ hI M Zope£ vse bolečine mišic zahtevajte svetovnoslavni ANCHOR PAIN -EXPELLER Pain-Expe'ler vedno prežene bolečine SLOV ENSKO-AMERIK ANSKI ZA LETO 1935 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNO ZA VSAKEGA 50 CENTOV Naročite ga danes. j Slovenic Publishing Company 216 We»t 18th Street New York, N. Y. 5S BLAZNIKOVE Pratike za leto 1935 Cena s poštnino vred. "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. DVE SIROTI Spisal A. D. ENNERY darle vodilo zdelo ob sebi nmljivo. kakor il;i bo z njenim odhodom vso pri kraju. Ali ni šlo vse lopo in -o bolestno mimo njo in potom se vrne do- lr.ov in bo zopet s:ima .'--- Ozrla se j«* po morju — temna površina. In potom v Ren-kerjov obraz z ostrim, krepko rsloeeiiiin nosom in raztrganimi n-ti | •( >41 njim. Tini j palico je videla, ki jo ležala na klo- -jr>;) i i — Pozneje, — je dejal poročnik... Ne smo-' mo izgubljati dragocenega easa... Na fire j moramo... Kaj no vidiš, da tudi naš drugi konj ne moro več naprej... Co so bomo še dolgo obirali tu, pojde za svojim tovarišem... Kakor bi bil poročnik slutil, kaj so bo zgodilo, so je konj naenkrat ustavil, ne da bi so mogel še ganiti, in začel se jo tresti, a noge so si' mu krčevito napele. Zadela ga je enaka usoda kakor prvega konja. Bila je prav tako smrtna borba, kakor pri poročnikoveni konju, prodno jo poginil. Indijanec jo dviui.il roko nad glavo in se divjo zarezal. — Glej, to jo odgovor Velikega duha! — je vzkliknil in pokazal na ubogo žival. Marjana je probledola in zadrliteia po vsem telesu. Kar ni prišlo poročniku na misel, to j" naenkrat navdalo njo s strahom. Smrt obeh konj ni bila naravna. Indijančev nasmeh, njegovo zmagovito rezanje ob pogle-i du na pogiuu zapisanega drugega konja jo po- jj.-no, i In se no smo umakniti. '< »stanem.je rekla počasi ii: odločno. Pretreslo ga jo, kajti ničesar več ni bil pričakoval. Ko se je ozrl vanjo, je videl, da ji teko po licih solze. A sama ni vedela, da joče in s" mu je -molil jala. i prniota n r { kupi le ■ ZA VRATA proif ujm; Poročnik .:» o-Toda \ ii;;>l •« grlu. k; n. i ga j-in ž<• ga je neki i Izpilili ' i' ga bila l>a- -i loko na ramo,. .. liočom, slišiš, hočem, da koiičn pridemo iz tega prokletoga pragozda. Pod u«> ln-nim pogojem nočem prenočiti tu.. . — Veliki duh... je začel Indijanec. Toda poročnik je srdito zakričal: — Kaj me briga tvoj bedasti Veliki «1 n i i! Kaj -i mislil, da verujem v bitje, živeče v tvoji domišljiji ! Ni mogel več krotiti svoje jezo. nastavil je Indijancu oba revolverja na prsa in nadaljeval : — Zdaj veš, kaj mislim o tvojem Velikem duhu. No torej! Zadnjič ti pravim, naprej in vodi naju iz tega vražjega pragozda! Konj nimamo več, preskrbeti moraš druge: pripravljen sem plačati jih dobro... Toda vedi dobro, da hočem priti iz tega pragozda prej, prodno nastane noč... Nikdar no upaj, da so bom dal pregovoriti... Poznam Indijance in vem, da nikoli ne zgrešite poti, da ste najspretnejši ill naj-poguinnejši vodniki.. . Zato ne morem sprejeti nobene bajke o tajni sili, ki te je speljala na krivo pot in ti brani najti pravo pot v tem pragozdu, čeprav si že često hodil po njem. Ubogaj me torej brez obotavljanja.. . — Kaj pa če Pa pav ne bo hotel odpovedati Velikemu duhu pokorščine? — je vprašal Indijanec s svojim večnim smehljajem. — V tem primeru pošlje tale samokres Pa- je odgo- podila tudi Aranvia ki jo je voril poročnik, pa pretepel, kar je t loka zal a s! Marjana je poslušala in kolebala med dvema J i oko, iieznana -i!:. • \ je dejal Indijancu in mu polo/.d j ,M,ča-i dvigala proti kroni Ti si i hip se :e Marjana <»irnii:i *m obupa se ji j«- i/.vil i/, ju-. Hotela je pri-koriti na potiio«- |.i polog njega. Postalo ji J'^trjevalo misel, ki ji je nenadoma šinila v glavo. Indijance je bil z nekim neznanim sredstvom i ubil oba konja, da bi oropal popotnika zadnj« opore in da bi bila Še bolj odvisna «»d njega. In bilo je jasno, da Indijancu lie diši samo! poročnikov denar, ki bi -e z njim -ploh ne za ! ,, , ...... -»i t icHkejsi, kakor s; «I o volj 11. Marjana je z grozo opazila, da -tnv. i Indijance poročniku in nji po življenju. i . ---| I>ila jo prepričana, da ju bo vodil še do mra CE STOPITA FANT IN DEKLE počitku, pa izpolni svoj peklenski načrt. i S Marjana je hotela povedati možu, kakšno mi - j . *li ji roje po glavi. Le plaho se je na-loiiila u; __; njegovo ramo. Pred sodiščem v Budimpešti j Poročnika je izguba drugega konja -iliio po j sta se zagovarjala tedni urad-1 trla. S tem jo bilo pokopano njegovo upanj«.{ nik Aranvi in hišnica Beneko-1 tla pridejo i/, pragozda brez novo nezgodo. vieseva zaradi razžaljenja ča-i ____ sti In telesne poškodbe. Aranvi' je pred sodiščem trdil, da ga je hišnica hudo razžaltla in mu prizadejala težje telesne poškodbe. Nekega dne, ko je šel mirno po cesti, j-- slučajno srečal svojo znanko Viljemino Szekerovo in skupaj sta nadaljevala pot. Ko sta prišla mimo vrat neke lii-e v Andrassvjevi ulici, je Viljeniina naenkrat kliknila: "Križ božji, kako morete hoditi po mostu, ko imate ves obraz namazan z barvo!" Brž sta stopila v vežo bližnjo hiše, kjer je začelo dekle fantu brisati obraz. Kar je prihrumela hišnica Beneko-viesova in videč, kako si dekle pomaga z jezikom, da bi spravilo fantu barvo z obraza, j«1 začela oba grdo zmerjati, končno ju je pa zapodila iz veže. Mislila jo pač, da se poljubljata. Med ruvanjem je Aranvia ugriznil še pes, ki se je bil priklatil od nekod. Hišnica je pa izpovedala drugače. Za vrata njene hiše ne prihajajo vsak dan samo zaljubljeni parčki, da se za njimi objemajo in poijubujejo, temveč tudi psi in to ji dela še večje preglavice. Ker ji je pa gospodar naročil, naj pazi, da j se to ne bo več dogajalo, je za- .P«™ ™ njegovim Velikim duhom, Toda pragozd je fiiolčal in samo odmev se je izgubljal med košatimi kronami drevo? — Pa pav! — je zaklioal poročnik znova. % To pot se je obema zdelo, da so jo začulo iz goščavo hohctanjc. Toda zaman sta se ozirala na vse strani..'. Indijanca ni bilo nikjer. Tišina, mučna tišina jo vladala v pragozdu. Poročnik in Marjana sta obstala in >e stis jil-i drug k drugemu, no da bi si upala naprej, boječ se, da bi ju Indijanec nenadoma ne napadel. Dokler sta ga videla pred seboj, sta se zanašala na svojo neustrašeno*;t in na svoje orožje. Toda zdaj, ko je bil izdajalski vodnik izginil, sta se bala nepričakovanega, zahrbtnega napada. V očigled pretečo nevarnosti je Marjana zopet našla ves svoj pogum. — Naprej!... je dejala svojemu možu. — Poskusiti morava priti iz pragozda. Tam zunaj bova pa premislila, kaj storiti... Pojdi! Toda kmalu je zašla v goščavo, k jer so jo veje opletalo ob obrazu in trnje jo je zbadalo od vseh strani. Poročnik je molče stopil za njo, no.-eč težko torbo, ki mu je l»ila zdaj mučno breme. Dolgo -e ni nič zgodilo. Potoni -o j.* pa našima popotnikoma zazdelo, da p'staja gozd in hotel vrni jo-.-a. ! . M : upanje, da trato, kjer -o «:a -•» 1u taborili zamrl -t i-nih1 K 1 •K« i :ie\iiina ro podrl na Ha. >.: -e i rijei /a grlo. ki mu 1'iia /..' ias-a. 1 u nevidna ■ It. • » t e i o ill ga Og. ičiiega dreves:'.. Krik groze sledovi po hrbtu. Po zaslišanju obeh strank je izreklo sodišče oprostilno razsodbo, toda obe stranki sta se pritožili. DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovenskc Berilo HNGLISH SLOVENE BEADED STANE SAMO $2 Naročit* ga prt — KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 216 WEST 18th STBBE? občutkoma: med občutkom ponosa nad energijo sVojega moža in med oln-utkom strahu, ki jo je obhajal pri misli, kaj neki bi se zgodilo, če bi ostala v pragozdu brez vodnika. j Kmalu se je pa njen strah polegel, kajti kazalo je, da bo Indijanec ubogal poročnika. Indijanec je res stopil nekaj korakov naprej, kakor bi razmišljal, kam naj krene. Potem se je pa vrnil k popotnikoma, rekoč: — Papav bo storil vse, kar je v njegovi moči; ne da bi se bal revolverja, temveč zato, ker hoče izpolniti dano obljubo. — Tvoja dolžnost je samo najti pravo pot in preskrbeti nama konja. — Dobro! — je odgovoril Papav, In tako so znova krenili na pot. Toda poročnik je od tistega trenutka strogo pazil na Indijanca in na vsak šum v pragozdu. Počasi so se prerivali skozi grmovje naprej. Kar .je Indijanec naenkrat izginil popotnikoma izpred oči, ne da bi mogla slutiti, kaj se je zgodilo. — Papay! — je zaklical poročnik. lif-recnelllU možu, pa jo j.- prikovalo k tlom ii-je hehcta-lije, ki ga je slišala že prej. To pot je zagledala tistega, ki -e je hohetal, in vsa kri ji jo za-ta In v žilah. Bil je Indijanec, njun vodnik. Stal je med vejami mogočnega debla starega drevc-a in baš je privezoval nesrečnega poročnika k drevesu. Bilo je prepozno misliti na pomoč. Ko se mu je bila zadrgnila zaiijka okrog vratu, je poročnik izpustil pištolo iz ene roke in popotno torbo iz druge. Prestrašena Marjana jo padla na kolena, ne da bi prosila Indijanca, naj se usmili poročnika, kajti vedela je. da bi bile njene prošnje zaman; ne, hotela je prositi Previdnost, naj ji ]>omaga rešiti nesrečnega moža... Tisti hip s«' je ustavil Mar janin pogled na revolverju v travi. Naglo se je sklonila in ga pobrala. Pomerila je na Indijanca in zaklicala: — Izpusti ga. lopov!... Naš bog, pravični bog noče, ne dovoli, da bi dovršil izdajstvo, zasnovano za najinim hrbtom. Posti svojo žrtev. Vrni mi moža, izdajalec, ali ga pa osvobodim sama in te ustrelim kot psa !... In M arjana jo merila na Indijanca, ki je nemoteno. mirno in smeje sedel na drevesu. — Ubogaj! — je zakričala nanj pogumna žena, pripravljena izpolniti svojo grožnjo. (Dalje prihodnjič.) Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev* Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne. Knjigarna "Glas Naroda" -.K SAMOSTANSKII OVFP O (ROMAN IZ 14. STOLETJA). JLiVr f -Li\j ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL I. H. (i NAZNANILO in ZAHVALA Sonxlnikoni. sainiMfin in i»rijutt»lj«*m iinziuiiijaiii žalostu.i vest. r<>£ — Ali znaš streljati? — Na sto korakov* že zadenem drevo! — naglo pride skozi Waltijeve ustmce. ' — Dobro! Pusti fratra spati! Ti pa pojdi, kadar se zdani in prevzemi stražo. — Po kateri poti naj grem? — Tja gori proti križevi višavi, nato gori skozi gozd do skal ter vedno dalje ob skalnatih stenah. Toda pazi na pla-J zove ter ne skoči proti dolini, kadar jih slišiš nad seboj ropo-| tati, temveč, se stisni k steni! In če vidiš kakega kozoroga ali' pa čredo gamsov, tedaj mi divjačine ne plaši! Slišiš? In če1 koga srečaš, ki tukaj nima ničesar opraviti, potem pokaži, da ! si pravi fant ter ga pokliči! To je samostanska zemlja, ki jo I stražiš! AValti prikima; obraz mu žari in tesnejše se oklenejo njegove roke tulna. — Sedaj pa z Bogom! In pozdravi fratra Severina! Zunaj je še ležala tema s svojim viharjem in s svojimi zvezdami. Z velikimi koraki stopa Hajmo čez robato kanieni-to polje po lovski stezi, ki je vodila v dolino. Čez eno uro pride do šumečega gozda. Skozi temo, ki ga je obdajala med drevjem, stopa tako varno, kot bi bil svetel dan. Pogosto zasliši ropot bežeče divjačine. Pot se razdeli; ena steza vodi nad poraščenimi skalami strmo navzdol proti jezeru, druga pa počez skozi gozd, po o- j vinku mimo pastirskih koč in zatem po dolgih ovinkih ob jezerski vasi v samostansko dolino. Ali bi šel mimo pastirskih koč * Hajmo čuti, kako ga vleče in vleče. Rad bi vedel, ako je Gitli vihamo noč tudi varno prestala. Da se odtegne skušnjavi, se mora spominjati na vzrok, ki ga je danes klical v samostan. S podvojeno naglico sledi vedno strmejši stezi. Zvezde so obledele, vedno svetlejše postaja nebo in nad vrhovi gora se zbudi jutranja zarja. Rožnat sijaj napolni širno skalnato kotlino, v čije globini se maje jezero z belimi vdovi. Ko Hajmo dospe do strmega brega, je tam nad jezerom, v soteski sv. Jerneja, zvonilo k jutranjemu blagoslovu. Nato pa porine čoln, ki je ležal med dračjem na bregu, v vodo, skoči z naglim korakom vanj in prime za veslo. Sicer je imela burja med visokimi skalnatimi stenami le polovično* moč, toda Hajmo je moral porabiti vso svojo moč, da je pri pogostih vrtincih vetrn obdržal čoln v ravni smeri. Bil je že poln dan, ko blizu vasi v zalivu, ki je bil varen pred viharjem zopet potegne čoln na suho. Meti šumečimi smrekami gre po zložni gozdni poti. Začuden zavstavi korak. Na majhni, z mahom pokriti skali, sedi pred njim menili. Pred nogami mu leže mreže in ribiške vrvi. Komolce ima o-prte ob kolena, obraz pa si podpira z rokami. Bela kapuca je zlezla nazaj in je odkrivala plemenito oblikovano glavo s kratko ostriženimi, črnimi lasmi; gosto in dolgo se vleče črna bra- j vendar pa so obe ženski rešili da pod rokami doli do prsi. i —-i— - Pri Hajmotu se zbudi spomin. Ta menih pred njim je bil jjač oni "črni", o katerem je govoril Walti, novi "pater ribič", ki so ga poslali iz Pasave in o katerem je f rater Severin pripovedoval, da po cele dneve molče in sam hodi po zasneženem samostanskem vrtu kot strah. Za korak stopi Hajmo bližje, njegov podkovani čevelj se zadene v kamenito ploščo in tedaj dvigne menih glavo. Ta ponosna, plemenita postava bi mnogo bolj spadala v oklep kot pa v meniško haljo; obraz pa? katerega je obrobijevala črna brada, je bil bled kot sneg; tuga in dušna bolečina je poostrila poteze ter zarezala globoke brazde v belo čelo; ustnice mu zateza bolest, in globoko vdrte oči gore kot ogenj — to so bile oči, ki že dolgo niso poznale blagodejnih solza. Hajmota gane v srce, ko vitli tega duhovna; zmeden sname kapo in zajeclja: — Velečastiti oče! Kaj vam manjka? Ali ste bolni! Menih pa se molče obrne, dvigne mreže in ribiške vrvi na ramo in hoče iti. Iljamo mu zastavi pot. — Prosim vas, govorite saj eno besedo zmenoj! Mogočef vam morem kaj dobrega storiti. Povejte mi, kaj vas teži? — Življenje! — se izvije iz menihovih ustnic, kot bi te besede govoril sam za sebe, ne pa da bi bile odgovor na lovčevo prisrčno vprašanje. Nato skloni glavo — bil je pozdrav in obenem odpor — ter gre proti stezi, ki je vodila z gore doli proti vasi. — Začuden gleda Hajmo za njim; tedaj pa dvigne glavo in posluša; zveneč glas sliši z višjega kraja steze skozi gozd. Hajmo spozna glas in vroče mu šine kri v lica Sedaj pa že vidi med drevjem blesteti rdeče krilce. Bila je Gitli, ki je pela. Kot škrjančeva pesem se dvigne Gfitlin glas nad vihar in votlo šumenje gozda. In ko odpoje zadnjo kitico, opazi Hajmo, kako Gitli na ozki stezi prestrašena obstai.e ter plaho gleda patra ribiča. Menih pa s prestrašenim obrazom in začudenimi očmi, kot bi mu deklica ne bila ljubka podoba življenja, j temveč pošast, ki 9e je dvignila iz najtemnejšega naročja zem- j lje. Kolena se mu hočejo zlomiti, mreža in vrvi pa mu pade-! jo iz rok, opotekajoč lovi oporo in iz tresočih se ustnic pride hripav glas: • — Kdo si? — Gitli, — jeclja dekletce s pojemajočim glasom. — Kdo je tvoj oče? — Moj oče je mrtev in tudi moja mati. Stanujem pri svojem bratu, ime mu je Wolfrat in je solar v samostanski hiši. To je Gitli boječe izjecljala, kot jeclja otrok litanije v Šoli, kadar kaplan vihti leskovko. Sedaj pa stopi Gitli molče ter pritiska košarico s sneženkami na mlade nedri: podoba, tako lepa, da Hajmo začuti, da mu srce pri tem pogledu hoče skočiti iz prsi. Pesti se mu stiskajo in bilo mu je, kot bi morala skočiti na zahrbtnega tolovaja in mu zakričati: — Kaj hočeš otroka? Pusti ga v miru! Ali pa imaš opraviti z menoj! (Dalje -prihodnjič.} JOHN KARZISNIK 1 "mrl je dur imveuibra 1!>:54. Pokojtan j«' 1 1 -4. tioviMubra jm> katoliškem obredu ^ N'ew Philadelphia. Ohio. Pokojni, unij ljubi sopro;:. se .)•• iMinesreeil v premrvjrorovu dne 14. februarja 1!»JS. Zlomilo mu je lirltot in o«] tistejia <~asa ni bi! ve -zdrav. Toliko je okreval, da je hodil malo okro^ ob paliei. Kojen je bil dne 1. septembra u»ta 1S71 na Trati pri Skofji I.oki. na Gorenjskem. I »oživel je tn; let. 'J meseea in dni. ko mu j.- neizprosna smrt pretrjrala nil življenja. V Ameriki j«- bival let in |K»prej je bil 4 leta na Nemškem kot premolar. Tukaj zapuš«~-a ..iin žrno svslro .Minit- i Uueje v Pinefork. Ohio. H neeakov: Frank Omeji- v Kast Palestine, i >.. Viktor v Sab in. Ohio. Tony. Karol. Sieve Kdy. Kudy. John m Joseph v Pinefork, Ohio; in neeakinjo Kila Koren v Pinefork, o. Li-pa hvala vsem. kateri sle spremili mojega nikoli in«ahijen* -jra soproga na pnkopa!iš.V. Poselma hvala .Mrs. Ivani Omeje i/. Kasj Palestine, o., ki nam je veliko p..magahi in >1 re-a d., zadnjern Tr • ulitka mojemu preljubemu soprogu. Stokratna hvala za njeno velik i delo in trud. Tebi preljuhljeui soprog, želim, da v miru p.H-ivaš. dokler -e u • vidimo tam gori ]i:id zvez.l.uni. Naj Ti bo rahla ameri^ka'grmla. ZalujtKu soproga : Mrs. JENK KARZISNIK It. F. I>. Xew Philadelphia, ohi... sestro priklicala neka pobre-ška vedeževalka pri Ptuju, ko jima je brala iz nekih "poganskih bukev", ki so se izkazale j kot navaden latinsko sloven-jski slovar Drevenškovi pa ko-, koške niso zaradi tega prav ; nič bol jše nesle, pa tudi krave ne dajale več mleka, zato je šla sjK't v Maribor in prosila Vo-glarjevo. naj ji da neke "močnejše" bukvi-. Zanimivo je bilo zasliševa-| nje obtožene Voglarjeve pred | sodnim svetnikom tir. Tomba-| kom. V zeleni obleki in z belo j čepico na glavi je stopila pred i sodnika, ki je nved« ' zsisliševa- i • n.je: — Kaj j" vaš oče— Fija-: ker v Mariboru. Kako se preživljate?— Ribat hodim po ! hišah. — Kam ste hodili v šolo.' — Y učiteljišče v Maribo-j ni. Sest mesecev sem pohajala učiteljišče, potem ]»a selil šolo j zapustila. — Se čutite kriva? |— Nikakor. X<- l.~> let se pre-; živi jam s poštenim del« m. — Zakaj lie poravnati' Drevenškovi in Koginovi Škode.' — Saj bom vse vrnila, ko pa ne vem. kje sla li ženski. — Ali vam ni znano, metrov p«.d njim. Začel okrog Kamnika. j j,. streljati z nava.mo pištolo Poročali smo že, da je pred za Napadalec jt> bil Silvestroveni večerom neznan P^-Pi^an, da ima revolver in moški napadel žensko, ki je'v stra,lu pobegnil nazaj v J ji osebi ste dali ? Zato se boste šla po samotni poti ob Bistrici j in ji iztrgal iz rok torbico z' 2(M> Din gotovine. Zdaj so zna-i Sibila in njene č«j-ovnije. ni trije podobni primeri, ki l .ianuar.ia se je vršila raz-vsi kažejo. da gre za isto ose- i »\ra.ya ljroti mariborski "Šen-bo. Za zidom smodnišnice je! 1.,illi^^tni Mariji Voglar-bila napadena neka ženska, ki »<,vi 1Z Metelkove ulice, ki je seje vračala v Stranje. Nežna- j "tožena, v poletju VXY.) | si jo je nec se ji je pridružil in se naj- dov(/ oleg stoječi hlev. Xa obeh stavbah je zgorela streha, dalje nekaj krme, orodja, živino so pa rešili. Seveda jo obojno poslopje zaradi gašenja kolikor toliko poškodovano. Izvlekli so na plan slamoreznico in drugod o-rodje ter nekaj slame. Ske-tlenj je poškodovan le deloma. (Jasili so gasilci :z Zabnice. Bitnja, Stražišča in iz Kranja. Skoda je precejšnja. Kako j<* ogenj nastal, še ni dognano. .Te pa že drugi v novem letu. SHIPPING _ NEV/S 25. januarja: Kur"|»ii v Bremen llerengLiriu v Cherbourg 26. januarja: Lafayette v Havre 30. januarja: Manhattan v Havre 2. februarja- ChiLniplain v Havre li. x v Oenr vmpir v Cherbourg 23. februarja: Champlairi v Havre 27. februarja: Manhattan v Havre Ilex v '^erioa l)re- } Koliko st< i 170 dinarjev in živini. Na ta račun je nje Voglarjeve, ko je pričela dobila Voglarjeva od obeh o-j govoriti o tajinstvenem stolu koli 2670 Din v presledkih in j iz lesa z 1*J nogami. Ta stol je razentega še 50 jajčk hi okoli j sestavljen iz 11 raznih lesnih o kg prekajenega mesa in za-jvr-t Ob tem stolu se lahko po- bogovi, ka-Voglarjeva bele. V obtožnici se navaja, ka- govarja človek z ko je Drevenškova iz Pobrežja kor je povedala ]>ri Ptuju iskala pri Voglarje- . pred sodnikom, vi ]iomoči proti "zlim duhovom", ki jih je bila nad njo in Advertise in 'Glas Naroda' Obilo zabave je nudilo seveda tudi zasliševanje Dreven-škove in Roginove. 1'gotovilo se je. da je Voglarjeva ''ares kupila b revi rje v skupnem znesku 1500 in jih dala naprej kot OTVORITEV 74. KONGRESA I -74. kongres, ki ga je pred kratkim sklical predsednik, se bo moral baviti z velevažnimi zadevami, predvsem z zavarovanjem proti nezaposlenosti in starostno pokojnino. Ta GLOBUS kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo. Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemljepisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se mladini. S tem globusom vam je pri Tokah svet vzgoje in zabave. KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN y premeru meri globus 6 inčev. — Visok Je 10 InfieT. MODERN VZOREC KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM CENA S POŠTNINO VRED $2.50 ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA GLAS NARODA", OZIROMA SE NAROCE, GA DOBE ZA — A T 75 SI.' "GLAS NARODA" ALI STE ŽE NAROČILI SLOVENSK0-AM ERIKANSKI KOLEDAR ZA 1935? - STANE 50 CENTOV. - NAROČITE GA ŠE DANES