yf
7T
Ljubljana, četrtek, 1. JuKja 1948
PoStnina plačana v gotovbri
BSEDNIftTVO EN UPRAVA« LJUBLJANA.
KNAFLJEVA ULICA ŠTEV. I TELEFON J5-2J DO ß-U
ROKOPISI SE NE VRAČAJO
IZHAJA VSAK DAN BAZEN PONEDELJKA
Leto IX.. Štev. 155. — Posamezna številka 2 din
laaiBATMl ODDS LB K LJUBLJANA
TELEFON IMS SMS
POSTNI ČEKOVNI BACUN V LJUBLJANI ŠTEV MKtl-I
OGLASI PO CENIKU
MESEČNA NAROČNINA Si DIN
GLASILO
0 B
0 N
T B
S L
B N
B
Kaše delovno ljudstvo izraža zaupanje* CK KP Jugoslavije
in odklanja krivične obtožbe
Organizacija Osvobodilne fronte in osiale množične organizacije, de-lovni kolektivi, delovni ljudje naših mesi in vasi, združeni v OF pod vodstvom Komunistične partije, sprejemajo na številnih množičnih sestankih jiozdravne resolucije Komunistični partiji in. njenemu vodstvu — CK KPJ.
V teh resolucijah poudarjajo popolno zaupanje v Komunistično par-tio in njen Centralni komite ter odklanjajo resolucijo Informbiroja kom-partij kot nepravilno ocenjevanje položaja v Jugoslaviji. Organizacije Fronte in njeni člani poudarjajo, da bodo še bolj strnili svoje vrste v Fror.ii pod vodstvom KP, ki polaga
vso skrb za dvig stehemega člana OF in vodi politiko naše države kljub vsem težavam pravilno in uspešno.
Očitki Komunistični partiji Jugoslavije zadevajo slehernega zvestega pripadnika OF, vse napredne in pa-triotične državljane, ki vidijo v Partiji svojo rešiteljico in vodnico. Zato obljubljamo, da bomo še stopnjevali svoje napore v borbi za izpolnitev petletnega plana in zgraditev socializma, da dokažejo vsemu svetu veličino borbe narodov Jugoslavije ne le v preteklosti, ampak tudi v gra-ditvi socializma in v borbi proti mednarodni reakciji, za zmago miru in ljudske demokracije po vsem svetu.
Centralnemu komiteju Komunistične partije Jugoslavije in tovarišu Titu — Beograd
Delovne množice Ljubljane so globoko presenečene ob resoluciji Informbiroja kompartij, ki vsebuje neopravičene obtožbe in klevete glede stanja v naši Partiji, njenega Centralnega komiteja in glede politike in dela naše
Partije.
Frontovci Ljubljane izražamo ob tej priliki ponovno neomajno zaupa, nje svoji Partiji in Centralnemu komiteju na čelu s tovarišem Titom.
V znak naše ljubezni do Partije, Centralnega komiteja in tov. Tita, zato, da z delom dokažemo našo trdno voljo pospešiti izgradnjo socializing se obvezujemo, da bomo v čast V. kongresu KPJ naše tekmovalne obveze še povečali in
1.	popolnoma dokončali še nadaljnjih 800 m Dolenjske ceste,
2.	izvršili do Kongresa našo celotno letošnjo obveznost na gradnji kanala,
3.	zgradlH do pestrešja dva zadružna doma v Savljah in Sneberjih. Pozdravljamo naš Centralni komite in Vas, dragi tov. Tito, v neomajni
veri v pravilnost naše peti in v zmago resnice, ki je na naši strani.
Ljubljana dne 30. junija 1948.
MESTNI ODBOR OSVOBODILNE FRONTE LJUBLJANA
Centralnemu kumite] u KPJ
S tistim globokim zaupanjfem v Komunistično partijo Jugoslavije in njeno vodstvo, s katerim smo se na njen bojni poziv »Smrt fašizmu — svobodo narodu« dvignili golih rok proii nasilsivu okupatorjev, jih v neenaki, krvavi in neizprosni borbi uničili ter na truplih tisočev in iiso-čev herojev osvobodilne vojne zgradili temelje novi, svobodni Jugoslaviji — gradimo danes na teh temeljih nov red, nov dom. Prav tako z istim neomajnim zaupanjem gledamo danes na bodočnost, prepričani, da je pol, po kaieajt smo krenili in po ka-teri nas varno in neustrašno vodi herojska Komunistična partija Jugo. siavije na čelu z doslednim borcem maršaiom Titom, edino pravilna in od katere za nas, ki ljubimo svojo domovino in delovnega človeka, ni odstopanja niti za korak.
Da pa bo ves svet vedel, da je naše zaupanje in prepričanje v pravilnost naše velike borbe iako trdno, da r.as v tem ne more omajati nobena še tako krivična obsodba ali kleveta in da bo ves svet vedel, da Je ljudstvo Jugoslavije pod vodstvom KPJ sposobno, da samo sebi kuje svojo bodočnost, da ljudstvo Jugoslavije dan za dnem hitreje in jasneje stopa v socializem in da se na tej poti v soializem ne bojimo nobenih žrtev, pa če bi te morale biti še tako velike, obljubljamo člani Osvobo-diine fronte rajonov Center in Vič—
Rakovnik, zbrani na množičnem sestanku dne 30. junija 1948, da bomo v znak neomajnega zaupanja naši Partiji podvojili vse napore za zgraditev socializma v naši domovini in da bomo še čvrsteje strnili svoje vrste ter korakali kakor en mož pod zmagoslavnim praporom naše velike voditeljice in učiteljice Komunistične partije Jugoslavije.
Obvezujemo &e:
1.	da bomo izpolnili in prekoračili že sprejete obveznosti ljudskega posojila;
2.	da bomo s pojačanjem prostovoljnih delovnih akcij zgradili mnogo več, kot pa se glasijo naše obveznosti ter s tem omogočili čimprejšnjo izvršitev Titove petletke;
3.	da se bomo z ideološko in strokovno izobrazbo usposobili za izvrševanje težkih nalog, ki nam jih nalaga borba za ustvaritev socializma.
Izpolnitev vseh naših nalog in obveznosti, ki nam jih nalaga zgraditev naše domovine, bo najjasnejši dokaz, da delovno ljudstvo Jugoslavije ne-omajno zaupa svoji voditeljici Komunistični partiji Jugoslavije in nje. nemu vodstvu z maršalom Titom na čelu ter odločno odklanja vse obtožbe in klevetanja.
Naj živi CK KPJ!
Naj živi naš maršal Tifol
Člani OF rajonov Center in Vič—Rakovnik
Tekmovanje inženirjev in tehnikov v počastitev V. kongresa KPJ
Na množičnem sestanku dne 29. junica t. 1. so 'inženirji in tehniki, včlanjeni v Društvu inženirjev in tehnikov Slovenije sklenili v počastitev V. kongresa KPJ napovedati tekmovanje vsem inženirjem in tehnikom Jugoslavije v naslednjih točkah:
1.	katera republiška organizacija Društva inženirjev in tehnikov bo dosegla večje povprečje na člana pri vpisu ljudskega posojila-
2.	katero Društvo bo do 20. julija zbralo več novatorskih, racionalizator-skih in izumiteljskih predlogov za hitrejšo graditev pri nas;
3.	katero društvo bo bolje izvedlo sodelovanje pri gradnji zadružnih domov v naslednjih smereh:
a)	vsi nedovršeni načrti se dovrše do 20. julija; b) vse zadružne domove ie pregledati glede iipiziranja gledaliških odrov; cj pregledati vsa gradili-šča zadružnih domov do 20. julija, d) do^ 20. julija predložiti predloge in načrte za tipizirana kolektivna gospodarska poslopja in naprave pri zadružnih domovih, kakor sadne in vinske kleti, sušilnice za sadje, sočivje in zelišča, mlekarne, delavnice, shrambe, plemenilne postaje, veterinarske ambulante itd.;
4.	katero društvo bo dalo več pomoči pri gradnji spomenikov NOB na našem podeželju;
5.	katero društvo bo bolje in prej izdelalo strokovne referate za drugi kongres inženirjev in tehnikov Jugoslavije.
__ S iem tekmovanjem hočemo inženirji in tehniki dokazati svoje neomajno zaupanje v našo državno in partijsko vodstvo v odgovor na napačna tolmačenja in razne klevete proti Titovi Jugoslaviji. Tehnična inteligenca Slovenije, ki je z osvoboditvijo rešena poniževalnega kapitalističnega jarma, stopa ramo ob rami z vsem jugoslo-
vanskim delovnim ljudstvom po novi poti uspešne graditve socializma pri nas.
CK KPJ in demokratično izvoljeni delegati kongresa KPJ naj naše po-jačene napore za čim hitrejšo graditev socializma smatra kot naše brezpogojno zaupanje v pravilnost državnega in partijskega vodstva in kot našo neomajno ljubezen do tovariša Tita.
Društvo inženirjev in tehnikov Ljudske republike Slovenije
Pozdravljamo KPJ, voditeljico borbe za socializem
Ljudstvo, zbrano na množičnem sestanku v Mimi, pošilja V. kongresu KP Jugoslavije v Beogradu naslednjo resolucijo:
Demokratično ljudstvo svobodnega sveta in tudi naše ljudstvo pozdravlja V. kongres KPJ v želji, da bi dal čim boljše zaključke za napredek in razvoj, za čim prejšnjo gospodarsko osamosvojitev in lepše življenje. Življenje naše vasi bomo dvignili z zgraditvijo naših kmečkih zadružnih domov, za katere ste dali pobudo-
Obljubljamo, da bomo vse svoje sile posvetili naši petletki, obnovi in mogočnemu delu socialistične ureditve naše domovine-
Pozdravljamo kongres KPJ in ga pozivamo, naj stoji trdno v svoji bor5 bi proti vsem, ki bi hoteli rušiti naše s krvjo priborjene pridobitne osvobodilne vojne, kakor tudi izgradnjo miru.
Naj živi naša svobodna domovina!
Naj živi pobudnica socializma Sov5 jetska zveza in njen voditelj genera-lisim Stalin!
Naj živi naš ljubljeni voditelj maršal Tito!
Naj živi naša Partija.
Celjski kovinarji izražajo zaupanje CK KPJ in pozivajo na tekmovanje
Celje, 30- junija
Na skupnem sestanku kovinarjev in partijske organizacije v železarni Sto» re so ob obtožbi proti Centralnemu komiteju KPJ in njegovem vodstvu sklenili:
Delovni kolektiv železarne v Štorah s partijsko organizacijo na čelu bo zajel še večji odstotek delavcev in nameščencev pri vpisovanju ljudskega posojila. Znižali bomo proizvodne sijp5 ške preko sprejetih obveznosti in budno spremljali, da se bo to tudi dosledno izvedlo kot častna obveznost do V-kongresa KPJ-
Pozivamo vse delovne kolfektive kovinarjev k tekmovanju v omenjenih dveh točkah, kar naj bo vsemu svetil dokaz našega popolnega zaupanja v vodstvo KPJ. ki dosledno marksisti5 čno-leninistični teoriji gradi z vsem delovnim ljudstvom socializem-
Naj živita naša Partija in naš ljubljeni tovariš Tito!
Tekmovali bomo pri gradnji zadružnik domov
Ko pričakujemo veliki zgodovinski dogodek — V. kongres KPJ — pošiljamo sekretariati aktitov LMS Ilirska Bistrica zbrani na svoji delovni konferenci CK KPS iskrene čestitke in vdanostne pozdrave.
Za -V. kongres KPJ. ki bo dal smer5 nice za nadaljnjo graditev naše socialistične domovine, se hočemo pripra5 viti temeljito s seznanjanjem zgodovine in nalog naše KPJ ter s tekmovanjem na vseh področjih- Zlasti bo5 mo tekmovali med seboj pri gradnji zadružnih domov. Obljubljamo, da bomo z vsemi silami pomagali izpolniti obveznost ki jo je sprejela KP Ilirska Bistrica.
Naj živi KPJ na čelu s tovarišem Titom!
Prekoračili bomo svoje gradbene naloge
Delavci in nameščenci, zbrani na^ množičnih sestankih na gradiliščih' Splošnega gradbenega podjetja Projekt Kranj, vam pošiljamo borbene pozdrave. V navdušenem tekmovanju za čimprejšnjo izpolnitev in prekoračenje plana bomo zastavili vse svoje sile za počastitev V. kongresa KPJ. za
čimprejšnjo ustvaritev socializma. Zato sprejemamo naslednje obveznosti:
1.	Prekoračili bomo planske obveznosti, in sicer: a) stanovanjski blok Sindikalni dom v Kranju bomo dogradili 71 dni pred rokom, b) stanovanjski blok Tiskanina v Kranju 21 dni pred rokom, c) del gospodarskega poslopja v Jablah pri Mengšu .25. dni pred rokom, č) vajeniški internat v Lescah 21 dni pred rokom, d) stanovanjski 'blok v Tržiču bomo zgradili 100 dni pred rokom, bombažno skladišče pa 40 dni pred rokom.
2.	Znižali bomo polno lastno ceno s tem, da bomo učvrstili brigadni sistem dela, osvojili nove načine dela. racionalno izkoriščali dragoceni material in izboljšali delovno disciplino ter zmanjšali zamude in izostanke na minimum; utrdili bomo delovna mesta, kjer bomo skrbeli, da bo delo normirano ter da bo vsak plačan po učinku dela. Delovni kolektiv kovinskih in strojnih delavnic 6e obvezuje, da bo skupno z delavnicami, lesne stroke skrbel za zadosten dotok vseh potrebnih izdelkov na posamezna gradili šča. Posebno bomo pazili na strojni park, da bodo prometna sredstva plansko razdeljena in stoodstotno izkoriščena.
Živel V. kongres KPJ!
Živel Centralni komite Komunistične partije Jugoslavije!
Naredili bomo vse za dvig našega zadružništva
Tečajniki, absolventi knjigovodskih in trgovskih tečajev, zaposleni v trgovski mreži okraja Grosuplje, Vam s svoje konference pošiljamo borbene pozdrave. Z veseljem smo sprejeli vest o sklicanju V. kongresa KlPJ, zavedajoč se, da bo prinesel za naš nadaljnji gospodarski in politični razvoj veliko novih stvari. Čuteč brezmejno ljube5 zen in hvaležnost do slavne Komunistične partije Jugoslavije, voditeljice naših narodov v NOB ter v socialisti5 čni izgradnji, obljubljamo naši Partiji in tov. Titu. da bomo vložili vse svoje sile za čim hitrejšo in čim boljšo izvedbo našega zadružništva- Zavedamo se ogromnega pomena zadružnega sektorja in bomo zato zastavili vse svoje mlade sile. da čim prej dvignemo življenjski standard delovnega ljudstva in čim prej zgradimo sociali5 zem.
Naj živi naš voditelj tovariš maršal Tito!
NAČRT PROGRAMA KPJ
Beograd 30. Junija
Centralni komite Komunistične partije Jugoslavije je odobril, da « načrt programa Komunistične partije Jugoslavije, ki ga je izdelala komisija imenovana od Politbiroja, in ki ga je odobril Politbiro CK na seji 14. junija, dostavi vsem partijskim organizacijam v razpravljanje.
Razpravljanje o načrtu Programa bo v osnovnih partijskih organizacijah.
Pripombe in predloge v zvezi z načrtom programa naj partijske organizacije dostavijo Centralnemu komiteju najkasneje do 18. julija.
Borba za boljšo kakovost je hkrati borba za varčevanje z materialom In delom
Glede na to, da je plan znižanja polne lastne cene obvezen za podjetje, kakor so obvezni vsi drugi plani, ni izključeno, da bodo nekatera podjetja na oportunističen način skušala zniževati stroške na račun slabše kako» vosti- Postavlja se torej nujno zahteva po kontroli kakovosti.
Zvezna vlada je pred kratkim izdala uredbo, ki predpisuje ustanovitev uprav za pospeševanje proizvodnje in kontrolo kakovosti. Ker pa bodo te uprave šele ustanovljene, sprva tehnično ne bodo mogle izvajati - široke kontrole. Kakor je treba množično izvajati plan. tako je tudi nujno potrebna množična kontrola kakovosti.
Težišče te množične kontrole bo pri naši novi. socijalistični trgovini- Oči5 ščena privatnih in špekulantskih elementov socialistična trgovina ne sme biti samo razdeljevalec blaga, ki ga prejme marveč mora postati res sod5 ialistična in čuvati koristi tako proizvajalca kakor tudi potrošnika-
Ker skrbi trgovina predvsem za široko potrošnjo, mora poznati tudi želje svojih odjemalcev ter mora po svoji strani vplivati na proizvodnjo po kakovosti in izbiri ter paziti na to, da se blago tudi časovno pravilno razdeljuje, Trgovina mora delovati kot prvo cedilo, ki bo ločilo dobro blago od slabega, alarmirati mora proizvodnjo, naj izdeluje kvalitetnejše blago. Pri prevzemanju blaga mora odklanjati slabo izdelano blago in se posluževati odbitkov odn- popustov za manjvredno blago. Na ta način bodo naša proizvodna podjetja postala pozornejša pri proizvodnji in bodo že pri izvoru uvedla strogo kontrolo kakovosti.
Precej udomačeno geslo, da je danes vsako blago dobro, se mora izločiti iz sfere proizvodnje, prometa in potrošnje! Slaba kakovost ne škoduje samo
Danes pričetek vpisovati ja ljudskega posojila
Vpis ljudskega posojila nai bo merilo našega patriotizma
Danes se začne v vsej državi vpisovanje ljudskega posojila petletnega plana. To je pomemben dan, saj bodo delovni ljudje mesta in vasi že danes pohiteli, da z vpisom posojila manifestirajo svojo ljubezen do domovine in da pokažejo svojo odločno voljo, prispevati k čim hitrejši izpolnitvi pet5 letnega plana in k zgraditvi socializma v naši državi. Delavci in kmetje, obrtniki in delovni inteligenti. moški in ženske, mladinci in mladinke, bodo tudi z vpisom posojila izpolnili svojo obveznost do domovine in pokazali svojo politično zavest in predanost Komunistični partiji in Ljudski fronti. Organizacije Lujdske fronte naših mest so si postavile nalogo, izvršiti vse delo v zvezi z vpisom posojila najkasneje v treh dneh- Tudi frontov5 ske organizacije na deželi so se priključile temu tekmovanju za čimprejšnji vpis ljudskega posojila- S posebno vnemo so izvršile priprave za vpis naše sindikalne organizacije, ki bodo v mnogih primerih izvršile vpis že prvi dan-
Vsote priglasitev za vpis ljudskega posojila so se zlasti zadnje dni naglo povečale, ne samo zaradi tega, ker so se priglasili še poslednji vpisniki, tem» več še v večji meri zaradi tega. ker so se številni vpisniki odločili povišati že priglašene zneske. Včeraj je tekmovanje za priglasitev vpisa doseglo svoj vrhunec. Tudi na deželi so bili te dni številni množični sestanki po vaseh, kjer so aktivisti podrobno tolmačili kmetom pomen in namen ljudskega posojila in pogoje za vpis.
Ves potek tekmovanja z zvezi s priglasitvami je pokazal, da naše delovno ljudstvo v celoti razume velik pomen posojila za izgraditev socializma v naši državi in za čim prejšnjo izpolnitev petletnega plana, ki bo prinesla boljšo in lepšo bodočnost vsemu de» lovnemu ljudstvu- To nam je zagotovilo. da bo vsota posojila 3 in pol mi5 lijarde din v najkrajšem roku ne le dosežena, marveč tudi prekoračena. Veliko razumevanje, ki ga je pokazalo
Naša Primorska bo tudi pri vpisovanju posojila med prvimi
V goriškem okraju je gibanje za vpis ljudskega posojila izredno živahno. Po vseh trgih in vaseh so bili zadnje dni sestanki. Prva poročila so prav razveseljiva. Majhna briška vas Hum v območju krajevnega ljudsltega odbora Kojsko se je že sedaj zavezala vpisati nad 200.000 din. Medana, ki je vsej Sloveniji prednjačila pri gradnji zadružnega doma, se je zaenkrat zavezala vpisati 130.000, Opatje selo je priglasilo 70.000 din, v Vipolžah so že prekoračili 100.000 din, vas Neblo pa je med prvimi v Brdih, saj se je zavezala že za 233.000 din. Vse to kaže, da ljudstvo dobro razume namen po' eojila in da so naši aktivisti ljudstvu pravilno prikazali, kaj pomeni to posojilo za našo lepšo bodočnost.
Zelo živahno je tekmovanje v sindi-kainih organizacijah, že do preteklega petka so sindikalne podružnice v 'okviru okrajnega sindikalnega sveta v Gorici zabeležile 2,589.000 din priglasitev. Krajevni sindikalni svet Ajdovščina je zabeležil že 1,600.000 din. Sa" mo delovni kolektiv republiškega gradbenega podjetja se je zavezal za
370.000	din. Pododbori in posamezni odseki tekmujejo med seboj. Cementarna Anhovo je doslej priglasila
572.000	din, okrajni nameščenci v Gorici so se zavezali za 228.000 din, delovni kolektiv okrajnega gradbene, ta podjetja Zidgrad pa-se je zavezal za
120.000	din. Nadalje so zabeležili: Okrajni magazin 80.000 din, Okrajna poslovna zveza 170.000 din, gradbeno podjetje »Primorje« 125.000 din itd. £tevJke pa naraščajo iz dneva v dan. Med seboj tekmujejo, vasi, podjetja, sektorji in posamezniki. Računati je, da bodo samo člani sindikatov vpisali 5 do 6 milijonov dinarjev.
in arote. Na Rafutu so očetje zlasti vpisovali obveznice za svoje otroke. Mnogo je družin, kjer so vsi odrasli člani priglasili svoje obveznosti za vpis. Vse to kaže, da je v mnogih krajih gibanje za vpis posojila zajelo poslednje člane družine. Zato ni dvoma, da bo Primorska tudi pri vpisovanju posojila med prvimi.
Nove priglasitve za vpis ljudskega posojila
Člani sindikalnih podružnic mesta Jesenice so se doslej zavezali, da bodo vpisali 6,800.000 din ljudskega posojila. Največji del odpade na delovni kolektiv železarne. Med kovinarji so se najbolj izkazali delavci v obratu Javornik, kjer je 700 delavcev priglasilo 1,300.000 din.
V	kranjskem okraju so priglasitve že v ponedeljek znatno prekoračile 4 milijone dinarjev. Delovni kolektiv tovarne »Sava« sc je zavezal vpisati
500.000	din, delovni kolektiv tovarne »Iskra« pa 400.000 din. Škofja Loka je priglasila nad 750.000 din.
V	Dolnji Lendavi se je vsota priglasitve v nekaj dneh povišala od
275.000	na 870.000 din. Ta vsota pa nadalje narašča
Okraj Čakovec je doslej priglasil 19 milij'onov din
Med najboljšimi okraji pri pripravah za vpisovanje ljudskega posojila na Hrvatskem je okraj Čakovec, kjer so priglasitve za vpis ljudskega posojila že v ponedeljek dosegle 19 milijonov din, od tega so kmetje priglasili okrog 16 milijonov, vsota priglasitve; pa se vsak dan dviga.
Vsem okrajnim komisijam za vpis ljudskega posojila
Vpis ljudskega posojila se v Ljudski republiki Slov-sniji na vseh vpisnih mestih začne dne L julija. Vse komisije, podkomisije in vsi poverjeniki morajo biti v akciji od za-
Tudi posamezniki ne zaostajajo. Najvišje obveznosti so priglasiti preprosti	.	...
delavci in ljudje ,ki so izgubili v vojn*1 vpisovanja pa vse dotlej, do-
___ ___________... ...	  ,	svoje najdražje in ki so jim biti po-;, er.'P® bodo dimili od republiške
delovno ljudstvo za vpis posojila pa ; žgani domovi. Tako so se Santov Albin 'komisije za vpis posojila izrecnega nas ne odveže dolžnosti, da zlasti v ' iz Ajdovščine zavezal vpisati 10 tisoč naloga, da zaključijo vpisovanje. Se-prvih dneh vpisovanja še okrepimo in j din. Enak znesek so priglasili: Frone :‘e ,P°. prejemu naloga bodo oddale razširimo vsestransko agitacijo za ] Rus, ki je uslužben pri mizarskem j	ma^®rla‘ * smislu tozadevnih
vpisovanje posojila, tako v mestu ka5 [ podjetju v Ajdovščini, Avgust Erzetič, i navodil. Vse _ ofa-ajne in krajevne kor tudi v najbolj oddaljeni vasi. da ; delavec cementarne Anhovo in pred- komisije morajo imeti od začetka do
se bo vsak delovni človek vključil v .sednik okrajnega ljudskega odbora' v to splošno ljudsko manifestacijo in da ' Gorici. Marija Štih, vdova partizana, ne bo nikogar, ki bi zaradi predčasne- ' je prijavila 6000 din. V Šempetru pri ga zaključka zamudil možnost vpisa. I Gorici so priglasile prve zneske vdove
konca vpisovanja neprekinjeno dnevno in nočno telef. dežurno služba Republiška komisija za vpis posojila Minister Polič Zoran
potrošniku, temveč tudi narodnemu gospodarstvu kot celoti- Blago dobre kakovosti traja dalj časa in služi bolje svojemu namenu ter je zaradi tega cenejše. Slabo blago se kvari hitreje, zato ga trošimo mnogo več. je torej dražje. Proizvodnja blaga dobre ka» kovosti pomeni varčevanje z materialom in delom-
Redki so bili doslej primeri, da bi kako podjetje stavilo prodajalcu na razpolago blago zaradi slabe kako5 vosti. ali pa zahtevalo primerno odškodnino. Naša proizvodna podjetja morajo temu vprašanju posvetiti več pozornosti in zahtevati od svojih dobaviteljev izvršitev dobave v kakovosti, kakor je bila sklenjena s pogodbo. Vsako odstopanje od dogovorjene ka* kovosti mora imeti za posledico plačilo kazni v obliki penala, v težjih primerih pa je treba zadevo predložiti državni arbitraži-
Da bo ta borba res uspešna, mora vsako podjetje oziroma vsaka direkcija izdelati in sestaviti tehnično-kvalitativne pokazatelje vsaj za glavne vrste poizvodov. Nekatera podjetja so že izdala svoje kataloge- Na podlagi teh pokazateljev bodo trgovska podjetja skupaj s potrošniki lahko ugo« tavijala. če ustreza blago tudi po kakovosti- Z doslednim izvajaniem teh načel bomo utrdili plansko disciplino glede kakovosti.
Slovenska mladina v Vestfaliji maršalu Titu
Berlin, 30. jun. Iniciativni odbor ljudske mladine westfalskih Slovencev je poslal Ljudski mladini Slovenije tole brzojavko:
Na mladinskem zborovanju v Glad-becku zbrana ^vestfalska mladina izraža svojo ljubezen do domovine FLR.T. Zlasti mi v zahodnih conah Nemčije občutimo vso izkoriščevalsko politiko vladajočega razreda in njene gospodarske posledice. Zato smo ponosni na svojo domovino, v kateri je ljudstvo samo rešilo vsa življenjska vprašanja in naglo koraka po poti, ki jo je označil ljubljeni maršal Tito. v srečno bodočnost, v kateri znoj delovnega ljudstva ni več predmet špekulacije. Izročite naše borbene pozdrave ljudski mladini FLRJ, sporočite ji našo pripravljenost in obljube, da bomo pri uresničevanju petletnega plana korakali sporedno z ljudsko mladino Jugoslavije in s tem dokazali, da smo vredni sinovi svoje domovine.
Predsednik medparlamentarne unije v Beogradu
Beograd, 29. jun- V mali dvorani Ljudske skupščine je bila včeraj konferenca jugoslovanske skupine med5 parlamentarne unije v čast predsednika sveta medparlamentarne unije lorda Standgata, ki se mudi že več dni v naši državi. Konference so se udeležili podpredsednika Prezidija Ljudske skupščine FLRJ Josip Rus in Dmitar Vlahov, predsednik Zveznega sveta Vladimir Simič, minister za pravo« sodje v zvezni vladi Frane Frol, na« čelnik generalnega štaba JA generalni polkovnik Koča Popovič ter več ljudskih poslancev.
Predsednik Zveznega sveta Vladi» mir Simič je pozdravil lorda Standgata. ki se mu je zahvalil za prisrčen sprejem v naši državi. Lord Standga-te se je dalje časa razgovarjal z ljud» skimi poslanci.
Zastopstvo Prage na obisku v Jugoslaviji
Zagreb, 30. jun. V Zagreb je prispela delegacija mestnega sveta Prage, ki jo vodi predsednik praške mestne komisije za socialno skrbstvo, Bohumil Strnad. Namen tega obiska je seznaniti predstavnike praške občine z organizacijo ljudske oblasti v naši državi, predvsem pa z organizacijo mestnih ljudskih odborov. Delegacija je že obiskala Beograd, Sarajevo, Dubrovnik in Reko.
Člani delegacije bodo ostali v Zagrebu do 1. jujija. člani praške delegacije so prispeli v Zagreb zaradi pogajanj, ki jih je imel pred kratkim v Pragi podpredsednik izvršilnega odbora mestnega ljudskega odbora, Miha Špiljak, o izmenjavi otrok v počitniških kolonijah. Sklenjeno je bilo, da bo prebilo 200 otrok iz Prage 6 tednov z našimi otroci v Medulinu in Rovinju, 200 otrok iz Zagreba pa bo odšlo v klimatske kraje češkoslovaške.
*
Uspehi in natege sindikalnih podružnic
kemične stroke
Skupščina Zreže delarcer in nameščencev kemične stroke, ki je bila v nedeljo 20. junija v Ljubljani, je pokazala, da so v podjetjih kemične industrije zadovoljivo izvedli svoje natege povsod tani, kjer so delale sindikalne organizacije po sklepih
flavnega odbora Enotnih sindikatov, _jer so tudi politično m strokovno dvigali in -usposabljali svoje članstvo- Drugo leto petletke so začeli v papirni industriji s povečanim planom, ki ga_ pa dobro izpolnjujejo. Cel papirničarjev so se najbolje izkazali delovni kolektivi tovarn v Vevčah, Količevem, v Tržiču in v Radečah. Uspešno so se borili za plan _ tudi steklarji in delavci v ke-ssižnih ^ tovarnah. Med najboljšimi so bili delavci kemične tovarne v Celju, tovarne j Sava« v Kranju, smod-nišnice v Kamniku in steklarne v Hrastniku.
Znižanje proizvodnih 6troškov je postalo^ v drugem letu petletke še važnejše kakor lani. Naloga kemične industrije je znižanje polne lastne cene za 6% v kemični in papirni industriji ter za 2,5% v steklarnah. To znižanje bodo dosegli delovni kolektivi z uvajanjem novih načinov dela, z zboljšanjem organizacije dela, povečali bedo storilnost posameznika, zboljšali delovno disciplino, povečali bodo prihranke surovin in pomožnega materiala ter do skrajnosti zmanjšali količino odpadkov. Porok, da ne bo ostalo samo pri sklepih, so uspehi, ki so jih dosegli lani, ko je kemična industrija dvignila storilnost za okrog 14%. steklarska industrija pa za 91% v primeri z letom 1939.
Najlepše uspehe so v kemičnih podjetjih dosegli tam, kjer so sindikalne organizacije pravilno usmerile svoje delo. Vendar pa bi lahko storili še več, če bi vsi sindikalni funkcionarji izpolnjevali svoje dolžnosti. Tako je na primer popolnoma napačna trditev nekaterih funkcionar-ev sindikalnih podružnic v tovarnah lladki vrh, Količevo, Geršak in v Tržiču, češ da je med člani za sindikalno delo vse premalo zanimanja, da so le nergači. S takimi trditvami dokazujejo funkcionarji podružnic samo to, da niso znali delati, ali pa se jim ni ljubilo. Občni zbori sindikalnih podružnic so pokazali, kje so upravni odbori delali pravilno in kje niso storili vsega, kar bi morali. Primeri nedelavnosti v celoti ali posameznih članov upravnih odborov so biii v tovarni celuloze Videm-Krško, v papirnici v Radečah in v papirnici Sladki vrh. Tudi sindikalna podružnica Geršak ni izpolnila svojih nalog. Prav tako neelastična je bila sindikalna podružnica v Rogaški Slatini. Kakor nekatere drage, tako tudi ta podružnica ni nastopila proti napakam, ki jih je delala uprava podjetja posebno v odnosih do obratne menze.
Blagajniško poslovanje sindikalnih podružnic v kemični industriji je po večini urejeno. Pohvale je vredno blagajniško poslovanje v tovarni dušika v Rušah, v tovarni celuloze na Vidmu, v papirnici Vevče, v »Iliriji* in drugod. Neurejeno blagajniško poslovanje imata podružnici tovarne Šiadki vrh in tovarne brusov »Sva-
iy<.
Pritegnitev ženske delovne sile so sindikalne podružnice kemičnih podjetij razumele pravilno. Od članstva je 34,1% žensk. Pritegniti pa jih nameravajo še mnogo več, zlasti na vsa lažja delovna mesta. Posebno požrtvovalno dela ponekod tudi mladina. Med najboljšimi so mladinci v kemični tovarni v Hrastniku, v smcdnišnici v Kamniku in v tovarni »Zlatorog« v Mariboru. Vsekakor pa ravnajo napačno tisti upravni odbori sindikalnih podružnic, ki gledajo na mladince v odborih le kot na pred-
me, ki so podlaga za pravilno tekmovanje, so na višini v papirni industriji. V kemični in steklarski industriji so dosegli normirci lepe uspehe. Tam, kjer pri postavljanju in pri popravljanju norm sodelujejo vsi člani sindikalne podružnice, so s postavljenimi normami potem tudi vsi zadovoljni. Brigadni način dela uvajajo delavci tovarne dušika v Rušah. »Save« v Kranju in sindikalna podružnica smodnišnice v Kamniku.
Proizvodni plan izpolnjujejo podjetja, nekatera pa ga tudi presegajo. Od konference Zveze delavcev kemične stroke, ki je bila lani avgusia, pa do letošnje konference je bilo v podjetjih kemične industrije razglašenih 435 udarnikov, 25 racionaliza-terjev in 12 novätorjev. Več tovarišev je bilo odlikovanih z redom dela II. stopnje in z medaljo dela. Zgodilo pa se je, da so nekatera podjetja posvečala udarnikom in odlikovancem vse premalo pozornosti. Tako odlikovanec Edvard Grča iz tovarne kleja ni dobil zasluženega priznanja tudi v podjetju.
Premalo odgovornosti so čutile sindikalne podružnice kemične industrije doslej tudi za strckovno in politično vzgojo kadrov. Vsega so organizirali lani pri vseh kemičnih podjetjih v naši ljudski republiki_ 48 tečajev, v katerih se je usposabljalo 776 članov sindikalnih organizacij. Letos je stanje boljše, vendar bi Lahko storili še več. Se bolj bodo j
morale poglobiti podružnice tudi odnos do učenčev in do industrijskih šol.
Delavski inšpektorji so ugotovili, da odpade največ nesreč na nove delavce, ki so jih'za to odgovorni izkušeni delavci vse premalo opozorili na nevarna mesta in važnost zaščitnih .sredstev. Med najbolj delavnimi in sposobnimi so inšpektorji v »Gumici« v Kranju, v kemični tovarni v Mostah in v papirnici Vevče. Komisije za socialno skrbstvo so se borile za to, da bi na eni strani onemogočile simulante, na drugi pa nudile res bolnim in potrebnim vse, kar jim pripada. Dosegla so nekaj lepih uspehov, vendar bi moiala biti delovna disciplina še boljša in tudi izostankov je še vedno' preveč.
Premalo skrbijo sindikalne podružnice kemične stroke za pomožne obratne ekonomije, ki so nekatere nepopolno in površno obdelane. Na ta način ni mogoče dvigniti kakovosti in količine hrane v delavskih menzah. Tudi industrijski magazini ponekod še niso taki, kakor bi morali biti.
V sklepih konferenge so poudarili zastopniki sindikalnih podružnic, da bodo mnogo več pozornosti kakor doslej posvečali tudi kulturni in ideološki vzgoji članstva. Tajništvo Zveze delavcev kemične stroke pa je obljubilo, da jim bo pomagalo pri vsem njihovem delu mnogo bolj, kakor doslej.
Petletni plan Zagreba
Skoraj tri milijarde dinarjev za investicije
£
stavnike mladine, namesto da bi jih smatrali za enakopravne zastooatke in člane sindikata. Bolj kakor doslej
6e bedo morale boriti sindikalne organizacije skupaj z mladino tudi za zgraditev novega sindikalnega in strokovnega kadra.
Vse preveč neredna in v prevelikih presledkih so bila doslej proizvodna posvetovanja, zato tudi uspehi zavednih delavcev niso bili takšni, kakršne so ti hoteli doseči. Tudi tekmovalne obveznosti so ponekod premalo točne in premalo razdeljene na posameznike. Pregled izpolnjenih obveznosti bi moral Biti boljši. Nor-
Zagreb, 30- junija- Na zasedanju mestnega ljudskega odbora so raz5 pravijali o predlogu petletnega plana mesta Zagreba. Seji so kot gostje prisostvovali člani mestnega sveta v Pragu ki so izkoristili svoje bivanje v Zagrebu, da prisostvujejo eni izmed najvažnejših sej mestnega ljudskega odbora.
V	imenu skupščinskega odbora za plan in iinance je poročal odbornik Zlatko Lončarič, nato pa je predsednik Planske komisije Vojko Flego ob5 razložil poglavitne točke predloženega plana.
V	razpravi o petletnem načrtu je govoril predsednik Izvršilnega odbora Dragutin Saili, ki je med drugim dejal, da ustvarjajo zvezne investicije v
Zagrebu mogočen temelj elektrotehnične orodne in kemične industrije, republiške investicije pa omogočajo tr5 den temelj kovinski, lesni, tekstilni, gradbeni, kemični in živilski industriji-To vodi do vse večje koncentracije delovnega ljudstva v mestu, zato nastaja potreba, da se izpolnijo pogoji za do5 stojno preživljanje delovnega človeka. Za uresničitev tega zelo važnega vprašanja je potrebno, da prevzame velik del napora komunalna in lokalna proizvodnja nase. Kakor je razvidno iz predloženega načrta, znaša skupna vrednost investicij mesta Zagreba od leta 1947. do leta 1951- 2-932,350-000 din. Lokalna proizvodnja bo dosegla 1- 1951- skupno vrednost 4-257,000-000 din.
Študenti v letni praksi
Beograd 30. jun. Da bi se omogočilo našim študentom poleg teoretskega študija praktično delo, je izdala zvezna vlada uredbo, ki vključuje v sestavni del študija tudi obvezno letno prakso. Na ta način se teoretično Studiranje na univerzi tesno povezuje s prakso v proizvodnji. Letna praksa bo v poletnih šolskih počitnicah in bo trajala mesec dni. Posamezne fakultete so izdelale načrte, po katerih bodo študenti medicinske in farmacevtske fakultete odšli na praktično delo 1. julija. Z medicinske fakultete bodo cdšli študenti III. in IV. letnika in sicer v dveh skupinah, ker bo moral del študentov delati izpite julija meseca. Prva skupina bo odšla na letno prakso 1. julija, druga pa 1. avgusta. V prvi skupini bo odšlo približno 800 študentov, ki bodo razdeljeni po bolnišnicah, ambulantah, poliklinikah, protituberkuloznih in otroških dispanzerjih, sanitetno epidemioloških postajah in epidemiološko-bakteriolo-ških institutih. V bolnišnicah v raznih mestih Srbije bo prakticiralo 382 študentov. Razen po bolnišnicah bodo dijaki razmeščeni po raznih gradbiščih, rudnikih, pri gradnji avtomobilske ceste. mladinskih progah, pri graditvi hidrocentral itd. Skupina 30 študentov bo prakticirala v zatiranju pegavca in bo cdšla v Besno in Hercegovino. Na-daljna skupina bo poslana v Makedonijo, kjer bo sodelovala v borbi proti malariji.
Praksa študentov bo pod vodstvom in nadzorstvom fakultetnega osebja in pod neposrednim vodstvom uprav, v katerih bo praksa izvajana, Največ praktičnih del bo v interni medicini, kirurgiji, ginekologiji, porodništvu in pediatriji. Med prakso bodo vodili študenti dnevnik dela, v katerega bodo vknjiževali vsa opravljena dela. Po
izvršeni praksi bo uprava, pri kateri so študenti sodelovali, dostavila dekanatu fakultete poročilo z oceno ločeno za vsakega študenta o delu na praksi. Med prakso bodo profesorji in asistenti nadzirali študente ier poročali dekanatu o delu na praksi posameznih študentov.
Poleg svoje strokovne prakse bodo študentje spoznavali zdravilna zelišča, navezovali 6Üke z organizacijami ljudskih množic, ki so zaposlene v gojenju in zbiranju zdravilnih zelišč.
Iz Sovjetske zveze je dospela v De-breezen 16. skupina bivših madžarskih vojnih ujetnikov. Skupno se je od 1. maja vrnilo v Madžarsko,nad 22.000 madža-skih bivših vojnih ujetnikov.
Mladi delavci in učenci v gospodarstvu
V petek 2. julija, bo odšla h gradnji mladinske tovarne težkih orodnih strojev v Železniku XVIII. LMDB, ki nosi ime našega ministra za delo »Ivana Regenta«.
Pozivamo vse mladince delavce in učence v gospodarstvu, ki so se prijavili za brigado, in. vse, ki se še žele prijaviti, naj se takoj javijo pri štabu brigade v Domu učencev v gospodarstvu, Kersnikova ulica 4.
VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE Stanje 38. junija: V zvezi z valovanjem hladne fronte Je Teeraj zvečer, oziroma ponoči, prešlo Slovenijo novo deževno področje. Največ padavin je zabeležilo Celje {23 mm), najmanj pa Ajdovščina (4 mm). V Ljubljani je padlo 8 mm dežja. Tudi v ostalih predelih Jugoslavije traja dalje nestalno vreme.
VREMENSKA NAPOVED Ponoči in popoldne plohe, vmes povečini sončno.
Zamenjava denarja v sovjetski coni Nemčije končana v redu in miru
Velik dotok prebivalstva v sovjetski del Berlina
Berlin, 30. junija. (Tass). V sovjetski coni se je končala zamenjava starih bankovcev za nove. V zadnjih dneh se je dotok prebivalstva iz zahodnih v sovjetski sektor Berlina tako povečal, da so morali odpreti na stotine novih menjalnic- Nad 2 milijo» na berlinskih meščanov je že zjutraj 28. junija‘zamenjalo stare bankovce za denar sovjetske cone-Agencija ADN poroča, da je bil med zamenjavo denarja v vseh pokrajinah sovjetske cone, red in mir. V pokrajini
Mecklenburg je 28- junjja nad milijon ljudi zamenjalo stari denar za novi. Črna borza je dejansko prenehala- Podobna poročila o ugodnem vplivu de» name reforme na gospodarsko življenje prihajajo tudi iz Turingije, Saške in drugih pokrajin- Medtem ko so morali v zahodnih conah mnogi štu« dentje zaradi separatne denarne reforme opustiti svoj študij na vseučiliščih, so bili v sovjetski coni podvzeti ukrepi za podporo študentom.
VELIKI IZDATKI ZA RAZŠEL JEMCE V AVSTRIJI
Dunaj, 30. junija. Oddelek za tisk Komunistične partije Avstrije je objavil podatke o velikanskih izdatkih za razseljene oseb«, ki jih mora plačevati avstrijsko ljudstvo. Samo v celovški občini so izdali lela 1947. 2.5 milijona šilingov (7 in pol milijona dinarjev) predujma za vzdrževanje razseljenih oseb na tem področju.
Razen denarne podpore prejemajo razšeljenci tudi velike količine hrane, medtem ko večina avstrijskega ljudstva strada. V poročilu je rečeno, da ti se lahko ta denar uporabil za 13.000 slabotnih otrok, ki bi jih lahko poslali v okrevališče, ter za prehrano sestradanih otrok in mladine.
VOJNI ZLOČINCI V AVSTRIJI POD BRITANSKIM VARSTVOM
Dunaj, 30. jun. Britanska zasedbena oblastva v Avstriji so onemogočila jugoslovanski delegaciji za ugotavljanje vojnih zločincev nadaljnje delo. Čeprav je jugoslovanska delegacija znova predložila dokazno gradivo za 62 vojnih zločincev, so britanska okupacijska oblastva odklonila izročitev vojnik zločincev.
Na Koroškem se prosto gibljejo vojni zločinci, ki so jih izpustili iz taborišča Wolfsberg. Februarja letos je bilo v tem taborišču 210 jugoslovanskih vojnih zločincev in 110 avstrijskih ter nemških vojnih zločincev, ki bi jih morali izročiti Jugoslaviji. Izmed teh 21Ö zločincev so jih izročili samo 11, medtem ko so druge izpustili. Izmed 110 avstrijskih in nemških vojnih zločincev niso izročili Jugoslaviji nobenega.
Med vojnimi zločinci, Id’ so jih osvobodila britanska vojaška oblastva, so tudi domobranski general Slavko Ce-zarič, ustaški logornik Drago Lučič, klavec — gestapovec Dragutin Kukič, klavec fra Krune Brki, major SS-čet
Franc Pacher, ki je bil med okupacijo Slovenije šef varnostne službe na Bledu, Andrej Černič, SŠ-hauptsfurmfiih-rer v Banjaluki in drugi.
Nacistični zarotniki pred sodiščem
Dunaj, 30. jun. (Tass) V Gradcu se je začela razprava zoper drugo skupino članov podtalnega nacističnega središča, ki so ga odkrili na Štajerskem (britanska cona). Avstrijska agencija APA poroča, da eo obtoženi Leo Offner, Karl Mayer in Johann Hirschbeck ustanovili »prostovoljni korpus«, da bi po odhodu zasedbenih čet iz Avstrije prevzeli oblast. Zarotniki so izrabljali v svoje cilje tako imenovano organizacijo za pomoč bivšim ujetnikom, ki jo je ustanovila ljudska stranka. Te tolpe so nameravale v določenem trenutku zasesti železniške zveze, ki vodijo čez Štajersko do Semmeringa, ustanoviti čete v planinah in na Štajerskem vzpostavili fašistično, gospostvo.
Volitve v finski parlament
Program demokratične zveze ljudstva Finske
Helsinki, 30- junija. (Tass). Na Fin» skem bodo 1- in 2. julija volitve v parlament. Zvezi buržoazije in desničarskih socialdemokratov nasprotuje Demokratična zveza ljudstva Finske, v kateri sta poleg njenih lastnih or» ganizacij tudi Komunistična partija in Enotna socialistična stranka- Te organizacije so izdelale volivni program, ki je v skladu z življeniskimi težnjami finskega delovnega ljudstva. Pro» gram poziva k obrambi narodne neodvisnosti dežele pred poizkusi imperialistov, da bi se vmešavali v njihove zadeve-
Finska, je rečeno v programu, mora zagotoviti na vseh svojih mejah mir, preprečiti, da bi finsko ozemlje zopet postalo področje vojaških pusto» lovščin. in poizkusiti doseči tesnejše sodelovanje s Sovjetsko zvezo in drugimi miroljubnimi narodi- Program Demokratične zveze ljudstva Finske zahteva korenito demokratizacijo državnega aparata in brzdanje reakcionarnih eiementnov. Glede gospodarskih ukrepov se zavzema,za korenito davčno reformo v interesu delovnega ljudstva, za nacionalizacijo velikih to» vam, bank in vodilnih panog zunanje trgovine-
RAZŠIRJENJE STAVKE PRISTANIŠKIH DELAVCEV V ANGLIJI
London, 29. jun. Kakor poroča Reuter, se je londonska pristaniška stavka razširila proti severu in je zajela glavna. britanska pristanišča za prekooceansko trgovino Liverpool in Birkenhead. V Birkenheadu je na poziv dveh odposlancev londonskih stavkujočih delavcev prenehalo 2000 pristaniških delavcev nakladati blago na 10 ladij namenjenih na Srednji in Daljni vzhod in v Južno Afriko. V Liverpoolu je včeraj dopoldne pričelo stavkati nad 6000 pristaniških delavcev. Promet je v nekaterih do-
kih, posebno pa v pristanišču za obalno plovbo popolnoma ustavljen.
London, 29- junija. (U. Pr-) Britanski kralj Jurij VI. je podpisal odlok o uvedbi izrednega stanja v Veliki Bri» taniii. Tako je dobila laburistična vlada Clementa Atleeja široka pooblastila, da bi mogla zatreti »divjo stavko« londonskih pristaniških delavcev. Predsednik vlade Atlee je izjavil v Spodnjem domu. da bo vlada pošiljala na temelju tega odloka vojaške čete, kadar in kamor se ji bo zdelo-
Diplomatski odnosi med ZDA in Izraelom
Washington, 23. junija. (Reuter.) Predsednik Truman je sinoči objavil, da bodo med Združenimi državami Amerike in državo Izrael izmenjana diplomatska poslanstva. Za šefa ameriškega poslaništva v državi Izrael je postavljen James Growe Macdonald, bivši visoki komisar pri Društvu narodov za židovske in druge begunce. Za posebnega predstavnika začasne vlade Izraela v Washingtonu je imenovan Elija Hebstein.
Zastoj v pogajanjih za vzpostavitev diplomatskih stikov med Grčijo in Bolgarijo
New York, 30. jun. (Tass) Sekretariat OZN je objavil besedilo pisma bolgarskega ministra v ZDA Mevora-ha, poslanega generalnemu sekretariatu OZN Trygve Deu, v katerem poroča, da je grški veleposlanik Den-dramis odklonil razpravljanje o vzpostavitvi diplomatskih odnosov med Bolgarijo in Grčijo in da je ta odklonitev povzročila že od vsega začetka zastoj v pogajanjih.
Splošna stavka petrolejskih delavcev v Trstu
Trsi, 30- jun- Opolnoči so pričeli delavci petrolejskih podjetij v Trstu splošno stavko zaradi odklonitve delodajalcev. da izvedejo določbe kolektivne pogodbe industrijskih delavcev iz januarja 1947. Poročajo, da so pri» čeli splošno stavko tudi vsi delavci petrolejske industrije v Italiji.
Italijansko-ameriški gospodarski sporazum
Rim, 29. jun. (Tass) Popoldne dne 28. junija sta italijanski zunanji minister Sforza in ameriški veleposlanik v Rimu Dunn podpisala italijansko-ameriški dvostranski sporazum o izvajanju Marshallovega načrta.
Bombniški napad na Kajfeng
Agencija »Nova Kitajska« poroča, da so kuomintangovi bombniki poslani iz Združenih držav Amerike in Kanade napadli mesto Kajfeng. Poročajo, da so napravili škodo in da je radi bombardiranja ubitih in ranjenih okoli 600 ljudi.
Madžarska odklanja vrnitev grških otrok monarhofašistom
New York, 30. jun. (Tass) Tajništvo OZN je objavilo besedilo pisma, ki ga je minister za zunanje zadeve Madžarske Molnar poslal generalnemu tajniku OZN Trygve Lieu glede na zahteve grške monarhofašistične vlade po reparaciji grških otrok iz Madžarske. Molnar opozarja, da zahteva grške vlade nima nobene zveze z oiroci, ki bivajo v Madžarski in so izgubili starše v bojih v Grčiji. Zato ni mogoče ugoditi želji grške vlade, predlog grške monarhofašistične vlade, naj madžarska vlada stopi v neposreden stik ž njo,da bi razpravljala o tem, pa je neizvedljiv, ker med njima ni nikakršnih diplomatskih odnosov.
Kršitev albanske suverenosti
Tirana, 30. jun. Direkcija, za informacije poroča, da ie 26. junija opoldne priletelo letalo neznane narodnosti v višini okrog 1200 m, 3 km daleč na albansko ozemlje med obmejnima kamnoma št. 46 in 47 na sektorju Vi-dohovo. Letalo je dvakrat preletelo vasi Menhuias in Božigrade na tem sektorju. Ker so pričeli albanski stražarji streljati nanj, se je moralo umakniti v Grčijo.
Albanska vlada je razpravljala o varšavski konferenci
Tirana, 30. junija (Tass) Kakor poroča albanska tiskovna agencija, ja albanski ministrski predsednik in zunanji minister Enver Hodža r-a posebnem zasedanju albanskega sveta ministrov poročal o varšavski konferenci zunanjih ministrov osmih dežel in njihovi deklaraciji.
Namesto Angležev prihajajo v Palestino Američani
Beirut, 30. junija. Po odhodu Angležev iz Haiia so zavzeli njihovo mesto Američani. V to mesto prihajajo dese» tine ameriških oficirjev z izgovorom, da nadzirajo izvršitev premirja, in stotine ameriških vojakov kot nekaka mednarodno policija. Z istim izgovc» rom zadržujejo ameriške vojne ladje v teritorialnih vodah Palestine-
Zaprisega židovskih oficirjev
TeL Aviv, 29. junija. (Tass). Radijska postaja »Glas Izraela« poroča, da so višji oficirji izraelske vojske v nedeljo prisegli predsedniku vlade Izra» ela, Davidu Ben Gurionu. Vlada je imela sejo, na kateri je razpravljala o položaju, ki je nastal zaradi kršitve premirja v Negevu-
Zastoj v pogajanjih med Indonezijsko republiko in Nizozemsko
Batavija, 30. jun. (Reuter) Pogajanja med Holandijo in Indonezijsko republiko za sporazum so že jretiie zastala zaradi predlogov dveh članov komisije Združenih narodov z-a posredovanje. Komisija Združenih narodov za posredovanje je sklenila, da bo obvestila o zastoju pogajanj Varnostni svet.
Inflacija v Kuomintangovi Kitajski
Šanghaj, 30. jun. (Tass) Po poročilu lista »Ta Kung Pao« bo znašal proračun kitajskega ministrstva za finance za naslednjih šest mesecev 800 tril:o-nov kitajskih dolarjev, mediem ko so mnogi uradniki ministrstva za finance mnenja, da bodo dejanski izdatki do konca leta presegli proračun vsaj štirikratno.
Cona B Tržaškega ozemSfo
Mirovna pogodba z Italijo je ustvarila Svobodno tržaško ozemlje, ki je do prihoda guvernerja razdeljeno na dve coni: na cono A, ki jo upravlja anglcameriška Zavezniška vojaška uprava, in cono B, ki jo upravlja Vojaška uprava Jugoslovaiske armade. Cona B — istrsko okrožje, obsega skoraj dve tretjini Tržaškega ozemlja in ima približno 68.000 prebivalcev.
Predstavniki Vojaške uprave Jugoslovanske armade (VUJA) eo vedno smatrali Tržaško ozemlje za celoto in so v smislu mirovne pogodbe zahtevali, da tudi angloameriške zasedbene eile izdajajo vse ukrepe tako, da bo upoštevano načelo enotnosti in suverenosti Tržaškega ozemlja. Imperialistični zahodni krogi hočejo iz Trsta napraviti vojaške, politično in propagandistično oporišče za borbo proti državam ljudske demokracije in naprednim silam Vzhodne Evrope. Zato se bojijo vseh vplivov, ki bi to preprečevali, zlasti pa jih je strah naprednih množic Istrskega okrožja, ki bi po njihovem mnenju lahko močno podprle protiimperialistično borbo tržaškega delovnega ljudstva, če bi bilo v praksi izvedeno načelo svobodnega gibanja prebivalstva STO-ja. Umljivo je, zakaj so se predstavniki ZVU zagrizeno upirali celo temu, da bi se smeli prebivalci obeh con presto gibati na celotnem ozemlji
STO-ja in zahtevali, da se v odredbo o prometu med obema conama vnese doiočba, po kateri ima ZVU pravico odkloniti vstop v svojo cono vsem za njo »nesprejemljivim« osebam, čeprav 'imajo v redu vse dokumente in čeprav so stalni prebivalci Tržaškega ozemlja. V STO-ju doživljamo danes paradoks, da se prebivalci iste suverene enole ne morejo prosto kretati in da jih lahko na meji med conama organi civilne policije brez vsake utemeljitve zavrnejo.
Predstavniki angloamerišldh oblasti v Trstu so storili vse, da bi Tržaško ozemlje gospodarsko in upravno čimbolj razbili, ločili med seboj obe coni in med njima potegnili železno zaveso. Proti določilom mirovne pogodbe so onemogočili prosto trgovanje med obema conama in zahtevajo uvozno in izvozno dovoljenje za blago v vrednosti 10.000 lir (1000 din), ki gre iz ene cone Tržaškega ozemlja v drugo. Takšno protipravno stanje omogoča velike špekulacije, nudi eksponentom Wallstreeta v angloameriški zasedbeni upravi možnost samolast-nega izkoriščanja gospodarskih virov, dirigiranja, zmanjševanja industrijske proizvodnje, to se pravi — nebrzdane maršalizacije Trsia.
Z denarnimi sredstvi bi po mirovni pogodbi morala zalagati Tržaško ozemlje Italija. Ta določba je izvedena samo v angloameriškem delu Tržaške-
ga ozemlja, tam pa tako temeljito, da Italija financira tudi vse protidemokratične naklepe in akcije mednarodnih imperialistov. Koprsko področje — cona B Tržaškega ozemlja, doslej ni prejelo niti centesinia iz Italije, kar seveda vpliva na finančno stanje v tem področju.
Angloameriške zasedbene oblasti na najrazličnejše načine ovirajo delavce iz eone B, ki so zaposleni v tržaški industriji. Brezposelnost v svoji coni bi radi rešili tako, da odpuščajo delavce iz Istrskega okrožja.
Jugoslovanska vlada je v skladu z mirovno pogodbo predlagala, da se ustanovi skupna uprava STOJ-a, v kateri bi sodelovali predstavniki VUJA' in ZVU. Vlade zapadnih «1 so ta upravičen predlog zavrnile. Zaradi tega imamo danes na Tržaškem ozemlju dve med seboj ločeni coni, cono A in cono B, z različnim gospodarskim, političnim in kulturnim stanjem.
Vojaška uprava JA je v Istrskem okrožju vestno izpolnjevala dolžnosti, ki jih je prevzela kot zavezniška za-upniška uprava. Prebivalstvu je omogočila svobodo političnega in gospodarskega udejstvovanja in skrbela za njegovo zaposlitev in prehrano.
Ljudske množice so politično organizirane v SIAU, ki ima v vseh krajih- Istrskega okrožja svoje organizacije. V SIAU so vključene italijanske, slovenske in hrvatske množice. SIAU je najmočnejša opora ljudske oblasti, ki je na tem ozemlju nastala v času
narodno osvobodilne borbe in 6e od takrat razvijala tako, da danes lahko opravlja zaupane ji naloge.
Relativno večino v Istrskem okrožju ima slovanski živelj. Italijani tvorijo sorazmerno močno manjšino v mestih. Ljudska oblast je preprečila že e svojim obstojem trenja med narodnostmi. Italijani imajo iste politične in kulturne pogoje za vsestranski razvoj kot Slovenci in Hrvati. Ker je italijanski fašizem hotel te predele poitalijančiti, je danes kot posledica te politike celo več italijanskih srednjih in ljudskih šol kot slovenskih in hrvatskih skupaj. Poseben italijanski kulturni odbor vodi kulturno življenje Italijanov. Zaradi pravilnega odnosa ljudske oblasti do italijanskega šolstva imajo italijanski šovinisti, med njimi posebno demokristjansko usmerjen del duhovščine, samo malenkosten uspeh pri rovarjenju proti ljudski oblasti in pri razpihovanju narodnostne mržnje.
Prebivalstvo slovenske in hrvatske narodnosti je bilo v času fašizma načrtno gospodarsko in kulturno zapostavljeno, rezultat tega je dejstvo, da je v Istrskem področju precejšnje število Slovencev in Hrvatov nepismenih in da skoraj ni mogoče najti Slovencev in Hrvatov s srednješolsko in visokošolsko izobrazbo. To precej otež-koča tehnično plat poslovanja ljudskih odborov na vaseh. Srednje in tehnične šole ter razni tečaji so deloma zamašili to vrzel, toda le deloma; v zvezi z razvojem ljudske oblasti je
potreba po srednjih strokovnih kadrih zelo velika.
Svobodo organizacijskega združevanja so izkoristili v Istrskem okrožju socialisti in tako imenovani »neodvisni«. Socialisti v Trstu in na tržaškem področju nimajo nič skupnega s socialistično stranko v Italiji, ki je vključena v Ljudsko fronto. Socialisti v Trstu so le slepo orodje ameriškega imperializma. ,Tržaški »odvisni« se bore za samostojnost Trsta. Od sindikalnih organizacij obstoje Enotni sindikati, v tem, ko se italijanska »Zbornica dela«, ki je dejansko organizacija delodajalcev, še ni prijavila, kar dokazuje, da njen obstoj v Trstu omogoča neposredna podpora anglo-ameri-ških zasedbenih oblasti.
Ločenost obeh con povzroča mnogo gospodarskih in finančnih težav. Ljudske oblasti so morale marsikje ukreniti, da so z velikimi napori rešile vprašanje preskrbe. Stabilizacija jugo-lire je zahtevala več gospodarskih in političnih ukrepov. Prav tako težavno je bilo vprašanje zaposlitve prebivalstva, ker je bilo mnogo prebivalcev zaposlenih v tržaški industriji. Spričo stališča angloamerišldh zasedbenih oblasti pa je delo prebivalcem cone B v coni A skoraj onemogočeno.
Te težave so poskušali izkoristiti protiljudski elementi, da bi omajali vero množic v uspešnost politike ljudske oblasti. Med takšne poizkuse spadajo špekulacije z metrolirami in tihotapstva v angloameriški del STOJ-a.
Uspešno špekulacijo z valutami omogoča še dejstvo, da sta po mirovni pogodbi v istrskem področju dve valuti — metrolira in jugolira. Cene v angloameriškem delu Trsta so mnogo višje kot v coni B, kar ustvarja priložnost za tihotapstvo, zlasti z živili, ki so v Trstu mnogo dražja. Špekulantski elementi so organizirali stalno tihotapstvo z ribami iz istrskega okrožja v Trst in tako zmanjševali prehrambeno sposobnost okrožja. Ljudska oblast je nastopila proti tem špekulantom in jih že več obsodila.
Ljudske množice istrskega okrožja se borijo proti špekulaciji in gospodarski sabotaži, ki je organizirana iz Trsta. Organiziranih ie več delavnic in tovarn za predelavo sadja in po-vrtnin, kar rešuje vprašanje zaposlitve in prehrane. Pri dviganju proizvodnje so delavske množice pokazale veliko požrtvovalnost. Kmečke množice, posebno mali kmetje in bivši koloni, ki so z agrarno reformo dobili zemljo, iščejo v mnogih primerih naprednejših oblik kmečke proizvodnje. Na vaseh je organiziranih več zadrug, od katerih je pokazala zadruga v Pučah velike uspehe in je zgradila tudi svoj zadružni dom. V celotnem istrskem okrožju je v načrtu gradnje nadaljnih osem zadružnih domov. Vse to zvišuje življenjsko raven delovnemu človeku istrskega okrožja in mu daje perspektivo kulturnega in gospodarskega razvoja, za katerega se bori ljudska oblast na tem področju.
Kočevsko gozdno gospodarstvo je izpolnilo svoje obveznosti v »Tednu gozdarstva« 2 dneva pred rokom in nadaljuje z delom v čast I. kongresa Zveze borcev
Hitro minevajo dnevi tekmovanja v »Tednu gozdarstva«. Dobro so se tega zavedali oni, ki so trdo delali pri poseku, spravilu, odvozu in odpremi lesa. Veliki delovni kolektiv kočevskega gozdnega gospodarstva je sprejel borbo za tekmovanje in si zadal še posebno nalogo, da bo dva dni pred rokom, t. j. "do 28. junija, izvršil vse svoje obveznosti. Na sestanku, ki ga je priredil prve dni »Tedna gozdarstva« mestni odbor OF v Kočevju, smo pokazali na velike naloge in pozvali k sodelovanju vse množične organizacije.
Še odmeva klic po kočevskih gozdovih: »Vse sile za izvedbo tedna gozdarstva!«, toda delavci'se že sprašujejo, kako so uspeli v svojem delu. Dosegli so cilj, ki so si ga postavili, izpolnili so obveznosti, ki so jih slovesno dali; Pri poseku in izmeri lesa so prekoračili obveznost povprečno za 97%, pri spravilu lesa do kamionskih cest za 111%, pri prevozu lesa s kamioni na železniško postajo za 79%, pri odpremi lesa z vagoni za 36%, pri gTadnji gozdnih kamionskih cest za 63%.
Kočevskemu gozdnemu gospodar stvu je uspelo pritegniti k sodelovanju in k tekmovanju številne množične organizacije našega okraja: mladino, AFŽ, Zvezo borcev NOV in sindikate. Znatna je bila njihova pomoč; naj jim bo to v čast in ponos, našemu delovnemu kolektivu pa v moralno spodbudo, da v svoji borbi za izpolnitev plana ni osamljen, ampak da za njim strnjeno stoji ljudstvo, povezano v množičnih organizacijah in ki mu daje krepko oporo.
Delovni kolektiv kočevskega gozdnega gospodarstva ne počiva na doseženih uspehih, s Ker imamo že za vihane rokave, hočemo še delati, hočemo še tekmovati! Zadnja dva dni v tednu gozdarstva hočemo delati v čast I. kongresa Zveze borcev Slovenije.« Tako je sklenila ena delovna brigada in ponovno so se razgrela srca vseh, ki hočejo delati. Zato delovni štab kočevskega gozdnega gospodarstva sporoča vsem gozdnim delavcem Slovenije in množičnim organizacijam. da delamo z nezmanjšanim navdušenjem zadnja dva dni v »Tednu gozdarstva« v čast I. kongresa Zveze borcev Slovenije. I. J.
Pssfitjitsk® gozdno gospodarstvo !@ zadovoljivo izpolnilo nalogo v „Tednu gozdarstva“
Gozdno gospodarstvo v Postojni zajema v svoje delovno področje pet gozdnih uprav in sicer Postojno, Bukovje, Št. Peter na Krasu, Knežak in Ilirsko Bistrico. — Organizacije »Tedna gozdarstva« so se gozdne uprave lotile več ali manj aktivno in živahno. Uspeh ob koncu tedna pa kaže, da je bila med njimi najboljša uprava v Bukovju, ki je pritegnila največ prostovoljcev.
Od 21. do vključno 27. junija je bilo na celotnem področju postojnskega gozdnega gospodarstva na delu nad tisoč prostovoljcev, od teli največ mladincev in mladink, uslužbencev gozdnega gospodarstva in vojske. Opravili sp preko 5000 ur prostovoljnega dela, naredili okrog 110 prostorninskih metrov celuloze, 50 kubikov tramov, posekali 5-56 ku-bikov in izvlekli iz gozda 126 kubikov hlodovine, soiÄrali in pripravili za oddajo okrog Qßo kubikov, naložili na kamione čez 200 kubikov, na vezove 115 kubikov in v vagone 257 kubikov desk. prenesli z žage okrog 60 prostorninskih metrov žamanja in raznih odpadkov, prenesli iz gozda dc kamionskih cest 35 prost, metrov drv. očistili okrog 5600 kv. metrov revirnih mej, 1500 m kanalov, po-
pravili 572 kv. metrov ceste in napravili 30.5 kubikov gramoza. Poleg vsega teffa so uničevali tudi lubadarja in nabrali 4350 kg zdravilnih zelišč in lubja divjega oreha.
Najboljša udeležba prostovoljcev pri delu v »Tednu gozdarstva« je bila v nedeljo 27. junija. Najboljše se je ta dan izkazala gozdna uprava Bukovje, ki je imela 339 prostovoljcev od 3SO, ki so se udeležili na celotnem področju gozdnega gospodarstva. V »Tednu gozdarstva« pa je imela najslabšo organizacijo uprava Ilirska Bistrica, nekoliko boljša pa je bila uprava Knežak.
Naloge, ki jih je sprejelo postojnsko gozdno gospodarstvo za »Teden gozdarstva«, so bile že do nedelje
27.	junija popolnoma izvedene in presežene. Te naloge so obstojale v poseku, beljenju in kleščeriju 3000 ku-bikov jelovine, urejevanju skladišča za kamionske rampe, pospravljanju sortimentnv, ki z okvarami, povzročenimi od zime, ovirajo hitro nakladanje lesa, popravilu ceste na Nanos in izvoznih poti v revirju Podkraj in Hrušica, spravilu na cesto, tehtanju smrekovega lubja in pospeševanju izvoza na kamionske ceste.
Člani novomeških sindikalnih podružnic so ŠEdatna pomagali dolenjskemu gozdnemu gospodarstvu
Kot pqsebno nalogo v počastitev Y. kongresa KPJ so si novomeške sindikalne podružnice zadale nalogo, nuditi vso pomoč v »Tednu gozdarstva« dolenjskemu gozdnemu gospodarstvu.
Ves teden so po določenem razporedu posamezne sind, podružnice prihajale na delo. Že v nedeljo pa je bila organizirana skupna delovna akcija vseh podružnic, ki je dobro uspela. Težišče dela je bilo v Straži, kjer je že od 6. zjutraj začeio z delom preko 70 članov sindikatov, ki so v treh urah poleg drugega d”.n naložili skupno 20 vagonov lesa. Posamezne skupine so tekmovale, ka-
tera 'oo prej naložila vagon. Tudi sterilni vozniki so se odzvali vabilu gozdne uprave in so ves čas dovažali les iz gozda na postajo. Ti vozniki so bili večinoma kmetje, ki so poleg svojega dela radevolje priskočili na pomoč pri prevozu lesa. Med njimi pa je' bila bela vrana posestnik Miha Zamida iz Podhoste, ki je so del v gostilni in se norčeval iz kmetov, ki so vozili, ter jih zasmehoval z opazkami.
Organizacija dela je bila tokrat vzorno izvedena. Vse pohvale je vredno, da je gozdna uprava za vse. ki so delaii, preskrbela hrano.
P. R.
V	goriškem okraju so dosegli v Tednu gozdarstva
lepe uspehe
Odsek za gozdarstvo je v goriškem okraju izvršil v »Tednu gozdarstva« popis kraških goličav in zanemarjenih gozdov. Že v tekočem letu se predvideva na podlagi tega popisa novih pogozdite«' za ISO ha ter čiščenje zanemarjenih kultur za 2S0 ha.
V	tekočem letu se vkljucyo v plan za obnovo gozdov področja Ravnica,
Trnovo, Grgar, Bate-Ravne, Čepovan ter Srednji in Gor. Lokovec.
Uprava Trnovskega državnega gozda je v »Tednu gozdarstva« dosegla znains uspehe. Povečala je posek in
izvoz lesa do avtomobilskih cest in železniških postaj. Podružnice sindikatov Trnovo, Lokve, Dol-Predmeja so organizirale vse delavce in voznike, da so delali in izvažali les iz gozda do avtomobilskih križišč.
\ nedeljo 27. junija je uprava Trnovskega državnega gozda s pomočjo okrajnega odbora OF organizirala delo v Trnovskem gozdu. Prostovoljnega dela se je udeležilo skupno 473 ljudi, od tega 75 voznikov ter 15 tovornih avtomobilov, ki so izvažali les na žago v Solkanu in
KULTURNI PREGLED
O tekmovanju ljudskih knjižnic
Potreba po izobrazbi in kulturnem dvigu je pri nas tolikšna, da mora biti napredna knjiga dostopna vsakomur. Zato je potrebno zadostno število ljudskih knjižnic. Ljudske knjižnice niso potrebne le v središčih polpreteklega časa pri občinah, farah) ampak vsaj po ena v območju vsakega krajevnega odbora. Tako se bo naše ljudstvo lahko izobraževalo in se seznanjalo s političnim, gospodarskim in kulturnim razvojem, se bo lahko vanj poglabljalo, ga razumelo, — neprimerno bolj kakor v primerih, kjer ga spremlja le po dnevni, kompanijski agitaciji. Knjiga naj pomaga da se bodo čim širše množice naučile gledati na razvoj družbe v luči marxizma - leninizma. Knjige naj pomagajo utrjevati zavest o pravilnosti in nujnosti naše poti v socializem.
Raznovrstna literatura v knjižnicah: marzistično • leninistična poljudnoznanstvena, razna strokovna, leposlovna bo pomagala pojasnjevati probleme, ki jih postavlja pred nas vse naš razvoj. Zato danes ne more biti več v Sloveniji večje vasi brez knjižnice. Postala je prepotrebna, nepogrešljiva kulturna ustanova naših vasi in terenov. Da bi število knjižnic pomnožili, v kolikor kaže potreba, je
11.	plenum Ljudske prosvete lani v oktobru meseni sprejel tekmovanje, 1,1 l)o zaključeno j, novembra t. I. Doslej je bilo v času tekmovanja od novembra 1917 ustanovljenih okrog ‘200 novih knjižnic,
potrebnih pa jih je prav tako še približno 200,
Potemtakem danes v Sloveniji ne tekmujemo le za dosego plaiia, za čimprejš-no zgraditev nad petsto zadružnih domov, za dosego višjega procenta kontra-hiranih žilnih pridelkov, ampak tudi za skorajšnjo postavitev knjižnic na področjih vseh krajevnih odborov, za ureditev knjižnic v vseh zadružnih domovih.
Ustanavljanje knjižnic podpira Izvršni odbor Lujdske fronte, okrajni ljudski odbori, v glavnem pa ustanavlja knjižnice ljudstvo samo, kar je dokaz njegove kulturne zavesti. Način posameznih prosvetnih svetov pri reševanju finančnih težav je različen. Nekateri primeri so prav vzpodbudni, vredni posnemanja, zlasti spričo tekmovalnih obvez.
Prosvetni svet Grosuplje napoveduje v čast V. kongresa KPJ tekmovanje v tem, da se do kongresa ustanove povsod tam, kjer jih še ni, knjižnice, S tem je postavljena nalo g a - tekmo-v a ji j e pospešiti, postaviti naglo rešitev teh nalog pred vse množične organizacije, pred vse člane fronte.
Prosvetni svet Novo mesto mora ustanovili še 19 knjižnic. Razen tehl9 krajev, kjer knjižnic še ni, je v tem okraju lepo število že ustanovljenih knjižnic, kjer je pa ilevilo knjig zelo nizko. Ugotovili so, da zneskov, ki bi jih bilo treba naenkrat plačali, krajevni prosvetni sveti ne zmorejo, zmogli bi jih pa odplača-
na. žago »Lipa« v Ajdovščini ter na železniško postajo Gorica. Delavci so bili zaposleni pri poseku lesa,, nakladanju in razkladanju lesa ter pri popravilu cest in izvoznih poti. Pretekla nedelja je dala naslednje uspehe: izdelali so 228 m3 hlodovine, za tesani les so posekali 93 m3, smrekovega lubja so nabrali čez 20 stotov, stesali so 16 m3 tramov, izvozili 463 m3 hlodov. 17 m3 bukove hlodovine ter 500 m3 celuloznega lesa, izkopali 40 m3 gramoza ter popravil: 1095 m gozdnih poti.
Po končanem delu so se prostovoljci zbrali v osrčju Trnovskega gozda, v Smrečju, kjer je gozdna uprava razdelila delavstvu prigrizek. Nameščenci ter ostali prostovoljni delavci so bili zelo zadovoljni, da se jim je nudila prilika, da so se spoznali z gozdnimi deli ter da so tudi oni pripomogil k izvedbi petletnega plana.	K. B.
V Slovenj gradcu in Dravogradu so v dveh dneh naložili 120 vagonov lesa
V Slovenjgraškem področju so samo 26. in 27. junija naložili 3 vlake, to je preko 120 vagonov raznih gozdnih sortimentov.
Največji prispevk pri tem ogromnem delu je dalo zopet naše kleno delavstvo, zavedajoč se, da gradi socializem in s tem lepše in boljše življenje nas vseh. Pohvalo zasluži tudi naša delovna inteligenca. Naši uradniki so v nedeljo nakladali vagone. Vseh uspehov pa ne bi mogli doseči, če ne bi bilo naše mladine.
Tudi Okrajna zveza kmečkih zadrug v Dravogradu, v začetku res malo zaspana, se . je znašla in 26. in 27. junija ogromno prispevala k skupni kampanji.
Čeprav smo se borili z velikimi težavami, kot je n. pr. pomanjkanje vagonov, prevoz itd., je premostila železna volja in ljubezen do domovine vse težave. — L. St.
Letalski modelarji Slovenije so dosegli dva nova državna rekorda
Po prehodu iz slu&ojnostnega na plansko delo v vseh društvih, skupinah in krožkih Ljudske tehnike v Sloveniji, so se že kmalu pokazali prvi znaki izboljšanja delovnih uspehov v vseh panogah Ljudske tehnike, še prav posebno pa v športnem letalstvu, ki je v svoji letošnji sezoni doseglo že vrsto pomembnih uspehov. Jadralne šole Slovenije letos kljub slabim vremenskim prilikam, ki močno ovirajo redno in intenzivno šolanje, točno po planu in z velikim uspehom vzgajajo številne nove kadre jadralnih letalcev. Jadralni center, ki ga sestavljajo republiške jadralne šole v Ribnici, na Blokah in na Lescah, so žarišča našega jadralnega letalstva, ki po svojih najboljših močeh vzgajajo nove jadralce in pripravljajo kadre za naše civilno tn vojno letalstvo.
Nič mani uspešno ni delo letalskih modelarjev, ki se je posebno v zadnjem času po vsej Sloveniji močno razvilo in okrepilo. Številni modelarski krožki po šolah, gimnazijah in tovarnah, privabljajo nove in nove ljubitelje letalskega modelarstva, v njih se dan za dnem porajajo novi strokovnjaki, ki jim je po letalskem modelarstvu odprta pot naprej v športno letalstvo.
V	letalskem modelarstvu pa niso pozabljeni tudi pionirji. Tudi za najmlajše državljane, ki jih veseli letalstvo, So društva in skupine Ljudske tehnike in športnega letalstva Slovenija lepo poskrbele. Ustanovile so posebne pionirske modelarske krožke, kjer se mladi rod seznanja z osnovami letalskega modelarstva, spoznava bistvene probleme letalstva in začenja s praktičnim delom, ki jih bo pozneje privedlo do potrebnega tehničnega znanja, do sradrfje In konstruiranja letalskih modelov in pravih letal.
Letalski modelarji Slovenije so Imeli na ljubljanskem letališču pretekli teden republiške modelarske tekme, kj so kot pregled njihovega dela in učenja preko zime, prinesle lepih rezultatov in dva nova državna modelarska rekorda, ki zaslužita vso pohvalo in sta po svoji višini vredna, da ju štejemo med najpomembnejše športne uspehe v letošnjem letu.
Znani ljubljanski letalski modelar, ki je doslej dosegel že nekaj jugoslovanskih modelarskih rekordov, se je spet izkazal s svojim modelom v kategoriji jadralnih modelov grajenih po pravilih Mednarodne letalske federacije. Na tekmah se je njegovo letalce obdržalo v zraku 54 minut in 22 sekund, kar pomeni, da je mladi modelarski graditelj z uspehom zgradil svoj model in tako precej prekosil prejšnji državni rekord.
Vodja modelarskega krožka na bežigrajski gimnaziji, vnet ln požrtvovalen letalski modelar Zdravko Petkovšek, pa je na tekmah v kategoriji modelov na pogon z Diesel-motorčki, za dobrih 10 minut izboljšal stari državni rekord. Njegov model se je obdržal v zraku 42 minut in 55 sekund, medtem ko je motorček deloval samo 16 sekund. Po končanem
vati mesečno, po obrokih. Naročili so torej zbirke po 45 knjig, ki jih bodo odplačevali z obroki po 100 din mesečno. S tem, da bodo vaščani imeli knjižnico, bo rasla ludi zahteva po nabavi novih in novih knjig.
Prosvetni svet v Kočevju je s pomočjo sindikalnega gledališča v Kočevju organiziral po vaseh kulturne prireditve s predavanji o pomenu knjige. Uspeh teh predavanj je bil viden. Ko je bilo n. pr. ljudstvu v Banji Loki razloženo, kaj pomeni knjiga, da je knjižnica v vasi potrebna je prispevalo za ustvanovilev knjižnice lakoj din 2000. V Novem Selu so ljudje prispevali za knjižnico 3000 din. Povsod, kjer so ljudem razložili, da je potrebna v vasi knjižnica, so radi prispevali lepe zneske za nabavo knjig. Akciji za širjenje knjig se je priključila tudi pionirska godba »Proleter-, S tem dejanjem se tudi najmlajši prebivalci kočevskega okraja vključujejo v vrste borcev za kultnrnejše življenje. Danes naši pionirji ne sodelujejo sami pri raznih delovnih akcijah, kot n. pr. pri gradnji pionirske proge, danes imajo pionirji že svoje godbe, gojijo razne oblike kulturno-umetniškega dela, nastopajo in pospešujejo kulturno rast osvobojenega ljudstva.
Goriški Prosvetni svet je sklenil, da bo povsod, kjer še manjkajo knjižnice, priredil predavanja o pomenu knjige, kar bo brezdvomno pomagalo, da bo prebivalstvo goriških vasi pospešeno ustanavljalo knjižnice.
V	ptujskem okraju so knjižnice odprte tudi v poletnem času. Število bralcev v manjših vaseh se je celo dvig-nilof čeprav jz v teh mesecih na polju
delovanju malega motorčka-, je model Zdravka Petkovška zašel v polje dvižnih termičnih struj, ki so ea. odnesle seboj v višino, s katere je pristal po skoraj tričertumem jadranju.
To sta dva nova modelarska rekorda, dva nova uspeha, ki pa na modelarskih tekmeh nista bila osamljena. V celoti je tekmovanje prineslo zelo zadovoljive rezultate, ki bodo mladim letalskim modelarjem le še povečali veselje do modelarskega športa ter jun prinesli novih izkušenj in znanja.
Od vzleta lz modelarjeve roke je precej odvisen polet modela
V kategoriji jadralnih modelov svobodne gradnje se je dobro odrezal model mariborskega modelarja Zdravka Takača, ld je jadrat 1 uro, 2 minuti ln 30 sekund. Model Zdravka Petkovška, na pogon z gumi-motorčkom pa je letel 4 minute in 22 sekund.
Glavni odbor Ljudske tehnike Slovenije je zmagovalni ekipi na republiških modelarskih tekmah namenil lep prehodni pokal, ki si ga je priborila modelarska ekipa Maribor II, medtem, ko je drugo mesto zasedla ekipa športnoletalskega društva »Milana Hudnika« iz Ljubljane.
Poleg uspehov, ki jih pomenijo doseženi tehnični rezultati, so republiške modelarske tekme dcsegle uspeh tudi v pogledu množičnosti, ki je povsod, še prav posebno pa v športnem letalstvu tako potrebna. Na tekmah letalskih modelarjev je nastopilo skupno 52 tekmovalcev iz vse Slovenije, ki so tekmovali z 83 modeli raznih kate-gorij in gradenj.
Jadralni rekordi Vladislava Caga-lja jadralca Medenice iz Vršca, Milana’Boriška iz Litije, Breznika in Kri-vaneka iz Maribora, ter nova modelarska rekorda Zdravka Petkovška in Jožeta Perhavca iz Ljubljane, so prav gotovo prvi vidnejši uspehi planskega in sistematičnega dela v najbolj razširjeni in aktivni veji Ljudske tehnike — v športnem letalstvu, hkrati pa najboljša jamstva, da se že in se bo v bodoče Ljudska tehnika šs močneje razvila v naše delovne množice.
FS ZOLJU RA
Prisrčen sprejem Titovih fizkulturnikov v OSR
Praga, 30. junija
Vsa Češkoslovaška je sedaj povezana s praškim zletom, letošnjo največjo telovadno prireditvijo, ki bo velika manifestacija bratstva in enotnosti slovanskih narodov.
Od obmejnih predelov do osrčja države, zlate Prage, slišiš govoriti o XI. vsesokolskem zletu, ki se je začel
19.	junija in bo dosegel višek v dneh od sobote 3. do četrtka 8. julija. Ob ceslali in železnicah, ki vodijo v prestolnico, so vsčpovsod napisi s pozdravi udeležencem zleta, hiše pa so okrašene z zelenjem in zastavami Prebivalci prisrčno pozdravljajo mlade Sokole, ki se vračajo z naraščajskih zletnih dni na svoje domove, ter telovadce in telovadke, ki bodo v bližnjih dneh nastopili v Pragi. S prav posebnim veseljem in prisrčnostjo pa sprejemajo fizkuiturnike, ki prihajajo na zlet iz bratskjh in zavezniških držav.
Danes popoldne so prispele v Prago jugoslovanske fizkulturne brigade. Od meje naprej skozi Slovaško, Moravsko in Češko jim je sleherni pomahal v pozdrav in zaklical dobrodošlico. Xaša mladina je vso pot navdušeno odzdravljala prebivalstvu, ki je pokazalo, da se zaveda velikega pomena tesne povezanosti in sodelovanja z vsemi slovanskimi in demokratičnimi narodi. Fizkulturniki in fizkulturnice iz Jugoslavije so s svojim današnjim nastopom prepričali češkoslovaško ljudstvo o nezlomljivi sili, ki veze jugoslovanske narode s svojim voditeljem maršalom Titom, s Sovjetsko zvezo in drugimi slovanskimi narodi.
Prihod mladih telovadcer in telo-
vadk v Prago se je zaradi sprejemov na vmesnih postajah zavlekel in zakasnil. Kljub temu je več tisoč liudi vztrajalo na postaji, da bi jih moglo pozdraviti. S prvim vlakom so se pripeljali jugoslovanski mornarji, ki sta jim zavezniška češkoslovaška armada in prebivalstvo priredila svečan sprejem. Ob 13.10 je prispel vlak s IV. in VIII. brigado fer člani glavnega štaba. Ko so se razvrstili na peronu, je sokolska godba zaigrala jugoslovansko in češkoslovaško himno, nato pa je jugoslovanske fizkuiturnike pozdravil predsednik Slovauskega odbora \ la-dimir Zmeškal. Za pordrav se je zahvalil komandant brigad Jožo Bačič, ki je v svojem govoru med drugim poudaril neomajno voljo Titovih fizkulturnikov in vseh jugoslovanskih narodov, da zvesto korakajo po poti sodelovanja z matico demokratičnih držav — Sovjetsko zvezo in njenim voditeljem generalisimom Stalinom. Njegove besede so navzoči sprejeli z dolgotrajnim odobravanjem, ki soJih spremljali navdušeni vzkliki maršalu Titu iii Partiji. V imenu tržaških fizkulturnikov se je zahvalil za pozdrav tov. Danilo Turk.
V krajših presledkih sta prispela na TVilsonov kolodvor še vlaka z ostalimi
6.	brigadami jugoslovanskih fizkuiiur-nikov. S pesmijo in vzklik; maršalu Titu, Partiji in bratski Češkoslovaški so jugoslovanski fizkulturniki z ljubljansko brigado na čelu. toplo pozdravljeni od prebivalstva Prag» strumno odkorakali v svoja bivališča. V soboto popoldne bodo nastopili s svojim telovadnim seslavom.
TENIS
Polet: Enotnost 12 : 6
V	nedeljo dne 27. t. m- je priredila teniška sekcija SFD Poleta v Mariboru zanimiv meddruštveni dvoboj s FĐ Enotnostjo iz Ljubljane. Xa sporedu je bilo 18 iger. Igrali so po točkah. Xajzänimi-vejša igra je bila igra moških parov, v kateri sta Mariborčana dr. Krst.ič-Sla-ua pokazala vso svoje znanje in z lepim rezultatom premagala ljubljanska tovariša Banka-Kazborška. Tuji prva moška igra posamezno, je bila napeta. Zmaga dr. Krstiča je bila zaslužena. Predvsem pa je razveseljivo, da v Mariboru mladinci lepo napredujejo, kar je razvidno iz njihove premoči, saj v vseh igrah niso izgubili niti ene točke.
Rezultati so naslednji:
Člani posamezno: dr. Krstič (Polet JA) proti Banku (Enotnost) 6:4, 6:4; Suhar (Enotnost) : Bergant. (Polet 2:6. 6:3. 6:1; Razborsok (Enotnost) : Slana (Polet) 6:3. 6:1; dr Škapin (Enotnost) : Žižek (Polet) 6:1. 6:1.
članice posamezno: Voglar (Polet) proti Mühleisen (Enot.) 7:5. 6:4:	Čop (Polet)
proti Kazboršku (Enotnost) 6:4. 6:1; Pirkmajer (Enotnost) : Dolenc (Polet) 3:6, 6:3. 6:4: Močnik (Polet) : Jerman (Enotnost) 6:2. 6:3.
Mladinci posamezno: Kolar (Polet) proti Zirovcu (Enotnost) 6:1, 1:6. 6:4: Gole« (Polet) : Vogrin (Enotnost) 6:0. 6:1; Polane (Polet) : Kajfež (Enotnost) 6:2, 4:6-6:3; Bergant (Polet) : Glavič (Enotnost) 6:3. 7:5.
Člani v dvoje: dr. Krstič-Slana (Polet) proti Banko-Kazboršek (Enotnost) 6:4, 6:3: Suhnr-Škapin (Enotnst) : Zižek-Fab-jan (Polet) 9-7. 6:3.
Mladinci v dvoje: Kolnr-Golec (Polet) proti Žir,«c-Vogrin (Enotnost) 6:3, 6:3: Bergant-Polano (P) : Glavič-Kajfež (E) 6:4. 6:2.
Mešani pari: Banko-Pirkmajer (E) proti dr. Krstič-Čop (P) 3:6. 7:5. 6:3; Slana-Voglar (P) : dr- Skapin-Razboržek (E) 6:2,6:3.
Razpis
Fiz.kul turna zveza Jugoslavije razpisuje ekipno lahkoatletsko prvenstvo Jugoslavije, v katerem lahko tekmuje vsako društvo in vsak aktiv. Tekmovanje izvedejo društva 4. julija na svojih igriščih z naslednjim sporedom.
Moški — 100 m, 400 m, 1500 m, viš., dalj., met krogle in met bombe; ženske — 100 m, viš., dalj., met krogle in met bombe.
V	vsaki disciplini nastopata po dva tekmovalca. Ocenjevanje rezultatov po tabelah za mnogoboje ločeno za moške in žensko ekipo ter je zmagovalec ona
( ekipa, ki doseže naj večje število točk. j Dne 8. avgusta bo drugo kolo tega tek-I mo vanj a. ronovno tekmujejo z istim pro-I gramom vsa društva, ki so tekmovala j v I. kolu, e to razliko, da lahko po do-I seženili uspehih iz prvega kola Lahkoatletske zveze Slovenije določi dvo. ali tro-• boje ekip. to je skupna tekmovanja posameznih društev.
Zapisnike obeli tekmovanj je treba poslati takoj po izvedenem tekmovanju na naslov Lahkoatletske zveze Slovenije, Ljubljana T.ibor. — 12 najboljših ekip — posebno moški, posebno ženske — v državi so nato plasira v nadaljnje tekmovanje, katero razpiše Fizkulturna zveza Jugoslavije. To tekmovanje bo 25. in 26. septembra. Istega dne bodo tekmovala vsa ostala društva v III. kolu z istim programom kakor v I in II- kolu ter bo po tem tekmovanju določen končni vrstni red vseh ekip, razen prvih 12,
od kate^.h bo prvih 6 ša enkrat tekmovalo v finalnem tekmovanju. Za vsa ostala društva v'eija kot plasman ono tekmovanje od I- do III. kola, kjer je ekipa dosegla največje število točk. Razpis finalnega tekmovanja bomo naknadno poslali društvom, ki bodo po doseženih točkah imela izglede, da se plasirajo v nadaljnje tekmovanje.
Program I. do III- kola ni obširen ter ga lahko izvede vsako društvo, tudi ono, ki nima lahkoatletske -sekcije — s sodelovanjem odborov za splošno telesno vzgojo — ter s tem pritegne mladino v lahkoatletske vrste.
Lahkoatletska zveza Slovenije —•
KVALIFIKACIJSKA TEKMA za vstop v slovensko prvenstvo FD Tržič : Pobrežje (Maribor) bo v nedeljo, 4. julija ob 16 v Tržiču. Službujoči: Betetto.
Fizkulturne vesti iz Sovjetske zveze
V nogometne^ tekmovanju za prvenstvo Sovjetske zveze vodi še vedno moskovski ^Dinamo . ki je daleč prej drugimi društvi. Dinamoyci Še niso^ izgubili niti ene tekme, imajo pa 15 točk od 16 možnih. Ljubitelji nogometa, z velikim zanimanjem zasledujejo uspahe moštev, ki so bila v preteklih letih na zadnjeip. mestu. V prvenstvenem tekmovanju igrajo odlično tudi Dinamo^ci iz Leningrada, dalje ^Dinamo* iz Minska in moštvo letalskih sil •
Lep uspeh je dosegla Vasiljeva, prvakinja Sovjetske zveze v plavanju v prostem slogu. V Sevastopol ju je postavila nov državni rekord, ko je preplavala 800 m v času 12 minut in 7,52 sekunde-*
Sovjetski športni mojstri posvečajo mnogo pozornosti pripravljanju in vajam mladine. Xa ukrajinskem lahkoatletskem tekmovanju je vrgel mladinec Kopt-ijuh. ki ga trenira znani športni mojster Siničkaja. kopja 62.02 m-*
Državni komite za fizkulturo je sprejel sklep, du bo 18 .julija tradicionalni dan fizkulturnikov. T vseh mestih Sovjetske zveze bodo tega dne v&lika športna tekmovanja.
§=; ^ rUg
Tnsmir
v Msriaiiskih Lasnih
Marianske Lažni, 39. junija. Danes so bile odigrane prekinjene partije XVII. kola. 3 partije so tile končane brez nadaljevanja. Golombek in Vidmar sta remizirala, Steiner je premagal Stulika, Eohaček pa Prinsa. partija Trojanoscu - Pire se je končala v zanimivi končnici z remis. Remizirala sta tud Janowski in Möller. Dve partiji sta bili znova prekinjeni. Foltva ima proti Gawrikon-skemu damo in kmeta za stolpa in konja ter bo verjetno zmagal. Richter ima proti Stolza damo za stolpa in kmeta. Pozicija je verjetno remi. Vrstili red po XVII kolu:
Steiner 12, Barcza 11. Foltys 19 in pol (1). Pirc 19 in pol- Stolz 10 (1), Opočen-ski in Janouski 19. Vidmar 9 in pol, Podgorny in Tartakon-er 8 in pol. Šaj-e. Frins in Golombek S, Kohaček in Trojaneseu 7 in pol. Richter 6 in pol (1). Žita 6 in pol. Gawrikowski 6 (1), Stulik 5, Möller 4 in pol.
dosti dela. Postavljena je ozka povezava med knjižničarji in upravo »Naše knjige« v Ptuju. Uprava» Naše knjiga sproti obvešča knijžničarje v vseh knjigah, ki jih sprejema, knjižničarji pa vsak znesek, ki ga daruje ljudstvo, ali pa ga prejmejo od izposojevalnine, oddajajo v ptujsko okrajno knjigarno, kjer ima vsaka knjižnica svoj tekoči račun.
Prosvetni svet Jesenice, ki je prejel ob zaključku drugega tromesečja prehodno zastavico si je na plenumu zadal nalogo, obdržati prehodno zastavico ludi za naprej. Doseči hočejo število knjig v knjižnicah, to se pravi, da se mora število knjig od 16.594- zvišati na 20.102. Za dosego tega števila knjig, bo treba zvišali napor pri nabavi za 4 krat. Ta uspeh bo dosežen, ko bodo za tekmovanje pridobili vsakega posameznega prebivalca v okraju. Ponovno bodo pregledali vse knjižnice in odstranili vse, kar je že zastarelo in nevredno, da ostane v knjižnici. Krog čilaleljev bodo razširili na vse prebivalstvo. Pomnožili bodo število bralnih krožkou, kjer bodo razpravljali o dobrih knjigah, čitali odlomke ali dela domačih in drudih pisateljev. Za napredno knjigo bodo agitirali na stenčasu. na množičnih sestankih, na kulturnih prireditvah.
V okraju Murska Sobota se vključujejo v tekmovanje uprava knjigarne »Naše knjige-. Uprava smatra trgovanje s knjigami za kulturno delo. Upravnik »Naše knjige« je poslal na 10LPS pismo, kjer izjavlja, da si je uprava postavila v načrt ustanavljali knjižnice povsod lam, kjer jih še ni. Ob vsaki priliki organizirajo na terenu razstave.
Zanje velja: »Knjiga se mora udamočili pri slehernem delavnem človeku«. Tako razstavo bodo organizirali sedaj, ko bo olvorjen zadružni dom, v obmejni vasi Dolič.
Ko je Izvršni odbor Ljudske prosvete Slovenije javil okrajem, da Prosvetni svet Grosuplje napoveduje predkongresno tekmovanje, ustanoviti knjižnice povsod, kjer še manjkajo do 21. julija sta Prosvetna sveta za Kočevje in za Maribor okolico lelejonično javila, da tekmovanje sprejmeta.
Stoti nastop pevskega zbora
19. junija je najboljši sindikalni pevski zbor v Sloveniji priredil svoj stoli nastop.
Poleg številnega prebivalstva, ki sc skupno z zborom veseli te pomembne zmage, se je koncerta udeležil tudi profesor Janko Liska kot zastopnik Izvršnega odbora Ljudske prosvete, ki delo in napore zbora dobro pozna, in dr. Bratko Kreft, častni član pevskega zbora.
Prof. Janko Liška je zboru in njegovemu pevovodji tovarišu Pircu ob priliki stotega nastopa v imenu IO Ljudske prosvete iskreno čestital. Poudaril je, da zbor ne poje zaradi pesmi same, ampak s pesmijo širi med ljudivom lepo slovensko in jugoslovansko pesem, širi nacionalno zavest in borbenost, prinaša duha novega časa v poslednjo prekmursko vas.
V zboru so delavci in intelektualci, je mladina in starejši ljudje. Tesno so povezani v skupnost, ki stremi za lem, da ljudstvo s pesmijo razsveseljuje, vzgaja in uči.	.
Sindikalni pevski zbor v Murski Soboti je bil ustanovljen l. 1946. Maloštevilni pevci v začetlcu so se morati boriti s težavami ket so pomar.jkcu:je notnega mcieriala, za prostore k vajam in podobno. Prvi samostojni koncert je zbor priredil 1. maja isiega lela. Z uspehom, ki ga je tedaj dosegel, so pevci dobili vzpodbudo za še intezivnejše nadaljnje delo. V jeseni si je zbor na okrožnem festivalu v Mariboru še priboril v tekmovanju prvo mesto. Nato je zbor sodeloval na vseh prireditvah v rimski Soboti in okraju. Obiskal ]e graditelje proge Samac—Sarajevo, kjer je priredil 15 koncertov. V jeseni 1947. je na festivalu kulturno - umetniških skupin Slovenije v Ljubljani dosegel prvo mesto, prejel prehodno zastavico in nagrado 15.000 din. Spomladi si je zbor še drugič priboril prehodno zastavico in 15.000 din.
Zbor je sprejel obveznost, da bo obšel vsa gradilišča zadružnih domov v mursko - soboškem okraju. To obveznost že vestno izpolnjuje. Prav kar se zbor pripravlja na turnejo, kjer bo obiskal Maribor • Rogaško Slatino, Celje. Trbovlje, Ljubljano, Jesenice, graditelje ceste Sežana—Dutovlje in graditelje Nove Gorice. Pripravlja se ludi, da bo ponesel slovensko pesem v sosedno Madžarsko med brate Slovence in Hrvate, ki tam žive.
V znak priznanja za požrtvovalno delo je Okrajni sindikalni svet v Murski Soboti podelil zboru pismeno priznanje in nagrado S000 din. Zbor je prejel čestitke raznih organizacij in ustanov, brzojavno ga je pozdravil ob priliki jubilejnega nastopa tudi pisatelj Prežihov Voranc.
K.	II.
Letošnji odkup volne
Ovčarstvo ni v Sloveniji kdove kako razvito, vendar je v naši republiki iudi ia panoga vključena v plansko gospodarstvo. Tržne presežke volne, ki se odbijejo od dejanskih potreb rejca zase in svojo družino, lahko proda lastnik po vezanih cenah kmetijskim zadrugam. Za prodano volno prejme tudi bone za nakup induslrijskega blaga. Na pravilnem odkupu volne je zainteresirano vse naše delovno ljudstvo, zlasti pa je na tem zainteresirano naše kmečko prebivalstvo, ki že po načinu svojega dela potrebuje tudi mnogo obleke. Zato je v interesu našega delovnega kmeta, da pomaga zagotoviti naši tekstilni industriji dovolj surovin, s katerimi bo lahko izdelovala res kvalitetno blago.
Pri določanju, kakšne količine volne lahko oddajo posamezni rejci, je upravo za odkup pri ministrstvu za trgovino in preskrbo predvsem vodila misel, določiti tržne presežke po odbitku dejanskih lastnih potreb lastnika ovc. Zato so bile letos za odkup določene manjše količine volne kakor lansko leto.
Pravilnega planiranja za odkup volne ni mogoče izvesti brez točnih podatkov o številčnem stanju ovc po posameznih okrajih oziroma krajih. Prav tu, v začetku posla, pa smo imeli že nekaj napak. Nekateri okraj-
ni oz. krajevni ljudski odbori so pravilno razumeli važnost popisa ovc in so ga izvedli v določenem roku in s precejšnjo natančnostjo, zavedajoč se, da je plansko gospodarstvo mogoče le na podlagi točne evidence. Nekateri drugi okraji, zlasti Ljublja-na-okolica in Črnomelj, pa niso po krivdi svojih krajevnih ljudskih odborov pravočasno poslali podatkov o številu ovc in so s tem povzročili, da v njihovem okraju doslej odkup volne ni zajel vseh razpoložljivih količin.
Določene količine volne odkupujejo kmeiijske zadruge kot gospodarski predstavniki delovnega kmeta, ki zbrano volno nato dalje od-premijo svojim okrajnim zvezam, te pa jo dostavljajo državnemu trgov skemu podetju »Koteks«. Dosedanji nezadostni rezultati pri odkupu volne kažejo, da okraji, okrajne zveze in kmetijske zadruge po večini niso storile vsega, da bi bil odkup volne tak, kakor bi moral biti, zlasti če upoštevamo dejstvo, da so za letos določene količine volne za odkup tako majhne, da bi jih lahko vsak rejec ovc z lahkoto izpolnil. To nam kažejo rezultati v okrajih, kjer je bil odkup volne že izvršea Zato je treba toliko bolj paziti, da bo tudi v drugih okrajih odkup ne samo dosegel po planu določene količine, temveč, jih bo tudi presegel.
Nekaj novejših poljskih knjig v Slovanski biblioteki
24.	Slask ziemia i ludzie. 3 mapy, 60 ilustracji. Prača zbiorowa pod redakcija Romana Lutmana i Ka-zimierza Popiolka. Katowice (itd.), Wydawnictwa intiiutu šlaskiggo. 1948. 283 str. + (I) + 3 zvd. 8°. (Pa-migtnik institutu šlaskiggo. Seria
(n.) to.
23.	Lehr-Splawinski, Tadeusz — Ka-zimierz Piwarski — Zygmunt Wojciechowski:	Polska czechy.
Dziesieć wiekow sqsiedztwa. Pod redakcja Zygmunta Wojciechow-skiego. Katowice (itd.), Wydawnictwa institutu šlaskiego 1947. 315 + (II) str. 8°.
1.	Kokot Jožef: Polityka gospodarcza Prusi Niediec na Slasku 1740—
1945.	Poznan, Wydawnictwo za-chodnie 1948. 263 + (II) str. 8°.
2.	Wosciechovski Konstanty: Dzieje literatury polskiej. Przygotowali Roman Pollak i Zygmunt Szwey-kowski. 8. wyd. Poznan, Ksiggar-nia ziem zachodnich 1948, 348 str. 8°.
8.	Boehenski Aleksander:	Dzieje
glupoty w Polsce. Pamflety dzie-jopisarskie. Warszawa, Panteon
1947.	330+ (II) str. 8°.
4.	Golubiew Antoni: Boleslaw Chro-bry. Szlo nowe. Powiesd. (Warszawa), Czytelnik 1947. 598 str. 8°.
5.	Windakiewicz Stanislaw: JanKo-chanowski 2. wyd. (Warszawa), Czytelnik 1947. 202 — (I) str. 1 pril. 8°.
6.	Suchodolski Bogdan: Uspolecznie-nie kuitury. 2. wyd. Warszawa, Trzaska, Evert i Michalski. 1947. 449 str. 8°. (Biblioteka kuitury 2.)
7.	Kmczowski Leon: Pawie piora. Powiese. 3. wyd. (Warszawa), Czytelnik 1947. 291 str. 8°.
8.	Gomulka-Wieslaw Wladyslaw: W walee o demokracij^ ludow^. (Ar-tykuly 1 przemowienia). (Warszawa), Ksiaska 1947. v. 8. 2 T.
9.	Sowinska Stanislawa (Barbara): Lata walki (Warszawa), Ksiazka
1948.	390 str. 8°.
10.	Iwaszkiewicz Jaroslaw: Czerwo-ne tarcze. Poviešć hystoryzna. (3. wyd.) Warszawa, Czytelnik 1947. 377 str. 8°.
11.	Žeromsky Stefan: Nowele opowi-dania i fragmenty. (Wybor.) Wstepem i objašnieniami opatr-zyl Kazimierz Wyka. Warszawa, Czytelnik 1946. XXXIV + 326 str. 8°. (Biblioteka »Czytelnika«) 1.
12.	Podkov.iiiski, Marian: IV Rzesza rošnie. Warszawa, Wiedza 194S 192 str. 8°.
13.	Szyper Henryk: Adam Mickiewicz poeta i czlowiek czynu. Zarys po-pularny. (Warszawa), Czytelnik
1947.	244 + (II) str. + 1 pril. 8"
13.	Szelburg - Zarembina Ewa: We-drowka Joanny. 4. wyd. Warszawa, Gebethner i Wolf (1947.) 327 str. 8°.
14.	Zagorski Jerzy: Wieczör w wie-liszewie. Warszava (itd.), Ksiazka b. 1. 74 + (I) str. 8°.
15.	Pytlakowski Jerzy: Powstanie Mo-kctowskie. Reportaž. (Warszawa). Czytelnik 1946. Ill sir. 8°.
16.	Bednorz Zbyszko: Siask wierny ojcžuznie. Poznan, Wydawnictwo zachodnie 1946. 78 str. + (I). 8°.
17.	Eroniewska Janina: Szlakiem pi-erwszej armii. (W Warszawie). Czytelnik 1946. 174 + (II) str. 8°.
18.	Broniewski Wladislaw: Komuna paryska. Rysunki Wladyslawa Daszewskiego. (Warszawa), Ksiazka 1947. (37 str.) 8°.
19.	Pictak Stanislaw: Linia ognia. Po-ezje. (Warszawa), Ksiazka (1947). 92 + (II) str. 8°.
20.	Rudnički Adolf: Wrzesien. (Warszawa), Ksigžka 1946. 67 str. 8°.
21.	Rudnički Adolf: Wielkanoc. (Warszawa), Ksiazka (1947). 48 sir. 8°.
22.	O generale Karolu Swierczew-skim >Walterze« w pierwszg rocz-nicg šmierc. Warszawa, »Prasa wojskowa« 1948. 28 + (I) str. 8°.
23.	Fiedler Franciszek — Stefan Jgd-rychowski: Reakcvjna koncepcja dwoch wrogow. Warszawa, »Nowe drogic 1947. (63 str.) v. 8°.
PREMIJA jffiSMMko DINARJEV
IN 2000 KAHNIH DOBITKOV BO IZŽREBANO
^ pri II. razredu 9. kola srečk Državne razredne loterije;;
žrebanje bo 6. julija 1.1. od 7.30 do 12. in od 16. do 17. ure v Državni razredni loteriji, Beograd, Vase čarapiča ulica št. 20.
Popoldansko žrebanje bo prenašal radio Beograd.
Pristop k žrebanju je prost.
Srečke H. razreda 9. kola srečk lahko kupite ali obnovite pri vseh organizacijah vojaških vojnih Invalidov, v njihovih prodajalnicah, pri poverjenikih in pri podprodajalcih.
DRŽAVNA RAZREDBA LOTERIJA FLRJ
DNEVNE VEST!
KOLEDAR
Četrtek, 1. julija: Teobcld. Bogoslav Petek. 2. junija. Manina.
SPOMINSKI DNEVI
1 VIT. 1862 — Otvoritev državne Javne knjižnice v Moskvi, sedaj Leninove knjižnice, največje državne knjižnice v ZSSR in na svetu
DEŽURNA LEKARNA
Centralna, lekarna. Tromostje, MarMiin trg Štev. 5.
SLOVENSKA NARODNA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI IN MARIBORU Drama v Mariboru
četrtek, 1. julija, ob 20.:	Galsworthy:
»Srebrna tobačnica«. Za sindikate. Petek. 2. julija, ob 20.. Goldoni: »Krčma, rjca Mirandiolina«. Za sindikate. — Zaključek sezone.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE — KRANJ
Petek, 2. julija, ob 20.15: Prva slovenska uprizoritev španskega klasika Jjorpe de Vega »Prebrisana norica« v J. Vovkovem prevodu (gostovanje Alenke Svetfi-love. članice Ljubljanske drame). Premiera. Red B.	1415-n
SINDIKALNO GLEDALIŠČE — KOČEVJE Seškov dom Petek, 2 julija, ob 20.: Nušič: »Gospa ministrica«. Preitoera	1429-n
ODDIH NA MORJU
Putnik je v začetku letošnje sezone prevzel v Opatiji in na Rabu nekoliko hotelskih obratov s pravico izključne rezervacije za člane sindikata. Za te tedenske aranžmane Je bilo toliko zanimanja, da so bila mesta takoj zasedena. Zato je PUTNIK - Ljubljana te dni prevzel v Opatiji in Lovranu nađalnjih 200 mest. ki so članom sindikata na razpolago za letni odmor. Točnej-še informacije dajejo poslovalnice PUT-NIK-a v Ljubljani. Celju. Mariboru in Kranju, ki sprejemajo tudi rezervacije.
DRUŠTVO SKLADATELJEV SLOVENIJE nozjva svoje člane, da se obvezno udeležijo sestanka v četrtek, I Julija, ob 20. urj v mali filharmonični dvorani. Predmet sestanka je razgovor o resoluciji praškega mednarodnega kongresa glasbenih kritikov in znanstvenikov ter vprašanje ustanovitve ustrezajoče mednarodne zveze naprednih skladaieljeu in glasbenikov. Referirala bosta tov. dr Vodušek In Marolt, Vabimo tud; predstavnike ostalih umetniških jn kulturnih združenj, da se tega sestanka udeležijo.
■
KEMIKI! Dvignite dekrete in elaborate v klubu! — Skupinsko vodstvo. 1433-n Elektrotehniki I. in II. letnika V četrtek. 1. julija, ob 7. zjutraj bo zbor v olektrnseminarju. Začnemo s študijem Udeležbo za vse obvezna. — Supinsko vodstvo LŠM.	1432-n.
Dr Josjp Volavšek -ne ordinira do 1 avgusta. Od avgusta bo crčiEirnl v Rutarjevi ulic: 5.. to Je ob cesti v Rožno dolino 1 — ul. desno	1428-n
Opozorilo
Vse, ki se pismeno obračajo na nas s prošnjo, naj jim sporočimo naslove malih oglasov, prosimo, da navedejo številko oglasa In priložijo 5 din za odgovor.
Oglasni oddelek »Slov. poročevalca«
Brigadirjem K. LMDB »Majde Šilc« javljamo, da se Je brigada preselila jz Gra-dis-LitostroJa da EU. mešano gimnazijo Za Bežigradom. Mladino:, kj ee še niso Javili, naj se Javijo v najkrajšem času na štabu brigade.	143An
Gospodinjskim pomočnicam mesta Ljubljane .Obveščamo vas. da bodo množični sestanki vseh 4 podružnic v četrtek, 1. julija. ob 20. in to: Podružnica št. 1. Mladinski đom — Kodeljevo; Podružnica št. 2, Tehnična šola. Aškerčeva ul.; Podružnica št. 3. Delavski dom, Bleiweteov® c.; Podružnici štev. 4, Medvedoma 28. Tovarišice izvoljene na občnih abo-rih v nove Upravne odbore, naj ee zanesljivo udeležijo teh sestankov.	1435-n
šolstvo
DRŽAVNA TEHNIŠKA SREDNJA BOLA V LJUBLJANI
Vsi tista kandidati, ki ee iz kakršnega boi] razloga niso mogli vpisati v I. letnike TSs dne 25. Junija 1948, ©e morejo MPisattj vsak dan od. 9. do 11 ure v dinekcljski pisarni. Zlasti opozarjamo na strojni lesnoindustrijski, rudarski in metalurški odse&
Koncerti
Spored koncerta Slovenske filharmonije
na dvorišču magistrata v petek. 2. juljja, ob 20.: Mozart: Serenada za dva mala orkestra in pavke Beethoven: Romanca za eoloviolimo In orkester Solist: Dermelj. Haydn. Koncertantna simfonija za violino, čel», oboo. fagot in orkester. Solisti: Dermelj. Portograndi Danilo, Portograndi Ugo. Žemjva. Dirigent Bogo Leskovic. Spored "velezanjmiv. Vstopnice danes In jutri: pisarna Koncertne polovalniee. Filharmonično polocpje Če bo neugodno vreme, bo koncert v veliki Filharmonični dvorani.	1430-n
Kinematografi
LJUBLJANA, UNION:	sovjetski Him
»Vaška učiteljica«. — MOSKVA: zaprta do 15. julija 1948 — SLOGA: sovjetski' film »Bilo Je v Dcnbasu«, tednik. — Z današnjim dnem se vrše predstave v gornjih kinematografih oib 18.30 in 20.30
—	LETNI TIVOLI: sovjetski film »David GurajniŠTil*«. tednik. — Predstava ob 21. — KODELJEVO: ameriški film »Velika diktator« — Predstava oto 20.
MARIBOR ESPLANADE:	angleški film
»Velika pričakovanja«, tednik. — GRAJSKI: sovjetski film »Pirogov«, tednik
—	LETNI MARIBOR:	sovjetski film
»Srednjj napadalec«, tednik.
CELJE METROPOL: zaprto do 1. avgusta 1948. — DOM: jugoslovanska film »Nesmrtna mladost«, tednik.
KAMNIK: češki film »Poit v globino študentove duše«, tednik.
KRANJ MESTNI:	sovjetski fflm »Beli
volčjak«, tednik.
PTUJ: sovjetski film »četrta podmornica«, tedmflk.
Radio Ljubljana Maribor in SE. Primorje
SPORED ZA ČETRTEK
5.30	Slovenske narodne. 5.40 Napocved časa in. poročila 5.50 Jutranja telovadba. 6-00 Sovjetska lahka glasba 6.30 Jutranji koncert. 7.00 Radijski koledar M poročila.
7.10	Slovanska narodna glasba 12.30 Napoved časa in poročila 12.40 Zabavna glasba, mali oglasi jn objave. 13.00 Pisan spored orkestralne in solistične glasbe. 14.00 Gospodarski pregled. 14.10 Poje Slovenski vokalni kvintet. 14.30 Napoved časa, poročila in objava večernega sporeda. 14.45 Igrajo tamburaški orkestri. 18.30 Igra Mali orkester Radia Ljubljana p. v Rudolfa Stariča 19.00 Radijski dnevnik. 19.10 Balade in romance. 19.30 Napoved časa in poročila 19.40 Zabavna glasba, malj oglasi in objave 20.00 Poljudno znanstveno predavanje. 20.15 Slovenske narodne poje Roman Petrovčič, spremlja A Stanko.
20.30	Pester glasbenj spored. 2100 Ivo Andrič: Most na Drini. 21.30 Operne arije. 22 00 Prenos poročil Zvezne postaje Beograd 22.15 Iz del Friderika Chopina. 23.00 Veder nočni spored.
OPOZORILO
Glede na skorajšnji pričetek obratovanja državnega podjetja za protekti-ranje avtomobilskih plaščev opozarjamo vsa podjetja odnosno vse lastnike in koristnike avtomobilov v ljudski republiki Sloveniji, da prijavijo svoje potrebe po obnavljanju (protektira-nju) avtomobilskih gum v letošnjem letu z navedbo števila in dimenzije najkasneje do 10. julija 1948 ministrstvu za lokalni promet — oddelek za avto-delavnice, Ljubljana, Knafljeva 7.
Prijavitelji bodo lahko dostavljali avtoplašče v obnavljanje le po prejemu tozadevnega pismenega poziva. Vsaka samovoljna dostava bo brezpogojno zavrnjena. Upoštevale se bodo le gume, potrebne za protektiranje, ne pa tiste, ki so potrebne samo vulkaniza-cije (krpanja).
Prijave, ki bodo dospele po 10. juliju, se ne bodo upoštevale pri obnavljanju gum v letošnjem letu, zato morajo re-flektanti v njih zaseči tudi tiste plašče, ki danes še niso potrebni protektira-nja, pač pa jih bo treba obnavljati v poznejših mesecih letošnjega leta.
Ministrstvo za lokalni promet oddelek za avtodelavnice.
RÖNTGENOLOG
DR. HEREIN
ne ordinira
do 31. julija t. h
PRENOČIŠČA
za čas šolskih počitnic
potrebujemo za študente v počitniški praksi. Javiti takoj:
INSTITUT ZA ELEKTR0VEZE
LJUBLJANA, poštni predal 247, telefon 31-37.
OBJAVA
Obveščamo vsa podjetja, da začne s 1. Julijem 1948. leta redno poslovati
UPRAVA KOMUNALNIH PODJETIJ MLO KRANJ
V njeno pristojnost so vključene vse zadeve, ki se tičejo mestnega pogrebnega zavoda, uprave za vzdrževanje cest in kanalov, mestnih tehtnic in mestnega kopališča. Vsa podjetja, najemniki v državnih zgradbah in druge zainteresirane osebe naj se za naprej obračajo na to upravo.
UPRAVA
komunalnih podjetij MLO Kranj
Dotrpela je naša nad vse ljubljena sestra, svakinja in teta
OLGA SKAZA roj; KOVAČ
vdva zdravnika
Pogreb drage pokojnice bo v petek, 2. julija ob 15.30 iz hiše žalosti na ruško pokopališče.
Ruše. 30. junija 1948.
žalujoči: Adela, sestra in ostalo sorodstvo.
JHaHaficail
ZASLUŽEK
PLETEM JOPICE. Medvedova, 19-a ■—
pritličje, levo.	18914-4
POSTREžNICO sprejmem aa. trt osebe.
Muser, Rimska 7-II.	18910-4
POSTREŽNICO za nekaj dopoldanskih ur iščem. Sobica ln hrana preskrbljena. Naslov v ogl. odd. 18908-4 KOPALNE OBLEKE, lepo ročno dejo, naredim po meri. Naslov oddati v ogl. odd. pod Kopalna obleka.	18846-4
PRODAM
ŠIVALNI STBOJ kabinet »Singer« pro-dam. Cegnarjeva 6.	18813-5
LESENI ZABOJI novi in rabljeni z dimenzijo 1200x820x750 ln 100x820x650, dobro ohranjeni, večje število, naprodaj. Interesenti naj se zglase pismeno ali osebno: Mariborske bombažno tkalnice, Maribor.	18746-5
AVTOMOBIL DKW v generalnem popravilu nujno prodam. Ogled med 15. in 16. Naslov v ogl. odd.	18754-5
OVALNO MIZICO in tri vedlie stole v obliki foteljev (vse belo) ugodno prodam. Slapničarjeva 9, Moste (pritličje).	1S731-5
4 m CISTE SVILE za obleko prodam.
Naslov v ogl. odd.	18866-5
ZA PREKAJEN ŠPEH prodam ali zamenjam kostum, obstoječ lz črne jopice ln črtastega krila — predvojno blago. Naslov v ogl. odd. 18907-5 MOTORNO KOLO s prikolico »Gnomo Rhone«, 750 ccm, dobro ohranjeno, prodam za gotovino ali pa zamenjam z motorjem do 250 ccm. Stane Apar-nik, Kamnik.	18864-5
KRASEN NAMIZNI PRT za 12 oseb, vezen, tenko platno z 12 servieti — 6 boljših namiznih nožev s koščenim držajem in električni samovar za čaj prodam. Ogled samo od 11. do 14. Naslov v ogl. odd.	18852-5
APARAT za električno masažo, prodam. Ogled od 12. do 14. Naslov v ogl. odd.	18851-5
ŽENSKO KOLO, zelo dobro ohranjeno, prodam. Krakovski nasip 20b. 18854-5 NOV GLOBOK VOZIČEK naprodaj — Ipavčeva 4, Sešek Vladimir, za topniško vojašnico.	18853-5
SAMSKO SOBO, črno, hrastov furnir (kavč — samo les) tridelno omaro, mizico ln tapecirane stole prodam zaradi selitve. Naprodaj tudi statve za izdelavo preprog, širina 2 m. — Ogled od 11. do 14. ure. Naslov v ogl. odd.	18915-5
NAPRODAJ SO LESENE PETE za čevljarje, dve kopirkl za lesena čevljarska kopita In ena kopirka za lesene pete. Mile M. Miloševič, Zaječar — Krfska ulica 7.	18876-5
TRICIKELJ, tovarniški izdelek, nizek, zelo trpežen, nosilnost 300 kg, prodam. Naslov v ogl. odd.	18909-5
DVE POSTELJI, 2 nočni omarici, eno omaro, mizo in 2 stola, prodam. — Naslov v ogl. odd	18916-5
CILIM-PREPROGO, novo, 2Xiy2, gu-gainl stol, lep, žensko zapestno urico »Anker«, stensko uro, ki bije, krasen servis za kavo, 4 osebe, kep od skunca ln železno zložljivo posteljo, prodam. Naslov na ogl. odd. 18912-5 RADIO in umetno sliko za v okvir, ugodno, prodam. Mestni trg štev. 15, II. nadstropje.	18919-5
ŠIVALNI STROJ »Singer« pogrezljiv, krasen, izvrsten, kot nov, in naočnike za sonce, prodam. Naslov v ogl. odd. SP.	18918-5
KOMPLETNO JEDILNICO, dobro ohranjeno, prodam za 85.000. Naslov v oglasnem oddelku.	18837-5
PISALNI STBOJ prodam. Naslov v ogl.
oddelku.	18836-5
NOVE OPANKE št. SI prodam. Križev-niška 6, hišnik.	18290-5
PLETILNI STROJ št. 8, na ročni pogon Pradami 'Naslov v ogl. odd. 18843-5 PAR KOMPLETNIH VRAT prodam. Poizve se: Zalokar. Mestni trg 19. 18845-5 KLAVIRSKA HARMONIKA 80 basov, z 1 registrom in čipkasta bluza za drobno postavo naprodaj. Pušner, Gregorčičeva 12-11.	"	18847-5
ŠIVALNI STROJ Singer, pogrezljiv, krasen, vrtno garnituro in dva tenis reketa prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	18848-5
TELEFONSKO CENTRALO s štirimi aparati znamke »Fuld«, vse kompletno, primerno za pisarno ali tovarno, prodam. Naslov v ogl. odd.	18748-5
USNJEN KOVČEG, nov ženski 6teznik, tri metre današnjega blaga, prodam. Naslov v ogl. odd.	18759-5
ČRPALKO za vodnjak, likalnik na oglje, lonec za perilo, obešalnik za pokrovke, dva cvetoča oleandra prodam. Trnovo, V al javčeva 15.	18791-5
ELEKTRIČNI KUHALNIK na dve plošči, torpedo in prtljažnik prodam. Linhartova 32. za št. 4.	18827-5
OTROŠKO KOLO, dobro ohranjeno, prodam. Ljubljana, Malgajeva ul. 12. pritličje.	.	18830-5
PLAŠČ, poletne obleke za drobnejšo postavo ter čevlje št. 38 prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	18832-5
SAMSKO SOBO s kavčem, salonček v starem stilu, ter dve veliki japonski vazi prodam. Ogled od 12. naprej. Naslov v ogl. odd.	18831-5
MAJERJEV LEKSIKON 1. 1890, moško lepo črno zimsko suknjo in suknjič, žensko novo svileno nočno 6rajoo, sobno mizo in stole, moško žepno srebrno uro in srebrno zapestnico prodam. Naslov v ogl. odd.	18871-5
MOŠKO KOLO »Vanderer«, dobro ohranjeno- naprodaj. Leben — Opera. 18874-5 20 mi DRV naprodaj. Sašek Josip. Celovška c- 62-	18S75-5
ŠIVALNI STROJ s križnim šivanjem. »Vilkoh«, ameriški, pogrezljiv, kabinet, odlično ohranjen, in stensko uro-repetirko na tri uteži, ki bije čas vsake četrt ure, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	18882-5
ZLATI UHANI, dekliški, naprodaj. Naslov v ogl. odd.	18881-5
KOMPLETNO KUHINJO, dobro ohranjeno, in leseno sobno preigrajo prodam. Napol S.»nov trg 6-III. 18880-5 LOVSKO PUŠKO »Browning«, novo. 16 milimetrov, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	18902-5
STOLE pletene, odejo, veneclansko zrcalo, črno aktovko, linolej, lep domino, dežni plašč, plinska peč, naslanjač. in rolo, prodam. Puharjeva štev. 12-1	‘ 18855-5
ŽELEZNO BOČNO BLAGAJNO 30X23 proda Železnikar- Marijin trg 3. 18841-5 RAZLIČNO POHIŠTVO in več predmetov zaradi selitve prodam. Ogled v popoldanskih urah. Naslov v oglasnem oddelku.	1S840-5
VELIKO STAJICO, vezan les, prodam.
Naslov v ogl. odd.	18896-5
MOTORČEK, Vi k. s.. 220 V z ventilatorjem, premer 42 cm, prodam. Pratneker, Salendrova 4.	18897-5
KLAVIR, Stingl. prav dober, prodam.
Naslov v ogl. odd.	18883-5
NEVESTE! Prodam rožasto krasno svilo, predvojno, za kostum šantung. Naslov v ogl. odd.	18888-5
MIZARSKI LIM. predvojni, prozorni, prodam. Ponudbe na ogl. odd. pod Lim.	18887-5
MODEREN KRZNEN PLAŠČ, srebrno lisico in brušeno ogledalo za psiho prodam. Mestni trg 6-1.	18886-5
POHIŠTVO: postelja, mize, stoli, fotelja, ogledalo 110X50. omarica za perilo, letna dekliška obleka, čevlji 43. 42, 39, vse rabljeno, naprodaj. Poizvedbe od 16 do 17. Naslov v ogl. odd. 18892-5 OTROŠKI TRICTKEL prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	18890-5
KUPIM
OSEBNI AVTO ali motorno kolo, dobro ohranjeno in takoj uporabno, kupim. Naslov in ponudbo na ogl. odd. pod Solidno.	18728-6
BOJ.LKIKTN kupim Ponudbe oglas, oddelku pod »Rolleiktn«.	18.287-8
VISOKO OMARO za obleko kupim. — Naslov v podr. SP, Kranj. 18860-6 AVTOMATIČNO TEHTNICO, primerno za prodajo na drobno, novo ali malo rabljeno, kupi Kmetijska zadruga Zg. Luša, p. Selce nad Škofjo Loko.	18861-6
ŽELEZNO BLAGAJNO, srednje veliko kupimo. Ponudbe z navedbo velikosti, znamke In cene poslati na upravo Delavskega počitniškega doma Rozman, Gozd Martuljk.	18905-6
»ROBODEN« injekcije, kupim. Srečko-vič Bato, Milčinskega 7.	18903-6
KAVČ. dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na ogl. odd. pod Bistrica. 1SS78-6 SREDNJO KOSILNICO, viti greben, srednji, dobro ohranjeno, kupim. Fle-ria Karel, Cmuče 25.	18842-6
SOBNO KREDENCO, novo »M dobro ohranjeno, kupim. Naslov v oglasnem oddelku.	1SS49-6
SAX ALT ES kupim. Ponudbo pod Dobro ohranjen na ogl. odd. 18833-6 CILINDER-GLAVO za GMC, 3 tonski av-to. kupimo- Okrajno podjetje — Domžale.	18893-6
PRVOVRSTNO BLAGO za moško zimsko suknjo kupim. Naslov v oglasnem oddelku.	18869-6
DVA POROČNA PRSTANA ali en večji za predelavo kupim. Naslov v oglasnem oddelku.	18S70-6
LEp ŠPORTNI VOZIČEK, najraje s kockami, tapeciran, kupim. Naslov v ogl. oddelku.	17682-6
FOTOGRAFSKI APARAT:	4,5X6 ali
6X6 kupim. Ponudbe na ogl. odd. pod Tessar 1:3,5.	18894-6
OHRANJEN DIVAN in moški zimski plašč za večjo postavo kupim. Naslov v oglasnem oddelku.	18889-6
SOBE - STANOVANJA
ŠTUDENT TEHNIKE, miren, išče opremljeno sobo v centru ali bližini tramvajske proge. Plača dobro in vnaprej. Ponudbe na oglas, oddel. pod značko Vinko.	18807-10
KOMFORTNO DRUŽINSKO STANOVANJ na Sušaku zamenjam za enosobno družinsko stanovanje v Ljubljani. Naslov v ogl. odd. 18867-10 UDOBNO DRUŽINSKO STANOVANJE v vili z vrtom v Kočevju zamenjam za podobno v Ljubljani. — Naslov v ogl. odd.	18868-10
MIRNO in POŠTENO DELAVKO srednjih let, samsko in vemo, zdravo, ves dan odsotno, sprejmem kot sostanovalko brez hrane in obiskov. — Perilo naj ima sama. Ponudbe pod: Takoj, na ogl. odd.	18895-10
TRISOBNO STANOVANJE s kopalnico v mestu zamenjam za prostorno enosobno pod enim ključem. — Ponudbe na ogl. odd. Slov. poročevalca pod: »Takoj«.	18850-10
OPREMLJENO SOBO s perilom ali brez, v Mostah išče državni nameščenec. — Ponudbe poslati pod »Ves dan odsoten« na ogl. odd. 18911-10 VELIKO PRAZNO SOBO išče tovarišica pri starejši družini. — Ponudbe pod »Sreča« na ogl. odd. 18900-10 VISOKOŠOLKA išče mirno, opremljeno sobo. Ponudbe pod »Gotovina — svinjska mast« na ogl. odd. 18904-10 POŠTENO STAREJŠE DEKLE išče za takoj prazno malo sobico v bližini tramvaja ali kjer koli. Cenjene ponudbe pod Poštena na ogl. odd. 18S3S-10 ZAKONCA — mož in žena brez otrok iščeta prazno sobo. Ponudbe na ogl. odd. pod Zelo mirna.	18S44-10
MIREN ŠTUDENT išče opremljeno sobo. Ponudbe na ogl. odd. ix>d Reden plačnik.	18828-10
OPREMLJENO SOBO na lepem kraju centra mesta zamenjam za enako kjer koli. Ponudbe na ogl. odd. pod značko Ugodno.	18829-10
ŠTUDENT ARHITEKTURE išče sobo z eno ali dvema posteljama. Nujno. Ponudbe na ogl. odd. pod »134«.	18898-10
ZAMENJAM
KORUZNI ZDROB in moko zamenjam za surovo maslo ali prodam. Naslov v ogl. odd.	18735-7
RJAVO ŠEVRO-USNJE, krasno, zamenjam za rjav boks. Naslov v ogl. oddelku.	18906-7
POZIV
VSE UPNIKE IN DOLŽNIKE
nacionaliziranih Lesno industrijskih obratov
ŠVIGELJ FRANC.
BREG PRI BOROVNICI, in
FELIKS STARE.
družba z o. z., RADOMLJE,
pozivamo, da do 20. julija 1948 prijavijo vse svoje terjatve oziroma obveznosti do navedenih obratov. Po tem roku vložene terjatve se ne bodo upoštevale, neprijavljene obveznosti pa bodo izterjane po pravilni poti.
LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE Ljubljana, Poljanska c. 2.
POZIV
Upnike in dolžnike
nacionaliziranih podjetij : HOTEL POŠTA, Tržič, HOTEL LONČAR, Tržič, Stavbeno tesarstvo FRANC STRITIH, Tržič,
pozivamo, da prijavijo svoje terjatve oziroma poravnajo svoje obveznosti do teh podjetij najpozneje do 15. julija t. 1. na naslov:
Uprava mestnih gospodarskih podjetij, Tržič.
DIREKCIJA
OKRAJNIH PODJETIJ 0L0 KAMNIK poziva
vse upnike ln dolžnike, da do 15. Julija 1948 prijavijo svoje terjatve in obveznosti do naslednjih podjetij :
Batelino Alojz, pečarija, Mengeš, »Jerka«, tovarna suhih barv, Than, p. Domžale,
Kano Ivan, tvornica trakov, Mengeš, Kanc Alojz, žaga in parketama, Mengeš,
Kajfež Slava, «kiadigAna zgradba, Domžale-Študa,
Kosmač Franc, pečarija, Mengeš, Korošin & Platiša, skladiščna zgradba, Kamnik,
Müller Vinko, vinska klet — skladišče, Domžale,
Skok Demeter, žaga, Domžale. ®
Prijave obveznosti kakor tudi terjatev je nasloviti na gornje naslove podjetij in jih dostaviti delegatom do omenjenega dne. Poznejših prijav ne bomo upoštevali in Jih obravnavali.
Direkcija okraj, podjetij OLO Kamnik
NEPREMIČNINE
HIŠO z vrtom ali stavbeno parcelo ob Vodnikovi cesti kupim. Ponudbe na ogl. odd. pod Vodnikova. 17621-8 DVOSTANOVANJSKO HIŠO z lepim vrtom na Slovenskem Javorniku zamenjam za stanovanjsko hišo z malo polja na deželi. Naslov v ogl. odd. Slov. poroč.	18862-8
KMEČKI POD (skedenj), proda Kos Jože, Jablan 15, Mirna peč. 188G3-8 ENONADSTROPNO HIŠO z 10 prostori, vrtom, ob glavni cesti v Šempasu pri Gorici 187, prodam. Informacije dobite pri Antonu Bensi, Solkan, Sv. Valentina 21.	1S857-8
KDO PRODA manjšo stavbno parcelo v okolici Ljubljane do Domžal, lahko ob gozdu. Ponudbe na ogl. oddelek pod: 18913.	1S913-8
STIRISTANOVANJSKO HIŠO z vrtom prodam. Ponudba pod Pri gimnaziji Bežigrad na ogl. odd.	18S35-8
HIŠO ALI VILO, tudi polovico, v Ljubljani kupim. Ponudbe na ogl. odd. pod Do 500.000.	1SSS4-8
HIŠO, dvo- ali tridružinsko. v Ljubljani ali 'bližnji okolici kupim. Naslov v ogl. oddelku.	18S85-8
RAZNO
OPOZORILO Štrukelj Karol, deiaveo v Sneberjili 6, opozarjam, da moja žena Amalija ni upravičena, da bi prodajala kakršne koli premičnine, pohištvo, obleke itd. Vse to je moja last in ne bom priznal nobene take prodaje. Prav tako nisem plačnik dolgov, ki bi jih moja žena naredila.	18834-16
NA GLAVNEM KOLODVORU v Ljubljani sem zgubil 14. junija listnico z vsemi dokumenti na ime Müller Oton, Zagreb, Prvomajska tvornica alatnih Strojeva. Prosim najditelja, naj ml proti nagradi vrne dokumente na na-solv: Tekavc Karel, Ljubljana, Vr-hovčeva 11.	18923-14
TISTEGA, ki je dne 27. junija pri zadnjem vlaku na progi Sevnica—Rim. Toplice odnesel aktovko s čevlji, perilom in jestvinami, prosim, naj jo vrne na naslov: Rudi Colarič, Maribor, Gregorčičeva 24, ali Rozinova štev. 25,	18856-14
IZGUBIL SEM na vlaku Kranj—Gorica, listnico z vsemi dokumenti. — Poštenega najditelja prosim, naj ml vrne proti nagradi. Traven Štefan, Vodice 87, nad Ljubljano. 18858-14 ENOSOBNO STANOVANJE na Dolenjskem zsajenjam za enako v Ljubljanu Ponudbe na oglasni oddelek pod Dolenjska.
RAZVELJAVLJAM legitimacijo OF na ime Vinko Lozič, Janševa 5. 1S917-14 UKRADENA mi je bila vojaška knjižica na ime Ošlaj Štefan, Logarovoi _ št. 5, in oseba* izkaznica na ime Ošlaj Ana, št. ista. Ker mi do danes ni bilo vrnjeno, proglašam oboje za neveljavno. Ošlaj Štefan, Logarovoi št. 5, p. Križevci pri Ljutomeru.	18879-14
NA TVRŠEVI CESTI je bila najdena srajca. Dobi se Tyrševa 41.	1SS28-14
OTROŠKA VOLNENA JOPICA, bela, je bila dne 29. t m. izgubljena na otroškem igrišču v Tivoliju. Pošten najditelj naj jo odda v Igriški ulici 14-1-, levo	18a;3-14
PREKLICUJEM člansko sindikalno legitimacijo št 1314758, št. zveze 61852 na ime: Valjavec Nikolaj, učitelj us._os-
novni šoli Ambrus na Dolenj. 13877-14
Nepričakovano se je za vedno poslovila "od nas naša priljubljena vestna ln marljiva sodelavka
JOŽICA TOPLAK
blagajničarka pri železnini
Na njeno zadnje počivališče jo spremimo v četrtek, 1. julija ob 16.30 iz mrtvašnice na okoliškem pokopališču. Spomin na plemenito in nesebično srce nepozabne Toplakove mamice bo v nas večno živel.
Celje, 30. junija 1948.
Uslužbenci železnine.
Vsem sorodnikom in znancem sporočamo žalostno vest da nas je dne 29. t. m nenadoma zapustil v 70. letu starosti naš nadvse ljubljeni In nepozabni atek in dedek
FRANC KOSEC
klepar
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, 1. julija ob 16.30 z Žal, iz kapele sv. Frančiška, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, 30. junija 1948.
Žalujoče družine: Kosec, Lukežič, Gu-štrin, Gržinič in ostalo sorodstvo.
+ Potrti v žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da se je smrtno ponesrečila naša nepozabna zlata žena, mamica, sestra, teta, tašča
FRANČIŠKA KOZINA
soproga mojstra precizne mehanik*
Na zadnji poti jo bomo spremili v potek. 2. julija, ob 16. Iz kapelice sv. Antona na Žalah.
Maša zadušnica bo v cerkvi sv. Petra v sredo, 7. julija ob 7. url.
Ljubljana, 30. junija 1948.
Žalujoči: soprog Tone, sin Lado, snaha Milena, brat Ivan In ostalo sorod.
UPRAVA MESTNIH TRGOVSKIH PODJETIJ MARIBOR, sporoča žalostno vest, da nas je nenadoma za vedno zapustil naš poslovodja
ERIK VRENKO
Z njim smo izgubili zvestega sodelavca in iskrenega tovariša.
Uprava mestnih trgovskih podjetij Maribor
m Vsem sorodnikom in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je danes za vedno zapustila naša draga žena, zlata mamica in stara mama
TEREZIJA SKUBIC roj. ZAJC
K zadnjemu počitku jo bomo spremili v petek, 2. julija ob 16.30 z žal, iz kapelice sv. Jožefa.
Ljubljana, 30. junija 1948.
ŽALUJOČI OSTALI.
+ V globoki žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da nas je zapustila naša ljuba zena, mama, stara mama
JOŽICA TOPLAK
drž. nam. trg. podjetja železnina, Celje
Pogreb drage pokojnice bo v četrtek, 1. julija ob V, 17. na okoliškem pokopališču v Celju.
Celje. Dobrna, Zrče, 29. junija 1948.
Žalujoči mož Vinko, sinova Juro in Vinko in ostalo sorodstvo.
Urejuje uredniški odbor, Ljubljana, Knafljeva ulica St. C£U
\
Telefon uredništva m uprave št. 55-22 do 55-26, telefon uprave za ljubljanske naročnike St, 88-23 — Tlakama »Slovanskega poročevalca« — Odgovorni
urednik Cene Kranja