Leto XVII
številka 4
cena 1,46 EUR
vsebit
Alzheimerjeva bolezen in demenca.......................
Najvišje alpinistično priznanje - zlati cepin Luku Lindiču.
24. april 2015
...8
.24
Celje - skladišče Per
III 266/2015
ill li ! 133480,4
&taz\ °0k'
COB ISS s
ašu
:'\pa

8 03/712 12 80 S zkst.utrip@siol.net
www.zkst-zalec.si/utrip
771580 096004
Časopis Utrip Savinjske doline odkupujeta za svoja gospodinjstva občini Braslovče in Prebold.
ZKŠT Žalec pa zagotavlja, da jih prejmejo gospodinjstva žalske občine. Utrip Savinjske doline je mogoče kupiti v trgovinah Brglez na Vranskem in Davidov Hram v Andražu nad Polzelo, v TIC Tabor in na sedežu uredništva v Domu II. slovenskega tabora Žalec.
Najdražja, najdaljša in po njivah
Urban Stariha je nekaj sto protestnikom ponovno predstavil argumente proti trasi F2-2.
Civilna iniciativa Braslovče je v sredo ob svetovnem dnevu Zemlje organizirala protest proti odločitvi vlade, ki je 3. razvojno os med Velenjem in avtocesto Al vrnila na varianto F2-2 skozi Občino Braslovče na avtocestni priključek v Šentrupertu. Protestnikom se je pridružila tudi Civilna iniciativa Šmartno ob Paki, zbrane podpise pod protestno izjavo pa bodo poslali vladi in pristojnim ministrstvom.
Predstavnik braslovške civilne iniciative Urban Jeriha je nekaj sto protestnikom, ki so s počasno vožnjo traktorjev in hojo čez prehod za pešce na regionalni cesti v Parižljah za kratek čas ovirali promet, ponovno predstavil argumente proti trasi F2-2: »Razočarani smo nad odločitvijo vlade, da se trasa vrne sem, kajti v Velenju je točka priključitve identična, hkrati pa je ta trasa za 200 milijonov dražja, sto hektarjev več kmetijske zemlje se uniči, prometno je manj učinkovita in za povrh se naj-
bolj oddaljuje od Celja. Nad to odločitvijo smo razočarani in pozivamo ministrstvo, naj sprejme boljšo traso.«
Argumente proti trasi F2-2 je v pismu predsedniku vlade, ministrstvom in DARS že pred protestnim shodom poslal župan Občine Braslovče Branimir Strojanšek, ki je tudi na protestnem shodu poudaril, da Braslovčam nikakor ne nasprotujejo gradnji hitre ceste, saj razumejo Korošce, po kako slabih cestah se vozijo, da pa morajo pri izbiri trase vendarle prevla-
dati tehtni argumenti, da se ne ponovi kakšen TEŠ 6. Braslovčam podpirajo traso F3b ali traso F6 s priključkom na Arjo vas.
Na protestnem shodu so svoje nasprotovanje trasi F2-2 izrazili tudi predstavniki Civilne iniciative Šmartno ob Paki, med drugimi pa so protestnike podprli predsednik Kmetijsko--gozdarske zbornice Slovenije Cveto Zupančič, direktor Zadružne zveze Slovenije Bogdan Štepec in Anton Medved iz Sindikata kmetov Slovenije.
K. R., foto: T. T.
V počastitev dneva Zemlje so na protestu posadili tri drevesa kot simbol ohranjanja narave in zdrave kmečke pameti.
Prostovoljstvo samo žal ni dovolj...
April je poleg aprilskih stvari prinesel dolini vrsto odličnih rezultatov v ekipnih športih z žogo, predvsem v rokometa in odbojki. Dobili smo tri državne prvake in dva državna podprvaka šolskih državnih prvenstev, državne prvakinje v odbojki v Braslovčah in rokometu v Žalcu, državne prvake v odbojki v Šempetru ter podprvake v odbojki v Braslovčah in rokometu v Petrovčah. Če temu dodamo še klubske uspehe v teh športih, ki jih naša dolina niza od Braslovč preko Šempetra do Žalca, potem lahko z zadovoljstvom ugotavljamo, da se najbrž dela kakovostno in da se glede na uspešnost klubskega podmladka razmišlja in dela tudi razvojno. Dekleta in fantje na prireditvah žanjejo pohvale in se uvrščajo med športne dosežke leta. Po dveh šolskih državnih finalih, rokometnem v Žalcu in odbojkarskem v Šempetru, če omenim le najbolj sveže dogodke, se vrstijo pohvale organizaciji in vzdušju. Vse je skoraj popolno.
Toda, koliko od tistih (in nekaj njih smo gotovo dolžni vso zahvalo in priznanje), ki spremljajo samo od daleč ali skoraj od blizu, v resnici ve, koliko ljudi se skriva za uspehom. Koliko prostovoljcev, športnih zanesenjakov, skoraj fanatikov, ki vlagajo svoj čas, voljo in denar, je vključenih. Verjamem, da še vedno premalo za vse, kar športni ustroj ob vsej zapovedani skromnosti, ki jo narekuje čas, potrebuje. Seveda, prav imate, vsi so v zgodbi prostovoljno. Z veseljem. Veseli pohval in načelnih obljub podpore. Ampak žal vsi vemo, da se romantika konča pri preživetju. Še enkrat, ne govorim o bogastvu, ampak o preživetju in razvoju, s katerim osmislimo obstoj. Torej ne bom presenetila, če povem, da klubi in šport potrebujejo denar za najemnine, sodnike, zdravnike, prevoze, opremo, trenerje ... In potem beremo tudi na streh tokratnega Utripa, da se ob dobri novici ponovne uvrstitve v prvo odbojkarsko ligo šempetrski odbojkarji še odločajo, ali se to sploh lahko gredo. Vemo, da ne zaradi športne volje in kondicije. In ni edini klub, kjer se v vodstvih vedno znova ukvarjajo z dilemo materialne osnove delovanja.
Seveda, časi so hudi. Tudi to je res, da so prostovoljci še toliko večjega pomena. Ampak dobro bi bilo katero od načelnih podpor in velikih besed ob uspehih prevesti še v materialni del zgodbe, v odpiranje kakih vrat ali konkretno pomoč. Na koncu koncev je v športno klubsko delovanje vključenih ogromno otrok, njihovih staršev in sorodnikov, navijačev. Vemo pa, kako je šport koristen za vzgojo. Poleg kondicije in zdravega načina življenja uči o odnosih, ekipnem duhu, otroke nauči, da si znajo bolje zorganizirati čas, sprejemati poraze in zmage. In to je koristno tudi za okolje, v katerem živijo in v katerega bodo vstopali v prihodnje. Zdaj morda stane več, bo pa družbo potem inanj, ker bo vajen reda in tega, da se je potrebno boriti, sodelovati, in bo bolj usposobljen za življenje. Najbrž je manjša verjetnost, da bo breme države oziroma družbe.
In še o eni stranpoti športa. Tudi v športu velja, da je ženski šport v družbi manj vreden kot moški. Ne verjamete? No, potem bi si pa morali pogledati delovanje panožnih zvez. Zdi se, da je tudi pri športu mladih podobno, če se dotaknemo že omenjenih primerljivih uspehov, da so na spletnih straneh www.sportmladih.net najavljeni in objavljeni naši odbojkarski državni prvaki, odbojkarske in rokometne prvakinje pa ne. In smo že pri medijski izpostavljenosti, primerjava prenosov ženskih in moških športov prinese hitre ugotovitve, razen če si »vsaj« Tina Maze. Je spet problem denar? No, iz vsega zapisanega bi se dalo sklepati, da je v športu tudi zaradi krize hudo, a še huje je v ženskem športu ... V razmislek Naj vas maja kljub vsemu še razvajajo športnice in športniki, ne glede na šport in še toliko bolj, ker jih podpira toliko zanesenjakov in prostovoljcev. Prijetne praznične dni in veliko ljubezni do... športa in vsega drugega v maju vam želim.
I
HORMANN
garažna in vhodna vrata
Varna vhodna vrata za vaš dom

mcitjož
Ustvarjamo pozdrave
Generalni zastopnik za vrata Hörmann v Sloveniji: Matjaž d.o.o.
T. +386 (0)3 71 20 600 PE Ljubljana
T. +386 (0)1 24 45 680 PE Maribor
T. +386 (0)2 48 00 141 info@matjaz.si www.matjaz.si
Razveselite svoje najdražje s posebnim darilom: z darilnim bonom ZKŠT Žalec!
Obdarjenec se bo lahko odločil za ogled predstave in koncerta na našem odru, za obisk muzeja ali pa za nakup izdelkov iz naše pestre ponudbe.
Boni so vnovčljivi na vseh naših prodajnih mestih.
Prodaja: TIC Žalec, Savinjski hram in Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije
»GLASBENA ŠOLA “RISTO SAVIN” ŽALEC VABI K VPISU!
Sprejemni preizkusi za vpis novih učencev bodo potekali v petek, 29. maja 2015, od 15.30 do 18. ure v prostorih glasbene šole v Žalcu.
mag. Gorazd Kozmus ravnatelj
Ul TEDEN ODPRTIH VRAT, i % bo potekal od 25. do 28. 5. 2015. ♦ »
Več na: www.gszalec.si

Nastja, Rok in rokometašice so najboljši športniki občine
Posebna priznanja je podelil župan Janko Kos (ob njem Janez Meglič, Silvo Marič in Franc Brinovec).
V organizaciji Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec je zadnji marčevski večer potekala tradicionalna prireditev Šport 2014 v Občini Žalec, ki so jo letos naslovili Odmevamo z uspehi. V polni dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu so podelili priznanja najuspešnejšim športnicam in športnikom, športni ekipi in športnim delavcem. Za najboljšo športnico in najboljšega športnika so razglasili plavalko
Nastjo Govejšek in judoista Roka Drakšiča, naslov najboljše ekipe pa si je prislužila članska ekipa RK Zelene Doline Žalec.
Zbrane sta najprej pozdravila žalski župan Janko Kos, ki je med drugim čestital dobitnikom priznanj, trenerjem in staršem odličnih športnikov, ter podpredsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Janez Sodržnik.
Skupaj so podelili kar 152 priznanj, in sicer od pionirskih
kategorij do veteranov. Gost prireditve je bil Luka Lindič, prejemnik prestižne nagrade zlati cepin za najpomembnejši alpinistični vzpon na svetu v preteklem letu, žalski župan pa mu je podelil tudi nagrado za poseben športni dosežek. Priznanja za dolgoletno življenjsko delo na področju športa so prejeli Silvo Marič za 40-le-tno predsednikovanje Karate klubu Žalec, Janez Meglič kot predsednik PD Žalec, ki je za zasluge v planinstvu prejel vse tri častne znake Planinske zveze Slovenije, in Franc Brinovec kot dolgoletni predsednik Šahovskega kluba Žalec, ki je več kot tri desetletja igral v 1. slovenski ligi.
Vrhunec prireditve je bila razglasitev najboljše športnice, najboljšega športnika in najboljše športne ekipe za leto 2014 v občini. Laskavi naslov najboljšega športnika sta prejela odlični večkratni športnik leta Občine Žalec, judoist Rok Drakšič, tretjeuvrščeni
na evropskem prvenstvu v Budimpešti, in plavalka Nastja Govejšek, tretjeuvrščena na olimpijskih igrah mladih v Nanjingu, ki še ne polnoletna podira rekorde enega za drugim in opozarja, da bomo zanjo gotovo še slišali. Najboljša ekipa preteklega leta pa je postala članska ekipa RK Zelene Doline Žalec, tretja v pokalu Slovenije in v rednem delu državnega prvenstva ter četrta v končnici, s prvo strelko 1. ADRL Jasno Turnšek (igralke: Nives Ahlin, Petra Čede, Maja Košir, Jana Košir, Patricija Ko-rotaj, Maruša Kompan, Katja Jecl, Patricija Feldin, Sabina Majcen, Anja Pirc, Jerneja Potočnik, Eva Tratnik, Jasna Turnšek, Tana Sutaj, Neja Šo-berl, Kaja Voglar, trener Dejan Tomazini).
V programu so sodelovali moderatorski par iz domače glasbena skupina Jackson iz občine Jaka Kozmelj in Jan Žalca in F&B Acrobatics. Za Podbrežnik, za video vsebine scenarij prireditve je poskrbel je poskrbel Samo Sadnik s Sa-Franci Podbrežnik, program vinjske televizije, za zunanjo je z mladostno svežino in du- podobo prireditve pa Matic hovitostjo povezoval mladi Petrovski.	T. Tavčar
Letos 37 raziskovalnih nalog
Športnika leta Rok Drakšič in Nastja Govejšek
Gost prireditve Luka Lindič v pogovoru z moderatorjem prireditve Jakom Kozmeljem in Janom Podbrežnikom
V zvezi 43 športnih društev
Delegati Zveze športnih društev Občine Žalec (ZŠD) in gostje so se sestali v prostorih Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu na redni letni skupščini zveze, ki jo je vodil Stanko Plan-tak. Zveza šteje 43 društev z okoli 3800 člani različnih starosti. Pred uradnim delom skupščine so si ogledali kratek film o športnem utripu v preteklem letu v občini, ki ga je pripravil Samo Sadnik s Savinjske televizije.
Poročilo o preteklem delu je podal predsednik zveze Sebastjan Cilenšek, ki je izpostavil pomembnejše točke skupnega dela in predvsem vpetost članov upravnega odbora ZŠD Žalec v občinske organe, povezane s športom (svet zavoda, strokovni svet za šport in občinsko komisijo za šport). Zveza je bila tudi soorganizatorica treh večjih športni prireditev v občini, in sicer Razpnimo jadra, Cici olimpijade in Teka po žalskih ulicah. Tudi lani je zavarovala vse strokovne kadre vseh društev, ki so člani zveze, vse naloge pa izvedla s
Komisija za natečaj akcije Mladi raziskovalec 2015 pri Občini Žalec je v sodelovanju s I. OŠ Žalec na okroglih mizah po šolskih učilnicah predstavila zaključek letošnjih raziskovalnih nalog. Zbrane sta najprej nagovorila ravnateljica I. OŠ Žalec Tatjana Žgank Meža in župan Občine Žalec Janko Kos. Po krajšem kulturnem programu so se mladi raziskovalci z mentorji glede na razpisane teme razporedili po učilnicah, kjer so predstavili svoje naloge.
Letos je bilo razpisanih sedem tem, v okviru katerih so mladi raziskovalci pod mentorstvom učiteljic in učiteljev oziroma vzgojiteljic izdelali 37 raziskovalnih nalog z naslovi Prevozna sredstva v preteklosti, Izobraževanje in poklicna orientacija, Naravna zdravila in naravna kozmetika, Prehranjevalne navade, Naravne nesreče, Gozd - naše bogastvo in Sožitje generacij.
Največ raziskovalnih nalog, deset, je na natečaj poslala I. OŠ Žalec, devet OŠ Griže, pet OŠ Šempeter v Savinjski dolini, štiri OŠ Petrovče, dve II. OŠ Žalec in sedem JVIZ Vrtci Občine Žalec. Pri nastajanju
finančno podporo občine in z organizacijsko pbmočjo ZKŠT Žalec, društev, šol, športnih pedagogov in delavcev, ki se s športom ukvarjajo ljubiteljsko ah profesionalno. S skupnim delom so šport v občini obdržali na visokem nivoju in tudi v prihodnje upajo na vključevanje* ljudi v športno društveno življenje. Zveza v prihodnje načrtuje poleg obstoječega programa nudenje strokovne pomoči pri načrtovanju in ureditvi občinske infrastrukture in sodelovanje glede pomoči društvom pri reševanju njihovih vadbenih težav.
V krajši razpravi so sodelovali župan Občine Žalec Janko Kos, direktor ZKŠT Žalec Matjaž Juteršek, vodja enote za šport pri ZKŠT Žalec Matej Sitar, vodja Urada za negospodarske javne službe Nataša Gaber Sivka in nekateri delegati skupščine. V zvezo so sprejeli dve novi društvi, in sicer ŠD Vezalka in Tekaško društvo Savinjčan. Pred sprejemom v zvezo sta o delu omenjenih društev zbranim spregovorila predsednica ŠD Vezalka Duška. Kondič in predsednik TD Savinjčan Boris Podpečan.
T. Tavčar
Učenci z mentorico Anito Dušak so izdelali nalogo o prehranjevalnih navadah.
nalog je sodelovalo 534 otrok in učencev, ki jim je pomagalo 53 mentoric in mentorjev.
Raziskovalne naloge so recenzirah strokovnjaki z različnih področij, in sicer predstavniki strokovnih služb občinske uprave Občine Žalec, Zavoda
za kulturo, šport in turizem Žalec, Zavoda Petka Žalec, UPI - ljudske univerze Žalec, Medobčinske splošne knjižnice Žalec, Žalskih lekarn, Razvojne agencije Savinja Žalec ter Zavoda za gozdove Slovenije, KE Žalec.	T. Tavčar
OBVESTILO
Občina Žalec in JKP Žalec vabita vse občanke in občane na
KAJ? SEJEM MALIH KOMUNALNIH ČISTILNIH NAPRAV, KDAJ? v petek, 8. maja 2015, od 9.00 do 19.00,
KJE? na parkirišču pri Domu II. slovenskega tabora Žalec
Predstavili se bodo različni proizvajalci in prodajalci MKČN.
Več na www.zalec.si.
Nastja na SP
Grižanka Nastijana Govejšek je na plavalnem mitingu Eindhoven na Nizozemskem potrdila A-normo mednarodne plavalne zveze, ki jo uvršča na prihodnje svetovno prvenstvo v plavanju v Kazanu. To ji je uspelo v disciplini 50 m delfin. Članica velenjskega kluba je v polfinalu s 26,45 dosegla tudi nov slovenski rekord in ob tem za 15 stotink izboljšala lastno znamko, doseženo lani avgusta v Nanjingu na Kitajskem.
T. T.
Dolg dnevni red in razprave
Prejšnji četrtek so se žalski svetniki in svetnice sestali na
6.	redni seji občinskega sveta in za 19 točk dnevnega reda porabili šest ur in pol. Dolgo sejo je napovedovala že razprava pred sprejemanjem dnevnega reda.
Svetnica Tina Rosina Kosem je predlagala, da bi namesto o kandidatki za članico nadzornega odbora Javnega komunalnega podjetja Žalec, ki jo je predlagala Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja ter priznanja (KMVVIP), občinski svetniki tajno glasovali o vseh petih kandidatih, ki so se prijavili na razpis. Ko je namreč komisija glasovala o vseh petih predlogih, je zaradi vzdržanih glasov in nobenega proti večino le dveh glasov članov komisije dobila kandidatka Jožefa Likar iz Šempetra, ki jo je komisija nato predlagala v potrditev občinskemu svetu. Po mnenju župana z upoštevanjem tega predloga svetnice občinski svet komisije ne bi več potreboval za pripravo kadrovskih predlogov, temu mnenju pa je sledila tudi večina svetnikov, ki predloga niso izglasovali. Prav tako niso izglasovali predloga o umiku predloga sprememb načrta ravnanja s stvarnim premoženjem, saj naj bi nova zakonodaja s tega področja po besedah Tine Rosine Kosem med letom prepovedovala spremembe tega letnega načrta, ki se sicer sprejema skupaj z občinskim proračunom.
Župan pa ni dal na glasovanje predloga Jožeta Krulca, da je potrebno na seji obravnavati obvezno razlago odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o kriterijih in merilih za financiranje ožjih delov občine oziroma njegovo skla-. dnost s statutom. Odgovor v zvezi s tem, zakaj je občina krajevnim in mestni skupnosti v letošnjem proračunskem letu namenila manj denarja, je bil podan med odgovori na vprašanja svetnikov. Razlog za to je po obrazložitvi župana prenos vzdrževanja nekategoriziranih cest oziroma javnih poti s krajevnih skupnosti na občino, zaradi česar imajo krajevne skupnosti manj stroškov in so za toliko manj dobile tudi denarja.
O kadrovskih zadevah tajno
Po sprejemu dnevnega reda so žalski svetniki najprej odločali o delni povrnitvi stroškov volilne kampanje organizatorjem volilne kampanje za lokalne volitve v letu 2014. Svetnik Lojze Posedel je sicer predlagal, da občinski svet o delni povrnitvi stroškov glasuje šele po tem, ko bi poročila o volilnih kampanjah pregledal nadzorni odbor. Ta predlog ni bil sprejet, potrjen pa je bil predlagan sklep KMVVIP, da se organizatorjem volilne kampanje povrne 0,33 evra za dobljeni glas na volitvah v občinski svet in 1,12 evra na dobljeni glas
RAZPIS
ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE ŽALEC V LETU 2015
Vsebina razpisa je objavljena na spletni strani Občine Žalec www.zalec.si	t
Pobude za podelitev priznanj Občine Žalec sprejema Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja ter priznanja, Savinjske čete 5, 3310 Žalec do 15. maja 2015. Pobude lahko posredujete tudi na elektronski naslov: glavna.pisarna@zalec.si
PREDSEDNIK KOMISIJE Roman Virant
m
ffikl OBČINA ŽALEC
: ‘ Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žalec
Na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02) in Pravilnika o sofinanciranju kulturnih projektov v Občini Žalec (z dne 28. 10. 2004) Občina Žalec objavlja javni razpis za sofinanciranje kulturnih projektov v Občini Žalec, ki jo bo v letu 2015 in 2016 sofinancirala Občina Žalec iz občinskega proračuna.
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje kulturnih projektov z naslednjega področja dejavnosti:
• obnova nepremične kulturne dediščine (vključno s sofinanciranjem obnove fasad v zaščitenih mestnih in vaških jedrih).
Razpis se prične 24. 4. 2015 in je odprt do porabe sredstev.
Prvo odpiranje vlog bo predvidoma v začetku junija 2015.
Vsebina razpisa in prijavni obrazec sta na voljo na spletni strani Občine Žalec (www.zalec.si) in ZKŠT Žalec (www.zkst-zalec.si).
Pooblaščena oseba za posredovanje informacij o razpisni dokumentaciji je Uroš Govek (zkst.kultura@siol.net, tel. 03/712 12 66).
Občina Žalec, Združei za vrednote NOB Žalec Jruženje veteranov vojn Ipodnje Savinjske dolini iruštvo Sever - Odbor Ž
Slovenije - Območi
za volitve župana. Kandidat za župana Vojko Zupanc ni vložil zahteve za povrnitev stroškov volilne kampanje.
Nato se je občinski svet lotil kadrovskih zadev. Na predlog Viktorja Mitova so se odločili za tajno glasovanje o kandidatki za nadzorni odbor Javnega komunalnega podjetja Žalec in kandidatkah za članici Odbora za razvoj obrti in podjetništva Žalec. Za predlagano članico nadzornega odbora JKP je glasovalo le 7 svetnikov in ni bila potrjena, z veliko večino glasov pa sta bili za članici žalskega odbora za razvoj obrti in podjetništva izvoljeni Jolanda Rihter Piki z Železnega in Darja Zupanc iz Šempetra.
Vendarle o letnem načrtu
V nadaljevanju seje je predsednica nadzornega odbora občine Karmen Strenčan predstavila program dela nadzornega odbora za letošnje leto. Po razpravi o tem, kaj pomeni tretji trgovski center na območju Žalec zahod namesto stanovanjske gradnje in po kakšni cenitvi bi morala občina prodati zemljišče, je bil spremenjeni letni načrt ravnanja s stvarnim premoženjem občine le potrjen. V načrt je bila vključena tudi prodaja občinskih zemljišč na območju stanovanjske soseske Žalec zahod. Župan Janko Kos je izpostavil, da investitorja za stanovanjsko gradnjo ni in da je cena nepremičninam padla, zanimanje za gradnjo trgovskega centra pa sta pokazala dva investitorja, zato je predlagal prodajo zemljišča, ki že ima zgrajeno komunalno infrastrukturo. Zemljišča bodo prodana na javni dražbi.
Poročila in zaključni račun
Na dnevnem redu aprilske seje so bila tudi poslovna poročila javnih zavodov s področja negospodarstva. Direktorji in ravnatelji so poslovna poročila predstavili članom pristojnega odbora, na seji občinskega sveta pa niso sodelovali.
O delu Medobčinskega inšpektorata in redarstva za leto 2011 je namesto vodje inšpektorata Zdenka Lesjaka poročal vodja redarstva Matej Založnik, o delu sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pa Milan Pečnik.
Na dnevnem redu je bil tudi zaključni račun proračuna občine za leto 2014. Skupni prihodki so znašali nekaj več kot 22,4 milijona evrov, indeks glede na velj aven proračun j e 96,1. Vseh uresničenih odhodkov je bilo nekaj manj kot 18,8 milijona (indeks 93,5). V drugi polovici leta 2014 je pravilnost poslovanja Občine Žalec v delu, ki se nanaša na zadolževanje in pravne posle, ki po vsebini pomenijo zadolžitev, pregledalo
Računsko sodišče za obdobje odleta 2009 do 2013.
Prostorske spremembe
Žalski svetniki so potrdili predlog odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje LO-7, ki je bil financiran s strani investitorja Energoson, d. o. o., z Ložnice in ki predvideva gradnjo objektov konjeniškega centra. Prav tako je bil sprejet predlog programa opremljanja stavbnih zemljišč in merila za odmero komunalnega prispevka za isto območje urejanja.
Sprejet je bil tudi odlok o občinskem podrobnem načrtu za območje Vrbja VR-1/3. Občina se je lotila izdelave tega OPPN na pobudo investitorjev, ki so želeli na tem območju graditi posamezne objekte, nova prostorska ureditev pa predvideva tri nove stanovanjske objekte.
Po sprejetju sprememb načrta razpolaganja s stvarnim premoženjem občine je bil na dnevnem redu aprilske seje še odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o OPPN za območje stanovanjske soseske Žalec zahod. Spremembe namesto štirih stanovanjskih blokov predvidevajo poslovno--trgovski objekt, v katerem naj bi bila tudi lekarna. Z enim od investitorjev je občina podpisala pismo o nameri, v katerem se je zavezala, da bo pristopila k spremembi OPPN za to območje in da bo v primeru, če investitor po dveh letih ne bo začel z investicijo, občina vrnila kupnino brez obresti in spet postala lastnica istih zemljišč. Po besedah direktorice občinske uprave Tanje Razbor-šek Rehar namreč ne želijo, da pride do preprodaje zemljišč ali da predvidenih investicij ne bo, kot se je zgodilo v Arno-vskem gozdu.
Potrjen je bil tudi predlog sprememb odloka o ureditvenem načrtu Petrovče med železniško postajo in javno potjo na jugu, saj bi lastniki nekaterih objektov in zemljišč želeli več prostorskih možnosti za
cirit#av cvruiV» nrnaramAV
Šestletni limit
Precej dolga je bila tudi razprava o predlogu pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v žalski občini za programsko obdobje 2015-2020. Rok Sed-minek se ni strinjal, da je skupni znesek nepovratnih sredstev, ki jih v šestih letih lahko dobi vlagatelj, omejen na 50 tisoč evrov, predlagal je limit sto tisoč evrov Poudaril je, da tudi srednje in velike savinjske kmetije namreč zelo težko pridobijo sredstva na državnih razpisih. Župan Janko Kos in Tanja Razboršek Rehar sta pojasnila, da želi občina čim več prosilcem omogočiti pridobitev sredstev za primarno in dopolnilno dejavnost, zato sta se zavzela za ohranitev limita. To so nazadnje potrdili tudi svetniki.
Višje omrežnine
V nadaljevanju seje so žalski svetniki v prvi in drugi obravnavi sprejeli spremembe odloka o ustanovitvi vzgojno--izobraževalnega zavoda Vrtci Občine Žalec, katerega sedež je na novem naslovu, nato pa je direktor JKP Žalec Matjaž Zakonjšek podrobno obrazložil nov elaborat o oblikovanju cen storitev javne službe oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v žalski občini. Prvič je bil elaborat po novi metodologiji, ki jo je sprejela država, pripravljen avgusta 2013, tokrat je JKP pripravilo drugi elaborat.
Lani je bilo zaradi obilice
dežja in manjše prodaje vode za JKP zelo zahtevno, so pa uspeli z nekaterimi ukrepi znižati stroške poslovanja, tako da se je na primer cena vode za malenkost znižala. Velik problem pa so omrežnine za vodovode, kanalizacijske sisteme in čistilno napravo. Od leta 2013 se je kanalizacijsko omrežje povečalo za skoraj 200 kilometrov, deluje že 33 črpališč, s tem pa so se povečali tudi stroški, zlasti amortizacija, ki jo mora JKP zaračunati in nakazati občinam, da lahko gradijo nove vodovodne in kanalizacijske sisteme. Da ne bi bil dvig cen prehud, so svetniki po obširni razpravi, v kateri so mnogi nasprotovali dvigovanju cen, saj se mnogi občani še vedno soočajo s krizo, potrdili tudi 35-odstotno subvencijo omrežnine, da je njena višina za občane ostala enaka. V razpravi so svetniki opozorili tudi na podatek iz elaborata, da je priključevanje na novozgrajeno kanalizacijsko omrežje počasno. Več priključkov namreč pomeni nižjo ceno na priključek.
Za objekt, ki je priključen na javni vodovod, bo nova cena za dobre 3,06 evra višja, za objekt, ki ni priključen na javni vodovod, pa 2,29 evra. Če je objekt priključen na čistilno napravo, bo cena višja za 5,27 oziroma
5,28	evra.	K. R.
: "’A"“"'"' ; V'' Ì .;«?	■ •	' ?7 ’ r
v
Žalec
V OBJEMU ZELENEGA ZLATA
Vabljeni k sodelovanju v izboru »Najlepši kraj, hiša in kmetija 2015«
Za sodelovanje v izboru prijavite hišo, kmetijo, poslovni objekt, obnovljeni objekt kulturne dediščine...
Prijavnice so na voljo v TIC-u Žalec in na www.zkst-zalec.si.
Prijave zbira TIC Žalec do 20. maja 2015.
Posvet članic GZ Slovenije
Varnostna problematika obvladljiva
Zadnjo marčevsko soboto je v Preboldu potekal posvet članic Gasilske zveze Slovenije, ki se ga je udeležilo 238 članic in več gostov. Poleg predsednika in poveljnika GZ Prebold Branka Verka in Darka Krajnca tudi predsednik in poveljnik savinjsko-šaleške regije Janko Žuntar in Franc Rančigaj, v imenu Gasilske zveze Slovenije pa namestnik predsednika Janko Cerkvenik in predsednica Sveta članic GZS Vlasta Bučevac, ki je skupaj s predsednico komisije za delo s članicami v savinjsko--šaleški regiji in Gasilski zvezi Prebold Tatjano Plaskan organizirala posvet.
Zbrane je najprej pozdravila gostiteljica Tatjana Plaskan in v nadaljevanju na kratko predstavila Občino Prebold, delo članic v GZ Prebold in v savinjsko-ša-leški regiji. Poudarila je, da so
Zadnjo marčevsko sredo so se v sejni sobi Občine Prebold zbrali predstavniki občine, gasilske zveze in prostovoljnih gasilskih društev in podpisali aneks k pogodbi o opravljanju javne gasilske službe za tekoče leto.
S pogodbo in z vsakoletnim aneksom pogodbene stranke urejajo izvajanje vsebine javne gasilske službe, začetek, organizacijo, višino, namen sredstev, način nadzora ter druge naloge v zvezi z opravljanjem javne gasilske službe v petletnem mandatnem obdobju.
Za letošnje leto bo občina na podlagi pogodbe o opravljanju javne gasilske službe in na osnovi aneksa za leto 2015 iz proračuna zagotovila finančna
članice po vseh štirih gasilskih zvezah (GZ Prebold, GZ Žalec, GZ Šaleške doline in GZ Zgornje Savinjske doline) zelo dejavne, kar pa ni odraz samo dela članic, temveč tudi pozitivnega odnosa vodstev prostovoljnih gasilskih društev, gasilke zveze in regije do njih in njihovega udejstvovanja v tej humanitarni organizaciji.
V svojih pozdravnih nagovorih so delo članic pohvalili tudi gostje in ob tem poudarili, da so članice s svojim delom vedno bolj pomemben člen verige pri delovanju gasilske organizacije in če bodo tako nadaljevale svoje delo z roko v roki, bodo tudi brez težav dosegale zastavljene cilje.
Na posvetu so udeleženke prisluhnile različnim predavateljem in temam. Janko Cerkvenik je spregovoril o kadrovskem menedžmentu gasilskih organi-
sredstva v višini 75.530 evrov. Največji del gre za sofinanciranje nakupa gasilske tehnike v višini 34.000 evrov. Gasilska zveza Prebold bo prejela 7.730 evrov za vzdrževanje opreme in objektov (zavarovanje, zdravniške preglede ...), 1.000 evrov bodo namenili za usposabljanje operativnih enot prostovoljnih gasilskih društev, za dejavnost gasilske zveze 9.000 evrov, za usposabljanje gasilske mladine in gasilskih enot 5.000 evrov in sredstva požarnega sklada za opremljanje gasilskih enot.
Posamezna gasilska društva prejmejo za svoje delovanje skupaj 17.500 evrov. Največ osrednje gasilsko društvo Pre-bold-Dolenja vas-Marija Reka
zacij in o vlogi članic, poveljnik pomurske regije Dušan Utroša je predstavil pogled regijskega poveljnika na delo članic, poklicni gasilec iz Postojne Andrej Tratnik in reševalec Gregor Vidrih pa sta predstavila največjo prometno nesrečo v Sloveniji, ki jo je zakrivila nenadna snežna zavesa na avtocesti. Višji kriminalist Klemen Repovž je govoril o internetu in zlorabi mladoletnikov, Silva Kovač in Tanja Jurjevič iz PGD Celje Gaberje sta predstavili svoje izkušnje pomoči pri poplavah v Bosni, članica Sveta članic GZS Manca Ahačič pa je predstavila delovanje požarnega laboratorija.
Posvet je sklenila Vladimira Bučevec z zahvalo in s spominskimi darili vsem predavateljem in udeleženkam, ki so iz Prebolda odhajale bogatejše za marsikatero novo spoznanje.
D. Naraglav
(4.500,00), pet društev dobi po 2.000,00 evrov, PGD Matke 800 evrov več, simboličnih 200 evrov pa tudi IPGD TT Prebold, ki deluje v okviru podjetja ODELO. 1.500 evrov pa bodo namenili sofinanciranju skupnih dejavnosti društev.
Aneks k pogodbi so podpisali župan Vinko Debelak, predsednik GZ Prebold Branko Verk, predsedniki društev Klemen Verk (PGD Prebold- Dolenja vas-Marija Reka), Marjan Golavšek (PGD Matke), Matjaž Debelak (PGD Groblja), Andrej Kramar (PGD Latkova vas), Igor Novak (PGD Sv. Lovrenc), Franc Grenko (PGD Kaplja vas), Karel Ožir (PGD Šešče) in Rajko Cokan (PIGD TTP).	D. Naraglav
Občinski svet Občine Prebold se je v četrtek, 9. aprila, sestal na 6. redni seji. Svetniki so se seznanili z letnim poročilom Policijske postaje Žalec in poročilom odbora za preventivo in vzgojo v cestnem prometu o stanju na področju varnosti v občini v preteklem letu. Sprejeli so tudi odlok o lokalnih gospodarskih javnih službah, odlok o dopolnitvi odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave. Kar tri točke dnevnega reda pa so se nanašale na Javno komunalno podjetje Žalec. Obravnavah so tudi več pravilnikov in odlokov, ki so jih dali v javno obravnavo. Sprejeli so tudi odločitev za brezplačen prenos nepremičnine na Občino Dobrna ter obravnavah in sprejeh sklep o financiranju političnih strank v preboldski občini, ob koncu pa potrdih in sprejeh tudi zaključni račun občine za leto 2014.
Iz poročila žalske policijske postaje o varnostni problematiki na območju preboldske občine, ki ga je podal predstavnik Anton Venek, je razvidno, da so varnostne razmere na območju Policijske postaje Žalec in tudi na območju preboldske občine v letu 2014 ocenili kot stabilne in obvladljive. Število kaznivih dejanj je glede na leto 2013 v precejšnjem upadu,'in sicer za celotno območje okoli 20 odstotkov, v občini pa za približno 25 %. »S tem smo v precejšnji meri izpolnili enega izmed temeljnih ciljev, zadanega v letu 2014, da na tem področju zmanjšamo število obravnavanih kaznivih dejanj.« V preteklem letu je bilo na območju preboldske občine storjenih 33 kaznivih dejanj tatvin (tatvine reg. tablic in tatvine denarnic iz vozil in odklenjenih stanovanj, tatvine orodja iz hiš in gradbišč, tatvine barvnih kovin in nafte iz delovnih strojev ...) in 38 kaznivih dejanj velikih tatvin (vlomi v stanovanjske hiše, vikende in posledično kraja denarja, zlatnine, prenosnih računalnikov, LCD-televizorjev, GSM-aparatov ...) ter 18 kaznivih dejanj poškodovanja tuje stvari. Vlomi so več ali manj raziskani in storilci razkrinkani. Pri tem je bilo ugotovljeno, da sta vlome velike tatvine zakrivili dve skupini, ena z Gorenjske in druga iz Zasavja.
Na področju javnega reda in miru in splošne varnosti ljudi in premoženja na območju občine in tudi UE Žalec je stanje zadovoljivo in v rahlem upadanju. Izstopajočih in odmevnih kršitev javnega reda in miru ne beležijo, posebno pozornost pa namenjajo nasilju v družini, ki v zadnjem obdobju na območju PP Žalec narašča, v občini pa so obravnavali le eno tovrstno kršitev. Na področju varnosti v cestnem prometu se je stanje prav tako izboljšalo v primerjavi z letom 2013. Razveseljivo pa je, da tako v letu 2013 kot v preteklem letu ni bilo nesreč s smrtnim izidom. Glavni razlog za prometne
Ob podpisu aneksa
Posveta seje udeležilo kar 238 članic.
Podpis aneksa z gasilci
nesreče je neprilagojena hitrost, na drugem mestu je neupoštevanje pravila prednosti, sledita nepravilna stran in smer vožnje ... Največ, kar tretjina prometnih nesreč, se je zgodila na regionalni cesti Latkova vas-Ma-•rija Reka. Kot je povedal Anton Vanek, so v zvezi s problematiko hitrosti in motoristov na omenjenem odseku izvedli skupne akcije s celjskimi policisti motoristi in zoper kršitelje dosledno ukrepali. Prav tako so na tem odseku dvakrat mesečno izvajali helikopterski nadzor in večkrat opravljali radarske meritve hitrosti. Še vedno pa je odstotek alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč relativno visok, kar odpravljajo z rednimi nadzori in s širjenjem preventivnih dejavnosti tako v gostinskih lokalih kakor med posamezniki. V razpravi po podanem poročilu je bila podana pobuda, da bi ponovno uvedli registrske tablice, ki bodo omogočale takoj razpoznati, s katerega območja je lastnik avtomobila.
V	nadaljevanju seje so svetniki obravnavali in sprejeli odlok o lokalnih gospodarskih javnih službah v občini, ki je bil v javni obravnavi, o čemer je spregovoril predsednik Odbora za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe Branko Verk. Odlok ureja lokalne gospodarske javne službe, način njihovega izvajanja, strokov-no-tehnične, organizacijske in razvojne naloge, varstvo uporabnikov, financiranje lokalnih gospodarskih javnih služb in druga vprašanja v zvezi z izvajanjem lokalnih gospodarskih služb v občini.
Pod šesto točko so svetniki sprejeli odlok o dopolnitvi odloka o organizaciji in delovnem področju Občinske uprave Občine Prebold. Ta dopolnitev omogoča občinskemu svetu ustanovitev režijskega obrata z vsemi potrebnimi dejavnostmi in kasnejše dopolnjevanje dejavnosti (če bi se za to pokazala potreba) brez dodatnih posegov v odlok o organizaciji in delovnem področju občinske uprave.
V	nadaljevanju so svetniki obravnavali in sprejeh predlog odloka o ureditvi statusa, upravljanja in organizacije Javnega podjetja Žalec, predlog odloka o ustanovitvi sveta ustanoviteljev JKP Žalec in imenovanje predstavnikov Občine Prebold v skupščini in nadzornem svetu JKP Žalec. Ob pomislekih in pestri razpravi so na koncu
sprejeh oba predloga odloka in tudi potrdih predlagana predstavnika, in sicer Branka Verka za predstavnika Občine Prebold v skupščini JKP Žalec in Jureta Vrhovca za člana nadzornega sveta žalskega javnega komunalnega podjetja.
V	drugem delu seje so obravnavah predlog pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v občini za programsko obdobje 2015-2020, predlog pravilnika o sofinanciranju dejavnosti društev na področju kmetijstva v občini, sprejem in dopolnitev pravilnika o «prej emu otrok v vrtec in predlog pravilnika o sofinanciranju prireditev posebnega pomena v občini. Vse pravilnike so posredovah v javno obravnavo do 4. maja 2015.
Pod točko 14. so svetniki soglasno potrdih brezplačen prenos objekta Lokovina 12, Dobrna, na Občino Dobrna. Gre za premoženje nekdanje skupne Občine Žalec, ki je po razdružitvi prešlo v last Občine Prebold. Ker gre za staro stavbo, ki bi jo bilo potrebno temeljiti obnoviti in se nahaja zunaj območja preboldske občine, so sprejeh odločitev, da se zgradba brezplačno prenese na Občino Dobrna, ki bo krila stroške prenosa.
V	nadaljevanju so svetniki obravnavah še predlog delne povrnitve stroškov volilne kampanje organizatorjem volilne kampanje za člane občinskega sveta in za župana na lokalnih volitvah 2014. Skupni znesek znaša za leto 2015 695,51 evra. Ta denar prejme glede na število dobljenih glasov sedem strank oziroma list. Največ (118,75 evra) SDS, Desus (62,75), SMC (58,25) ostali pa manj. Župana so podprle tri stranke (Desus, SDS in Sp) in vsaka od njih prejme še 87,25 evra. Ta sredstva se bodo izplačala v enkratnem znesku najkasneje do 31. maja.
Ob koncu seje so obravnavah in tudi sprejeh zaključni račun proračuna Občine Prebold za leto 2014. Prihodki občine so bili skupno realizirani v višini 3.683.757 evrov, kar pomeni
91,6	% v primerjavi z veljavnim proračunom za leto 2014, odhodki pa v višini 3.808.005 evrov, kar pomeni 90,6 % z veljavnim proračunom za leto 2014. Proračunski primanjkljaj je tako 124.247,71 evra, ki ga bodo pokrili s sredstvi oziroma z ostankom iz preteklih let (378.290,48 evra).
D. Naraglav
OBČINA PREBOLD
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občine Prebold skladno z Odlokom o priznanjih občine Prebold (Uradni list RS št. 37/00 in 27/04)
razpisuje
POGOJE IN ROK ZA DAJANJE POBUD ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE PREBOLD V LETU 2015
Razpisni pogoji so objavljeni na spletni strani občine: www. obcinaprebold.si. Predlogi se oddajo v pisni in elektronski obliki najkasneje do petka, 8. maja 2015 do 12. ure s pripisom »Predlogi za priznanja Občine Prebold.«________________________
O sofinanciranju malih čistilnih naprav
Nov hram kulture odprt
V avli novega kulturnega domaje že na ogled razstava
Nova dvorana ponuja boljše pogoje za različne prireditve
Braslovški svetniki so na 5. redni seji med drugim razpravljali o predlogu odloka o ureditvi statusa, upravljanja in organizacije Javnega komunalnega podjetja Žalec in o predlogu odloka o ustanovitvi sveta ustanoviteljev JKP Žalec. Oba predloga odlokov sta bila v 15-dnevni javni obravnavi, v tem času pa ni bilo podanih pripomb na vsebino odlokov.
Predloga odloka urejata ustanoviteljske pravice občin v skladu z zakonom o gospodarskih javnih službah, zakonom o gospodarskih družbah ter zakonom o lokalni samoupravi. K pobudi za spremembo odlokov je botrovalo mnenje Komisije za preprečevanje korupcije o nezdružljivosti funkcij županov s članstvom v skupščini gospodarske družbe JKP Žalec d.o.o. saj gre po njihovem mnenju v primeru skupščine JKP Žalec, ki jo sestavljajo župani ustanoviteljic, za organ, ki ne izvaja le ustanoviteljskih upravičenj, temveč gre dejansko za organ, ki izvršuje tudi dejavnosti upravljanja javnega podjetja JKP Žalec.
V nadaljevanju seje so svetniki razpravljali o pravilniku o sofinanciranju malih komunal-
nih čistilnih naprav (MKČN) v braslovški občini. Strokovne službe občinske uprave so pripravile osnutek pravilnika o sofinanciranju MKČN v občini, pri oblikovanju katerega je sodelovalo tudi JKP Žalec. Osnutek pravilnika je že obravnaval Odbor za okolje in prostor ter gospodarsko infrastrukturo in sprejel nekaj popravkov. Obseg sredstev za sofinanciranje MKČN se določi v proračunu Občine Braslovče za posamezno leto, predvidoma v letih 2015,2016 in 2017. Višina dodeljenih sredstev za sofinanciranje MKČN za posamezno stanovanjsko enoto znaša 100 odstotkov dejanskih upravičenih stroškov, vendar ne več kot 1.000 evrov za prvo stanovanjsko enoto. Za MKČN, na katero se priključuje več stanovanjskih enot (skupno čistilno napravo), se za prvo stanovanjsko enoto dodelijo sredstva v višini 1.000 evrov, za vsako dodatno stanovànjsko enoto pa največ dodatnih 500 evrov. Po krajši razpravi so svetniki potrdili predlog sklepa o pravilniku o sofinanciranju malih komunalnih čistilnih naprav.
V nadaljevanju so svetniki na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja za člana Odbora za razvoj obrti in podjetništva Žalec za naslednja štiri leta potrdili Bogdana Andoljška iz Šmatevža ter v KO Parižlje--Topovlje dva nova člana, in sicer Tajo Steblovnik in Boruta Vrščaja. Z eno pripombo so svetniki potrdili poročilo o delu nadzornega odbora Občine Braslovče za leto 2014 in program dela za letošnje leto ter zaključni račun proračuna Občine Braslovče za leto 2014.
Dalj časa pa so se svetniki zadržali pri obravnavi pobude Franca Rančigaja, poveljnika Savinjsko-Šaleške regije, glede možnosti postavitve regijskega vadišča za usposabljanje gasilcev. Predvidena lokacija je na nekdanjem posestvu Podvrh pri Žovneku, kjer že obstajajo osnovne možnosti za postavitev. Po razpravi so svetniki sprejeli dva sklepa, in sicer, da Občinski svet Občine Braslovče sprejme posredovano informacijo in izraža pozitivno stališče do nadaljnjih dejavnosti pri vzpostavitvi regijskega vadišča za usposabljanje gasilcev in da Občina Braslovče ne bo prevzemala nobenih finančnih obveznosti pri vzpostavitvi omenjenega vadišča.
T. Tavčar
Včeraj so v večnamenski poslovni zgradbi v Braslovčah namenu predali nov hram kulture, ki sta ga na podlagi zasebno-javnega partnerstva zgradila Občina Braslovče in Trgovsko podjetje Jagros.
Lani sredi leta so v večnamenskem objektu uredili trgovski in gostinski del. Občina Braslovče je lastnica kletne etaže, kjer bodo poleg dvorane še novi prostori za društva in občinska knjižnica. Celotna naložba je občino stala okrog 2 milijona evrov, za kar je morala občina najeti tudi nekaj kredita. Kot je povedal župan Branimir Strojanšek, bodo stari kulturni dom, ki je bil zgrajen leta 1927 in na katerega so bili ponosni, ker je pomagal, da so tudi v najtežjih časih Braslovčam in Slovenci »stali in obstali«, preuredili v neprofitna stanovanja.
Prosvetno društvo Braslovče je po slovesnosti ob odprtju v novi dvorani pripravilo prvo prireditev, na kateri so sodelovali Moški pevski zbor Karel Virant Braslovče, Mešani pevski zbor Marije Vnebovzete Braslovče, Braslovški oktet in
Ženski pevski zbor Asumpta, gostje večera pa so bili člani
Slovenskega okteta. T. Tavčar
10-odstotna subvencija za omrežnino
Zmagovalka salamijade Edita Pečnik
Polzelski svetniki so na 5. redni seji najprej sprejeli za-
V Turističnem društvu Braslovče so prejšnji konec tedna izpeljali že svojo 19. salamija-do. Prireditev so tradicionalno organizirali v sodelovanju z Društvom podeželskih žena Braslovče in Občino Braslovče. Ocenjevanje salam in tudi zaključno prireditev pa so prvič pripravili v brunarici turističnega društva.
Pod vodstvom Janeza Šumaka je komisija glede na zunanji videz, vonj, prerez in okus ocenjevala 31 salam, ki so jih na ocenjevanje prinesli proizvajalci iz Savinjske doline in raznih drugih slovenskih krajev. Največ točk si je prislužila salama Edite Pečnik iz Gotovelj. Njena družina (poleg nje še mož Milan in sin Borut) je doslej osvojila že več kot petnajst pokalov za prva, druga in tretja mesta ter tudi prehodni pokal v trajno last. Na drugo mesto se je s pomočjo očeta Martina uvrstil osnovnošolec Nejc Pungartnik iz Šmiklavža pri Slovenj Gradcu, tretje mesto pa je osvojil Anton Brunšek iz Andraža nad Polzelo. Zmagovalna trojica se je uvrstila na državno salamijado, ki bo predvidoma 9. maja.
Priznanja in nagrade so najboljšim podelili predsednik ocenjevalne komisije Janez Šumak, vodja prireditve Brane Šporn in predsednik TD Braslovče Branko Ribizel. Razglasitev rezultatov so pospremili s prijetnim druženjem ob
glasbi in plesu ter pokušnji salam in drugih dobrot. Salamo velikanko je izdelal in za srečelov podaril Milan Pečnik, udeleženci pa so tokrat ugibali le dolžino salame, ne pa tudi teže. Zmagala je Silva Meklav iz Andraža, ki je 184 cm dolgo salamo odnesla domov.
D. Naraglav
ključni račun proračuna za preteklo leto. V proračunu so načrtovali 6,3 milijona evrov prihodkov, pridobiti jim jih je uspelo približno milijon manj. Razlika je nastala, ker je država v letošnje leto preložila izplačilo evropskega denarja iz 8. javnega poziva, namenjenega za gradnjo sekundarnega kanalizacijskega omrežja. Občina Polzela ga bo namenila za gradnjo kanalizacije v Ločici ob Savinji in delu Polzele.
V nadaljevanju seje je direktor JKP Žalec Matjaž Zakonjšek svetnike seznanil z novimi cenami njihovih storitev, s predlogom odloka o ureditvi
Drevesa podrta
Podoba preboldskega Gaja, nekdanjega turističnega kampa, se spreminja. Tokrat zaradi odstranitve poškodovanih in nevarnih dreves.
Vsa drevesa, ki so bila ozna-
čena za posek, so že varno na tleh, izruvati pa morajo še vse stare in sedanje panje in nasaditi nova drevesa. Posek so za Občino Prebold opravili Lob-nikarjevi iz Marija Reke. D. N.
Drago Lobnikar med podiranjem dreves
Tudi ZKTŠ Polzela je zadnjo marčevsko soboto pripravil drugo salamijado, na kateri je sodelovalo 15 izdelovalcev domačih salam.
Za najboljšo salamo je bila izbrana salama Igorja Pungartnika s Polzele, za drugo Ignaca Kužnika iz Andraža nad Polzelo, za tretjo pa salamo Marjane Meklav iz Dobriča.
statusa, upravljanja in organizacije Javnega komunalnega podjetja Žalec in s predlogom odloka o ustanovitvi sveta ustanoviteljev JKP Žalec v drugem branju. Lastniki zgradb, priključenih na vodovod, bodo po novem za storitve oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja odpadne vode plačevali mesečno približno 28 evrov, kar pomeni približno 4,4 evra več. Prav tako bo znesek na mesečni položnici 4 evre višji za lastnike zgradb, ki niso priključene na javni vodovod. Za zgradbe, priključene na čistilno napravo, bo treba po novem plačevati dobrih 38 evrov oziroma slabih 7 evrov več. Svetniki so predlagane spre-
membe po krajši razpravi potrdili in se obenem odločili, da bo občina z 10-odstotno subvencijo omrežnine občane vsaj nekoliko razbremenila novega bremena.
Na seji so se svetniki seznanili tudi z letnimi poročili OŠ Polzela, ZKTŠ Polzela, II. OŠ Žalec, GŠ Risto Savin Žalec, JKP Žalec, UPI - ljudske univerze Žalec in Medobčinske matične knjižnice Žalec, za člana nadzornega sveta JKP Žalec pa potrdili Jureta Vrhovca. Župan Jože Kužnik je ob koncu seje svetnike seznanil, da je s 1. aprilom 2015 izstopil iz stranke SDS in da želi v prihodnje delovati kot nestrankarski župan.	T. T.
Občina Tabor
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO KAPLA-PONDOR
23. tradicionalni
SEfMSKI SEŽEM
NEDELJA, 26. april 2015,
*	8.00:	KMEČKA TRŽNICA
*	IO.OO:	PARADA
*	10.30:	TABOR IMA TALENT
*	11.30:	ANSAMBEL JERNEJA KOLARJA
*13.00-22.00:	ZABAVA Z ANSAMBLI:
VESELI SVATJE, NAVIHANI MUZIKANTI, MLADIKA, STOJ PA GLEJ, FRANCI IN PRIJATELJI, ÌUS
Programska skupščina OZ RK Žalec
Unicefov ambasador v Stockholmu
Predsednica Območnega združenja RK Pavla Artnik med podajanjem svojega poročila
Tadej Jezernik po predavanju Unicefa med rokovanjem z organizatorko
V predavalnici na Hmeljarski 3 v Žalcu, kjer je sedež Območnega združenja RK Žalec in nekaterih drugih organizacij, je prejšnji mesec potekala programska skupščina Rdečega križa, ki so se je udeležili predstavniki krajevnih organizacij Rdečega križa in drugi.
Skupščino je začela predsednica območnega združenja Pavla Artnik, v nadaljevanju pa jo je vodilo delovno predsedstvo z Janezom Megličem na čelu. Predsednica Pavla Artnik je podala obširno poročilo o delu združenja v preteklem letu in pri tem izpostavila pomembnejše projekte. Omenila je, da število krvodajalcev še naprej upada. Razlog za to so v zadnjem času delodajalci, ki svojim delavcem ne dovolijo, da bi se udeležili akcij. Najaktivnejši so bili na socialnem področju, saj število upravičenih do pomoči narašča. Kot je bilo povedano, bi bilo potrebno za zmanjšanje teh težav večje prizadevanje lokalne skupnosti, ki bi morala zagotoviti nova delovna mesta. Rdeči križ pomaga le s premo-ščanjem trenutne krize ljudem v stiski, za dolgoročno rešitev bodo morale za ugodno gospodarsko okolje več postoriti lokalne službe, ki se ukvarjajo z gospodarstvom. Med nalo-
gami, ki jih upravljajo v okviru združenja, je izpostavila tečaje prve pomoči, v okviru katerih izobražujejo bodoče mlade voznike in delavce v podjetjih. Dva velika projekta sta bila namenjena pomoči v prometni nesreči poškodovani Veroniki Škrubej in po požaru prizadeti družini Kuder v Galiciji, uspešno pa so sodelovali tudi pri postavitvi nove hiše družini Ločan, ki jim je prav tako ogenj uničil hišo. V vseh akcijah so sodelovale tudi krajevne organizacije RK. Ob tem so veseli, da jim je uspelo oživiti dve novi krajevni organizaciji, in sicer KO Liboje in KO Pe-trovče-Levec.
V tem duhu bodo nadaljevali tudi v prihodnje. Letos bodo pripravili deset terenskih kr-
vodajalskih akcij in ob tem poskušali pridobiti čim več novih krvodajalcev. Tečaje prve pomoči za bodoče voznike bodo pripravljali enkrat mesečno, usposabljajo pa tudi novo ekipo prve pomoči OZ RK Žalec - Občina Prebold. Lanska in nova ekipa se bosta v začetku junija udeležili regijskega preverjanja ekip prve pomoči na Rečici ob Savinji. Usposabljajo tudi osnovnošolske ekipe prve pomoči, pripravljajo predavanja in prikaze prve pomoči, konec tega meseca pa bodo najboljšo ekipo poslali na regijsko preverjanje osnovnošolskih ekip v Velenje. Največ pozornosti bodo morali tudi v tem letu nameniti sociali in pomoči potrebnim, saj krizi še ni videti konca. D. Naraglav
Tadej Jezernik s Ponikve pri Žalcu je lani novembra prejel naziv Junior ambasador Unicefa Slovenije, o čemer smo že poročali. Od takrat dalje je ves čas vpet v pestro dogajanje na tem področju, 28. marca pa je v Vili Bianci v Velenju prejel plaketo za naj prostovoljca Velenja, za kar ga je na osnovi natečaja predlagal Šolski center Velenje. Unicef v Ženevi ga je kot juniorja ambasadorja Slovenije izmed 34 kandidatov iz prav toliko držav izbral za udeleženca strokovnega srečanja Unicefa, ki je od 13. do 17. aprila potekalo v Stockholmu na Švedskem.
Tadej se je srečanja za strokovne delavce Unicefa s področja izobraževanja in otrokovih pravic udeležil v torek,
14.,	in v sredo, 15. aprila. Na srečanju je kot edini mladi predstavnik 34 razvitih držav sveta predstavil svoje delo in delo prostovoljcev in mladih ambasadorjev Unicefa ter svoj pogled na svet. Med drugim je predstavil delavnice, ki jih letos skupaj z drugimi Unicefovimi prostovoljci izvajajo v Velenju. Govoril pa je tudi
o predstavitvi zaključkov raziskave, v kateri so sodelovali mladi od 15. do 29. leta. Ob tem je bilo glede na rezultate ankete povedano, da četrtina mladih v Sloveniji ne pozna otrokovih pravic, čeprav so te del osnovnošolskega učnega načrta v 4. in 7. razredu. Kar polovica anketirancev ni navedla pravice do participacije, najpogostejši odgovor pa je bila pravica do izobraževanja.
»Posredoval sem jim tudi najobčutljivejši del raziskave: Otroci in mladi so mnenja, da so izpuščeni iz reševanja problemov v šolskem okolju, ki bi moralo ponujati več
možnosti do participacije. Zaskrbljujoče je, da otroci in mladi vidijo šolsko okolje kot zelo omejujoče. Podal pa sem tudi pobudo, da otroci in mladi potrebujemo varuha otrokovih pravic, nato pa tudi odgovarjal na številna njihova vprašanja, ker me je zanimalo, kaj mlade omejuje na poti do sanj,« nam je po e-pošti sporočil Tadej.
Kot je že napovedal, ga po vsej verjetnosti kot mladega ambasadorja Unicefa čaka še osemdnevno bivanje v Nemčiji (od 6. do 14. maja) in srečanje z nemško kanclerko Angelo Merkel. D. Naraglav
Dobrodelno Murijevo popoldne
Za zdravje že štirinajstič
Tudi tokrat več kot 600 udeležencev
V gostilni v Mačjem mestu
Druga aprilska nedelja je bila letos v znamenju tradicionalnega pohoda za zdravje, ki ga je že štirinajsto leto zapored organiziral Javni zavod žalske lekarne v sodelovanju
z Občino Žalec in ob pomoči vodnikov planinskih društev iz Galicije in Žalca.
Organizatorjem in udeležencem je bilo vreme tokrat res naklonjeno. Kakšnih 600
ali več pohodnikov je prehodilo pot iz Žalca čez Gotovlje do Podloga, mimo Jame Pekel in preko Požarišča do Lovskega doma Rinka na Sv. Jedrti. Nekaj udeležencev pa je ubralo krajšo pot iz Žalca čez Gotovlje do cilja, kjer so se pridružili prijetnemu druženju. Tudi letos so razstavljavci na stojnicah ponujali razne izdelke za zdravje, organizatorji pa so poskrbeli za dobro počutje pohodnikov in tudi tokrat pripravili nekaj nagrad zanje.
Pohodnike je nagovorila direktorica Javnega zavoda Žalske lekarne Nataša Čater, številčna udeležba pa je dokaz, da je ta prireditev za zdravje zelo priljubljena.	D. N.
Preboldska športna dvorana je bila v četrtek, 16. aprila, v znamenju dobrodelnosti in 40-letnice pravljice Maček Muri, ki so jo z igro, s petjem in plesom oživeli učenci preboldske osnovne šole od 1. do
5.	razreda.
Obiskovalci, ki so povsem napolnili dvorano, so uživali ob nastopih učencev, ki so se prelevili v pravljične like Mačjega mesta: v glavnega junaka mačka Murija, njegovo prijateljico muco Maco, mačjega razbojnika Čombeja, mačjega župana in druge mačke iz Mačjega mesta. Glavne like so odigrali: Maks Rojc v vlogi Murija, Marina Ocvirk je bila Maca, Aljaž Herodež je imel vlogo župana, Nikita Peternel je bila Mici, Zoija Kovač je igrala mačko Milko, Jaša Sagadin je bil maček Miki, v vlogi pripovedovalca pa se je znašel
Društvo rejnic celjske regije, ki ga vodi Savinjčanka Simona Vodončnik iz Zabuko-vice, je že deseto leto zapored organiziralo dobrodelni koncert za rejniške otroke. Koncert vsako leto organizirajo v eni od občin, od koder so rejniške družine. Letos je bila to Mestna občina Celje oziroma KS Ljubečna z OŠ Ljubečna.
Pod sloganom Srce, sonce, morje so zbirali sredstva, s katerimi bi rejencem omogočili
Jaka Meznarič.
K prijetni prireditvi so svoj delež prispevali tudi učenci 8. razreda, ki so zaigrali pozdravni skeč, glasbeni in plesni del prireditve pa je obogatil otroški pevski zbor. Na klavirju so posamezne točke spremljale Irena Vrčkovnik, Vesna Ku-
preživeti del počitnic na morju. Bogat koncertni program je vodil Miro Klinc - Klobasekov Pepi. Nastopili so Godba Ljubečna z mažoretkami, ansambel Štrajk, Plesna šola Blue Butterfly, ansambli Mikola, Mika nas in Trobentica, Folklorna skupina Navihančki z OŠ Griže, ansambla Vrh in Banovšek in njegov več kot 20-članski harmonikarski orkester, ansambli 5+Band, Ognjeni muzikantje, Vikend, pevka Natalija
mer in Bojana Hrovat. Scenarij in režija sta bila delo Marjete Kačič in Nives Kunej, pri sami izvedbi prireditve pa so sodelovali tudi drugi.
Sredstva v višini 1210 evrov, ki so jih zbrali to popoldne, bodo namenili pomoči potrebnim učencem.	D. N.
Kolšek in ob koncu ansambel Spev.
Svoj delež sta k prireditvi dodala tudi ravnatelj OŠ Ljubečna Martin Grosek in predsednica Simona Vodončnik (Slovenska rejnica leta 2014), ki je nagovorila občinstvo in se zahvalila vsem, ki so kakorkoli pripomogli k uspešnemu desetemu dobrodelnemu koncertu, med njimi je vsako leto tudi izjemna judoistka Lucija Polav-der.	D. Naraglav
www.tiskarna.eu.com
Tiskarna Golc d.o.o. Vrbje 80/a, 3310 Žalec tel.: 03/710 24 60 gsm: 051/647 540 info@tisk-golc.si
v
offset tisk
igitalni tisk
vezava diplom
knjigoveštvo
poslovna darila
darilne vrečke
sitotisk
grafično oblikovanje
offset tisk
digitalni tisk vezava diplom knjigoveštvo
poslovna darila
darilne vrečke
sitotisk
grafično oblikovanje
Jubilejna prireditev društva rejnic
Bralo kar 600 malčkov
Sedmo srečanje kitarskih orkestrov
V	torek, 14. aprila, so dvorano Doma 11. slovenskega tabora kar dvakrat napolnili mali Savinjčani, ki berejo, in njihovi starši. Na zaključni prireditvi projekta Tudi mali Savinjčani berejo, ki sta jo vodili ravnateljica vrtca Natalija Žikič Starič in direktorica knjižnice Jolanda Železnik, je župan Občine Žalec Janko Kos podelil priznanja kar 337 mladim bralcem iz vrtcev žalske občine.
Mladi bralci so s priporočilnega seznama skupaj s starši prebrali štiri knjige, v vrtcu so jih obnovili in narisali ilustracijo. Razstava risbic bo na ogled v Medobčinski splošni knjižnici Žalec do konca aprila. Malčki so na zaključni prireditvi uživali ob predstavi Palčki pospravljalčki, ki so jo odigrale žalske vzgojiteljice.
Projekt je potekal tudi v občinah Polzela (103 sodelujoči v bralni znački), Prebold (47) in Tabor-Vransko (56), kjer so mladim bralcem priznanja podelili tamkajšnji župani, vzgojiteljice pa so pripravile kulturne programe.
V	vsej dolini je bralo nekaj
manj kot 600 otrok, starih od 4 do 6 let, in to pomeni, da sta bralna kultura in ljubezen do knjig v njih globoko ugnezdena.	T. Tavčar
S podelitve priznanj v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu
Žalske vzgojiteljice v predstavi Palčki pospravljalčki
Sklenili letošnjo bralno značko
Braslovški zlati bralci z Deso Muck
Zaključek šolskega leta se bliža in osnovne šole po dolini pripravljajo sklepne podelitve ob zaključku letošnje sezone bralne značke.
Na I. OŠ Žalec je v tem šolskem letu prejelo priznanje 535 učencev od 1. do 9. razreda, pri branju vseh devet let je vztrajalo 41 učencev in ti so prejeli‘spominsko prizna-
nje. Letošnji gost je bil pisatelj Žiga X. Gombač, ki je mladim bralcem povedal veliko zanimivega o svojem življenju in jih navdušil, da bodo še naprej radi brali.
Na OŠ Šempeter je bralo 264 učencev, vseh devet let pa 35 učencev. Na zaključni prireditvi bralne značke na OŠ Šempeter je bil gost pesnik,
pisatelj in dramatik Feri La-inšček, ki je predstavil prve začetke pisanja in prve uspehe, prebral pesem v prekmurščini »Nigdar neboš znala« ter pojasnil, kaj mu je v življenju pomembno.
Na OŠ Braslovče so bralni značkarji praznovali s priljubljeno pisateljico Deso Muck, življenjsko in zelo duhovito, ki je že nekaj let med najbolj branimi slovenskimi pisatelji. Na POŠ Gomilsko je bralno značko osvojilo vseh 36 učencev, na POŠ Letuš vseh 27 učencev, na POŠ Trnava 29 učencev od 26. V Braslovčah sta skupaj brala 302 učenca. 38 je bilo zlatih bralcev, ki so brali vseh devet let.
T. Tavčar
IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroje, štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA
proizvodnja in montaža
MARN, s. p.,Vransko 18 b, 3305 Vransko
Tel./faks: 03 572 51 06, 041 508 655, 031 814 999 e-naslov: slavica.marn@siol.net, www.marn-vransko.si.
Glasbena šola Risto Savin Žalec in Zveza slovenskih glasbenih šol sta v soboto, 18. aprila, pripravili sedmo srečanje kitarskih orkestrov Slovenije. Letos se je povabilu na srečanje, ki poteka vsako drugo leto, odzvalo kar šestnajst kitarskih orkestrov in ansamblov iz raznih slovenskih krajev.
Kitarski orkestri in ansambli so se v dvorani glasbene šole predstavili na dveh koncertih. Na prvem sta zbrane nagovorila direktor žalske glasbene šole Gorazd Kozmus in župan Janko Kos, popoldne pa je sledil drugi koncert. Dopoldanski koncert je začela Glasbena šola Ljubljana Moste - Polje, v nadaljevanju pa so se zvrstile glasbene šole iz Gornje Radgone, Kranja, Celja, Kopra,
Laškega, Radeč, Ljutomera in Maribora oziroma podružnične glasbene šole iz Tabora.
Popoldanski koncert so začeli kitaristi kitarskega orkestra Glasbene šole Risto Savin Žalec pod umetniškim vodstvom Maruše Mirnik. Po uspešnem nastopu so za njimi nastopili mali in veliki kitarski orkester GŠ Slovenj Gradec, GŠ Fran Korun Koželjski iz Velenja, Konservatorij za glasbo in balet iz Maribora in Ljubljane, kitarski orkester Ljudmila Rusa in ob koncu kitaristi Akademije za glasbo.
Direktor žalske glasbene šole Gorazd Kozmus nam je ob tem povedal: »Vesel sem, da nam je v Žalec uspelo povabiti rekordno število kitarskih orkestrov in ansamblov. Prav tako si štejem za uspeh, da sem
se uspel dogovoriti z RTV Slovenija za snemanje obeh koncertov, ki bodo kmalu na sporedu ih si ju bo lahko ogledala vsa slovenska javnost. Iskrena zahvala za tovrstno srečanje gre prof. Mariji Alatič, ki je bila tudi pobudnica, ustanoviteljica in dolgoletna organizatorka teh srečanj. V našem orkestru, ki ga zdaj vodi prof. Maruša Mirnik, deluje skoraj 40 kitaristov in je tudi najštevilčnejši na tokratnem srečanju. K temu velja dodati, daje takšno srečanje zahteven projekt, ki ga brez izjemne pomoči in sodelovanja celotnega kolektiva ne bi bilo moče izpeljati v takšnem obsegu in tako kakovostno. Zato naj veljala iskrena zahvala kolektivu in vsem, ki kakorkoli sodelujejo pri tem dogodku.«
D. Naraglav
Nastop kitarskega orkestra GŠ Ljubljana Moste - Polje
Državno tekmovanje v matematiki
NOVE KOLEKCIJE SONČNIH OČAL!
10 % POPUST NA GOTOVINO, STAREJŠI MODELI ZNIŽANI DO 50 %!
Izdelamo sončna očala /
V soboto, 18. aprila, je v sedmih centrih (regijah) po Sloveniji potekalo 51. državno tekmovanje iz matematike za Vegova priznanja. Za področje celjske regije je tekmovanje potekalo na I. osnovni šoli Žalec. Pod vodstvom 55
mentorjev se ga je udeležilo 83 tekmovalcev od 7. do 9. razreda iz 37 osnovnih šol.
do 11. ure.
Kot nam je povedala Kreso-
Tekmovanje je ob pomoči učiteljic matematike Jožice Ror-šek, Brigite Kruleč in Simone Rotovnik Stergar organizirala Ljudmila Kresovič. Pred državnim tekmovanjem so 19. marca izpeljali šolska tekmovanja, 1. aprila pa na 66 osnovnih šolah tudi področna tekmovanja in najboljši so se uvrstili na državno tekmovanje.
Na I. osnovni šoli Žalec so se
na ta dogodek dobro pripravili in ga tudi uspešno izpeljali. Pred začetkom tekmovanja so prisluhnili kulturnemu programu v izvedbi šolske pevske komorne skupine, zbrane pa je nagovorila ravnateljica Tatjana Žgank - Meža. Tekmovanje se je odvijalo v posameznih razredih, za reševanje nalog pa so imeli tekmovalci čas od 9.
S tekmovanja
vičeva, bo na rezultate potrebno počakati nekaj dni. Ti bodo skladno s pravilnikom o tekmovanju objavljeni na spletnih straneh Društva matematikov,
fizikov, astronomov Slovenije. Najuspešnejšim bodo podelili nagrade na slovesnosti v Unionski dvorani v Ljubljar; ” deljo, 24. maja.
OKULISTIČNI PREGLEDI VIDA: dr. Arsen Janjič in dr. Miran Falež Naročite se: torek, 5., 12. in 19. 5. 2015 Tudi na zdravstveno kartico!
Simona KODRIN, s. p. Rimska cesta 35,
3311 Šempeter Tel.: 03 700 06 30 Mob.: 051 326 677
Delovni čas: pon.-pet.: 8.-18. ure sobota: 8.-12. ure

: -
Alzheimerjeva bolezen in demenca
Na povabilo žalskega društva za promocijo in vzgojo za zdravje, ki ga vodi Viktorija Rehar, je ob svetovnem dnevu zdravja v prostorih I. OŠ Žalec potekalo zanimivo predavanje prof. dr. sci. Zvezdana Pirtoška, odličnega strokovnjaka, specialista nevrologije z UKC Ljubljana, ki je govoril o alzheimerjevi bolezni in demenci.
Predavatelj dr. Pirtošek je med zgodovinskim orisom odnosa do bolezni med drugim povedal, da so bili ljudje in tudi stroka od leta 1910 do 1940 prepričani, da je senilna demenca običajni proces, do katerega pride med staranjem. Šele leta 1980 so postavili diagnostične kriterije za alzhei-merjevo bolezen. Znanstveniki so začeli odkrivati genetske vzroke za zgodnjo obliko te bolezni in raziskovati biološke poti, ki vodijo do razvoja te možganske bolezni. Deset let kasneje je ameriška uprava za hrano in zdravila odobrila prvo zdravilo za alzheimerjevo bolezen. Leta 2000 so bila odobrena še druga zdravila za zdravljenje simptomov te bolezni. Začele so se tudi raziskave za morebitni razvoj cepiva, prav tako je nastalo veliko novih kliničnih študij, ki so pripeljale do novih spoznanj in rešitev, ki danes pomagajo izboljševati kakovost življenja ljudi z demenco. Po ocenah svetovne zdravstvene organizacije živi v svetu več kot 44 milijonov ljudi, v Evropi okoli 9 milijonov, v Sloveniji pa okoli 32.000 oseb z demenco. Za vsakega bolnika v povprečju že danes skrbijo trije ljudje. Zaradi staranja prebivalstva, ki je največji dejavnik tveganja za demenco, se bo v prihodnjih 20 letih število bolnikov podvojilo.
Prva znamenja bolezni in potek
Dr. Pirtošek je povedal, da ' se pri alzheimerjevi bolezni
degenerativne spremembe najprej začnejo v področjih, ki so pomembni za nastanek dolgotrajnega spomina. Prva znamenja bolezni so pozabljivost, neurejenost, nemirnost in motnje v presoji. Pri razviti bolezni so značilni izguba spomina na sveže dogodke, dezorientiranost v času in prostoru, nesposobnost skrbeti zase in v zadnji fazi globalni upad spoznavnih funkcij. Najpogostejša oblika se začne v kasnejši življenjski dobi, po 65. letu starosti. Pogosta je predvsem v razvitih deželah zaradi podaljšane življenjske dobe prebivalstva. Oblika, ki se začne v zgodnji življenjski dobi, pri, starosti od 45 do 65 let, je redkejša. Alzheimerjeva bolezen predstavlja 70 % vseh oblik demenc. »Po pogostosti ji sledijo demence zaradi možgansko-žilnih bolezni, frontotemporalna . demenca, demenca pri parkinsonovi bolezni in demenca zaradi alkoholizma. Alzheimerjeva bolezen in večina ostalih demenc je progresivnih in ireverzibilnih. Demenco včasih težko ločimo od benigne pozabljivosti starostnikov. Po 85. letu starosti namreč le redki posamezniki ohranijo neokrnjene spominske sposobnosti. V primerjavi z alzheimerjevo boleznijo sta za benigno pozabljivost starostnikov značilni manjša progresivnost upada spoznavnih funkcij in nekoliko manjša oviranost pri vsakodnevnih opravilih. Značilno za alzheimerjevo bolezen je, da se začne neopazno z motnjami spomina predvsem za sveže dogodke, napreduje razmeroma počasi, zlasti pri poznem začetku. Možna so krajša ali daljša obdobja, ko se bolezen upočasni. Od začetnih težav do smrti mine od 3 do 20 v povprečju pa od 8 do 9 let. V začetnem stadiju so bolniki še razmeroma urejeni, prevladujejo težave s pozabljivostjo, z zbranostjo, s slabšo
d
DAVIDOV HRAM
Zakladnica vsega dobrega www.davidovhram.si
Dimniški Sistemi
Keramični in Inox Dimniki Schiedel Sanacije Dimnikov Montaža in Obzidava Kaminov
031/634-609
www.gradnja-dimnika.si
Arhitekturno in Energetsko Svetovanje Izdelava in Izdaja Energetskih Izkaznic |ÉÉF Izdelava Elaboratov In Izkazov Energetski Pregledi Stavb
051/322-0821
časovno orientacijo itn. Bolniki postajajo neuvidevni za bolezenske težave. Čeprav so huje spominsko moteni, zanikajo vsakršne težave, upirajo se vsaki spremembi, interesni krog se jim oži, sposobnost abstraktnega mišljenja in drugih višjih možganskih dejavnosti se manjša, spremenijo se osebnostne poteze. V tem stadiju se najpogosteje pojavljajo tudi zapleti osnovne bolezni, kot so vznemirjenost, halucinacije, delirantna stanja, značilni ponavljajoči zaposlitveni nemir in epileptični napadi. V zadnjem stadiju so bolniki povsem nebogljeni in v celoti odvisni od pomoči okolice pri zagotavljanju osnovnih življenjskih funkcij in varnosti.«
Alzheimerjeva bolezen in dednost
Dr. Pirtošek je na predavanju povedal, da so v možganih bolnikov z alzheimerjevo boleznijo senilne lehe in nevrofibri-larne pentlje. V senilnih lehah se kopiči spremenjena oblika beljakovine, ki je sicer v zdravih možganih. V živčnih celicah pa se kopičijo v vijačnico zvite nitaste strukture, ki oblikujejo nevrofibrilarne pentlje. Zaradi kopičenja senilnih leh in nevrofibrilarnih pentelj odmirajo živčne celice. Možgani bolnikov pogosto tehtajo manj kot 1000 g v primerjavi z zdravimi, ki tehtajo 1300 g. Vzrok za nastajanje teh sprememb še ni znan. V možganih nekaterih bolnikov se kopiči aluminij v senilnih lehah, ki pa najverjetneje ni vzrok za nastanek bolezni. Tudi virusna okužba ni vzrok bolezni. Alzheimerjeva bolezen ni nalezljiva. Kaže pa, da kajenje in možganske poškodbe povečajo verjetnost za nastanek te bolezni. Na vprašanje, ali je bolezen dedna, pa je odgovoril: »Mnenja o tem, kako pogoste so dedne oblike alzheimerjeve bolezni, se razlikujejo. Nekateri menijo, da ima samo 1 % bolnikov dedne oblike bolezni, medtem ko drugi menijo, da je takih bolnikov 5 %. Pogosteje se dedujejo oblike bolezni, ki se pokažejo zgodaj, kmalu po 50. letu. Vsekakor so dedne oblike redke. Kadar ima kateri od staršev ali celo več družinskih članov alzheimerjevo bolezen, to še ne pomeni, da bodo zboleli tudi otroci.«
Se da bolezen preprečiti?
»Trenutno ni dokazane poti, kako preprečiti nastanek alzheimerjeve bolezni. Do zdaj najmočnejši dokaz predlaga zmanjšanje tveganja preko zmanjšanja tveganja za bolezni srca. Mnogo faktorjev, ki povečajo tveganje za bolezni srca, lahko povečajo tudi tveganje za alzheimerjevo bolezen in vaskularno demenco. Faktorji, ki so vključeni, so visok krvni tlak, visoka kon-
Prof. dr. sci. Zvezdan Pirtošek med predavanjem v Žalcu
centracija holesterola v krvi, prevelika telesna teža in sladkorna bolezen. Razvijajo se novi programi, namenjeni ljudem z visokim tveganjem za demenco. Spodbujajo fizično dejavnost, kognitivno stimulacijo, družbeno angažiranost in zdravo prehrano. Učijo tudi strategije kompenzacije spomina, ki v primeru napredovanja možganskih sprememb pomagajo pri čim boljšem izkoristku dneva. Strokovnjaki se strinjamo, da se alzhei-merjeva bolezen, tako kot večina kroničnih bolezni, običajno razvije kot kombinacija kompleksnih interakcij med mnogimi faktorji, vključno s starostjo, z genetiko, okoljem in načinom življenja ter pridruženimi drugimi boleznimi. Ker posameznik ne more vplivati na določene dejavnike tveganja, kot sta genetika in starost, lahko raziskovanje teh področij vodi v nove poti odkrivanja ljudi s tveganjem in jim ponudi preventivna zdravljenja. Na primer, medtem ko se razvijajo potencialna zdravila, ki bi vplivala na bolezen, lahko postane v prihodnosti genetsko testiranje pomemben pripomoček za ugotavljanje posameznikov, pri katerih bomo lahko zgodaj in proak-tivno posredovali pri zmanjševanju njihovega tveganja za razvoj bolezni. Trenutno rutinsko klinično testiranje za alzheimerjevo bolezen ni priporočljivo, ker še ni na voljo preventivnega zdravljenja. Tveganje za razvoj te bolezni in vaskularnih demenc se poveča kot odgovor na mnogo stanj, ki poškodujejo srce in krvne žile. Ti vključujejo visok krvni tlak, bolezni srca, kap, sladkorno bolezen in visok holesterol. Nekatere študije kažejo, da ima kar 80 % posameznikov z alzheimerje-
vo boleznijo hkrati tudi kardiovaskularno bolezen.«
Pomembna redna telesna vadba in hrana
Redna telesna vadba naj bi bila ključen del pri zmanjševanju tveganja za nastanek alzheimerjeve bolezni. Vadba poveča pretok krvi in kisika ter tako pozitivno vpliva na možganske celice. Še močnejši dokazi zagovarjajo dejstvo, da vadba varuje zdravje možganov preko dokazanih učinkov na kardiovaskularni sistem. Tako kot telesna dejavnost ima tudi prehrana največji učinek na zdravje možganov preko srca. Zdravi prehranjevalni vzorci, kot je mediteranska dieta, vključujejo relativno malo rdečega mesa in več polnozrnatih žitaric, sadja in zelenjave, rib, oreščkov, olivnega olja in drugih zdravih maščob. Zelo pomembna sta tudi socialna povezanost in intelektualna dejavnost. Številne študije kažejo, da vzdrževanje močnih družbenih povezav in ohranjanje miselne dejavnosti med staranjem znižajo tveganje za kognitivni upad in alzheimerjevo
bolezen. Strokovnjaki nismo prepričani o mehanizmu teh povezav. Lahko gre za direktne mehanizme, preko katerih socialna in miselna stimulacija varujeta možgane. Ljudje, ki v končni fazi razvijejo alzheimerjevo bolezen, lahko občutijo manjšo naklonjenost za družbene in intelektualne dejavnosti že leta, preden lahko diagnostične metode zaznajo simptome. Čeprav je demenca v našem okolju vedno bolj prepoznavna, je bolezen še vedno močno stigmatizirana. Morda tudi zato veliko bolnikov z demenco ne pride do zdravnika v zgodnejših fazah bolezni, pač pa se to zgodi šele takrat, ko je bolezen že močno napredovala. Ljudje, ki jim diagnozo postavijo zgodaj na začetku bolezni, o tem neradi govorijo in se ne želijo izpostavljati. Bolniki z demenco so tako le redko prisotni v javnosti. V njihovem imenu govorijo in jih zastopajo svojci in drugi, ki jim stojijo ob strani,« je ob koncu predavanja povedal dr. Zvezdan Pirtošek, nato pa odgovarjal na posamezna vprašanja, s katerimi so tudi sklenili zanimivo in poučno srečanje.	D. Naraglav
Dušan Mravlje: Tek - moja norost
V	Medobčinski splošni knjižnici Žalec so 15. aprila gostili Dušana Mravljeta, znanega ultramaratonca in pisca knjige Tek - moja norost, ki jo je napisal v sodelovanju z Boštjanom Fonom.
V	uvodu je zbrane nagovoril knjižničar Andrej Stenič-nik, v nadaljevanju pa je avtor predstavil nekaj postaj, nekaj velikih tekov s svoje bogate in pestre športne poti. Ne samo ob nepredstavljivih naporih, ne samo na teku v Dolini smrti, ne samo ob smrti prijatelja ob tekaški preizkušnji, ne samo ob pogledu na krvave dlani, krvava stopala in žulj ave prste, vedno je tekač Mravlje izkazal svojo pokončno držo in neo-mahljivost premagovanja vseh mogočih ovir. Ostal je zvest sebi, svojemu pogledu na tek in temeljni usmeritvi. »Kdor zamuja, ne more nikoli zma-
gati,« je dejal Dušan Mravlje. Zanj je tek postal način življenja in tek je zasidran v njegovih žilah. Človek, ki je v etapah pretekel tri celine, je porok vsemu tistemu, kar izreče iz svojih izkušenj.
V nadaljevanju večera je avtor predstavil tek preko zahoda
do vzhoda Avstralije, poslušalci pa so mu zastavili vprašanja, na katera je slikovito in izčrpno odgovarjal. Zanimiv večer se je končal z zahvalo Dušanu Mravljetu in njegovim iskrivim pogledom proti novim obzorjem.
T. Tavčar
Naročnik oglasa: Pohištvo Matis, Andraž nad Polzelo 6 c, Polzela
Po zatišju pospešeno umeščanje trase hitre ceste
Vlada je sprejela sklep o nadaljevanju postopka umeščanja trase 3. razvojne osi med Velenjem in avtocesto Al. Hkrati je kot najprimernejšo potrdila traso F2-2 skozi občini Šmartno ob Paki in Braslovče ter ta projekt razglasila za nacionalni interes. Vodstvi obeh občin sta o tein izvedeli iz medijev, braslovška civilna iniciativa pa je to sredo v Pa-rižljah že pripravila protestni shod.
Po besedah državne sekretarke na ministrstvu za okolje in prostor Lidije Stebrnak, ki se je poleg predstavnikov kmetijskega in infrastrukturnega ministrstva v Velenju udeležila de-' lovnega sestanka z župani in s poslanci iz regije SAŠA, je vlada
18.	marca sprejela sklep, da se postopek priprave in sprejema državnega prostorskega načrta za tretjo razvojno os na relaciji avtocesta-Velenje nadaljuje po trasi F2-2, ki je ocenjena kot najprimernejša in je v javnem interesu. »Postopek se bo nadaljeval tako, da bo najprej investitor, to je Dars, pripravil še dopolnjeno okoljsko poročilo, ki se bo posredovalo za pripravo mnenja o celoviti presoji vplivov na okolje. Konec maja ali v začetku junija bo zadeva šla v javno razgrnitev, po opravljeni javni razgrnitvi se bodo pripravila stališča do pripomb, ki bodo posredovana v javni razgrnitvi. Ko bo celoten postopek izpeljan, bo potrebno pripraviti predlog za sprejem na vladi. Ocenjujemo, da če bo postopek potekal kolikor toliko hitro, bomo uspeli zadevo pripraviti za sprejem na vladi nekje konec letošnjega leta oziroma v začetku leta 2016.«
Tako imenovana optimizirana trasa F2-2 poteka iz Velenja mimo Šmartnega ob Paki in ob Gori Oljki, deloma vzporedno s cesto mimo kamnoloma Podkraj in prečka Savinjo nad Parižljami ter se nato priključi na avtocestni priključek v Šentrupertu.
Kot je povedal župan Občine Braslovče Branimir Strojanšek, so o odločitvi vlade izvedeli iz medijev, tako da uradne informacije vlade občina še ni do-
bila, prav tako velja negativno stališče do te trase, ki jo je spre1 jel občinski svet v prejšnjem sestavu. Je pa vlada hkrati sprejela sklep o nacionalnem interesu, kar lahko v določenih primerih pomeni tudi razlastitve lastnikov zemljišč na trasi. Čeprav je večina teh zemljišč v državni lasti oziroma lasti sklada kmetijskih zemljišč, opozarja Branimir Strojanšek: »Smo računali, da bi lahko do tega prišlo. O posledicah ne bi hotel špekulirati, zgodilo pa se je tisto, kar je bilo rečeno, da bo na koncu koncev odločila politika. Mi bomo temu primerno ravnali, da bi bile posledice čim manj boleče za naše občane in občino. Poskušali bomo čim več pridobiti na infrastrukturi in dobiti tisto, kar nam pripada kot občini, ki bo imela dve avtocesti in občino, ki ima že zdaj največ avtocest na svojem območju izmed občin v Sloveniji. Ta trasa F2-2 poteka predvsem po državnih zemljiščih, tam, kjer bo potekala po zasebnih, pa bomo stopili v stik z lastniki in jim skušali zagotoviti čim višjo oziroma pošteno odško-’ dnino.«
Tako je župan Branimir Strojanšek prejšnji teden na predsednika vlade naslovil pismo s pobudo za ponovno presojo smiselnosti odločitve za traso F2-2 Velenje Al, v kateri ponovno predstavlja argumente o (ne)smiselnosti odločitve in primerjavo s cenejšo in za okolje primernejšo F3b, ki je nekaj časa že bila "v igri".
Civilna iniciativa Braslovče se s ponovno predlagano traso F2-2 nikakor ne namerava sprijazniti, zato je to sredo v Parižljah že organizirala protestni shod in nanj z letaki povabila vse občanke in občane. Kot pravijo organizatorji, so shod pripravili na dan Zemlje, s čimer želijo tudi simbolično pokazati, da jim je mar za najboljša kmetijska zemljišča, ki bi jih z gradnjo hitre ceste dokončno izgubili.
Kot so zapisali, je vlada sprejela sklep o trasi F2-2 kljub nasprotovanju prostorske, gradbene, pedološke in agronomske stroke, kljub naspro-
tovanju Računskega sodišča in ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter kljub ugotovitvam medresorske skupine ministrov, da je ta varianta trase neustrezna. Via* da je tako ravnala v nasprotju z dokazanimi ugotovitvami, da je trasa F2-2 škodljiva in neupravičena: ker je daljša in je za okoli 200 milijonov dražja od drugih variant, ker poteka po najboljših kmetijskih zemljiščih Savinjske doline in uničuje kmetijski potencial doline, ker je prometno neučinkovita, kar dokazuje študija prometa med Velenjem in avtocesto Al. Ob tem Civilna iniciativa Braslovče opozarja, da ne nasprotuje hitri cesti, pač pa da so Braslovčani in njihov prostor žrtve interesov drugih.
S krajše, cenejše in manj škodljive trase F3b se je vlada vrnila na daljšo in mnogo dražjo F2-2, ki poteka preko njiv in hmeljišč z urejenimi namakalnimi sistemi. F3b poteka po slabših, gozdnih zemljiščih in je za razliko od F2-2 brez velikih vzponov, tunelov in viaduktov, pa sta v javnem pozivu vladi in slovenski javnosti opozorila dekan Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani prof. dr. Davorin Gazvoda in prodekanja prof. dr. Metka Hudina. V pozivu opozarjata, da je namen pozidati kmetijska zemljišča Savinjske doline škodljivo in potratno dejanje, neskladno s trajnostno rabo naravnih virov in nevredno evropske države ter da kmetijska in okoljska stroka F2-2 Velenje-Al v celoti zavračata in pozivata k sprejetju trase, ki ne bo trajno uničila najboljših kmetijskih zemljišč.
»Mi se zavedamo, da so nasprotovanja civilne iniciative predvsem kar se tiče kmetijskih zemljišč, vendarle pa je bilo pri pripravi vseh možnih variant potrebno pretehtati vse prednosti in slabosti posamezne variante in ocena je, da so prednosti te variante tiste, ki so pretehtale, da se postopek nadaljuje po tej varianti,« pa je o nasprotovanju civilnih iniciativ povedala državna sekretarka Lidija Stebrnak. K. R.
X Matis
ve -	y-V
Akcijska pon»»—
0, 20a«30%P°P£-,a na določane.*^ i raxliko v cen* .n kakovo«,
PE Polzela, Savinjsko nabrežje 138, 3313 Polzela, Tel. 08 205 38 48, www.matis-pohistvo.si
Po potrjeni trasni F2-2 bo priključek tretje razvojne osi v Šentrupertu.
—
Trasa tretje razvojne osi poteka levo od Gore Oljke čez rodovitna polja.

M
j0Hè	tf # nap' g
Generali Žalec
vam
podarja majico ~ ^/inicnm Tine Maxe
Zeleno brez doplačila
Mlečna kraljica in priznanja
Na področju energetike poteka prava revolucija. Elektriko iz fosilnih goriv vse bolj nadomeščajo obnovljivi viri energije, tem trendom pa se je pridružil tudi tretji največji dobavitelj energije v Sloveniji Elektro Celje Energija (ECE). Od 1. aprila letos poleg več kot 140.000 gospodinjstev, ki jim ECE dobavlja energente, skoraj 20.000 podjetij že prejema vso svojo energijo iz obnovljivih virov, in to brez doplačila.
Kot je na tiskovni konferenci poudaril direktor podjetja Elektro Celje Energija mag. Mitja Terce, v podjetju verjamejo, da bo že v bližnji prihodnosti vsa energija, ki jo potrebujemo, proizvedena samo iz obnovljivih virov energije. Slovenija ima velik vodni, sončni, vetrni, geotermalni in gozdni potencial, zato bi lahko vso energijo proizvedla iz obnovljivih virov. Hkrati je mogoče z učinkovitejšo in odgovornejšo porabo pomembno zmanjšati porabo električne energije: »Slovenija za EU zaostaja tako po rasti deleža obnovljivih virov kot tudi po zmanjšanju porabe energije. V prihodnje bo tako nujno storiti ekonomsko smotrn in okolju prijazen korak naprej.«
Kupci elektrike pri podjetju Elektro Celje Energija so že ali pa še bodo v kratkem prejeli potrdilo Agencije za energijo, ki dokazuje, da je celjski dobavitelj energentov zanje unovčil potrdilo o izvoru energije. Drugo potrdilo o porabljeni električni energiji iz obnovljivih virov za njihov dom pa lahko prejmejo po elektronski pošti ali si ga natisnejo na spletni strani podjetja, je povedal mag. Mitja Terce.
Direktor podjetja Elektro Celje Energija mag. Mitja Terče, ob njem vodja organizacije Greenpeace Slovenija mag. Nina Štros in vodja programa Energija v društvu za sonaraven razvoj Focus Tomislav Tkalec
Poslovno potezo Elektro Energije Celje, da gospodinjstvom in malim podjetjem brez doplačila zagotavlja električno energijo izključno iz obnovljivih virov energije, so pohvalili tudi predstavniki okoljevarstvenih organizacij. Po mnenju mag. Nine Štros, vodje organizacije Greenpeace Slovenija, je prav, da se poleg gospodinjstvom tudi gospodarstvu ponudi možnost oskrbe s čisto energijo: »Na svetu imamo mnogo velikih podjetij, kot so Google, Apple in drugi, ki so zmožni velikih investicij in gradnje lastnih elektrarn. Manjša podjetja, ki takih investicij ne zmorejo, pa naj najdejo druge načine. Zgled je Elektro Celje Energija, ki se je s čisto energijo, pridobljeno iz obnovljivih virov energije, pridružil energetski revoluciji in pokazal družbeno odgovornost do okolja in vseh.«
Tomislav Tkalec, vodja programa Energija v društvu za sonaraven razvoj Focus, pa je
izpostavil: »Energetska tranzicija, ki pomeni prehod iz klasičnih goriv v obnovljive vire energije, je pot v prihodnost. Podjetja, ki so to danes prepoznala kot verodostojno vizijo, bodo v prihodnje vsekakor v prednosti.«
Odločitev celjskega dobavitelja energentov je podprla tudi priznana klimatologinja, dr. Lučka Kajfež Bogataj, s poslanico: »Čas, ki prihaja, bo zanesljivo v znamenju opuščanja fosilne energetike. Še posebej to velja za električno energijo, ki jo lahko uspešno pridobivamo iz obnovljivih virov energije. Povsod, kjer ta možnost obstaja že danes, je zelena elektrika edina logična izbira, še zlasti, če jo dobimo brez doplačila. To velja tako za gospodinjstva, še bolj pa za podjetja, ki so še večji porabniki električne energije. Bolj zelena in okoljsko varna prihodnost se začne točno s takimi koraki. In lahko se začne že danes.«
K. R.,
Imenovanje novih nadzornikov...
Uprava Polzele, tovarne nogavic je preklicala sejo skupščine, ki jo je najprej sklicala za 30. marec in nato prestavila na 15. april, vendar je tudi tega dne ni bilo, kdaj pa bo, še v Polzeli ne vedo. Na dnevnem redu je bil sklep o zmanjšanju števila članov nadzornega sveta in odpoklic zdajšnjih ter imenovanje novih nadzornikov.
Preklic seje je zahteval Slovenski državni holding, ker v začetku aprila novi delničarji tovarne nogavic še niso bili vpisani v centralni register kli-rinško-depotne družbe. Novi lastniki Polzele bi bili torej na seji brez pravic.
Kot je znano, je s potrditvijo prisilne poravnave tovarna nogavic dobila tudi nove lastnike. Banke in še nekaj drugih upnikov so v lastniške deleže pretvorili za dobre tri milijone evrov svojih terjatev. Največja lastnica je s skoraj 30-odsto-tnim deležem postala država,
Družba za upravljanje terjatev bank je prevzela petino lastništva, večino preostalega lastniškega deleža so si razdelili Nova Ljubljanska banka, Gorenjska banka, Deželna banka, Nova KBM in Hranilnica Lon.
Vseh novih lastnikov je petnajst, vendar se lahko tre-
nutna lastniška struktura že kmalu spet spremeni. Družba za upravljanje terjatev bank je namreč napovedala možnost, da bi ameriška banka Merrill Linch, ki je kupila za 3 milijone evrov njenih terjatev do Polzele, kupila še njen kapitalski delež v tej tovarni.	T. T.
Mlekarna Celeia iz Arje vasi je na slovesnem dogodku v Velenju podelila priznanja največjim proizvajalcem mleka in za novo mlečno kraljico okronala 24-letno Majo Širše iz Tabora. Leto 2014 so v mlekarni zaključili s pozitivnim poslovnim rezultatom, odkupne cene mleka pa so se znižale.
Direktor mlekarne Marjan Jakob je na slovesnosti v Velenju o poslovanju med drugim dejal, da je Mlekarna Celeia, ki se ponaša s 70-letno tradicijo, sodobna mlekarna z okolju prijazno tehnologijo in s proizvodnim programom, ki sledi svetovnim trendom v ponudbi zdrave in ljudem všečne prehrane. Mlekarna odkupuje surovo mleko z lastnega od-kupovalnega področja od 17 kmetijskih zadrug in skrbi za več kot 1400 družin (1203 proizvajalce mleka s 199 zaposlenimi). Mleko, ki ga kot osnovno surovino dnevno pripeljejo v mlekarno, je slovensko mleko. V letu 2014 so ga odkupili več kot 89,7 milijona litrov. Mlekarna Celeia je največja slovenska mlekarna v večinski zadružni lasti. Lani je podjetje ustvarilo 61 milijonov evrov prihodka od prodaje, od tega je bilo 80 odstotkov prodaje na domačem, slovenskem trgu in 20 odstotkov od prodaje na tujih trgih (Italija, Nemčija, Hrvaška, Anglija, Francija, BiH, Makedonija Kosovo in Črna gora). Tudi prvi trije meseci v letošnjem letu so bili za mlekarno uspešni, saj je podjetje začelo sodelovati z novim kupcem iz Nemčije in vstopilo na srbski trg. »Takih odkupnih cen, kot so bile lani, verjetno zelo kmalu ne bo več. Bile so precej višje od stroškov, ki jih imajo kmetje. Razlog, da so letošnje cene že zdaj krepko nižje, je odprava mlečnih kvot, čeprav prave razsežnosti te odprave v praksi še niso popolnoma zaživele, in bojkot Rusije, ki ne kupuje več evropskih mlečnih izdelkov. Bomo pa poskušali ceno obdržati vsaj med 32 in 33 centi za liter, kar pa bomo dosegli s tem, da bomo poskušali čim bolj povečati prodajo izdelkov z višjo dodano vrednostjo,« je poudaril Marjan Jakop.
AVTOOELI
Šlandrov trg 11,3310 Žalec Tel. 710 40 13, GSM 031 323 441 Delovni čas: vsakdan 9.-13. in 14.-17. ure, sobota 8.-12. ure
BREZPLAČNO PARKIRANJE DO 2 URI.
POPUST DO -30 %
(rezervni deli za vsa vozila)

Nova mlečna kraljica Maja Širše iz Tabora
S podelitve priznanj največjim proizvajalcem mleka za leto 2014
V nadaljevanju sta zbrane nagovorila žalski župan Janko Kos, ki je dejal, da je ponosen in vesel, da ima občina mlekarno, ki uživa sloves po vsej Sloveniji in tudi v tujini, ter predsednik nadzornega sveta Anton Pušnik.
Sledila je podelitev priznanj največjim proizvajalcem mleka. Največji proizvajalec med kmetijskimi zadrugami je Koroška kmetijsko-gozdar-ska zadruga Slovenj Gradec, ki je v preteklem letu za Mlekarno Celeia proizvedla kar 24.085.089 litrov mleka. Na drugem mestu je Kmetijska zadruga Šmarje z 12.265.582 litri, na tretjem Kmetijska zadruga Šaleška dolina z 10.183.498 litri mleka. Med posameznimi proizvajalci je vodilni Harold Ko-nečnik iz Šentjanža z 1.090.160 litri mleka, sledita mu Peter Popič iz Podgorja s 536.800, na tretjem mestu pa sta s 485.167 litri mleka Frančišek in Jožica Rotnik iz Šoštanja.
Pri zadrugah v Spodnji Savinjski dolini je največ mleka oddala Mlekarska zadruga Arja vas (3.008.170), sledijo KZ Polzela (2.538.846), Hmezad KZ Gotovlje (2.535.934), Hmezad KZ Braslovče (1.774.913), KZ Šempeter v Savinjski dolini (1.768.414), Hmezad KZ Pe-
trovče (1.547.665) in KZ Savinjska dolina (1.170.282).
Med posameznimi pridelovalci so največ mleka v Spodnji Savinjski dolini oddali Estera in Benjamin Flere iz Letuša (438.770), Primož Cizej s Polzele (438.518), Peter Rakun iz Trnave (414.965), Franc Satler iz Založ (394.804), Andrej Bizjak s Polzele (357.045), Marjan Škafar iz Gotovelj (345.297) itd.
Na razglasitvi mlečne kraljice Zelene doline Slovenije 2015/2016 so ta laskavi naslov podelili 24-letni študentki Maji Širše iz Tabora v Savinjski dolini.
»V res bogati ponudbi prehrane bi ljudje morali bolj paziti na to, da uživamo kakovostno mleko in mlečne izdelke, saj je uravnotežena prehrana odlična popotnica k dobremu počutju. Prav Mlekarna Celeia je tukaj storila korak naprej. Je prva v Sloveniji, ki je pridobila certifikat »Brez GSO«, kar pomeni, da izdelki Zelene doline ne vsebujejo gensko spremenjenih organizmov. Uporabnikom danes nudi le najboljše iz narave, sama pa sem počaščena in vesela, da sem lahko del te zgodbe,« je svoje razmišljanje povezala nova mlečna kraljica Maja Širše. T. Tavčar
PANTIMd.o.o. Latkova vas 81 d, Sl-3312 Prebold Slovenija T: 03 777 H 23 M: 051 665 566 E: trgovinaBuniforest.si DELOVNI ČAS: ponedeljek-petek: 7.30-16.00, sobota: 7.30-11.00
Avto Romi uspešno posluje že 22 let Tudi podjetja odgovorna za zdravje
Ob tem smo strmeli vedno k novim izzivom in izboljšanju poslovanja. Vsa leta smo iskali nove in boljše dobavitelje in danes smo zelo veseli, saj poslujemo z vsemi največjimi dobavitelji doma in v tujini. Poleg tega vsa leta skrbimo za nenehna izobraževanja na področju strokovnosti, računalništva in tujih jezikov. Dejstvo je, da gre avtomobilska tehnika tako hitro naprej, da delo brez vseh teh izobraževanj, preprosto ni mogoče. V teh dolgih letih poslovanja in spoštovanja roka plačil smo prišli do zavidljive ocene AAA+, kar pomeni, da spadamo med najboljša in plačilno najsposobnejša podjetja. Ta ocena nam omogoča, da nam zaupajo vsa podjetja doma in v tujini in nam tako ni težko nabaviti kakršnekoli avtodele v najkrajšem možnem roku. Danes šteje stalna zaloga v naši trgovini več kot 13.000 različnih rezervnih delov za vse vrste vozil, kar nas uvršča med večja tovrstna podjetja na Celjskem.«
V boju s krizo je pritisk kupcev na cene, kakovost in dobavne roke vsak dan večji, pripoveduje Romana in dodaja, da zato vsak dan preko najsodobnejših programov iščejo najugodnejšo rešitev za vsakega posameznega kupca. »Skupaj z njimi poiščemo za njihov žep najugodnejšo rešitev. Naša prednost je v tem, da si lahko kupec sam zamisli, kakšno cenovno in blagovno znamko si bo zaželel in mu to, če nimamo na zalogi, nabavimo v najkrajšem času, velikokrat že v štirih urah od naročila.«
Danes se veliko kupcev odloča za nakup preko interneta, zato so v podjetju Avto Romi v boju s tem še izboljšali servis, se pravi svetovanje, dostavo preko pošte in, kar je najpomembnejše, zagotovijo lahko nižje cene in varen nakup, še posebej tako iskanih avtomobilskih pnevmatik, prtljažnikov in ostalega materiala. Njihova vizija je nadaljevati s takim tempom, hkrati pa upajo, da jim bo to kljub krizi še vedno uspevalo.
D. Naraglav
PRODAJALNA LATKOVA VAS
Sezona vrtnarjenja se je začeta:
cevi, spojni členi, stenski nosilci, prhe, zativatniki, akum. orodje,...
GARDENA
Že 22 let uspešno na Šlandrovem trgu
Na Šlandrovem trgu v Žalcu je kar nekaj lokalov, trgovin in podjetij. Med njimi že 22 let deluje tudi trgovina z avtodeli Avto Romi, ki jo vodi podjetnica Romana Goleč - Dolar. V teh časih ni zanemarljivo, da spadajo med najboljša in plačilno najsposobnejša podjetja in so si zaradi spoštovanja plačilnih rokov prislužili zavidljivo oceno AAA+.
Začetki segajo v leto 1993, ko so odprli skromno založeno trgovino z avtodeli AVTO ROMI v starem delu Šlan-drovega trga v Žalcu, kjer se nahajajo še danes. Že na za-
četku so imeli enoten cilj, in sicer strankam in mehanikom ponuditi avtodele in ves ostali material za vsa osebna in kombi vozila. Nudijo vam vse, kar potrebujete za avtomobil, naj bodo to originalni ali cenejši deli, gume, pločevina, žarometi...
Kot nam je povedala Romana Goleč, začetki niso bili lahki, saj zaloga ni bila velika in tudi dobaviteljev ni bilo toliko, kot jih je danes. »Zavedali smo se, da drugih možnosti in prednosti, kot da smo pošteni, profesionalno visoko podkovani in točni plačniki, pravzaprav nimamo.
DANILO PIKL, S. p., Starovaška ulica 1,3311 Šempeter T: 03 570 20 70, M: 041 709186, E: danllo.pikl@triera.net
MONTAŽA, SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILNIKOV NAČRTOVANJE IN MONTAŽA REGULACIJE OGREVANJA SERVIS BELE TEHNIKE
ČIŠČENJE IN POPRAVILO ELEKTRIČNIH BOJLERJEV
Udeleženci mednarodnega simpozija, med njimi vrhunski strokovnjaki iz klinike Mayo pred stavbo RCIKTS
Razvojni center Informacij-sko-komunikacijskih tehnologij Savinja Žalec (RC IKTS) je v začetku aprila skupaj z Zdravniško zbornico Slovenije pripravil tretji mednarodni simpozij za zdrav življenjski slog z naslovom Sledenje življenjskemu slogu za zdravje, moč in dolgo življenje. Nekateri od skupaj več kot 200 udeležencev simpozija so obiskali Žalec, med njimi vrhunski zdravniki specialisti iz klinike Mayo.
Na osnovi predavanj in predstavitev različnih mednarodnih strokovnjakov bodo nova znanja in spoznanja vključili tudi v razvoj rešitev mobilne aplikacije 24@life, prav tako v aplikacijo corporate za podjetja. Temeljna ugotovitev simpozija je, da ob boleznih najhujšo nevarnost za zdravje posameznika predstavljajo stres, izgorelost in depresija, kar se kaže tudi na produktivnosti zaposlenih in poslovnih kazalcih podjetij. Zato sta bistvena lastna odgovornost za zdrav način življenja vsakega posameznika in odgovornost podjetja za zdravje zaposlenih, oboje pa temelji na rednem gibanju.
Direktor RC IKTS Janez Uplaznik je v uvodnem nagovoru poudaril: »Simpozij je namenjen izmenjavi znanj in izkušenj različnih strok, saj smo povabili mednarodno pomembne raziskovalce s področja kineziologije, medicine dela, presnove, gerontologije, diabetesa, psihologije in življenjskega sloga, ki se ukvarjajo s problematiko preventivnega ukrepanja zdravstveno ogroženih zaposlenih v delovnih organizacijah s spodbujanjem zdravega življenjskega sloga. Naš namen je graditi zavedanje o pomenu zdravja in sreče, ne glede na to, kje se nahajamo - doma, na delu, pri vsakodnevnih izzivih. Prav s tem namenom smo v RC IKTS Žalec, v kateri je eden izmed pomembnih partnerjev tudi naša matična družba Mikropis, pred petimi leti začeli razvijati aplikacijo 24@life, ki pomaga posameznikom skrbeti za zdravje.«
Kot je za Utrip povedal Janez Uplaznik, je aplikacija 24@life v osnovi še vedno brezplačna za uporabo na pametnih telefonih, tablicah in portalih. Za določene komponente, avtomatske programe, vaje, relaksacije pa uporabniki plačajo nekaj evrov oziroma si naložijo plačljivi del aplikacije. »Kar je nastalo v nadaljevanju tega razvoja, je aplikacija, ki je namenjena velikim podjetjem, velikim fitnesom, ta pa je plačljiva. Z njo smo prešli z evropskega trga tudi na ameriški trg in lani smo jo kot prvo uspešno instalirali v enega največjih fitnesov v Ro-chesteru v Minnesoti, ki ima 15 tisoč članov in nam je lepa osnova za nadaljnji prodor na ameriški trg. Trudimo se tudi na drugih svetovnih trgih, da bi plasirali to naše znanje. Projekt se razvija z velikimi koraki, trenutno na projektu sodeluje že več kot tisoč ljudi, strokovnjakov s področja medicine, psihologije, športa in prehrane. Vključene imamo strokovnjake iz Slovenije, Evrope in ZDA - iz najbolj priznane klinike Mayo iz Rochestra.«
Prav klinika Mayo je izjemna referenčna točka za RC IKTS in Mikropis: »Tudi projekt @life je z vstopom najboljših strokovnjakov iz Mayo klinike, ki je najbolj priznana klinika na svetu, dobil na veljavi, na imidžu in nam tudi marsikje zaradi tega, ker sodelujejo zdravniki, psihologi, kineziologi, nutricisti iz Mayo klinike, odpira vrata ter nam omogoča lažji prodor na svetovni trg.«
In koliko delovnih mest je v Žalec prinesel ta projekt, ki je bil sofinanciran z evropskim denarjem?: »V Žalcu dela na projektu več kot sto ljudi, to so redno zaposleni in samostojni
podjetniki s katerimi redno sodelujemo. V glavnem smo povečali strukturo zaposlenih z univerzitetnim kadrom, magistri, doktorji, imamo redno zaposlene psihologe, kinezio-loge, nutriciste, skratka nismo več samo računalniška firma, ampak imamo strokovnjake z različnih področij, ki so integrirani v celoto, ki izdeluje programe 24@life.«
Janez Uplaznik je z izvedbo letošnje konference zelo zadovoljen, tako z odzivom splošne kot strokovne javnosti: »Za potrebe corporate 24@life ustanavljamo ta mesec poslovni klub, v katerega bodo vključena največja slovenska podjetja, ki bodo pomagala tudi validirati ta program z uporabo v svojem okolju. S tem nam bodo pomagala, da bomo naredili bolj preizkušeno aplikacijo, s katero bomo lahko šli potem v tujino. Hkrati z @lifom, ki nam odpira marsikatera vrata, tržimo tudi reden program Mikropisa, to je trgovinski program, program za restavracije in hotele, ki tako laže prehajajo v svet. V ZDA imamo predstavitev na trgovskem združenju za Severno Ameriko trgovske aplikacije, hkrati pa so nas izbrali med štirimi za najboljše inovacije in bomo prvič trgovcem predstavili 24@life corporate. Tu nam torej trgovska aplikacija odpira vrata. S prehodom v novo tehnologijo, smart tehnologijo na telefonih, tablicah in portalu, smo pridobili na obstoječem rednem programu in naredili nove rešitve za 24@life, vse skupaj pa kot celoto plasiramo v razvite države. Največji cilj nam je prodati čim več v Ameriki, Evropi, tudi v Indiji, skratka, povečati število ljudi, ki sodelujejo pri razvoju in prodajati to znanje oziroma rešitve v tujini.
K. R., foto: T. T.
■■p SUKOPIBKARSIVO
lerghni
Beljenje notranjih površin in fasad Dekorativni opleski Izdelava izolacijskih fasad Peskanje kovinskih predmetov
SL1K0PLESKARSTV0 ANDREJ TERGLAV, s. p,
Andraž 96 b, 3313 POLZELA, 03 572 06 73, GSM: 041 216 214, www.terglav.si
Nova predsednica Cvetka Pernovšek Ogled mesta Žalec brezplačno
Zveza turističnih društev občine Žalec je na prvi aprilski dan v Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije pripravila redno letno skupščino. Uvodoma so si zbrani ogledali kratek film turističnih aktivnosti društev v lanskem letu, ki ga je pripravil Samo Sadnik iz Savinjske televizije, o delu pa je poročal predsednik zveze Matjaž Omladič. Za novo predsednico zveze so izbrali Cvetko Pernovšek.
Zveza deluje že trinajst let. 15 društev, vključenih v zvezo, je lani pripravilo številne akcije in projekte, kot so cvetlične tržnice, čistilne akcije, aktivnosti za najlepše urejene in ocvetličene hiše, kmetije in druge objekte. Matjaž Omladič je zaradi službenih obveznosti na skupščini podal odstopno izjavo z mesta predsednika. Za novo predsednico so izvolili Cvetko Pernovšek, ki že 14 let aktivno deluje
v turističnem društvu Galicija, bila pa je tudi članica nadzornega odbora zveze. Na njeno mesto v TD Galicija so izvolili Ivana Grobelnika.
Delo zveze so pohvalili žalski župan Janko Kos, direktorica občinske uprave Tanja Razbor-šek Rehar, direktor Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec Matjaž Juteršek ter Sabina Pa-lir, vodja programa turizem v ZKŠT Žalec.
Plan dela za letošnje leto je predstavila nova predsednica Cvetka Pernovšek, ki je med drugim povedala, da poleg že ustaljenih aktivnosti načrtujejo tudi izobraževanja članov upravnega odbora in ureditev zavarovanja odgovornosti predsednikov turističnih društev. Vedno manj se jih namreč odloča za sprejetje te častne funkcije, za katero odgovarjajo s svojim celotnim premoženjem.
Nova predsednica Cvetka Pernovšek
Matjažu Omladiču, ki je Zvezo turističnih društev Občine Žalec vodil dve leti in je obljubil nadaljnje sodelovanje in pomoč, so se zahvalili za opravljeno delo na mestu predsednika. Zahvalili pa so se tudi Sabini Palir za opravljeno strokovno delo in pomoč pri delu zveze.	T. T.
Cvetlična tržnica in starodobniki
S kolesom 130 let nazaj v zgodovino
Z ogleda v Savinove hiše
Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec pripravlja vsako soboto od aprila do konca septembra brezplačen ogled mesta, z začetkom ob 9. uri pred TIC-em Žalec (Savinovo hišo).
V uri in pol se bodo obiskovalci lahko sprehodili po Savinovi hiši in spoznali zgodbo skladatelja Rista Savina in generala avstro-ogrske vojske Friderika Širce, občudovali prenovljeno mesto jedro s stavbami stare trške arhitekture in odkrivali njihov zgodovinski pomen, videli skulpturo Štangarja ter izvedeli več o hmeljarski zgodovini Žalca in Spodnje Savinjske doline. Obiskali bodo lahko tudi trgovinico Savinjski hram na tržnici, kjer bodo lahko kupili domače izdelke spodnjesavinjskih kmetij, se ustavili pri bližnji
župnijski cerkvi sv. Nikolaja in pri obrambnem stolpu iz časa turških vpadov. Škoda bi bilo zamuditi srečanje z grenko rožo ali zelenim zlatom - hmeljem, ki ima številne zdravilne učinke, in zanimivo zgodbo o hmelju, hmeljarstvu in pivo-
varstvu v Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije.
Brezplačen voden sprehod po Žalcu bo obiskovalcem gotovo ostal v lepem spominu tudi zaradi majhnega presenečenja, ki goste čaka na koncu poti.	T. T.
Film o Letušu
Človek posadi, čebela oprasi
Pred dnevi so učenci POŠ Letuš s pravo snemalno ekipo snemali kratki kulturno--umetniški film o turističnih znamenitostih Letuša.
Ustvarjalci so mnenja, da premalo ljudi pozna ta prelepi kraj in njegove znamenitosti, zato so se odločili posneti kratek film, v katerem bodo na zanimiv in drugačen način predstavili Letuš in maskoto, ki so jo učenci poimenovali Letuško. Film bodo premierno predvajali na slavnostni seji Kulturnega društva Letuš v sklopu praznovanja njegove 80-letnice, ki bo v petek, 12. junija, v dvorani Kulturnega doma Letuš.
Med snemanjem
Glavni igralci so šolarji POŠ Letuš, producenti pa Združenje Cultura Turistica, POŠ
Letuš in KD Letuš v produkciji Studia mozaik.
T. T.
V nedeljo, 12. aprila, so pred POŠ Trje v Galiciji pripravili zanimiv dogodek, ki ga je organizirala sekcija Turističnega društva Galicija Moto klub Krištof. Poleg tradicionalne cvetlične in kmečke tržnice so namreč pripravili tudi razstavo starodobnih koles, motorjev, traktorjev, delovnih pripomočkov in avtomobilov.
Stojnice so to nedeljsko popoldne ponujale najrazličnejše kmečke dobrote in druge proizvode lokalnih proizvajalcev,
pestra pa je bila tudi ponudba cvetja in drugih sadik.
Zbrane je nagovorila predsednica TD Galicija Anica Grobelnik in se zahvalila vsem ponudnikom in razstavljavcem, ki so s svojo prisotnostjo pripomogli k prijetnemu druženju. Posebno zahvalo je namenila klubu starodobni-kov Večno mladi' Šentjur, ki so prireditev popestrili s starodobnimi oblačili in starodobnimi vozili, med katerimi je bilo tudi najstarejše kolo, staro
S cvetlične kmečke tržnice
okrog 130 let. Častitljive starosti so bila tudi ostala kolesa, s katerimi so se popeljali po prizorišču in občinstvo popeljali v čase med obema svetovnima vojnama in Avstro-Ogrske.
Dogodka se je udeležilo veliko ljudi, med njimi tudi župan Občine Žalec Janko Kos, ki je turističnemu društvu čestital za njihovo zanimivo pogruntavščino in ob tem izrazil veselje, da je župan takšne občine, v kateri so ohčani vsestransko dejavni in inovativni. D. N.
Sajenje lipe je bilo za otroke posebno doživetje.
Delovni čas INFO centra v maju: 15.00-19.00, Četrtek, petek 10.00-19.00, sobota, nedelja, prazniki
Otroške delavnice in jezdenje ponijev:
^	16.00-18,00, sobota
in tm Informacije: TIC Žalec, tel. 710 04 34, turizem-zalec.si
VSTOPNICE PREKO SPLETA
zkst-zalec.
kupikarto.si
M..
V okviru vseslovenskega projekta Človek posadi, čebela opraši in tudi v okviru projekta Pomahajmo v svet so v četrtek, 16. aprila, na dvorišču preboldskega vrtca posadili lipo, ki jim jo je podelila Čebelarska zveza Slovenije.
To slovensko drevo so posadili otroci Vrtca Prebold ob pomoči čebelarja Ivana Lebarja in ravnatelja šole Otona Račečiča. Čebelar Ivan Leber je otrokom spregovoril o pomenu lipe in ob tem poudaril, da je zdaj njihova in da bodo prav oni skrbeli zanjo. Lipo so prejeli na redni letni skupščini Skupnosti občin Slovenije na Brdu pr Lukovici, kjer je Čebelarska zveza Slovenije v sodelovanju s podjetjem Me-dex podarila vsem županom slovenskih občin sadiko lipe, naj jo posadijo in na ta način spodbudijo ljudi k ohranjanju okolja in čebelarstva.
D. N.
Žalski SDS volil
Novo vodstvo preboldskega DeSUS
Nova predsednica Marinka Plevčak med podajanjem programa dela
Občinski odbor SDS Žalec ima novega predsednika. Kot je že pred časom napovedal, dosedanji predsednik Robert Čehovin po dveh mandatih ni ponovno kandidiral, na njegovo mesto pa je bil izvoljen Matjaž Krk.
Na redni volilni konferenci Občinskega odbora SDS Žalec, ki so jo pripravili v Šempetru, je pred volitvami novih organov odbora predsednik Robert Čehovin podal poročilo o delu odbora v preteklem letu, ki so ga zaznamovale izredne volitve v državni zbor. »Dejstvo je, da smo dobili nekaj odstotkov manj glasov kot na prejšnjih volitvah, smo pa naredili podrobnejšo analizo lokalnih volitev in ugotovili, da sta nam zmanjkala samo dva glasova, pa bi imeli še enega svetnika v občinskem svetu. Pri 1.190 glasovih sta odločala dva glasova,
kar je dokaz, da res šteje vsak glas. Sicer pa je trend, da pridobivajo nestrankarske liste in da se »stare« stranke nekoliko težje ohranjamo. Veliko je muh enodnevnic. V državnem merilu pa ima stranka SDS še vedno največ občinskih svetnikov.«
Za novega predsednika je bil izvoljen Matjaž Krk, prav tako sta bila izvoljena nova 15-član-ski izvršilni odbor in nadzorna komisija. Robert Čehovin ostaja vodja svetniške skupine in eden od treh podžupanov Občine Žalec. Po njegovih besedah je prav, da se funkcije znotraj razdelijo, saj je SDS v žalski občini močna stranka.
Za uspešno in odgovorno delo v Slovenski demokratski stranki sta Karmen Strenčan in Jolanda Rihter Piki na volilni konferenci prejeli bronasti znak SDS, srebrnega pa Jasna Sraka.	K. R.
V sredo, 8. aprila, je v dvorani preboldskega doma gasilcev potekala volilna skupščina občinskega odbora stranke upokojencev DeSUS. Občinski odbor je 16 let ali štiri mandate vodil Franc Ku-kovnik, ki je bil v prvem mandatu tudi podžupan Občine Prebold. V naslednjem mandatu bo odbor vodila nekdanja poslanka iz vrst DeSUS-a Marinka Plevčak.
Poleg nje bodo odbor sestavljali Terezija Kos iz Dolenje vasi, Ivan Žličar iz Sv. Lovrenca, Irena Marinc iz Šešč, Ferdinand Škrabe iz Marije Reke, Dušan Fric in Antonija Pečovnik iz Prebolda ter Emilija Črnila iz Dolenje vasi in Sonja Stergar
iz Prebolda, svetnici v Občinskem svetu Občine Prebold. V nadzorni odbor so bili izvoljeni Kristina Cizej iz Latkove vasi, Danijel Dolinšek iz Sv. Lovrenca in dosedanji predsednik Franc Kukovnik iz Latkove vasi.
Slednji je ob koncu svojega mandata podal obširno poročilo o delu odbora v zadnjih štirih letih in ob tem izrazil zadovoljstvo, da so v vseh dosedanjih mandatih sooblikovali občinsko politiko, njihov odbor pa je ves čas podpiral župana Vinka Debelaka, ki zdaj opravlja že svoj peti mandat.
Župan se je na tej volilni skupščini zahvalil dosedanjemu vodstvu stranke in izrekel čestitke novi predsednici in
ostalim članom. Dokaj obširno je spregovoril o delu, rezultatih prejšnjih let in predvidenih dejavnostih v prihodnje.
Novoizvoljena predsednica je pred tem podala program stranke za mandatno obdobje od 2015 do 2019.	D. N.
O kmetijstvu, domoljubju v šolah, tretji razvojni osi...
SD z novim predsednikom
Letošnje leto je za večino občinskih odborov političnih strank volilno leto. Redno volilno konferenco so pripravili tudi v občinskem odboru Socialnih demokratov Žalec.
Po več mandatih se je dose-
danji predsednik občinskega odbora Roman Virant odločil, da ne bo več kandidiral za predsednika stranke. Novi predsednik je Viktor Mitov, ki je tudi občinski svetnik.
K. R.
Poslanec Državnega zbora RS Ljubo Žnidar je v ponedeljek, 20. aprila, na Gradu Komenda na Polzeli priredil
2.	poslanski večer. V razpravi sta sodelovali poslanki Suzana Lep Šimenko in Jelka Godec.
Poslanec Žnidar je pojasnil, da je namen poslanskih večerov približati problematiko, ki jo obravnava državni zbor, državljankam in državljanom,
GLADIATOR
Verjetno vam ne bi bilo potrebno posebej razlagati, kaj pomeni beseda gladiator, pa bom to kljub temu storila. Gladiator je borilec v areni, tako vsaj piše v Malem slovenskem pravopisu, ki ga je izdala Založba Obzorja Maribor leta 1977. V novejši pravopis nisem pogledala, vendar sem prepričana, da je pomen besede še vedno isti, ali pa tudi ne. Kdo ve? Medtem smo se namreč Slovenci osamosvojili in ne bi bilo nič čudnega, če bi besedo obrazložili na primer - borilec v parlamentu, saj je parlament pravzaprav nekakšna arena. In če vsaj malo poznamo zgodovino, v kar zadnje čase sicer že pošteno dvomim, vemo, da so se v arenah vedno odvijale borbe za dosego raznoraznih interesov.
Besedi gladiator je vsaj po izgovorjavi zelo podobna beseda plagiator, ki pa pomeni nekaj povsem drugega, kajti beseda plagiat pomeni slovstveno tatvino. Niste vedeli? No, zdaj veste, zato sem prepričana, da do plagiatorjev ne boste več tako prizanesljivi, kajti vem, da je marsikdo kdaj pa kdaj sam pri sebi rekel, pa kaj zaradi nekaj prepisovanja te ljudi toliko obsojajo in vlačijo po medijih.
Če se spet povrnem v zgodovino, sicer ne predaleč nazaj, in če me spomin ne vara, v prejšnjem režimu plagiatorjev ni bilo. Večina se nas je trudila, gulila, trepetala pred strogimi profesorji in na koncu s ponosom prevzela dokument, ki je potrjeval, koliko in kako smo bili sposobni in uspešni. Ampak če sem odkrita in če se prav spominjam, je bilo med priviligiranci v prejšnjem režimu tudi nekaj izjem in te izjeme so seveda lažje in prej prišle do raznoraznih spričeval in potrdil. Vem, da je kar nekaj vodstvenega in političnega kadra po končani desetletni osemletki v nekaj mesecih diplomiralo na kumrovški »fakulteti«. In ne bom povedala nič novega, če zapišem, da sem nekaj teh diplomantov po osamosvojitvi videla tudi v našem parlamentu.
Hotela sem vam obrazložiti še besedo korupcija, pa ne boste verjeli, v omenjenem slovarju je ni. Zdaj pa ne vem, ali korupcije včasih ni bilo ali se je drugače imenovala, morda pa je to le modna muha, ki bo, kakor je priletela, tudi odletela.
Lepo praznujte dan upora proti okupatorju in 1. maj.
Ola Mar
Moderatorka poslanskega večera Dragica Sternad Pražnikar, Jelka Godec, Ljubo Žnidar in Suzana Lep Šimenko
poleg tega pa so taka srečanja tudi priložnost, da dobi odziv s terena, konkretne teme pa lahko poslanci v okviru poslanskih vprašanj izpostavijo na sejah predsedniku vlade in ministrom. Poslanski večer je vodila Dragica Sternad Pražnikar.
Poslanki in poslanec so spregovorili o kmetijstvu, predvsem o novi finančni perspektivi in problematiki malih kmetij, ki jim je zelo težko ustvariti pogoje, ki bi omogočali preživetje in napredovanje. Spregovorili so tudi o realnosti gospodarske rasti, socialnih prejemkih, domoljubju v šolah, infrastrukturni in okoljski problematiki, 3.
razvojni osi in protipoplavni varnosti.
Ljubo Žnidar je napovedal, da bo naslednji poslanski večer letošnjo jesen v Žalcu, številne
odprte teme tokratnega večera pa jemlje tudi kot obvezo, da jih kot poslanec izpostavi v parlamentarnih odborih.
T. Tavčar
Ponovno Mladi forum SD
V prostorih pisarne Socialnih demokratov Žalec so se v petek, 10. aprila, zbrali mladi iz vse doline na volilni in hkrati statutarni konferenci.
Na konferenci so ponovno aktivirali nekdaj zelo dejaven klub za mlade, imenovan Mladi forum, ki deluje v okviru Območne organizacije SD Ža-
lec in je pomembna oblika delovanja mladih znotraj stranke Socialnih demokratov tudi v drugih okoljih po Sloveniji.
Nova predsednica Mladega foruma je Nina Kos (hči žalskega župana Janka Kosa, op. a.), ki si predvsem želi spodbuditi mlade k čim bolj dejavnemu sodelovanju pri oblikovanju
politike, življenja in udejstvovanja mladih na področju celotne Spodnje Savinjske doline.
D. N.
f Žalec
V OBJEMU ZELENEGA ZLATA
3,2,1 START
SOBOTA, 16. MAJ, OB 9.00
KAZPfilM®
MAJ-SEPTEMBER 2015

VS! NA HOM NA LASTEN POGON SOBOTA, 23. MAJ, OB 9.00
ZMOREM PRETECI.5km Petek, 29. MAJ, OB 17.00
WWW.ZKST-ZAUC.Sf
RazpnimoJadra fi
Iz krhkih lupinic krasni pirhi
Hiša Sadeži družbe v knjižnici
Za Vlada Rančigaja z Vranskega mnogi vedo, da rad rezbari, le malokdo pa pozna njegovo ustvarjanje unikatnih pirhov. Letos jil\ je v sodelovanju s Folklornim društvom Vransko prvič javno predstavil na velikonočni stojnici v trgu Vransko. Krhke jajčne lupine pod njegovimi rokami postanejo majhne umetnine.
Kdaj je začel ustvarjati pirhe, se Vlado Rančigaj niti ne spomni več: »Spomnim pa se, da sem iz Šoštanja dobil strojček za vrtanje zob. Sosed, ki je imel kovačijo, je koval jajčka oziroma pirhe, ker pa s svojo tehnologijo takrat ni mogel narediti tega, kar si je zamislil, sem začel vrtati jajca. Ko sem naredil prvi takšen pirh, so mi rekli, kako je lep, pa sem naredil še drugega, tretjega, potem pa sem začel razmišljati, kako bi naredil naslednjega.«
Likovno ustvarjanje Vladu Rančigaju ni tuje: »Likovno ustvarjanje mi je zelo blizu, doma precej rezbarim in rišem, jajčka pa so mi v velikonočnem času krasno razvedrilo.« Ideja za to tehnologijo izdelave pirhov se je porodila v njegovi glavi, čeprav je res, da so ga kmalu obsodili, da izdeluje kopije pirhov Franca Groma z Vrhnike: »Takrat sem po spletu poiskal njegova dela in se mu globoko priklanjam, kajti razlika v kakovosti njegovih pirhov od mojih je ogromna. Sicer pa ideje za barve in vzorce nastajajo v moji glavi, ko razmišljam, kaj bi lahko naredil na lupinici jajčka.«
Ta njegov hobi bi lahko bil za zdravje tudi nekoliko nevaren, če bi vsa jajčka, ki jih izpiha in spremeni v pirhe, tudi pojedel: »K sreči imam znanko, ki izdeluje dobre kmečke ’nudlce’, in
je kar vesela, če pridem s kozarcem izpihanih jajc. Lupine so pa moje. En pirh nastaja v povprečju štiri ure. Najprej ga izpiham, velik problem pa je odstranjevanje notranje kožice. Sledi logično razmišljanje, kako jajčko razdeliti na simetrijo, da je naokrog enaka. S svinčnikom naredim skico, se pa ne trudim preveč, ker želim svoje izdelke obdržati na nivoju priložnostnih daril, ne dragocenosti, čeprav me kdaj zamika tudi kaj več, potem ko sem videl, kaj dela gospod Franc Grom z Vrhnike.«
Vlado Rančigaj z obarvanim nojevim jajcem
Pirhi Vlada Rančigaja z občinskimi grbi in celo s kovano deteljico in podkvijo
Zagotovo je vsako jajce izziv, krhka lupina lahko vsak hip poči: »Ob izdelovanju pirha se tako pomirim, da niti žene ne slišim, če mi kaj reče. Ker če jo slišim, se mi lupinica lahko kar zdrobi. Ampak tudi če se to zgodi, vzamem drugo lupinico in začnem počasi od začetka. Priporočam vsem, ki so po duši malo prenagli, preveč živčni, kot sem bil jaz včasih. Zagotovo si bodo pozdravili svoje živčke, saj moraš biti pri tem delu popolnoma miren,« priporoča Vlado Rančigaj.
In kakšna je statistika izde-
lanih in počenih jajčnih lupin? »V začetku mi je počila vsaka druga lupinica, zdaj vsaka deveta, deseta. Navadil sem se držati te krhke lupinice in paziti, da se tresljaji strojčka ne prenašajo na celo jajčko.«
Zagotovo je vsak pirh, ki ga naredimo sami, dragocenost zase. Pirhi Vlada Rančigaja se ponašajo z lepoto barv in vzorcev iz luknjic. Tudi več kot tisoč jih je lahko na enem pirhu. Takšnih pirhov v trgovinah ne prodajajo in niso le velikonočno okrasje. So del žive ljudske umetnosti.
K. R., foto: T. T.
Veliko vedo o prvi pomoči
Rdeči križ Slovenije je v letošnjem šolskem letu organiziral 9. državno preverjanje usposobljenosti osnovnošolskih ekip prve pomoči. Preverjanje je namenjeno učencem predmetne stopnje osnovnih šol in poteka na lokalni, regijski in državni ravni. Namen preverjanja je ozaveščanje mladih o pomembnosti nudenja prve pomoči poškodovanim. Lokalno preverjanje v organizaciji žalskega območnega združenja je bilo 15. aprila v Žalcu.
Na preverjanje se je prijavilo pet osnovnih šol iz Spodnje Savinjske doline: I. OŠ Žalec, OŠ Petrovče, OŠ Šempeter, OŠ Polzela in OŠ Griže. Mentorji krožkov Mladi člani RK so 6-članskim ekipam v teoretičnem delu predstavili gibanje RK, v okviru praktičnega dela iz prve pomoči pa sta jih usposabljala predavatelja prve pomoči žalskega združenja RK.
Med preverjanjem znanja prve pomoči
Ekipe so morale najprej odgovoriti na vprašanja iz delovanja RK in prve pomoči, nato pa pokazati še znanje iz nudenja prve pomoči s temeljnimi postopki oživljanja in zaustavitve krvavitve na roki. Oskrbo poškodb sta ocenjevala predavatelja prve pomoči Martina Les-
jak Povše in Rok Repas.
Največ točk je pod mentorstvom Svetlane Đokić zbrala ekipa OŠ Šempeter. Zmagovalna ekipa se je uvrstila na regijsko preverjanje, ki je 22. aprila potekalo na OŠ Karla Destovnika - Kajuha v Šoštanju.
D. N.
29.	april od leta 2009 zaznamujemo kot dan medgeneracijske solidarnosti po vsej Evropi in tudi zunaj njenih meja, zato so na aprilski Utrip domoznanstva v Medobčinsko splošno knjižnico Žalec povabili Hišo Sadeži družbe Žalec, ki jo vodi Slovenska filantropija in je medgeneracijski skupnostni center, ki je namenjen aktivnemu medgeneracijskemu srečevanju, skupnemu ustvarjanju, vzajemnemu sodelovanju, izmenjavi znanj in izkušenj med starejšimi in mladimi ter druženju med starejšo in
mlajšo generacijo prostovoljcev.
Mnogo tradicionalnih znanj in spretnosti bi šlo v pozabo, če starejši ne bi imeli priložnosti, da jih prenašajo na mlajše generacije. Mladi pa imajo znanja s področja sodobnih tehnologij, ki starejšim omogočajo bolj neodvisno življenje v modernem svetu. Takšne delavnice omogočajo dvosmerni prenos znanj med generacijami.
Del tega so v ponedeljek, 13. aprila, predstavili tudi v knjižnici. Že dopoldne so ustvarjali v delavnici, v kateri so izdelovali nakit, zvečer pa so
se pogovarjali s predstavniki Hiše. Svoj pogled na delovanje Hiše Sadeži družbe Žalec so predstavili vodja Hiše dr. Barbara Lužar, koordinatorica Klavdija Jelen in prostovoljca, novinarka Jasna Rode Nikol-čič in Jože Glinšek. Pogovor sta vodili Karmen Kreže in Tanja Pilih. Potreba po pomoči, solidarnosti, prostovoljstvu in humanitarnih dejanjih je vedno pomembnejša, zato je treba poudariti, da Hiše Sadeži družbe Žalec ne bi bilo brez prostovoljcev, ki vsakodnevno pomagajo soustvarjati delavnice in dogodke. T. Tavčar
Z leve: Klavdija Jelen, Barbara Lužar, Karmen Kreže, Jasna Rode Nikolčič, Jože Glinšek, Tanja Pilih in Sabina Plaznik
Dan zdravja in eko dan
7.	aprila praznujemo svetovni dan zdravja, saj je bila ravno na ta dan leta 1948 ustanovljena Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), ki ima vodilno vlogo na področju zdravstvenih vprašanj na globalnem nivoju. Letos je svetovni dan zdravja namenjen varni hrani.
Na I. OŠ Žalec so svetovni dan zdravja obeležili z istoimenskim projektom Dan zdravja in eko dan. Dan so začeli z oddajo šolskega radia Kaj je zdravje, potem so se v telovadnici ogreli z Matejem Sitarjem z ZKŠT Žalec in s športnimi pedagogi. Dopoldne so pod vodstvom učiteljev in zunanjih sodelavcev spoznavali vsebine na temo duševnega zdravja, zdravilnih zelišč in zdrave prehrane.
Tudi malica in kosilo sta bila posebej skrbno izbrana in sestavljena iz živil ekološke in bio pridelave, na degustacijski mizi na šolskem hodniku pa so lahko učenci in drugi obiskovalci poskusili živila lokalnih pridelovalcev hrane. Umskim dejavnostim so sledile še gibal-
ne, saj so se sprostili pri športnih dejavnostih.
Tako celostno zaokrožen dan je bil dober opomin na to, da je zdravje naša največja vrednota in da je vsak posameznik odgovoren zanj.
T. Tavčar
ČAS JE ZA KAKOVOST!
Kotnik Igor s. p., Ulica Nikole Tesla 6 3310 Žalec Mobitel: 041/612283 Mail: ikotnik27@gmail.com
Kornix
S preverjenimi in stalno zaposlenimi sodelavci izvajamo: - vsa slikopleskarska dela
- toplotne fasade - adaptacije in novogradnje
- dela z dvižno košaro
- urejanje in vzdrževanje okolice
Z VAMI SMO ŽE OD LETA 1965

Festival potic sredi dežele zelenega zlata
Domiselnost in ustvarjalnost na razstavi ■
V preboldski občini so v velikonočnem pasu pripravili že
12.	Festival potic. Deset let je prireditev pripravljalo Društvo podeželskih žena Občine Prebold. V sodelovanju z nekdanjo glavno organizatorko in pobudnico festivala potic Danico Uplaznik ter Občino Prebold pa je zadnji dve leti prireditev v rokah Kulturnega društva Antona Schwaba Prebold.
Potice in kolače je najprej ocenila strokovna komisija, zvečer pa je bila v dvorani Aninega doma slovesna prireditev z odprtjem razstave in blagoslovom potic, ki ga je opravil domači župnik Damjan Ratajc, ter s podelitvijo priznanj. Razstavo sta z raznimi izdelki (velikonočnimi čestitkami, jajčki, cvetjem in cvetličnimi aranžmaji iz krep papirja ...) po-
pestrili Sonja Povše in Tončka Podgorski. Zbrane je nagovoril župan Občine Prebold Vinko Debelak in ob tem izrazil veselje in zadovoljstvo, da nadaljujejo s festivalom potic in tako ohranjajo pomen in dediščino potic v slovenskem prostoru, o čemer je pisal že Valvasor. V kulturnem programu so nastopili Mešani pevski zbor sv. Pavel Prebold, otroški pevski zbor KD Antona Schwaba Šempavelske iskrice z Ano Rudnik Pavlico in harmonikar Andrej Stergar.
Komisija, v kateri so bile strokovnjakinji Jožica Pravst in Romana Gričnik ter zelo dobre poznavalke potic Simona Strahovnik, Marija Vozlič in Mira Govedič, je letos ocenjevala 61 potic in kolačev, ki so jih napekli občani in tudi predstavniki iz drugih sloven-
skih krajev ter Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje in kmetijske šole iz Šentjurja. Komisija je ocenjevala zunanji videz izdelka, barvo skorje in sredice ter okus skorje in sredice. Na osnovi zbranih točk je 33 poticam podelila zlato priznanje, 12 jih je dobilo srebrno, 9 izdelkov je prejelo bronasto priznanje, 7 pa samo priznanje. Najvišje priznanje festivala, znak kakovosti, za trikratno zaporedno osvojitev zlatega priznanja sta letos prejeli dve udeleženki, in sicer Mira Govedič za orehov kolač in Jožica Kuzman za orehovo in smetanovo potico.
Potice so naslednji dan podarili domovom za starejše občane v Preboldu, na Polzeli, v Galiciji in na Vranskem in tako razveselili tamkajšnje oskrbovance.	D. Naraglav
'Ocenjevalna komisija z idejno vodjo in mentorico festivala Danico Uplaznik (prva z leve)
Nekaj dobitnikov zlatih priznanj
Vedno lepo in prisrčno
Krajevna skupnost Petrovče je v sodelovanju s šolo konec marca pripravila prireditev za žene in matere in z njo do zadnjega kotička napolnila dvorano KZ Petrovče.
Slavnostni govornik je bil hmeljarski vitez Franc Oset, ki je poudaril velik pomen žena in mater v današnji družbi. O ženah in materah, družini, otrocih in njihovih igrah, pesmi in plesu sta med izvajanjem kulturnega programa razglabljala tudi mlada voditelja Katja Grobelnik in Dejan Mesarič. V kulturnem programu pa so nastopili otroci iz vrtca, učenci tamkajšnje osnovne šole in člani Folklorne skupine Kobula, ki deluje v okviru KD Petrovče.
D. N.
V času velikonočnih praznikov ste si lahko v dvorani gasilskega doma v Drešinji vasi ogledali 11. razstavo velikonočnih jedi z naslovom Ko zacveti dren in zadišijo potice. Razstavo sta pripravila tamkajšnje prostovoljno gasilsko društvo in Turistično društvo Petrovče, zanjo pa je bil najzaslužnejši Jože Stepišnik, ki je ob odprtju razstave med drugim povedal, da ohranjajo na ta način versko
in kulturno izročilo naših prednikov.
Na letošnji razstavi je sodelovalo 40 razstavljavcev, ki so na 45 mizah predstavili velikonočne jedi. Letošnja novost je bilo suho cvetje, ki so ga izdelale članice Društva podeželskih žena Občine Žalec, razstavo pa so popestrili tudi s poticami z Ljubnega ter z izdelki najmlajših iz pe-trovškega in levškega vrtca. »Največ so pri razstavi sode-
lovale vaščanke Drešinje vasi, kar je dokaz, da med nami še ' živi duh prostovoljstva,« je ob koncu poudaril Jože Stepišnik, za glasbeno spremljavo pa je poskrbela glasbena skupina Trinitas.
■
Razstavo je v soboto, na dan odprtja, blagoslovil petrovški župnik pater Ivan Arzenšek, zbrane pa je nagovorila predsednica Turističnega društva Petrovče Marija Vaš.
T. Tavčar
Letošnja novost je bilo suho cvetje.
Velikonočna stojnica
Turistično društvo Braslovče je zadnji marčevski petek skupaj z Društvom podeželskih žena Braslovče zasedlo turistično stojnico v celjskem Mercatorjevem centru.
Na stojnici so delili prospekte in promocijski material braslovške občine, posegli pa so tudi v davnino, ko so ljudje zbirali sveto rastlinje, ki naj bi jih varovalo pred strelo in drugimi ujmami, pospeševalo rast, plodnost, zdravilo bolezni in se zoperstavljalo zlim silam, kar je po Evropi od 9. stoletja dalje
uveljavljen krščanski običaj, ko so snope zelenja povezovali v cvetnonedeljske butare. Člani braslovškega turističnega društva so butare izdelali iz leskovih šib, povezanih z rumeno vrbo, zeleni del butare pa so sestavljali pušpan, bodika in dren. Obiskovalci so se lahko naučili izdelovati pisano cvetje iz papirja, ki krasi zeleni del butare, in poskusih sladke dobrote braslovškega podeželja, ki so jih spekle in pripravile članice braslovškega društva podeželskih žena.	T. T.
Živahno ob stojnici
Folklorno društvo Vransko je na velikonočno soboto v trgu Vransko pripravilo velikonočno stojnico.
Po blagoslovu v župnijski cerkvi, kamor so članice in člani Folklornega društva Vransko v jerbasih na glavah, podobno kot nekdaj, odnesli velikonočne dobrote, so se vrnili k stojnici in vabili na pokušnjo velikonočnih dobrot. Ob tej priložnosti so razstavili zbirko unikatnih velikonočnih pirhov, ki jih je izdelal Vlado Rančigaj.
T. T.
Članice in člani Folklornega društva Vransko z blagoslovljenimi dobrotami na poti iz župnijske cerkve
april 2015
PO DOLINI
Avtomobilski SPA na Vranskem
Lokostrelci za slovenski pokal
Članice AMZS so zadnjo marčevsko soboto izkoristile odlično priložnost za brezplačen preizkus najsodobnejšega poligona v Sloveniji - Centra varne vožnje na Vranskem. Več kot 300 predstavnic nežnejšega spola se je preizkusilo z izzivi vožnje na poligonu, kjer so v nadzorovanem okolju spoznale nevarnosti, s katerimi se lahko srečajo v prometu.
O vrednotah, ne le v prometu, ampak v življenju na splošno, so spregovorile gostje okrogle mize, in sicer oblikovalka čevljev Alja Viryent, direktorica AMZS Lucija Živa Sajevec, predsednica slovenskega združenja Europa Donna Mojca Senčar, donedavna direktorica spletnega oglasnika Bolha.com Saša Praprotnik ter direktorica Pionirskega doma in nekdanja ljubljanska županja Viktorija Potočnik. Okroglo mizo pa je vodil generalni sekretar Avto-moto zveze Slovenije Robert Štaba.
Avtomobilski SPA je namenjen osveščanju o prometni varnosti članic AMZS. V sproščenem vzdušju se lahko preizkusijo v vožnji po poligonu, prisluhnejo strokovnjakom s področja prometne varnosti in se pustijo razvajati. Dogo-
Viktorija Potočnik, Mojca Senčar, Robert Štaba, Saša Praprotnik, Alja Viryent, Breda Florjančič in Lucija Sajevec
Udeleženke so se pomerile v kartingu.
dek je letos povezoval David Urankar, z drzno akrobatsko predstavo sta ga popestrila Filip in Blaž (F&B Acrobatics), za dinamično dogajanje na poligonu so poskrbeli inštruktor-
ji AMZS Centra varne vožnje, poznavalci mode in lepote za lepotno razvajanje, poskrbeli pa so tudi za najmlajše, ki so se družili v otroškem prometnem kotičku.	T. T.
Lokostrelski klub Sokol z Ložnice pri Žalcu je v soboto,
28.	marca, organiziral prvo letošnje lokostrelsko tekmovanje za slovenski 3D-pokal. Tekmovanje je potekalo na lokostrelskem strelišču na Ložnici.
Člani Lokostrelskega kluba Sokol, ki ga vodi Darko Simončič, se ponašajo z lepo urejenim lokostrelskim streliščem, za uspešno izpeljavo tekmovanja pa so vsakič deležni pohval tekmovalcev in sodnikov. Podobno je bilo tudi letos, saj so se organizatorji znova izkazali.
Tekmovanja se je udeležilo 168 tekmovalcev iz raznih slovenskih klubov in tudi iz tujine, ki so ciljali na makete živali in ob tem prehodili okrog tri kilometre poti po gozdu in travniku. Med Savinjčani so bili tokrat najuspešnejši Ana Simončič (LK Sokol), ki je zmagala v kategoriji mladinke goli lok, Urban Trateški, ki je zmagal v kategoriji kadeti goli lok, in Zlatko Ulaga, ki je dosegel drugo mesto v kategoriji veteranov dolgi lok. D. N.
'3 Žalec
mm
V OBJEMU ZELENEGA ZLATA
Med tekmovalci tudi kar nekaj lokostrelk
Lokostrelci pri streljanju na največjo maketo živali
%
Butare velikanke tudi letos
Butare po ljudskem verovanju ščitijo dom in odganjajo nesrečo in, če kaj velja, bodo med najsrečnejšimi v dolini gotovo v Letušu, Kaplji vasi, Matkah, Drešinji vasi in še kje, kjer so že tradicionalno izdelali butare velikanke.
Mladi člani Kulturnega društva Letuš so na dan pred cvetno nedeljo ob zvokih harmonike izdelali najdaljšo butaro v Spodnji Savinjski dolini, dolgo kar 22,3 metra. Petnajst deklet in fantov je material za butaro zbiralo cel teden, izdelovali in okraševali pa so jo ves dan. V večernih urah so jo odnesli do podružnične cerkve sv. Janeza Krstnika v Letušu, kjer jo je braslovški župnik msgr. Milan Gosak na cvetno nedeljo blagoslovil.
Že trinajsto leto so butaro velikanko izdelali v Kaplji vasi, merila je skoraj 21 metrov. Do župnijske cerkve sv. Pavla jo je odneslo kakšnih 25 fantov in mož, pri izdelavi pa je sodelovalo še več vaščanov, ki so butaro tudi pospremili do cerkve in jo privezali ob vhodu v župnijsko cerkev, kjer je krasila velikonočne praznike.
Člani PGD Drešinja vas in TD Petrovče so na soboto pred cvetno nedeljo kot vsako leto pri gasilskem domu v Drešinji vasi pripravili delavnico izdelovanja butar. Izdelali pa so tudi 16,5 metra dolgo butaro velikanko in jo na cvetno nedeljo odnesli k blagoslovu v
Mladi člani Kulturnega društva Letuš so letos menda izdelali najdaljšo butaro v dolini.
Mlado in staro je najprej ustvarjalo v delavnici, potem pa ustvarjeno odneslo k blagoslovu.
petrovško baziliko.
Približno 12-metrsko butaro so iz 5 km oddaljene vasi do župnijske cerkve sv. Pavla prinesli tudi fantje in možje iz Matk. Ti so po končanem blagoslovu butaro odnesli nazaj v svojo vas in se zdržali še pri vaški kapeli. D. N., T. T.
Butara velikanka iz Kaplje vasi na ramah fantov in mož
Udeleženci blagoslova velike butare iz Matk pred preboldsko župnijsko cerkvijo
'armn
OBČINA ŽALEC
Petek, 1. maj, med 6. in 12. uro
prvomajske budnice po zaselkih Krajevne skupnosti Griže;
Godba Zabukovica
(ED Srečno, 051 253 015, in Godba
Zabukovica, 041 828 769).
Petek, 1. maj, ob 5.30
budnice po Mestni skupnosti Žalec;
Godba Liboje
(Godba Liboje, 041 725 087).
Petek, 1. maj,
prvomajsko srečanje na Brnici (PD Liboje, 041 715 718).
Sobota, 2. maj, med 8. in 18. uro in nedelja, 3. maj, med 8. in 14. uro
IX. dnevi odprtih vrat Vrta zdravilnih in aromatičnih rastlin IHPS; vodeni ogledi ob 9., 13. in 17. uri in predavanja
(Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, 712 16 00).
Vsako soboto v maju med 8. in 12. uro
Podeželska tržnica Žalec (JKP Žalec, 713 67 73).
Sobota, 2. maj, med 8. in 12. uro
kmečka tržnica pod stoletnimi lipami; Gotovlje
(TOD Lipa Gotovlje, 041 809 589).
Sobota, 2. maj, ob 10. uri
predavanje Staneta Benedetiča »Zdravje žensk in funkcionalna živila«;
Ekomuzej
(TA Via Alba in Ekomuzej, 040 204 337).
Vsako soboto v maju med 16. in 18. uro
jezdenje ponijev;
Ponirkove otroške delavnice;
Info center Ribnika Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34).
Ponedeljek, 4. maj, ob 19. uri Utrip domoznanstva: Planinsko društvo Polzela se predstavi;
Medobčinska splošna knjižnica Žalec (MSK Žalec, 712 12 52).
Torek, 5. maj, ob 8. uri
spominski pohod NOB Ponikva; pri Topolovčan (Brezovo), Ponikva, Studence, Steska jama - cilj ob 11. uri (ZB za vrednote NOB Žalec in ZB NOB Ponikva pri Žalcu).
Sreda, 6. maj, ob 11. uri prireditev ob 70-letnici zmage nad fašizmom in polaganje venca, ki ga bo položil ruski ataše;
Steska jama pri Ribniku Cokan v Studencah, Ponikva (ZB za vrednote NOB Žalec in ZB NOB Ponikva pri Žalcu).
Četrtek, 7. maj, ob 8. uri Bioterme Mala Nedelja; prijave poverjenikom in MDI (Medobčinsko društvo invalidov Žalec, 031 230 861).
Četrtek, 7. maj, ob 11. uri
SVETLO - TEMNO, TOPLO - HLADNO; odprtje razstave likovnih del učenk in učencev OŠ Spodnje Savinjske doline; Savinov likovni salon (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 7. maj, ob 16.30 literarno valovanje po Sp. Sav. dolini; Medobčinska splošna knjižnica Žalec (MSK Žalec, 712 12 52).
Četrtek, 7. maj in četrtek, 21. maj, ob 18. uri
pogovor s Cvetko Mastnak Čulk o naravi, zdravju, zeliščih »Stopimo v pomlad zdravi«;
Kulturni dom Liboje
(KD Svoboda Liboje, 041 699 361).
Petek, 8. maj, ob 19.30
koncert ženskega pevskega zbora; cerkev sv. Pankracija v Grižah (KD Svoboda Griže, 031 678 397).
Petek, 8. maj, ob 20. uri
89. kavarniški večer;
Grajska Mega pri Dvorcu Novo Celje (GLD Aletheia, 031 659 485).
Sobota, 9. maj, ob 6. uri Pot miru: Kobariški stol-Drežnica; odhod izpred društvene pisarne v Žalcu (PD Žalec, 031 767 061).
Sobota, 9. maj, ob 15. uri
delavnica »Celostno aktivno razvajanje telesa in duha z Danico in Stanko«;
Bio park NIVO
(Bio park NIVO, 041 599 959).
Sobota, 9. maj, ob 18. uri
območna revija odraslih pevskih zborov in malih vokalnih skupin;
Glasbena šola »Risto Savin« Žalec (JSKD OI Žalec, 491 38 40).
Sobota, 9. maj, ob 20. uri
Pesem v maju;
cerkev na Ponikvi
(KD Ponikva, 031 709 405).
Nedelja, 10. maj, ob 8. uri RAZPNIMO JADRA: Mrzlica; odhod s Petrovega trga v Šempetru (PD Šempeter, 031 501 244).
Nedelja, 10. maj, ob 8.30
XXI. Galiski dnevi: Maj open - teniški
turnir dvojic;
igrišča pri POŠ Trje
(Tenis klub Trje, 041 725 079).
Nedelja, 10. maj,
cvetlična tržnica Za vsako hiš'co ena rož'ca; pri Slomškovem domu po nedeljski maši (TD Ponikva, 041 868 685).
Nedelja, 10. maj,
ob 65-letnici PD Zabukovica;
pohod na Hom ob 13. uri;
odhod izpred OŠ Griže;
proslava ob 15. uri, Dragov dom na Homu
(PD Zabukovica, 041 200 196).
Nedelja, 10. maj, ob 18. uri
območna revija odraslih pevskih zborov in malih vokalnih skupin;
Glasbena šola Risto Savin Žalec (JSKD OI Žalec, 49138 40).
Ponedeljek, 11. maj, ob 17. uri
pravljične minute in ustvarjalnica; prostori OŠ Petrovče.
Ponedeljek, 11. maj, ob 19. uri
zaključna prireditev Savinjčani beremo; Dom II. slovenskega tabora Žalec (MSK Žalec, 712 12 52).
Četrtek, 14. maj, ob 14.30
medobčinsko osnovnošolsko prvenstvo v atletiki;
Športni center Žalec (ZKŠT Žalec, 03/712 12 67).
Četrtek, 14. maj, ob 17. uri
Po pravljici diši - pravljična ura s Tino; Krajevna knjižnica Ponikva (MSK Žalec, 712T2 52).
Četrtek, 14. maj, ob 19.30 koncert Pihalnega orkestra GŠ Risto Savin Žalec;
Glasbena šola Risto Savin Žalec (GŠ Risto Savin Žalec, 710 28 60).
Četrtek, 14. maj, ob 20. uri
Slovenska muška od A do Ž, komedija,
Špas teater;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 15. maj, ob 18. uri
odprtje likovne razstave Franc Kadivnik; razstavni prostor Doma kulture Svoboda Griže
(KD Svoboda Griže, 031 447 623).
Sobota, 16. maj, ob 6. uri
Trupejevo poldne - Vršca;
odhod iz Migojnic
(PD Zabukovica, 041 688 055).
Sobota, 16. maj, ob 9. uri Razpnimo jadra - 3, 2,1 ... START; začetek športne akcije;
Športni center Žalec (ZKŠT Žalec, 712 12 67).
Sobota, 16. maj, od 18. ure dalje
slavnostni prevzem gasilskega vozila; športno igrišče v Vrbju (PGD Vrbje, 041 783 178).
Sobota, 16. maj,
XXI. Gališki dnevi: golažijada;
Picerija Brunarica
(Picerija Brunarica, 031 316 402).
Ponedeljek, 18. maj, med 9. in 17. uro
ob svetovnem dnevu muzejev:
9.00-17.00 prost ogled Savinove hiše in ekomuzeja za individualne, za skupine -50%,
(TIC Žalec, 710 04 34).
Ponedeljek, 18. maj, med 10. in 18. uro
Teden vseživljenjskega učenja v Žalcu »20 utrinkov za 20 let«;
Podeželska tržnica Žalec
(UPI - ljudska univerza Žalec, www.upi.si).
Ponedeljek, 18. maj, ob 19. uri
potopisno predavanje Urške Trotovšek: Kitajska;
Medobčinska splošna knjižnica Žalec (MSK Žalec, 712 12 52).
Ponedeljek, 18. maj, ob 19. uri
Folklora na trgu;
Šlandrov trg Žalec (TIC Žalec, 710.04 34).
Torek, 19. maj, ob 19. uri
Godba na trgu;
Šlandrov trg Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 20. maj, ob 19. uri
predstavitev knjige Branka Zupanca Po poti usode;
Medobčinska splošna knjižnica Žalec (MSK Žalec, 712 12 52).
Četrtek, 21. maj, ob 7. uri
Golica;
odhod iz Migojnic
(PD Zabukovica, 041 793 288).
Četrtek, 21. maj, ob 19.30
Deklica z zahoda, opera, SNG Opera
Maribor;
za potujoči abonma in izven; odhod z avtobusne postaje v Žalcu ob 17.30
(TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 22. maj, ob 19. uri ob tednu ljubiteljske kulture:
Ženski pevski zbor Gotovlje;
Šlandrov trg Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 23. maj, ob 5. uri Rogovilc-Račka vrata; odhod izpred društvene pisarne v Žalcu (PD Žalec, 041 442 993).
Sobota, 23. maj, ob 6. uri pohod na Golico;
zborno mesto pred trgovino Kili ob 6. uri (PD Liboje, 041 250 325).
Sobota, 23. maj, ob 8. uri izlet v neznano;
odhod s Petrovega trga v Šempetru (PD Šempeter, 031 501 244).
Sobota, 23. maj, ob 9. uri
Razpnimo jadra: Vsi na Hom na lasten
pogon;
ob 9.00 start pohodnikov in zabavne orientacije
(ZKŠT Žalec, 712 12 67).
Sobota, 23. maj, ob 9.30 šahovski turnir osnovnošolcev; prostori Šahovskega kluba Žalec (Šahovski klub Žalec, 041 522 457).
Sobota, 23. maj, ob 13. uri
Petrovčevanje 2015: nogometni turnir za najmlajše;
igrišče v Dobriši vasi (ŠD Petrovče, 041 693 332).
Sobota, 23. maj, ob 13. uri
XXI. Gališki dnevi: golažijada;
Pernovo
(Izletniška kmetija Krajšek, 041 646 015).
Sobota, 23. maj, ob 15. uri
Petrovčevanje 2015:10. Robijev memorial;
igrišče v Dobriši vasi
(ŠD Petrovče, 040 458 536).
Sobota, 23. maj, ob 17. uri
XXI. Gališki dnevi: turnir v malem nogometu;
Zavrh pri Galiciji
(ŠD Hoffein, 041 401 062).
Sobota, 23. maj, ob 19. uri
ob tednu ljubiteljske kulture: Ptica ustvarjalnosti, glasbeno-plesni dogodek; dvorana KZ Šempeter (KUD Grifon Šempeter, 031 252 004).
Nedelja, 24. maj, ob 8. uri
XXI. Gališki dnevi: teniški turnir
posamezniki;
igrišče pri POŠ Trje
(Tenis klub Trje, 041 610 679).
Nedelja, 24. maj, ob 10. uri
XXI. Gališki dnevi: tomosijada;
start izpred POŠ Trje
(Moped klub Krištof Pernovo, 030 638
915).
Od ponedeljka, 25. maja, do četrtka, 28. maja, popoldan DNEVI ODPRTIH VRAT;
Glasbena šola Risto Savin Žalec
in oddelki Polzela, Prebold, Braslovče in
Vransko
(GŠ Risto Savin Žalec, 710 28 60).
Ponedeljek, 25. maj, ob 18. uri
Po pravljici diši - pravljična ura z Ireno Štusej;
Krajevna knjižnica Liboje (MSK Žalec, 712 12 52).
Ponedeljek, 25. maj, ob 19. uri
predstavitveni nastop Okteta 9;
Šlandrov trg pri lokalu Mestni vrt,
(TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 26. maj, ob 17. uri
Po pravljici diši - pravljična ura z Nino; Medobčinska splošna knjižnica Žalec (MSK Žalec, 712 12 52).
Sreda, 27. maj, ob 17. uri
Cici olimpijada - mi smo prvi;
za 1. razrede osnovnih šol žalske občine;
Športni center Žalec
(ZKŠT Žalec, 712 12 67).
Sreda, 27. maj, ob 18. uri
Po pravljici diši - pravljična ura z Ireno Štusej;
Krajevna knjižnica Griže (MSK Žalec, 712 12 52).
Četrtek, 28. maj, ob 17. uri
Cici olimpijada;
za otroke Vrtcev Občine Žalec;
Športni center Žalec (ZKŠT Žalec, 712 12 67).
Četrtek, 28. maj, ob 20. uri
odprtje razstave PROSTOR ZA ASOCIACIJE;
Bogdan Čobal, Metka Kavčič, Ludvik Pandur ml.;
Dvorec Novo Celje (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 29. maj, ob 16. uri
praznik vina; atrij Savinove hiše
(Društvo savinjskih vinogradnikov, 051 428 421).
Petek, 29. maj, ob 17. uri
Petrovčevanje 2015: pionirsko gasilsko tekmovanje za pokal KS; igrišče ob vrtcu (PGD Petrovče, 041 748 237).
Petek, 29. maj, ob 17. uri
Razpnimo jadra: Zmorem preteči 5 km:
1.	TEK OKOLI RIBNIKA, rekreativno in tekmovalno - 5 km
2.	ŠOLSKI TEK OKROG RIBNIKA - 1,7 km
3.	CICI TEK za najmlajše - 0,4 km;
Ribnik Vrbje
(ZKŠT Žalec, 712 12 67).
Petek, 29. maj, ob 18. uri
Vse poti vodijo v Šempeter, zaključek projekta OŠ Šempeter;
Rimska cesta;
ob 20.30 nadaljevanje v Rimski nekropoli (TD Šempeter, 700 20 56, in OŠ Šempeter, 703 20 50).
Petek, 29. maj, ob 19. uri
strokovni forum »Gasilska zveza Žalec v sistemu zaščite in reševanja - včeraj, danes, jutri«;
Dom kulture Braslovče;
Gasilska zveza Žalec (Edvard Kugler, 041 783 135).
Petek, 29. maj, ob 20. uri
Petrovčevanje 2015: letni koncert MePZ A Cappella;
Hmeljarski dom Petrovče (KD Petrovče, 041 369 362).
Sobota, 30. maj, med 6.30 in 14.30
XXI. Gališki dnevi: 30. relly Saturnos HP Galicija
(AMTK Velenje, 041 558 320).
Sobota, 30. maj, ob 7. uri
XXI. Gališki dnevi: pohod na Veliko
Planino;
odhod iz Trja
(DU Velika Pirešica-Galicija, 041 546 314).
Sobota, 30. maj, ob 9. uri Petrovčevanje 2015: teniški turnir in namizni teniški turnir; teniško igrišče v Petrovčah in telovadnica OŠ Petrovče
(ŠD Petrovče, 040 458 536).
Sobota, 30. maj, ob 13. uri
Petrovčevanje 2015:
ob 13.00 nogometni turnir vaških
skupnosti - osnovnošolci,
ob 15.00 nogometni turnir vaških
skupnosti - člani;
igrišče v Dobriši vasi
(ŠD Petrovče, 040 458 536).
Sobota, 30. maj, ob 15. uri
odbojka na mivki;
Trje
(Klub mladih Galicija, 041 561 413).
Sobota, 30. maj, ob 20. uri
koncert Ženskega pevskega zbora Griže; Dom kulture Svoboda Griže (KD Svoboda Griže, 031 678 397).
Sobota, 30. maj, ob 20. uri
Petrovčevanje 2015: nastop skupine 2 Kajle; Hostel plus Caffe Petrovče (KD Petrovče, 041 369 362).
Nedelja, 31. maj, ob 7.30 8. pohod Stari pisker Celje; odhod iz Celja
(PD Zabukovica, 040 705 301).
Nedelja, 31. maj, ob 10. uri
Na kolo 2015;
kolesarjenje od Žalca do Celja (City center);
start za občinsko upravno stavbo v Žalcu (ZKŠT Žalec, 712 12 67).
Nedelja, 31. maj, med 10. in 18. uro
Petrovčevanje 2015: petrovški pozdrav pomladi;
pred Dvorcem Novo Celje
(TD Petrovče, sekcija Šmenta polenta, 031
553 942).
Nedelja, 31. maj, ob 17. uri
letni koncert odrasle in otroške folklorne
skupine;
pred Slomškovim domom (KD Ponikva).
OBČINA PREBOLD
Četrtek, 30. april,
kresovanje pri mostu v Šeščah; PGD Šešče in KUD Šmrkl (Matjaž Dolinar, 031 772 782).
Četrtek, 30. april,
kresovanje pod Golavo; športna sekcija PGD Matke (Rok Golavšek, 031 477 347).
Petek, 1. maj, ob 9. uri prvomajski pohod;
ŠD Marija Reka
(Bernard Tratnik, 031 527 915).
Petek, 1. maj, ob 11. uri
prvomajsko srečanje na Šmiglovi zidanici;
Šmiglova zidanica;
Obrn. org. svobodnih sindikatov Celje (Aljoša Ramšak, 040 188 477).
Nedelja, 3. maj,
Florjanova maša;
GZ Prebold
(Brane Verk, 041 783 207).
Od ponedeljka, 4. maja, do sobote, 30. maja,
teniški tečaj za odrasle; teniška igrišča pri bazenu;
ŠD Partizan Prebold (Rade Vogrinčič, 040 665 961).
Torek, 5. maj, ob 18.30
Odkrivamo in predstavljamo: predavanje Andreje Cilenšek o smrti in odpiranju, o globini notranjih prostorov;
Občinska knjižnica Prebold (Lea Felicijan, 705 35 40).
Vsak četrtek v maju od 8. do 12. ure
brezplačne delavnice ročnih del (idrijska čipka, izdelava iz krep papirja ...); stara občinska sejna soba (Antonija Podgorski, 070 674 814).
Petek, 8. maj,
Letuš - 70-letnica, dan zmage - konec II. svetovne vojne;
KO ZB NOB Prebold (Boža Verdev).
Sobota, 9. maj, od 8. do 11. ure
kmečka tržnica;
Režajeva domačija in muzejska zbirka;
TD Prebold
(Občina Prebold, 031 722 250).
Sobota, 9. maj,
teniški turnir (žrebanih) dvojic; teniška igrišča pri bazenu;
ŠD Partizan Prebold (Rade Vogrinčič, 040 665 961).
Sobota, 9. maj, ob 8.30
pohod po grajskih poteh; zbor pred Graščino Prebold;
ZND Prebold
(Janko Napotnik, 041 620 468).
Nedelja, 10. maj, pohod na Blegoš;
PD Prebold
(Adi Vidmajer, 031 682 317).
Sobota, 16. maj,
Memorial Boruta Lebra;
PGD Matke
(Jožef Kupec, 041 783 331).
Sobota, 16. maj,
Poljana na Koroškem - 70-letnica II. svetovne vojne;
KO ZB NOB Prebold (Boža Verdev).
Sobota, 16. maj, ob 20. uri
letni koncert MoPZ KUD Svoboda Prebold;
mala telovadnica OŠ Prebold;
KUD Svoboda
(Manja Holobar, 041 794 452).
Nedelja, 17. maj, pohod na Travnik;
PD Prebold
(Adi Vidmajer, 031 682 317).
Nedelja, 17. maj,
pohod "10 Matnčanov na Mrzlici";
PGD Matke - komisija za zgodovino (Zdravko Zagožen, 041 604 651).
Nedelja, 17. maj, od 10. do 16. ure
dan muzejev, posvečen 70-letnici konca II. svetovne vojne;
muzejska zbirka "Prebold skozi čas";
ZND Prebold in ZB KO Prebold (Nuša Strgar, 041 783 325).
Od ponedeljka, 18. maja, do sobote, 23. maja,
tečaj rolanja;
ŠZ Prebold
(Igor Uranjek, 041 264 221).
Torek, 19. maj, od 19. do 20. ure
meritve holesterola, krvnega sladkorja, trigliceridov in RR; prostori RK Prebold;
KO RK Prebold.
Petek, 22. maj, letni koncert zborov; mala telovadnica OŠ Prebold (OŠ Prebold, 703 64 20).
Petek, 22. maj, pohod na Kal;
DU Prebold
(Ivan Dežnikar, 031 307 493).
Petek, 22. maj, ob 19. uri
letni koncert Pihalnega orkestra Prebold; Režajeva domačija in muzejska zbirka; Pihalni orkester Prebold in TD Prebold (Brane Verk, 041 783 207).
Sobota, 23. maj, ob 8. uri društvena tekma v ribolovu;
Mali ribnik Preserje;
Društvo ljubiteljev ribolova Prebold (Milan Radeljič, 031 531 947).
Sobota, 23. maj,
pohod štirih vrhov;
PD Prebold
(Matic Pečovnik, 070 550 314).
Sobota, 23. maj, od 8. do 11. ure
kmečka tržnica;
Režajeva domačija in muzejska zbirka; TD Prebold
(Občina Prebold, 031 722 250).
Sobota, 23. maj,
športno druženje mladine; igrišča ob OŠ Prebold;
ŠZ Prebold in ŠD Partizan Prebold (Matej Križnik, 051 667 560).
Sobota, 23. maj, ob 10. uri
odprtje OFF-road Struga; proga OFF-road Struga Kaplja vas; Društvo modelarjev Modelar Prebold (Uroš Škoflek, 040 537 271).
Nedelja, 24. maj,
8. pohod Stari pisker Celje-Gozdnik; KO ZB NOB Prebold (Boža Verdev).
Torek, 26. maj, ob 18. uri
Prisluhnimo pravljici;
Občinska knjižnica Prebold (Lea Felicijan, 705 35 40).
Sreda, 27. maj, ob 18.30
S knjižnico po svetu: Jožica Sovine -Potopis po Gani;
Občinska knjižnica Prebold (Lea Felicijan, 705 35 40).
Petek, 29. maj,
Pozdrav mladosti;
Režajeva domačija, v primeru dežja Občinska knjižnica Prebold;
KUD Svoboda
(Manja Holobar, 041 794 452).
Sobota, 30. maj, ob 17. uri
svečan prevzem gasilskega vozila; gasilski dom Sv. Lovrenc;
PGD Sv. Lovrenc (Igor Novak, 041 783 360).
Nedelja, 31. maj, ob 10. uri
koncert Marijinih pesmi; cerkev sv. Pavla;
KD Antona Schwaba (Damjan Ratajc, 57 24 183).
OBČINA BRASLOVČE
Petek, 1. maj, ob 8. uri tradicionalni prvomajski pohod na Dobrovlje;
zbirno mesto pri POŠ Letuš;
ŠD Savinja Letuš
(Robi Dimeč, 041 278 520).
Petek, 1. maj, ob 10.30
tradicionalno prvomajsko srečanje na Šmiglovi zidanici;
PGD Grajska vas (Iztok Derča, 041 374 060).
Sreda, 6. maj,
pohod po Šaleški planinski poti;
PD Dobrovlje Braslovče (Jože Marovt, 041 570 151).
Petek, 8. maj, ob 11. uri
8. srečanje borcev in udeležencev NOB v počastitev dneva zmage nad fašizmom in nacizmom;
ZB za vrednote NOB Žalec, OO Braslovče (Viktor Zorec, 031 531 414).
Sreda, 20. maj, ob 17. uri
5. turnir v pospešenem šahu za osnovnošolske otroke (letnik 2000 in mlajši);
prostori ŠK Braslovče; prijave in info, do sobote, 16. maja; Šahovski klub Braslovče (Ivana Flander, 040 648 069).
Sobota, 23. maj,
Karavanke, Trupejevo poldne (1931 m);
PD Dobrovlje Braslovče
(Petra Kumer Lesjak, 031 834 878).
Torek, 26. maj, ob 18. uri
pravljična ura;
Občinska knjižnica Braslovče (Laura Jelen, 705 91 98).
Srečanje odraslih folklornih skupin
Literarno valovanje v Braslovčah
Zadnjo marčevsko soboto je v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu potekalo območno srečanje odraslih folklornih skupin iz Spodnje Savinjske doline. Srečanje vsako leto organizira žalska izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti z vodjem Markom Repnikom.
Območno srečanje folklornih skupin je v preteklih letih potekalo v krajih, kjer delujejo folklorne skupine. Zadnji dve leti, ko naj bi srečanje potekalo v Šempetru oziroma na Ponikvi, pa so zaradi premajhne dvorane (Ponikva) oziroma
zaradi neogrevane dvorane (Šempeter) srečanje pripravili v Žalcu. Na žalskem odru so se tokrat predstavile štiri folklorne skupine.
Folklorna skupina Grifon Šempeter se je pod vodstvom Maše Kumperger predstavila z odrsko predstavitvijo Marije Zagoričnik Ko hmelj dozori. Folklorna skupina Vransko, ki jo vodi Slava Skrabar, je srečanje obogatila s plesi zahodne Štajerske in odrsko postavitvijo Neve Trampuš. Folkloristi s Ponikve so prikazali mlačev žita in dogajanje ob tem času od tridesetih let do sredine 20.
stoletja. Avtorja odrske postavitve sta bila Branko Fuchs in Suzana Gračnar, ki tudi vodi FS Ponikva. Srečanje so s svojim nastopom zaokrožili folkloristi iz Galicije s spletom štajerskih plesov. Vodja skupine in tudi avtorica odrske postavitve je Helena Turnšek.
Revijo je strokovno spremljal Marko Rus, ki je po nastopu opravil tudi strokovni posvet z vsemi vodji skupin. Žal pa sta se morali zaradi objektivnih težav nastopu odpovedati mladinska folklorna skupina Mihtin Vransko in FS Kobula Petrovče.	D. N.
FS Ponikva med svojim nastopom
V Vrbju Namišljeni zdravnik
Amatersko gledališče VRBA iz Vrbja že 38 let deluje in ustvarja na področju gledališke umetnosti. V soboto, 4. aprila, so v dvorani Doma krajanov Vrbje premierno uprizorili komedijo Hansa Weigla Namišljeni zdravnik.
Predstavo je režiral in za scenografijo poskrbel Gojmir Lešnjak Goje, ki je v gledališkem listu med drugim zapisal: »Na oder smo postavili komedijo z molierovskim naslovom Namišljeni zdravnik, ki sicer ni tako spretno napisana, kot je napisan Namišljeni bolnik, na kar pogumno namiguje naslov te
avstrijske igre. Moliere je vendar le en sam, pa kljub vsemu deluje Hans Weigel, avstrijski komediograf in gledališki kritik, avtor Namišljenega zdravnika, nenavadno sveže in nastavlja ogledalo tudi današnjim sprenevedavim politikom in politikam, čeprav je bil tekst preveden v slovenščino leta 1961, kmalu po izidu izvirnika. Razkriva bleferstvo v zdravstvu in morda še najbolj v mentalnem zdravju družbe. Igra prihaja na oder ravno v času, ko naša domovina preživlja zelo smešno, komično, nesmiselno, absurdno, spervertirano poče-
tje oblastnikov. No, smešno je do trenutka, ko ostaneš brez dela, od tam naprej pa, verjamem, smeh zastane ...«
Predstavo bodo v sezoni 2015/2016 z veseljem odigrali povsod, kamor jih bodo povabili. Upajo, da bo teh povabil čim več. V predstavi igrajo: Frenk Železnik, Milan Vogrinc, Andrej Čehovin, Ingrid Smrkolj, Boštjan Regulj, Anita Križanec, Tjaša Potočnik, Inga širše in Leonora Meh.
Prihodnje leto se bodo začeli pripravljati na jubilejno predstavo ob 40-letnici gledališča v Vrbju.	T. Tavčar
Amaterski igralci iz Vrbja v komediji Namišljeni zdravnik
S pogovora v prostorih braslovške občine
V Občinski knjižnici Braslovče so 2. aprila pripravili srečanje Literarno valovanja po Spodnji Savinjski dolini, ki deluje v okviru projekta Beremo z Manco Košir. Projekt vodita Irena Štusej iz Medobčinske splošne knjižnice Žalec in Biserka Neu-holt Hlastec z žalske ljudske univerze UPI.
Marec je bil posvečen srednješolskemu obveznemu branju in slikanicam. Prisotni so ugotavljali, da srednješolsko obvezno branje običajno dvigne kar nekaj prahu, zlasti med starši in dijaki, drugi gledajo na izbor branja z bolj umirjeno distanco, a večkrat tudi manj naklonjeno aktualnemu izboru. Predstavili so nekaj naslovov in se skupaj opredeljevali do vsebin. Tudi o slikanicah so povedali marsikaj in ugotovili, da so slikanice večne, nahranijo otroke, v odraslem pa ohranjajo del otroka. Predstavili so nekaj tistih, ki so na meji med otroškim in odraslim branjem, in nekaj takšnih, ko ilustracija
pove prav toliko kot tekst.
V drugem delu so gostili lokalne pisce, ki jih je v bra-slovški občini kar nekaj. Več je tistih, ki pišejo in objavljajo strokovna dela, manj tistih, ki pišejo leposlovje. Povabili so oboje. Literarnega dogodka so se udeležili Jerneja Jezernik, avtorica monografije o Almi Karlin, Franc Kralj, raziskovalec in zapisovalec pretekle zgodovine lokalnega okolja, med drugim tudi Žovneških in sakralnih spomenikov, Mag-
da Šalamon, pesnica, moderatorka in ljubiteljica gora, ki je predstavila svoje pesniške zbirke. Predstavila se je tudi bibliotekarka Irena Štusej, ki je spregovorila o svoji kratki prozi za odrasle, o monokomediji za splošne knjižnice, o nagrajenem eseju in njeni slikanici.
Maja bo predvidoma zadnje srečanje, in sicer v Žalcu, nato pa bodo organizatorji izdelali digitalni zemljevid lokalnih ustvarjalcev Spodnje Savinjske doline.	T. Tavčar
Narava in vloga ženske
Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je v Savinovi hiši v Žalcu pripravil prvi pogovor iz cikla Narava in vloga ženske. Kar veliko žensk se je na materinski dan, 25. marca, zbralo v skladateljevi hiši ter prisluhnilo zanimivemu pogovoru, v katerem se je Lidija Koceli pogovarjala z gostjo Zlatko Jambrovič, predavateljico in terapevtko s področja celostnega vidika zdravljenja.
V zanimivem pogovoru so spoznavale odkrite in skrite vidike telesne in duševne narave ženske, njeno podobo v ogledalu časa, odnosov in vlog ter oblikovanje in njihovo spreminjanje skozi čas. Spregovorile so o ranljivosti in moči ženske
O vlogi ženske samo ženske?
narave, o tistem, kar je konstantno in kar je v neprestanem spreminjanju in povezano z naravnimi cikli, o medsebojni podpori žensk, namesto tekmovalnosti. Dotaknile so se vloge žensk in žensk boginj v
zgodovini, starodavnih običajev in življenja žensk današnjega nerazvitega sveta.
Vse to so opazovale v povezavi z zdravjem ženske in njenim potovanjem od deklice do menopavze.	T. Tavčar
Razstavlja Anica Tamše
Anica Tamše ob svojih delih
Na Gradu Komenda na Polzeli bo do 15. maja odprta razstava amaterske likovnice Anice Tamše z Brega pri Polzeli, članice likovne sekcije KUD Polzela.
Kot pravi, se z likovno dejavnostjo ukvarja že 27 let, v tem času pa se je ves čas izobraževala v raznih likovnih delavnicah pri akademskih slikarjih in likovnih pedagogih ter slikarskih prijateljih, ki so ji bili vzor. Najraje ustvarja z akrili na platno, risbe, računalniško grafiko in drugo. Riše vse, kar ji je všeč: naravo, drevesa, rože, konje, razne dogodke, arhitekturo ... Tokratna razstava na gradu je njena peta samostojna, je pa sodelovala že na več desetih skupinskih razstavah po raznih slovenskih krajih. Sodeluje tudi z Zvezo likovnih
društev Slovenije in je do zdaj prejela 18 državnih priznanj in en certifikat.
Slovesnega odprtja se je udeležilo veliko ljubiteljev likovne umetnosti, zbranim pa so spregovorili predsednica likovne
sekcije KUD Polzela Mojca Korošec, predsednik KUD Polzela Marko Slokar, članice sekcije Stanka Kopušar in Irena Pevnik. Dogodek ob odprtju so popestrili pevci Kvinteta Lastovka s Polzele. T. Tavčar
Prvi zlati zbor iz doline
Pozdrav pomladi
Akademski pevski zbor Risto Savin se je z mednarodnega tekmovanja v Budimpešti vrnil z zlato medaljo v kategoriji prostega programa. Gre za izjemen dosežek, saj se je na prestižnem tekmovanju, ki je potekalo med 29. marcem in 2. aprilom, pomerilo več kot 50 zborov iz 16 držav. Njihova zlata medalja je ob tem prva medalja te barve, ki jo je kdajkoli prejel kakšen zbor iz Spodnje Savinjske doline.
V kategoriji prostega programa je za osvojitev zlata pevski zbor iz Žalca pod vodstvom mladega Petra Smoliča z uravnoteženim zvokom in s pre-
pričljivo interpretacijo pri izvajanju zahtevnega programa prepričal mednarodno žirijo in osvojil zlato v svoji kategoriji.
Akademski pevski zbor Risto Savin deluje šele leto in pol, združuje pa enaindvajset pevk in pevcev treh generacij. Tekmovanje na Madžarskem je bilo zanje prvo mednarodno tekmovanje. Tekmovalni program je obsegal dve umetni in eno ljudsko pesem, vse pa so bile podpisane z imeni slovenskih avtorjev. Štajersko ljudsko pesem Voznica je priredil Alojz Srebotnjak, mlada slovenska skladateljica Tadeja Vulc je napisala Cantate domino, Jacobus Gallus pa je s
svojo pesmijo Domine obudil renesanso. Strokovna žirija je bila navdušena nad kakovostno izvedbo vseh treh del ter prepričljivo interpretacijo pod taktirko mladega zborovodje Petra Smoliča.
Na 15. mednarodnem tekmovanju pevskih zborov v madžarski prestolnici je bil prejemnik velike nagrade sicer zbor iz daljne Japonske, prva zlata medalja kakega zbora iz naše doline pa je še ena pomembna promocija Slovenije.
Zbor, ki vabi medse tudi nove pevce, poleg predstavitve na medobčinski reviji čaka do konca sezone še tematski letni koncert v juniju.	L. K.
Praznovali rojstni dan H. C. Andersena
S predstave v Medobčinski splošni knjižnici Žalec
2. aprila, na mednarodni Žalec povabili otroke iz žal- lutkovni prizor iz Butal, ti-dan knjig za otroke, so v Med-	skih vrtcev.	stega med policajem in raz-
občinsko splošno knjižnico Knjižničarji so jim odigrali bojnikom Cefizljem, ki se mu
otroci radi nasmejejo, vidijo pa ga redkeje. Od 9. do 12. ure se je na predstavah zvrstilo kar nekaj skupin s svojimi vzgojiteljicami in pomočnicami. Smeha je bilo polno, navijali so za policaja, čeprav jim je potem na koncu prav Cefizelj razdelil mehke bombone. Nagrajeni so bili tudi knjižničarji, saj so v pogovoru z otroki spoznali, koliko pravljic velikega pravljičarja otroci poznajo in kako radi o tem pripovedujejo. T. Tavčar
—
DEKLICA Z ZAHODA
Opera Giaeoma Puccinija, SNG Opera Maribor
Za potatói abonma is izven
Četrtek, 21. mai 2015, ob 19.30
Odhod iz Žalca ob 17.30 (avtobusna postaja)
•	-,	.o v-•, 'l: •
mmammsma Vstopnice: TIC Žalec, 710 04 34, in kupi karto, si
Pod tem naslovom je v organizaciji žalske območne izpostave Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti v dvorani Doma II. slovenskega tabora potekala območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov osnovnih šol iz vseh šestih ob-
čin Spodnje Savinjske doline.
Zaradi velikega števila zborov in nastopajočih so letos že tretje leto zapored revijo pripravili v dveh delih, na katerih se je skupno predstavilo 18 otroških in mladinskih zborov s 780 pevkami in pevci. Zbrane je najprej pozdravil vodja žal-
ske območne izpostave Marko Repnik in poudaril, da se glede na število zborov in nastopajočih za podmladek zborovskega petja ni treba bati. Nastope je ocenjevala Danica Pirečnik iz Velenja, ki je izrazila zadovoljstvo nad kakovostjo predstavljenih zborov. T. Tavčar
Med nastopom otroškega pevskega zbora 1. OS Žalec, ki ga vodi Zdenka Markovič.
Od telesnosti do duhovnosti
Utrinek s predavanja
V Medobčinski splošni knjižnici Žalec so gostili raziskovalca škodljivih navad, pisatelja, prevajalca, predavatelja, zagovornika sonaravnega načina življenja Naro Petroviča. Tokrat je želel zbrane opozoriti na napake v komunikaciji, ki so krive za mnoge nesporazume v družbi, in rešitve zanje.
Preteklo leto je izšla četrta izdaja njegove knjige Človek: navodila za uporabo, ki je v času od prve izdaje postala že skoraj ponarodela. Številni obiskovalci so v knjižnico prišli z zaupanjem v njegov prav. Posedel jih je v krog in s tem nakazal rešitev za prvo pomanjkljivost v komunikaciji, to je, da si običajno gledamo v hrbet,
da med nami ni stika, energije, ki bi pomagala pri odločitvah. Družbene zablode so vseh vrst; segajo od telesnosti do duhovnosti, od tehnologije do bontona, od politike do straniščnih
navad. Nara Petrovič je skušal podati njihov skupni imenovalec in nekaj praktičnih rešitev, s katerimi lahko izboljšamo telesno, duševno, socialno in duhovno zdravje. T. Tavčar
Trenutki mojega življenja
Ida Krašovicje v Grižah pripravila že drugo samostojno razstavo.
V razstavno-prireditvenem prostoru Doma Svobode Griže je v nekaj letih svoja dela na ogled postavilo kar nekaj najrazličnejših slikarskih in kiparskih ustvarjalcev Spodnje Savinjske doline. Med njimi tudi samorastniška slikarka Ida Krašovic iz Žalca, ki je pripravila dve samostojni razstavi. Tokratno razstavo Trenutki mojega življenja so slovesno odprli v petek, 27. marca, ogledali pa ste si jo lahko do 7. aprila.
Ida Krašovic je bila rojena v Lučah v Zgornji Savinjski dolini, kjer je naravo in zanimivo krajino še danes mogoče občudovati v vsej njeni lepoti. Kljub temu da je že skoraj 45 let, odkar je postala Žalčanka, so njeni vtisi še vedno živi in ostajajo razlog, da svoje življenje v zadnjih letih plemeniti s podobami narave, ki jih z ljubeznijo in s tankočutnostjo
ustvarja na platnu.
Pred sedmimi leti se je vključila v likovno skupino pri Univerzi za III. življenjsko obdobje, ki deluje pod vodstvom mentorja Zvoneta Brileja - Čorlija. V preteklih letih je sodelovala na vseh skupinskih razstavah, tokrat pa se je odločila za svojo drugo samo-
stojno, na kateri se predstavlja s svojimi krajinskimi slikami in tihožitji.
Ob odprtju razstave, ki jo je povezovala in programsko zasnovala Olga Markovič, so številni udeleženci poleg ogleda njenih slik lahko uživali ob zvokih citer, na katere je zaigral Božidar Trnovšek. D. N.
•v
Sempetrani ponovno v prvi ligi?	Slovenke prve v sedeči odbojki
Odbojkarji SIP Šempetra so novi odbojkarski prvoligaši. Drugouvrščeno moštvo druge lige jev dveh tekmah dodatnih kvalifikacij premagalo deveto-uvrščeno ekipo prve lige Go Volley. Po porazu v Novi Gorici z 2 : 3 so v povratni tekmi v domači dvorani OŠ Šempeter s 3:1 slavili zmago. S tem so si zagotovili vrnitev v elitno druščino, kjer so nazadnje igrali v sezoni 2011/12. Ali bodo Šem-petrani dejansko naslednjo sezono igrali v prvi ligi ali bodo mesto prepustili drugi ekipi, bo jasno konec aprila.
»Zdaj ne morem reči, ali bomo igrali ali ne. To so sladke stvari, ki pa zahtevajo temeljit razmislek. Smo klub, ki ne bo šel čez svoje meje, smo klub iz kraja, ki ima 3500 prebivalcev in bi imeli prvoligaša v moški in ženski konkurenci. Vprašanje je, ali si to lahko privoščimo. A tu ne gre samo za finance, pri nas je zdaj vprašljiv tudi igralski kader, «Dejan Udrih razmišlja o koncu kariere, Gašper Vrhunc, naš prvi sprejemalec, ki je bil nosilec igre, razmišlja o študiju na Finskem, tako da zdaj res ne morem govoriti o tem, ali bomo igrali v prvi ligi ali ne,« je dejal trener Sebastjan Cilenšek. Da se je ekipa, ki jo vodi, sposobna vrniti v prvo ligo, je pokazal že letošnji pokal, saj se je ravno po zmagah nad ekipo Go Volley uvrstila na zaključni turnir. A kljub temu pred dodatnimi kvalifikacijami niso povsem verjeli, da lahko še enkrat uže-nejo Novogoričane, še posebej, ker so v drugem delu sezone igrali brez odličnega podajalca Marka Bojinovića.
»Marko nam zaradi službenih obveznosti ni mogel pomagati, zato smo morali vključiti mlade moči. A naša ekipa je pokazala značaj in me pozitivno presenetila. Že v prvi tekmi, ko
S tekme proti ekipi Go Volley
smo vodili z 2 : 1 v nizih, smo imeli priložnost zmagati, a smo zaradi neizkušenih podajalcev premagali sami sebe. Toda izkušnje, ki smo jih dobili v Novi Gorici, so pomagale, tako da je bilo v Šempetru drugače. Res jim lahko le čestitam,« je bil nad svojimi fanti navdušen Cilenšek.
Eno od glavnih vlog pri vrnitvi v prvo ligo je odigral tudi Rudi Zupanc, ki je v svoji karieri igral za številne druge slovenske klube in tudi v tujini, ob koncu kariere pa se je pridružil matični ekipi. »Igralci smo verjeli, da se lahko uvrstimo v prvo ligo. Kakšni športniki bi bili, če v to ne bi verjeli?! Je pa bila letos pri nas problem konstanta. Dva, tri nize smo dobro igrali, potem enega slabo, poznalo se je, da smo bili nekateri v službah cele dneve in nismo trenirah. /.../ A na koncu je, kljub temu da se nismo najbolje čutili, odločilo srce oziroma navdih. Po mojem smo v pravem trenutku odigrali svojo najboljšo tekmo,« je dejal izkušeni spremljevalec Rudi Zupanc.
Kot sam pravi, odločitev, ah bodo igrah prvo ligo ah ne, ni v rokah igralcev, ti jo bodo sprejeli, kakršna koli že bo: »Ekipa je z izjemo nekaj igralcev, ki smo že marsikaj izkusili, mlada.
Trener Sebastjan Cilenšek
Jasno je, da si žeh igrati v prvi ligi. Starešine smo svojo lakoto po dokazovanju že potešili, mladi pa morajo imeti željo po dokazovanju. Ne samo v športu, ampak na splošno. Toda vse se začne in konča pri financah. Od prve lige smo oddaljeni svetlobna leta, v taki zasedbi najbrž spet lahko igramo le kvalifikacije za obstanek. Kar se pa tiče mene, če bo klub pripravil pravo zgodbo, bom vedno zraven. Tu sem rojen, tu sem začel trenirati, ta dvorana mi je nekaj dala, tudi okolici pomeni veliko, da tu igram. Zgodba pa mora biti realna, z glavo skozi zid se ne sme. Klub ne sme staviti vsega na prvo ligo, že velikokrat se je zgodilo, da v takem primeru nato pregori.«
T. Tavčar
V Športnem centru Partizan v Braslovčah so 11. in 12. aprila v organizaciji IŠ društva MAXI odigrali mednarodni turnir v odbojki sede za ženske, na katerem so sodelovale slovenska, hrvaška in madžarska reprezentanca.
Varovanke selektorja Simo-
na Božiča iz Šempetra so pokazale odlično igro in dokazale, da sodijo v svetovni vrh. Slovenija je s 3 : 0 dvakrat premagala Hrvaško in Madžarsko, v medsebojnem dvoboju pa so bile Madžarke obakrat boljše od Hrvatic (3 : 1). Končni vrstni red: 1. Slovenija, 2. Madžarska, 3. Hrvaška.
Turnir pomeni tudi uradni začetek priprav slovenske reprezentance na evropsko prvenstvo, ki bo novembra v Podčetrtku in na katerem si bo slovenska reprezentanca skušala priigrati uvrstitev na para-olimpijskih igrah v Riu.
T. Tavčar
S tekme med Slovenijo in Madžarsko
Rokometaši OŠ Petrovče podprvaki

Rokometaši OŠ Petrovče z Gregorjem Štormanom in Hano Kadivnik
	j ■‘i*		
		fs - J	
				mp	ffgp_ ji	
T**“""			gPT’f 0ÈL „Wü	— ir,y«WT^^:	
2* m		ijpr1	7 jSSP •.		' eh,"
Zelene Doline v finalu pokala Slovenije
Članska ekipa RK Zelene Doline Žalec si je z zmago 25. marca proti ekipi RK Ljubljana z rezultatom 37 : 24 (16 : 15) v domači dvorani zagotovila nastop na finalnem turnirju za pokal Slovenije, ki bo 15. in 16. maja. Poleg Žalčank so se nanj uvrstile še ekipe ŽRK Veplas Velenje, Ž.U.R.D. Koper in ŽRK Krim Mercator.
Rokometašice so konec marca po tekmi za pokal Slovenije doma zabeležile še dve ligaški zmagi, v tekmi 18. kroga 1. ADRL proti ekipi RK Naklo Peko Tržič (rezultat 37 : 21,
polčas 19 : 8) in prejšnjo soboto v tekmi 20. kroga ponovno proti ekipi RK Ljubljana kar 21 golov naskoka (rezultat 36:15, polčas 23 : 7). Edini poraz po štirih ligaških zmagah so z rezultatom 36 : 27 (15 :14) zabeležile 11. aprila, ko so v gosteh igrale z vodečo in v prvenstvu nepremagano ekipo ŽRK Krim Mercator. Tako se Žalčanke za zdaj uspešno držijo tretjega mesta na lestvici, za ekipama Krima in GEN-I Zagorje in pred četrtouvrščeno ekipo ŽRK Celje Celjske mesnine.
D. N.
S tekme proti RK Naklo Peko Tržič
Jutri (25. 4.) se v dvorani I. OŠ Žalec ob 18. uri obeta zanimiv lokalni derbi 21. kroga 1. ADRL, v katerem se bodo Žalčanke pomerile s Celjankami, saj bo odločal o končnem tretjem mestu. To je hkrati zadnja domača tekma Žalčank v rednem delu sezone.
Uspešne so bile ponovno tudi mlajše selekcije RK Zelene Doline. Kadetinje so s končnim četrtim mestom na letvici vzhod za las zgrešile uvrstitev v polfinale, kjer se bodo pomerile po tri najboljše z lestvic zahod in vzhod, zabeležile pa so že dve zmagi na prvem turnirju nadaljeva-
nja tekmovanj, kjer se bojujejo za 7. do 10. mesto v državi. Starejše deklice so v polfinalnih turnirjih v šestih tekmah zabeležile šest zmag in so se uvrstile na finalni turnir med tri najboljše ekipe v državi. Na finalnem turnirju 9. maja se bodo tako pomerile z ekipama starejših deklic ŽRK Celje
Celjske mesnine in ŽRK Krim Mercator. Mlajše deklice B so brez poraza zaključile redni ligaški del in se bodo kot prve na lestvici vzhod ravno tako borile v finalu. Mlajše deklice A, ki jih čaka še zadnja tekma, so se po nekohko negotovem začetku sezone na lestvici vzhod vzpele na tretje mesto.
Ekipa starejših dečkov OŠ Petrovče je na šolskem rokometnem državnem prvenstvu osvojila drugo mesto, kar je po besedah mentorjev zgodovinski uspeh v igrah z žogo za OŠ Petrovče.
Na finalnem turnirju v Trebnjem so fantje s 15 : 25 najprej izgubili s Trebanjci, ki so večkratni šolski državni prvaki, potem pa v boju za drugo mesto po dramatičnem zaključku z zadetkom v zadnjih sekundah z 20 :19 premagali OŠ Ivana Groharja iz Škofje Loke.
S srebrnimi medaljami so se
domov vrnili Matic Košec, Lovro Obreza, Albert Duga, Miha Nahtigal, Anže Blagotinšek, Tadej Štampar, Boris Kramer, Aljaž Pečnik, Matic Šibila, Jan Kramer in Jure Lipovšek. Ekipo sta vodila Gregor Štorman in trenerka mlajših selekcij RK Pivovarna Laško Hana Kadivnik. Generacija, ki je svojo obetavnost že pred leti nakazala pod mentorstvom Anite Seles Držan, je tako svojo osnovnošolsko pot začinila na res veličasten način, je o tem povedal Peter Kavčič, profesor športne vzgoje na OŠ Petrovče in športni novinar. L. K.
Nastopilo bo 500 mladih odbojkarjev
OK SIP Šempeter in ŽOK Aliansa bosta v soboto, 25. aprila, organizirala mednarodni turnir za mlade odbojkarice in odbojkarje do 13 let.
Ta športni dogodek bo potekal kar na petih lokacijah in desetih igriščih, saj imajo prijavljenih kar 40 ekip, in to pomeni okoli 500 udeležencev, ki se bodo med sabo pomerili v telovadnicah v Braslovčah, Preboldu in Šempetru.	T. T.
Zalčanke šolske rokometne prvakinje	Dvojno zmagoslavje mladih odbojkarjev
Veselje državnih prvakinj s trenerjem Danilom Kovačičem in mentorico Polono Kuder ob koncu finalnega turnirja
Ravnateljica Tatjana Žgank Meža je sodelujočim ekipam zaželela športno igro in naj zmaga najboljši.
Da smo Savinjčani zelo dobri v igrah z žogo, najbrž ni nobene dileme. Poleg starejših ekip to dokazujejo tudi osnovnošolske skupine. Pred dnevi sta za pravi triumf poskrbeli fantovski ekipi OŠ Šempeter in OŠ Braslovče, ki sta v finalu državnega prvenstva v odbojki za starejše učence osvojili prvo in drugo mesto. Tretje mesto je osvojila ekipa OŠ Brezovica pri Ljubljani.
V petek, 17. aprila, je bila šempetrska športna dvorana prizorišče pravega odbojkarska spektakla. Ta se je začel ob igranju koračnice s prihodom ekip na parket in državno himno, ki jo je zapela Neža Pogačar. V nadaljevanju sta tekmovalce in občinstvo nagovorila ravnatelj Uroš Vidmajer in župan Janko Kos. Pred
začetkom tekmovanja so si ogledali tudi plesni program, ki sta ga pripravili šolska plesna skupina in šolsko kulturno društvo Mavrica ter učenci OŠ Braslovče. Tekmovanje je skupaj z olimpijko Urško Žolnir odprl predstavnik Zavoda za šport RS Planica, predsednik Odbora za področje interesnih programov športa otrok in mladine Miran Jerman. V prvi tekmi so se med seboj pomerili Šempetrani in odbojkarji OŠ Brezovica. Z zmago (2 : 0) so si domačini zagotovili najmanj drugo mesto, enako potem tudi Braslovčani, ki so prav tako uspeli zmagati v obeh nizih (2 : 0). O prvem mestu je tako odločala derbi tekma med savinjskima ekipama. Vse tri ekipe so pokazale izjemno borbenost in težko je bilo vse
do konca tekme predvideti izid. Prava drama je bila tudi zadnja tekma, v kateri so nazadnje v svoji dvorani le slavili odbojkarji OŠ Šempeter (2 :0).
Državni prvaki iz OŠ Šempeter so postali: Aleksej Herman, Kristjan Herodež, Anej Krajnc, Matic Omladič, Benjamin Pfeifer, Vili Račnik, Damjan Ran-dl, Adrian Romih Rexhaj, Žan Skočaj, Jernej Štojs, Mihai Tur-cu, Vladimir Turcu, trener Sebastjan Cilenšek in vodja ekipe Peter Huš.
Državni podprvaki iz OŠ Braslovče pa so: Beni Basti, Mitja Cizej, Urban Fužir, Tjaš Horvat, Gal Ibrišimovič, Urh Rak, Matic Rojnik, Vito Sorčan, Luka Strojanšek, Martin Šoštarič, Jaka Vodlan, trener Sandi Fužir, vodja ekipe Moj-mir Benčan. D. Naraglav
Šempetrani in Braslovčani - dvojni zmagovalci
riflf&iv ' ras	[istillili
BgMf /V \	; ’ HIP!
	F'
Zmagovalka finala državnega prvenstva osnovnih šol v rokometu za šolsko leto 2014/2015, ki je 10. aprila potekalo na I. OŠ Žalec, je ekipa rokometašic domače I. OŠ Žalec.
Potem ko so lani rokometašice I. OŠ Žalec osvojile naslov državnih podprvakinj, so tokrat v finalu nadigrale obe konkurenčni ekipi, OŠ Jožeta Moškriča Ljubljana in OŠ Litija. Najprej so z rezultatom 25 : 16 (13 : 7) premagale ekipo OŠ Jožeta Moškriča Ljubljana, potem pa z rezultatom 19 : 11 (10 : 2) še ekipo OŠ Litija. Ljubljančanke so z rezultatom 15 : 24 (9 : 11) premagale OŠ Litija. Končna razvrstitev: 1. OŠ Žalec, 2. OŠ Jožeta Moškriča Ljubljana. 3. OŠ Litija.
Dekleta zmagovalne ekipo so večinoma članice RK Zelene Doline Žalec, v finalu pa jih je vodil klubski trener Danilo Kovačič. Njihova mentorica je Polona Kuder, ki je bila tudi organizatorka celotnega spektakla finalnega turnirja. Zmagovalno ekipo I. OŠ Žalec sestavljajo: Sara Agrež, Saša Golavšek, Kristina Kokotec, Kaja Kolar, Lina Kruleč, Kaja Leskovšek, Ema Lešnik Sajovic, Nina Metličar, Nika Po-klečki, Katarina Stepišnik, Eva Turk in Dajana Vignjevič.
Organizacija finalnega turnirja na I. OŠ Žalec je bila odlična, z roko v roki sta sodelovala I. OŠ Žalec in Rokometni klub Zelene Doline Žalec. Simpatična uvodna prireditev, ki so jo pod taktirko Polone
Kuder pripravili osnovnošolci, začenši od voditeljskega para Nike Turk in Anžeta Podpečana, do odličnih plesalk, ki so popestrile tudi odmore med tekmami, pevke Nie Rozman in seveda maskote Kobuljka, ki ga je igrivo upodobil Matevž Rebevšek, je ob gromki podpori s tribun prav vseh učencev I. OŠ Žalec in športnem navijanju res zvenela odlično. Zdravljico je v živo odpela mlada rokometašica Sara Koprivec (in klubska kolegica zmagovalnih rokometašic, sicer učenka OŠ Petrovče, katere rokometna ekipa je prav tako uspešno nastopala v letošnjem šolskem državnem prvenstvu in se po-
slovila šele v polfinalu). Priporočila ravnateljice Tatjane Žgank Meža in odgovornega za šport na ZKŠT Žalec Mateja Sitarja, ki sta v uvodu vsem zaželela fair play, športno igranje in navijanje ter da naj zmaga najboljši, pa so se v celoti uresničila.
Pokal za 1. mesto so prejele zmagovalke I. OŠ Žalec, diplome pa vse ekipe. Medalje in priznanja so rokometašicam podelili Gašper Plestenjak z Zavoda za šport Planica, Matej Sitar z ZKŠT Žalec, rokometašica in trenerka RK Zelene Doline Žalec Tana Sutaj in ravnateljica I. OŠ Žalec Tatjana Žgank Meža.	L. K.
Med dvobojem šempetrske in braslovške ekipe
Slavile tudi odbojkarice OS Braslovče
Tudi mlade odbojkarice OŠ Braslovče so aprila postale šolske državne prvakinje. To so si namreč dokončno priborile v finalu državnega tekmovanja v odbojki za osnovne šole 2014/2015, ki je potekalo 9. aprila na OŠ Zreče.
Na finalnem turnirju so nastopile tri izenačene ekipe. V prvi tekmi so Braslovčanke z 2 : 0 premagale odbojkarice OŠ Zreče. V drugi tekmi so bile Zrečanke boljše od odbojkaric OŠ Ankaran-Hrvatini, ki so izgubile z rezultatom 2 : 0, Ankarančanke pa so v tretji tekmi premagale OŠ Braslovče. Ker so imele vse tri ekipe po eno zmago z 2 : 0, so se
seštevale dobljene točke in tu sta bili ekipi OŠ Braslovče in OŠ Zreče popolnoma izenačeni. O prvem mestu je zato odločalo medsebojno srečanje. Braslovčanke so bile boljše in tako osvojile naslov državnih prvakinj.
V ekipi odbojkaric OŠ Braslovče igrajo Angelika Anzelc, Barbara Brzovič, Nuša Dove-čar, Maruša Fužir, Mija Ma-rovt, Iza Matko, Špela Perc, Nuša Podbregar, Lara Rituper, Melisa Satler, Anja Skok, Karin Šmit ter.Pia Planinšek in Katja Hanžič (ki sta bili na finalnem turnirju odsotni). Trener ekipe je Andrej Hribernik, vodja pa Boris Klokočovnik. L. K.
		|| t' ■ 'M? W i f *	
	ISPlf M		
Braslovške šolske državne prvakinje
Cena minute pogovora je 2,19 € oz. po ceniku vašega operaterja.
UTRIPOV HOROSKOP
Izpolnitev velike želje
OVEN Neverjetno zgovorni in komunikativni boste, s počasnejšimi od sebe pa tudi tokrat ne boste.imeli potrpljenja. V prvih treh tednih boste zelo uspešni, čas bo dober tudi za uvajanje novosti. V drugi polovici maja bo življenje dobilo želo pospešen tempo, vse se bo odvijalo s podvojeno hitrostjo. Na čustvenem področju bo romantično in mesec ljubezni vam bo ostal v lepem spominu. Po 19. maju lahko srečate staro ljubezen.
BIK Čas vladavine vašega znaka v maju je obdobje leta, v katerem se bo zgostilo na kupu veliko dobrega. Izkoristite ugodne vplive planetov za uresničitev vsaj enega o(j večjih projektov, ki jih imate v mislih. Napeto bo okoli polne Lune, ki bo 4., zato velja nekaj več previdnosti. Izžarevali boste posebno privlačijo energijo in samskim se obetajo prijetne novosti na čustvenem področju. Ne Oklevajte, izkoristite jih! Vezani boste uživali v svojih razmerjih.
- DVOJČKA Vaš vladar bo ves maj potoval po vašem znaku, kar je I odlična novica. Z vsem pomembnim je dobro opraviti do 18., ko bo potoval direktno, takrat bo čas ugoden tudi za novosti. Z lahkoto se boste dogovarjali in pri delu boste uspešni. Tokrat lahko z manj truda dosežete več. V prvi tretjim maja bo v vašem znaku tudi Venera, zato boste čustveno izpopolnjeni in zadovoljni. Marsu, ki vas bo oborožil z energijo, se bo 22. pridružilo še Sonce, zato bo počutje več kot odlično.
RAK Venera, kraljica ljubezni, bo od 7. maja pa vse do konca meseca potovala po vašem znamenju. To vam bo oplemenitilo življenje na različnih področjih, tudi tam, kjer boste najmanj pričakovali. Ne izgubljajte časa z nepomembnostmi, zdaj je čas za konkretno akcijo. Uspešni boste! Ljubezen se nasmiha prav vsem rakcem, tistim, ki ste že v zvezi, in tistim, ki še čakate na svojo srečo.
LEV Jupiter, ki predstavlja blagostanje, bo pozitivno vplival na vaše znamenje. Ne spreglejte priložnosti, z manj truda si lahko v tem času ustvarite tudi sami svoje. Vpliv tujine bo odličen, čas pa dober za nove začetke in nadgradnjo obstoječega. Izboljšate lahko svoja znanja, tudi tuje jezike. Tudi na čustvenem področju ne bo manjkalo razlogov za zadovoljstvo. Pomlad se vam slika v najlepših barvah.
DEVICA Vladavina Bika v prvih treh tednih maja vas bo pozitivno spodbujala k uresničitvi zastavljenih ciljev. V prvi polovici meseca S bo Mars potoval po sorodnem zemeljskem znaku, zato vam energije in J borbenosti ne bo manjkalo. Vešči boste tudi v dogovarjanju, zato izko- 1 ristite še zlasti prvo polovico meseca, ko bo Merkur še direkten. Vaše | zasebno življenje bo v tem čaš« zelo Zanimivo. Vabil v družbo in na | vesele piknike ne bo primanjkovalo. Malce boste izbirčni, kar pa tudi ne | bo slabo. Končno boste zelo cenili kakovost.
TEHTNICA Pomladanski meseci vas vedno znova očarajo in tudi v | letošnji pomladi bo tako. Uživali boste v vseh dogajanjih, saj bo življenje teklo s pospešenim tempom. Z lahkoto boste opravili s svojimi obve-znostmi in bili z mislimi že pri prijetnejših plateh življenja. Za vas velja, i da ste zaljubljeni v ljubezen sanjo. In v najlepšem mesecu v letu vam ; ljubezni do vsega in vseh nikakor ne bo prithanjkovalo.
ŠKORPIJON Prvi trije majski tedni utegnejo biti nekoliko zahtevnejši ! in stresni. Sonce bo potovalo po vam nasprotnem znaku, prav tako tudi J Mars, zato bo lahko nekoliko nižja tudi vaša vitalnost. Ne pretiravajte z J napori in delujte preventivno, narava bo vaša največja zdraviteljica. Od j 7. dalje bo Venera potovala po sorodnem vodnem znamenju, zato boste j v mesecu ljubezni tudi vi pogosto zelo čustveni in romantični in seveda J bo tega najbolj vesel prav vaš partner.
STRELEC Vaš vladar Jupiter bo končno potoval direktno po ognjenem znaku, kar bo zelo ugodno za nadgradnjo na področjih, ki jih boste aktivirali. Pretiravanje vam seveda odsvetujemo, sicer pa vas bó modro usmerjal Saturn, ki bo potoval po sorodnem Strelcu. Bistvo bo v obvladovanju nasprotij, kar vam bo mojstrsko uspevalo. V prvem tednu bo potrebno upoštevati partnerjeve želje in se prilagajati, sicer preti slaba volja. V nadaljevanju meseca bo energija precej nihajoča, zato naj I vas v razmerjih vodi modrost.
KOZOROG Vladavina zemeljskega znaka bo skladna, odlično bo v prvi polovici meseca položen tudi Mars. Vaša vitalnost bo dobra, odlič- j no boste preskrbljeni tudi z energijo, zato naj vas vodita akcija in pogum. Uspešni boste v dogovarjanju, v zadnji tretjini meseca pa lahko < opravite s kakšno nerešeno, situacij o. Na zasebnem področju bo v pr- j vem tednu precej dinamično, jkar vam bo ugajalo. V preostanku meseca boste zelo cenili zasebnost in se malce potegnili vase. Naj to ne postane j stalnica, pojdite v družbo.
I VODNAR Hitri, okretni in iznajdljivi boste, zato vam lahko v tem J času uspe doseči želeno. Merkur v zračnem znamenju in Venera v prvem tednu bosta zagotavljala, da se boste kakovostno dogovarjali in da j bodo vaša prizadevanja padla na plodna tla. Velja se potruditi. V drugi polovici meseca boste imeli Ogromno energije, zato je pomembno, dajo j porabite z več gibanja, športa in rekreacije. Vaše družabno življenje bo
!zelo živahno in prijetno.
RIBI Vaš vladar Neptun bo ves maj direkten in bo potoval po prvi dekadi vašega znamenja. Občasno bo lahko poskrbel za kakšno zmešnjavo, vendar ne bo hudega- V,pivih fct§h tednih se posvetite novostim, kasneje urejajte zaostale zadeve. V ljubezni bo že po 7. maju romantič- S no in takšno vzdušje vas bo spremljalo ves mesec. Poskrbite za čarobne urice in prijetne spomladanske iiečlre. Čudovito bo.
Niki Franjo Keder, s. p., Migojnice 3, Griže, 090 44 33 in 090 64 35.
Horoskop je pripravila astrologinja Dolores, (090 64 30 in 041 519 265 ter facebook dolores astro).
Kristjan in Denis Avdič v enakih oblačilih
Letošnje zimske počitnice so bile zame nepozabne. Zakaj? Ker sem preživel en dan s svojim največjim idolom Denisom Avdičem. Kako je do tega sploh prišlo in kaj vse sva počela?
Z Denisom se poznava že tri leta. Lanskega decembra pa sem mu zaupal svojo veliko željo, in sicer da bi preživel en dan z njim. In tako se je vse skupaj začelo. Napočil je 12. februar - moj 15. rojstni dan. Dan se je sicer začel normalno, tako da nisem ničesar slutil. Ampak ker Denis ve, kdaj imam rojstni dan, se je pričel lov name. Najprej so me poskusili dobiti na moj mobitel, ker pa ga ta dan nisem vzel s sabo v šolo, se je oglasila mama. Ko ji je Denis povedal, za kaj gre, je bila čisto v šoku in ga je prosila, naj me pokliče kar v šolo. In res. Z avtobusom sem se kot po navadi pripeljal v šolo, kjer me je pričakala učiteljica slovenščine, ki me je nemudoma za roko dobesedno odvlekla v tajništvo. Ker sem imel ta dan takoj ob začetku pouka nastop, sem preprosto mislil, da je kdo kaj pozabil in da morava nekaj nesti v dvorano. Učiteljica me je v tajništvu posedla na stol in mi rekla, naj sedim in čakam. Naenkrat je tajnici zazvonil telefon. Oglasila se je, mi dala slušalko in rekla: »Zate je!« Takrat sem točno vedel, kaj se dogaja. Za rojstnodnevno darilo sem dobil dan z Denisom.
V naslednjem tednu so se začele zimske počitnice. V ponedeljek, 16. februarja, sem se zvečer odpravil v Špas Teater Mengeš, kjer sta imela Denis Avdič in Vid Valič še zadnjo predstavo Udar po moško 2. Pred predstavo sva se v njegovi garderobi preoblekla v enaka oblačila (vse od čevljev do srajce), ki nama jih je podarila trgovina z znanimi blagovnimi znamkami. Na koncu predstave
me je Denis povabil na oder in pojasnil gledalcem, kdo sem in zakaj sem tu. Ko so ljudje ugotovili, da sva enako oblečena, so naju nagradili z ogromnim aplavzom. Po predstavi sem šel k Denisu domov, kjer sem tudi prespal. Kakšno uro sem se še premetaval po kavču, nato pa sem za dobri dve uri zaspal, ob
4.00	pa me je prišel zbudit. Ob 4.30 sva se odpravila na Radio 1, kjer Denis vodi jutranji program od 5-ih do 9-ih. Že ob prihodu na radio je bila tam gneča. Kar je čudno, saj sta po navadi tako zgodaj na radiu poleg Denisa samo še njegova sovoditelja, Jana in Miha. To jutro pa so se že vsi zbrali na radiu. Točno, pustni torek! Radio 1 namreč vsako leto pripravi največji pustni zajtrk v Sloveniji. Tako se tvorijo ekipe, ki se porazdelijo po vseh koncih Slovenije in zjutraj razveselijo voznike s pustnimi krofi. Skupno jih podelijo kar 30.000! Miha je žal moral že takoj zjutraj deliti krofe pa tudi Jana je bila zaradi sladke dolžnosti z nama samo kakšno uro. Tako sva z Denisom ostala sama v studiu. Skupaj sva odvodila program, nato pa sva se tudi midva odpravila na teren v Kamnik delit krofe. Zelo me je presenetilo, da je 1000 krofov pošlo v eni uri. Eno škatlo krofov sva odnesla tudi na osnovno šolo, ki jo je Denis obiskoval, ko je pri desetih letih prišel iz Bosne v Slovenijo. Na šoli se je po dvajsetih letih srečal s svojo razredničarko. Presenetilo me je, ko je iz predala potegnila Denisovo redovalnico. Povedal je tudi zanimivo zgodbo, kako je ob službo spravil svojo učiteljico slovenščine. Vedno, ko je moral napisati kakšen spis, mu je dala dvojko, češ da nima domišljije, v resnici pa ga ni marala, ker je bil iz Bosne. In tako sta z njegovim sošolcem, ki je imel pri slovenščini petice, naredila na-
črt. Napisala sta vsak svoj spis, nato pa se je Denis podpisal na njegovega, on pa na Denisovega. Rezultat je bil sledeč. Denis še vedno dve, njegov sošolec pa pet. Denis je svoji učiteljici to tudi pokazal in čez nekaj časa je zapustila šolo. Po obujanju osnovnošolskih spominov je sledilo kosilo v Denisovi restavraciji. »Ćevapi«, kaj pa drugega! Po kosilu sem zaradi zgodnjega vstajanja postal zelo utrujen in bi najraje kar zaspal. Denis je pojasnil, da je to normalno, da se to vsak dan dogaja tudi njemu in da po nekaj urah zaspanost mine. Zaspanost je sicer res minila, ampak sem se vseeno počutil izčrpanega. Odpravila sva se nazaj na radio, kjer je Denis skupaj z ekipo pripravljal program za naslednji dan, jaz pa sem lahko spremljal, kaj vse še počnejo tam. Kmalu zatem se je začel zame najzanimivejši del dneva. Denis me je vzel s sabo v svojo drugo službo - na Pro Plus (Pop TV), kjer so potekale priprave na oddajo Znan obraz ima svoj glas. Tam me je Nuša Lesar, voditeljica Sveta na Kanalu A, popeljala na ogled studiev. Po končanem ogledu sem skočil še v masko, saj smo potem posneli še dva kratka skeča, kot da z Denisom vodiva oddaji 24 ur in Svet na Kanalu A. Sledila je še zadnja
obveznost. Za oddajo Znan obraz ima svoj glas sem moral preučiti eno od tekmovalk, pevko Katayo, in napisati nekaj vprašanj, kaj bi jo jaz vprašal oz. kaj me zanima. V procesu raziskovanja sem odkril, da verjame v vesoljce in da misli, da nam vlada to prikriva. In eno izmed vprašanj je bilo tudi: »Za katero slavno osebo misliš, da je vesoljec, in zakaj?« Denis mi je postal izredno sumljiv, saj se še zdaj čudim, kako zdrži vsak dan sproti pri tako napornem urniku. Tako se je moj dan z Denisom okrog 17. ure popoldan zaključil.
To je bila zame neprecenljiva izkušnja, ki jo bom nekoč lahko delil s svojimi vnuki. Zelo sem užival, čeprav se takrat zaradi utrujenosti ni videlo. Zaradi tega sem bil čez dan tudi bolj tih kot po navadi, kar je bilo čudno tudi Denisu. Pojasnil sem mu, da še nihče ni umora načrtoval na glas (beri: bil sem zelo utrujen in se mi ni dalo preveč govoriti). Vedel sem, da mora biti takšen tempo zelo naporen, a dokler tega ne doživiš, si sploh ne znaš predstavljati. Zato ga zdaj še bolj cenim, saj me to motivira, da tudi sam sledim svojim ciljem.
Kristjan A. Kramar, 9. a, OŠ Petrovče
Noč branja na POS Ponikva
Kot verjetno veste, si učiteljice vsako leto izmislijo nekaj novega in zelo zabavnega. Letos smo na naši šoli komaj čakali mesec april, saj so nam učiteljice obljubile, da bo takrat pri nas poseben dogodek No, končno je prišel 2. april, mednarodni dan otroške knjige in tudi dan, ko so naše učiteljice svojo obljubo izpolnile.
V četrtek popoldan ob 18. uri smo skoraj vsi učenci podružnične šole na Ponikvi vstopili v naš hram učenosti, naloženi s spalnimi vrečami, blazinami, medvedi in knjigami. Pred nami sta bila namreč poseben večer in kasneje še bolj posebna noč s tematskim naslovom »Medvedi in medvedki«. Zbrali smo se v učilnici in radovedno prisluhnili, ko so nam učiteljice podrobneje predstavile potek večera. Razdelili smo se v štiri
i •
skupine, saj nas je bilo kar 47. V skupinah smo predstavili vsak svojo najljubšo knjigo in svojega medvedka, ki smo ga prinesli s seboj. Razvrstili smo se v štiri zanimive delavnice, v katerih smo ustvarjali bralne kazalke, dramatizirali medvedjo pravljico, peli, plesali in igrali medvedje pesmi ter se naučili pripraviti velikonočni pogrinjek. Pri večerji so zadišale slastne pice, ki smo jih pospravili, kot bi mignil. Sledila je zabavna pravljična joga, kjer smo se pretegnili, sprostili in nasmejali. Seveda pa nismo pozabili na knjige in branje. Pe-tošolci smo našim mlajšim prijateljem prebrali knjige, ki smo jih napisali in ilustrirali čisto sami. Zunaj je bila že trda tema, ko smo se spet vsi skupaj zbrali ob čaju in svečkah. Najprej smo si pripravili čaj po svo-
jem okusu, našemu prijatelju zapeli in voščili za rojstni dan, nato pa prisluhnili pravljici o medvedku, ki je bil osamljen in žalosten, saj zanj nihče ni imel časa. No, medvedek je nazadnje le našel prijatelja, za nas pa je nastopil čas priprave na spanje. Umili smo svoje zobe, se preoblekli v pižame in si pripravili ležišča. Naša telovadnica se je spremenila v spalnico in, verjeli ali ne, prav vsi smo se spravili vanjo. Na blazine smo pogrnili svoje spalne vreče, se stisnili drug k drugemu in napočil je čas za počitek. Še nikoli nismo prespali noči v šoli, nekateri med nami pa sploh še nikoli niso spali zdoma. Lahko si prestavljate naše vznemirjenje. Naši najmlajši so kar hitro utonili v sanje, tisti najstarejši pa smo budni vztrajali do jutranjih ur, kar seveda ni bilo
preveč všeč našim učiteljicam. No, vsaj za nekaj uric smo zaspali vsi in bilo je prav zabavno, ko smo se zjutraj zbudili v šoli. Pospravili smo svoja ležišča in našo spalnico spet spremenili v telovadnico.
Oblečeni in umiti smo se ponovno zbrali v učilnici in sledil je zaključek našega projekta. Spet smo zapeli 'Vse najboljše', saj je ta dan praznovala naša prijateljica. Res poseben rojstni dan, mar ne? Učiteljice so za konec čestitale vsem nam in nam podelile priznanja, saj smo prav vsi pridno sodelovali v delavnicah in pogumno prespali svojo prvo noč v šoli. Priznanja smo s ponosom pokazali doma, vsi pa si želimo, da bi ta zabavni dogodek lahko še večkrat ponovili.
Učenci POŠ Ponikva pri Žalcu
<=UttU42/
MLADI
april 2015
O rokometnem finalu in zmagi	Jasna Turnšek: »Vztrajajte!«
V petek, 10. aprila, smo na
I.	OŠ Žalec organizirali finale državnega prvenstva osnovnih šol v rokometu, ki ga je okronala zmaga rokometašic naše šole, ki so tako postale državne prvakinje. Ob odlično organiziranem dogodku in dobrem počutju rokometašic in udeleženk gostujočih ekip (OŠ Jožeta Moškriča Ljubljana in OŠ Litija) ter ostalih udeležencev in gostov ter naših učencev in učiteljev, ki so kot navijači ponudili naši ekipi odlično spodbudo s tribun, smo zbrali nekaj komentarjev o dogodku in uspehu naše ekipe.
ŠPELA DOBLEKAR, vratarka ekipe OŠ Litija je bila ob spremljanju prve tekme med našo ekipo in ekipo OŠ Jožeta Moškriča kar nekoliko zadržana: »Za zdaj se zdita obe nasprotni ekipi izenačeni in dobri.« Zdaj že vemo, da so Litijčanke kasneje izgubile z obema ekipama, a seveda, če prideš do finala, se moraš boriti do konca. Na vprašanje pred tekmama, če bi lahko zmagale glede na videno, je namreč naša sogovornica odgovorila: »Ja, mogoče pa. Upamo na najboljše.«
JELENA GAVRILOVIČ, kapetanka ekipe OŠ Jožeta Moškriča je po obeh svojih tekmah takole ocenila igro ekipe in odgovorila na vprašanje, če so kot ekipa izpolnile pričakovanja:
»Borile smo se do konca. Tekme niso bile lahke in vesele smo, da smo druge. Dale smo ves od sebe. Glede na to, da ne treniramo vse v istem klubu in v isti ekipi, smo zelo vesele, da smo sploh prišle tako daleč. Mislile smo, da bomo tretje. Zato smo vesele, da smo zmagale vsaj eno tekmo.«
In kakšna se jim je zdela domača žalska ekipa?
»O, dobra je! Srečale smo se z njimi tudi pred dvema letoma s Krimom v finalu, ki je bilo v Kopru. Takrat smo jih premagale, danes pa nam ni šlo. (smeh)« (Omenila je finalni turnir državnega prvenstva mlajših deklic A, na katerem so bile samo 4 od osnovnošolske ekipe I. OŠ Žalec, ekipa Krima jih je po precejšnji športni sreči premagala za gol, op. ur).
TATJANA ŽGANK MEŽA, ravnateljica I. OŠ Žalec je
bila pred odigranimi tekmami zelo optimistično razpoložena glede uspeha žalskih rokometašic in nam je že pred začetkom tekem dejala, da pričakuje zmago. O tem, kako se počuti, ker je tako pomembna prireditev prav na domači šoli in zakaj je tako prepričana o svojih rokometašicah, pa je povedala:
»To je seveda velik dogodek za šolo. Počutim se enkratno, ker se med učenci, učitelji, igralkami rokometa in športni-
mi pedagogi, razvije kolektivni duh. Ponosna sem na naša rokometna dekleta, prav tako pa tudi na športne pedagoge in trenerje in tudi na vas - novinarje, ki sodelujete pri tem.«
TANA SUTAJ, rokometašica članske ekipe RK Zelene Doline Žalec in trenerka v klubu, ki je lani vodila ekipo v finalu šolskega državnega prvenstva, je že pred koncem finala povedala, da je zelo ponosna, ker so vsa dekleta punce zelo lepo igrala, in napovedala, da bodo zmagale: »Dekleta so zelo sposobna in trdo trenirajo, zato je zmaga pričakovana.«
O tem, kakšen je občutek, ko predaja svoje znanje mlajšim generacijam, pa: »To je zelo lep občutek. Vedno, ko vidiš tisti napredek in da osvojijo tisto, kar jih učiš, je zelo lepo.«
Tana Sutaj pa je kot trenerka kritična do odnosa do športa pri dekletih: »Pri puncah se mi zdi, da je športa premalo. Več bi morale migati, da bi na splošno bolj zdravo živele.«
GAŠPER PLESTENJAK, predstavnik Zavoda za šport Planica, o primerjavi organizacije finalnega turnirja v Žalcu z drugimi dogodki, ki jih organizirajo v okviru zavoda in o uspehu v športih z žogo na našem območju: »Današnja prireditev je odlično organizirana. Brez pripomb, same pozitivne izkušnje. Konkurenca je huda, so pa v letošnjem letu poleg ekipe žalske šole zelo uspešne v igrah z žogo tudi druge šolske ekipe na širšem žalskem območju. Super.«
MATEJ SITAR, vodja programa športa na ZKŠT Žalec,
o pomembnosti take prireditve za domače okolje: »To je odlično, mlada dekleta so nastopala pred domačimi gledalci in navijači in morda zato še lažje dosegla želeni rezultat. Poleg tega je dogodek odlična promocija za naš kraj in šport v kraju.«
Matej Sitar se je dan pred finalom udeležil tudi rokometnega finala učencev v Trebnjem, kjer so učenci OŠ Petrovče dosegli odlično 2. mesto. Kakšna se mu zdi primerjava finala deklic in dečkov? »Sam v športnem smislu ne vidim razlike na tem nivoju oz. starostnem obdobju. Vsi
igrajo z enakim žarom, se borijo in prikazujejo kakovostno rokometno igro. Mije pa finale v Žalcu ljubši, ker se dogaja v domačem kraju.«
NIKA TURK IN ANŽE PODPEČAN, moderatorja finalnega turnirja na I. OŠ Žalec, o tem, če sta imela kaj treme in če bosta kot voditeljski par, ki se je v tej vlogi izkazal prvič, še pojavljala.
Nika: »Sama sem že navajena nastopov in vodenja prireditev, zato treme nisem imela. Anže pa je bil precej nervozen, vendar je takoj ob začetku trema izginila.«
Oba: »Sva zelo vesela in navdušena, da sva lahko prav midva voditelja.«
In bosta zato še naprej ostala voditeljski par?
Nika: »Tega pa še ne moreva vedeti.« (smeh)
POLONA KUDER, športna pedagoginja, mentorica zmagovalne ekipe žalskih rokometašic, je po uspešnih tekmah v kolih do finala verjela, da lahko dekleta postanejo državne prvakinje:
»Dekleta so dobro pripravljena in imajo pravo srce in to je tisto, kar je zame vedno odličen pogoj za zmago. Takšne ekipe zelo cenim in odnosi med igralkami so danes najpomembnejši.«
Polona Kuder je bila tudi glavna organizatorka prireditve in je skrbela za kulturni program, zato v zaključnih bojih ni preživela veliko časa z dekleti. Dekleta je vodil trener RK Zelene Doline Žalec Danilo Kovačič in Polona Kuder je prepričana, da so bile v dobrih rokah:
»Zagotovo so dekleta na prvem mestu, ampak bi bilo grdo, če ne bi pripravili zelo dobrega programa. Če dekleta zmorejo priti na državno raven in to tekmovanje poteka na njihovi šoli, se spodobi narediti kar se da veliko, da je ta prireditev nekaj posebnega. Zagotovo pa so igralke vedno na prvem mestu. Na splošno je moje mnenje, da takšne dogodke organiziraš, ko je epika zares briljantna, kar letos je in sem zelo vesela in srečna.«
Lara Vihernik Pilko, Eva Pusovnik in Corina Ježovnik, I. OŠ Žalec
Ponosne in vesele podpore s tribun
Naše rokometašice, aktualne državne prvakinje v rokometu, Sara Agrež, Saša Gola-všek, Kristina Kokotec, Kaja Kolar, Lina Kruleč, Kaja Leskovšek, Ema Lešnik Sajovic, Nina Metličar, Nika Poklečki, Katarina Stepišnik, Eva Turk in Dajana Vignjevič, so bile takoj po razglasitvi vse zelo vesele zmage in naslova. Kasneje, ko so se spočile in uredile misli, smo o vtisih povprašale tri izmed njih. Z njimi smo se pogovarjale o tem, kaj jim pomeni zmaga in da so prve v državi, kako ocenjujejo svojo igro in kakšen se jim je na splošno zdel finale.
Saša Golavšek: »Na tekmo smo prišle polne pričakovanj, bile smo nervozne, ampak potem, ko smo se sprostile, smo prikazale svojo najboljšo igro. V obeh tekmah smo dale srce na igrišče, zato sem zelo ponosna in vesela, da smo postale državne prvakinje, saj smo pokazale vse, kar znamo. Sama vem, da bom v srednji šoli definitivno s šolskim rokometom
Jasna Turnšek je rokometašica članske ekipe RK Zelene Doline Žalec in od marca članica izbrane vrste državne rokometne ženske reprezentance, lani pa prva strelka 1. A državne rokometne lige za ženske. Bila je učenka I. OŠ Žalec in je prišla 10. aprila na finalni turnir navijat za svoje mlajše kolegice rokometašice. Pred tekmo se je z njimi pogovarjala in jim namenila spodbudne športne napotke ter zaželela srečo.
Enaindvajsetletna študentka Fakultete za šport Jasna Turnšek je svojo rokometno pot začela v žalskem rokometnem klubu in mu je zvesta deset let. Zanj je mrežo nasprotnic v najrazličnejših selekcijah zatresla že več kot dvatisočkrat.
Si članica slovenske državne rokometne izbrane vrste. Kako se ti zdi, ko spremljaš
mlajše rokometašice pri igri, po navadi je obrnjeno, na parketu si sama?
»To je nekaj, kar si nisem nikoli predstavljala, da bom enkrat članica in bom opazovala mlajše igralke. Občutek je izjemen.«
Kakšen je občutek, ko na tujih tekmah kot del državne reprezentance zastopaš Slovenijo?
»Ko slišiš in poješ slovensko himno, je občutek res fenomenalen. Vendar ženski rokomet v Sloveniji ni tako dobro organiziran in se bolj domače počutim v domači ekipi in večjo pripadnost čutim do domačega kluba RK Zelene Doline Žalec kot do reprezentance.«
Jasna v telovadnici I. OŠ Žalec redno trenira s klubsko ekipo, tako da fizično ni nikoli izgubila stika z osnovno šolo, v katero je hodila. Ka-
kšni pa so sicer občutki ob vrnitvi na svojo osnovno šolo?
»V osnovni šoli sem se imela odlično, saj smo se s sošolci dobro razumeli in sem zelo težko zapustila to šolo. Ob vsaki vrnitvi se mi vrnejo ti odlični spomini.«
Študiraš na Fakulteti za šport in kakšni so tvoji cilji za prihodnost?
»V rokometu želim čim bolj uspeti, tudi v tujini. Želim pa si tudi aktivno delati v družinskem fitnesu.«
Za svoja leta imaš ogromno rokometnih izkušenj. Kaj bi rekla mlajšim generacijam, ki so šele na začetku svojih karier?
»Naj vztrajajo, delajo zase, poslušajo trenerja in naj uživajo v njihovih najlepših letih življenja.«
Lara Vihernik Pilko, Eva Pusovnik in Corina Ježovnik,
I.	OŠ Žalec
foto: L. K
foto: L. K.
Jasna Turnšek je prišla pred začetkom finalnih tekem državnega prvenstva v rokometu zaželet športno srečo svojim mlajšim kolegicam, potem pa je tekme za spremembo spremljala na tribuni.
nadaljevala.«
Lina Kruleč: »Ob tem, da smo državne prvakinje, se počutim zelo lepo. Fajn je. Res smo veliko trenirale in bilo je naporno. Meni se je zdelo, da smo zelo dobro sodelovale in odigrale. Ni bilo na primer tako; da bi katera hotela vse narediti sama. Res smo dobro sodelovale kot ekipa.«
Kaja Kolar: »Če primerjam z lanskim obdobjem, ko smo bile druge, nisem bila tako na trnih. Kar nekako sem imela občutek, da bi nam lahko uspe-
la zmaga, če se vse poklopi. Zaupala sem našemu znanju, saj vem, da smo v tej sezoni zelo napredovale. Imele pa smo tudi super podporo z domačih tribun. Občutek, ko je zagrmelo s tribun in so vsi navijali za nas, je res odličen. Ne vem, če smo že kdaj na kaki tekmi, tudi za klub, imele tako številčno in glasno podporo. Ta spodbuda nam je gotovo dala dodatno energijo.«
Lara Vihernik Pilko, Eva Pusovnik in Corina Ježovnik, I. OŠ Žalec
UtTVAiUAtNK
Od 28. do 30. aprila 2015 od 9. do 11. ure EKOMUZEJ HMELJARSTVA IN PIVOVARSTVA SLOVENIJE
Prispevek za material 1 EUR.
Informacije in prijave: 03 571 30 21
foto: L. K
Tatjana, Eva in Lara v pogovoru z Matejem Sitarjem
Najvišje alpinistično priznanje - zlati cepin Luku Lindiču
Luka med bivakiranjem v steni Hangshuja
Med 9. in 12. aprilom je v francoskem Chamonixu in italijanskem Courmayeurju potekalo srečanje svetovnih alpinistov, na katerem so podelili zlatega cepina za alpinistične dosežke v letu 2014. Med letošnjimi prejemniki prestižnega priznanja so bili tudi mladi Savinjčan Luka Lindič (AO PD Celje Matica), Marko Prezelj (AO PD Kamnik) in Aleš Česen (Alpski gorniški klub), ki so si to prestižno priznanje prislužili s prvenstvenim vzponom v severni steni Hagshuja v indijski Himalaji.
Nekaj dni pred podelitvijo zlatega cepina v Franciji je v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu potekala prireditev za najboljšega športnika in najboljšo športnico ter ekipo v žalski občini. Športni gost tokratne prireditve je bil vodja odprave Luka Lindič, ki so ga 25. februarja izbrali tudi za najboljšega alpinista v preteklem letu, njegova soplezalca na odpravi Hagshu 2014 Marko Prezelj in Aleš Česen pa sta prejela nagrado za posebne alpinistične dosežke.
Luka Lindič, 27-letni krajan KS Galicije, pleza od leta 2006. Prvih nekaj let je potrpežljivo zbiral kilometre v gorah v klasičnih smereh Kamniško-Sa-vinjskih in Julijskih Alp. Leta 2008 je osvojil laskavi naslov najperspektivnejšega mladega alpinista, leto pozneje pa tudi naslov najuspešnejšega slovenskega alpinista. Tisto leto so s soplezalci preplezali tri nove zahtevne smeri na Baghiratije
IV.	III. in II. Njegovi podvigi so se leto za letom stopnjevali in tako je osvojil tudi najvišje alpinistično priznanje na svetu - zlati cepin.
Mednarodna komisija za
zlati cepin 2015, ki je izbrala najvidnejše alpinistične vzpone v letu 2014, je v obrazložitvi izpostavila 1350-metrski prvenstveni vzpon v severni steni Hagshuja, ocenjen z ED in opravljen v težavnih lednih razmerah, zaradi katerih so morali Lindič, Prezelj in Česen po 23 urah vzpona bivakirati visoko v steni in so vrh dosegli naslednji dan, 30. septembra 2014, nato pa sestopili po zahtevni Poljski smeri prvega pristopa na Hagshu leta 1989. Komisijo je letos sestavljalo devet vrhunskih alpinistov z vsega sveta: Andrej Štremfelj (Slovenija), Kazuki Amano (Japonska), Valerij Babanov (Rusija), Hervé Barmasse (Italija), Stéphane Benoist (Francija), Andy Houseman (Velika Britanija), Michael Kennedy (ZDA), Ines Papert (Nemčija) in Raphael Slawinsky (Kanada). Predstavnica za stike z javnostmi 23. podelitve zlatega cepina Liv Sansoz je poudarila, da je komisija neodvisno in samostojno izbrala vzpone, ki najbolje predstavljajo sodobni alpinizem, njegov duh in vrednote. Do lanskoletnega slovenskega vzpona je bil Hagshu 25 let neosvojena gora, a želja več alpinističnih odprav. Anglež John Barry je kar štirikrat neuspešno poskusil v tej impozantni steni. Hkrati s slovensko odpravo je imel smele načrte v severni steni tudi legendarni angleški alpinist Mick Fowler.
Kljub prestižnemu naslovu ostaja skromen
»Vzpon je bil medijsko zanimiv tudi po zaslugi zgodbe, ki so jo ustvarili angleški alpinisti s svojimi predhodnimi in lanskimi poskusi na gori. Nam je uspelo, hkrati pa je potrebno
povedati, da je bilo vzponov podobne zahtevnosti še nekaj in je tako kar težko reči, kateri je bil najzahtevnejši in si zato prisluži tako visoko priznanje. Iz tega razloga se me, po pravici povedano, te nagrade trenutno ne dotaknejo preveč. Smešno je le, da se sam ne morem odločiti, kateri od mojih dveh nominiranih vzponov (drugi nominirani vzpon - prva prosta ponovitev - je bil v navezi z Luko Kranjcem v Grandes Jorasses, Rolling Stones) je boljši. Morda sem naiven, a od zlatega cepina pričakujem predvsem prijetno druženje z drugimi plezalci, ki jih morda drugače ne bi srečal. Pravzaprav se prireditve zaradi tega veselim. Če se bom zaradi katerega izmed teh priznanj lahko še bolj posvetil plezanju, pa samo toliko bolje,« je pred odhodom v Francijo na podelitev priznanja zlati cepin povedal Luka Lindič.
Prvotni cilj odprave dvakrat zamenjan
Začelo se ni tako, kot bi si fantje želeli, saj je bil njihov prvotni cilj Phola Gangchen v kitajski Himalaji, kjer leto prej zaradi velike količine snega niso mogli izpeljati načrtovanega podviga. »Že v začetni fazi organizacije smo prejeli jasno sporočilo, da nas Kitajci niso pripravljeni ponovno sprejeti. Vsi trije smo bili zelo željni plezanja, zato smo hitro preusmerili misli in energijo v rezervni cilj. - Rimo III v Indiji. Po tednih čakanja smo maja prejeli sporočilo, da angleška odprava, ki je želela ponovno poskusiti na Rimu III, ni dobila dovoljenja in da bo skoraj zagotovo tako tudi z nami. Na agenciji in IMF so nam svetovali, naj si poiščemo drug cilj. Po nekaj dneh zbiranja idej smo se odločili zaprositi za dovoljenje za Mukut Parbat. Pridobivanje dovoljenja za goro v soseščini Karneta naj bi bilo problematično. V nenehnem stiku z agencijo smo zato nadaljevali z organizacijo vsega potrebnega. Brez pomisleka smo kupili letalske vozovnice, nato pa so nas dva tedna pred odhodom šokirali s sporočilom, da bi bilo bolje, če si ponovno izberemo drug cilj. Dober teden pred odhodom smo precej obupani za nasvet prosili agencijo. Po tolikšnem energijskem vložku si je bilo težko zamisliti odpoved odprave. Na agenciji so nam predlagali Hagshu v Zanskarju, ki se je nedavno znašel na listi odprtih vrhov. Ob prvih pogledih na skope informacije na internetu sam najprej nisem bil najbolj navdušen nad ciljem. Po pogovoru in premisleku se je pri vseh treh prebudila raziskovalna žilica in čez nekaj dni smo neobremenjeni poleteli proti Indiji z namenom vzpeti se na goro Hagshu. Informacije o vzponih in poskusih vzponov
nanjo, eno najvišjih v Zanskarju, so bile težko dostopne in skope. Prvi vzpon na goro je brez dovoljenja naredila ekipa poljskih alpinistov po težavni smeri po JV grebenu leta 1989. Istega leta, le nekaj dni kasneje, so Angleži splezali na vrh gore skozi sistem serakov in žlebov vzhodne stene. Anglež John Barry je kasneje kar štirikrat poskušal v impozantni severni stani Hagshuja, vsakič neuspešno. Poleg teh skopih informacij smo na svetovnem spletu našli nekaj fotografij severne stene, ki pa niso bile dovolj kakovostne, da bi odražale njen značaj in strmino. Zgolj nekaj dni pred odhodom smo prek spleta izvedeli, da ima smele načrte v severni steni Hagshuja tudi legendarni angleški alpinist Mick Fowler. Napovedana sočasna dejavnost na isti gori nas ni preveč vznemirjala, zlasti ne po vsem birokratskem kaosu s strani IMF in nenehnim spreminjanjem ciljev,« je Luka opisal težave pred začetkom odprave.
Odprava je končno uspešno stekla
Po poletu v Leh so med urejanjem zadnjih stvari z agencijo prejeli sporočilo IMF, da morajo zapustiti bazni tabor naj-
kasneje do 26. septembra, kar bi pomenilo le deset dni časa v bazi in res malo možnosti za uspeh. »Jasno nam je bilo, da so šele zdaj opazili, da so nam izdali dovoljenje za isti cilj kot angleški ekipi (Mick Fowler, Paul Ramsden, Steve Burns, Ian Cartwright) in se znašli v neprijetnem položaju. Takšnih in drugačnih igric smo imeli že zdavnaj dovolj, zato smo njihov poziv ignorirali in se odpeljali naprej v Kargil, mesto blizu meje s Pakistanom, kjer so nas sprejeli hladni ljudje in neprijazno vzdušje. Napetost med Indijo in Pakistanom na tem obmejnem območju pušča vidne posledice. Količina vojske v okolici je strašljiva. Že naslednji dan smo se odpeljali v Akshow, prijazno vas, ki močno spominja na Tibet. Tu se je začela naša dvodnevna hoja do baznega tabora. Zjutraj, na dan začetka dostopa, smo v vasi srečah dva Američana, ki sta nas presenetila z novico, da imata tudi onadva oz. še tretji član, ki se je zaradi zdravstvenih težav vrnil nižje, dovoljenje za Hagshu z opozorilom, da lahko plezajo na vse vrhove razen Hagshu,« je pripovedoval Luka.
Po prečkanju reke Doda so dostopali po prodnatem dnu doline reke Hagshu in drugi dan na začetku ledenika Ha-
gshu prvič v živo zagledali istoimenski vrh Hagshu. Strma piramida je bila po močnih padavinah, katerih posledica so bile katastrofalne poplave v Srinagarju, pod debelo snežno odejo. »Pogled nanjo nas je takoj očaral. Strmi ledni trakovi v severni steni, ki smo jo opazovali ves preostanek dostopa, pa so začeli jasno risati logične smeri. Po nekaj dneh bivanja v bazi je bila za nas najlepša med njimi zarisana ravno po sredini severne stene. Cilj je bil jasen. Bazni tabor smo si postavili na moreni na zahodnem boku ledenika Hagshu na višini 4400 m. Že prvi dan bivanja v bazi
To je že šesti zlati cepin za Slovenijo v 23-letni zgodovini podeljevanja te prestižne nagrade za najpomembnejši alpinistični vzpon na svetu. Zlati cepin so poleg slovenskih alpinistov prejeli še ameriška naveza Tommy Caldwell in Alex Hommold za vzpon v Patagoniji in ruska alpinista Aleksander Gukov in Aleksej Lončinski za vzpon v nepalski Himalaji. Nagrado za življenjsko delo v alpinizmu je letos prejel britanski alpinist Chris Bon-nington, Marko Prezelj pa je postal prvi alpinist na svetu s tretjim zlatim cepinom.
S podelitve zlatega cepina v Franciji (Aleš Česen, Marko Prezelj in Luka Lindič)
Selfi članov odprave po osvojitvi zadanega cilja, Luka desno

Savinjčanka na evropski igrah
Pika Koštomaj z nekdanjim predsednikom Olimpijskega komiteja RS Janezom Kocijančičem
smo poiskali prehod po moreni in ledeniku do vznožja severne stene. Med potjo smo uzrli oster in estetski vrh nad bazo, ki je bil videti primerne višine in težavnosti za prvo aklimatizacijo. Zvečer smo v bazi že začeli pripravljati opremo za naslednji dan, ko smo se po snegu in skalah povzpeli na sedlo in si uredili bivak na višini 5100 m.«
Aklimatizacija pred končnim ciljem
V naslednjih dneh so se pripravljali na sosednje vrhove, med drugim tudi na Hanas Men (6300 m). Izbrani cilj jim je ponujal dober razgled na Hagshu z vzhoda in možnost ogleda sestopa z glavnega vrha. »Po triurnem dostopu z ABC (prvi višinski tabor) smo začeli plezati po strmem kuloarju v zahodni steni gore. V dobrih snežnih razmerah smo hitro napredovali. Iskaje logičnih prehodov smo s samo nekaj skalnimi odstavki dosegli zahodno skalno rebro na višini okrog 6000 m. Po rebru smo se v uživaškem plezanju po večinoma kompaktni skali povzpeli do grebena na višini 6200 m in si uredili bivak. Do teme smo uživali v razgledih na Hagshu, ki je bil kot na dlani. Zjutraj smo v ostrem mrazu nadaljevali po grebenu na enega izmed vrhov Hanas Mena in nato s spusti po vrvi in plezanjem sestopili po severovzhodni steni. Še isti dan sino se ihimo ABC spustili v bazni tabor. V šotoru ABC smo odložili nekaj opreme in našli sporočilo angleške ekipe - sliko severne stene Hagshuja z vrisano smerjo in besedilom, da so si izbrali narisano linijo. Začeli smo se smejati, saj je bila vrisana smer skoraj ista, kot smo si jo zamislili mi. Dejstvo je, da v danih razmerah smeri, ki je najprej padla v oči, ni treba risati na papir. Kam se bodo prvi plezalci v steni podali, je bilo jasno tudi brez tega,« je še poudaril Luka.
Vrh Hagshuja osvojen po 23 urah
»Po treh dneh počitka v bazi je bil čas za končanje igric. Ponovno smo odšli do ABC,
tokrat z namenom, da preplezamo severno steno Hagshuja. Aklimatizirani smo bili odlično, zato smo načrtovali vzpon v lahkem in hitrem alpskem stilu. Z majhnih šotorom in dvema spalnima vrečama ter hrano za dva bivaka smo se ob treh zjutraj odpravili proti steni. Po dobrih dveh urah dostopanja smo zagazili v globok sipek sneg, ki so ga vetrovi in pršni plazovi nanosili iz severne stene. Po slabi uri gaženja so razmere spet začele dopuščati hitro napredovanje. Po snežnem stožcu smo se povzpeli do osrednjega dela severne stene. Plezali smo ne-navezani in hitro dosegli naj-strmejši del stene s strmimi lednimi prehodi. Sledil je zelo strm led, ki nas je presenetil s trdoto. Bil je popolnoma zglajen od pršnih plazičev in zaradi mraza krhek kot steklo. Prav zaradi takšnih razmer nas je zgornji del stene presenetil s težavnostjo in nas upočasnil. Nemogoče je bilo najti primerno mesto za bivak, zato smo s plezanjem nadaljevali pozno v noč, dokler si nismo ob dveh zjutraj, po 23 urah gaženja in plezanja, oddahnili na dobrem mestu za bivak na višini 6320 m. Naslednji dan smo začeli pozno v znamenju preteklega 23-urnega delavnika. Šele sredi dneva smo s pomočjo toplega sonca, ki nas je na tej višini že dosegel, nadaljevali prijetno plezanje v skali in kmalu dosegli severni vrh, od koder smo po grebenu s številnimi vzponi iri spusti nadaljevali plezanje in gaženje do glavnega vrha. Pozna ura in lepo vreme sta nas pregovorila v bivak le nekaj metrov pod vrhom. Naslednje jutro smo ob čudovitih razgledih sestopili po Poljski smeri prvega pristopa na Hagshu. Med strmimi spusti po vrvi smo se strinjali, da so Poljaki leta 1989 opravili odlično delo,« je končal pripoved Luka Lindič, ki je letos opravil že vrsto zahtevnih vzponov na Norveškem in doma. Pred tem je februarja prečil vrhove Adel v Patagoniji (Argentina, Čile) in se povzpel na Chero Torre. Izzivov mu ne manjka tudi v prihodnje, saj so plezanje in gore njegovo življenje.
D. Naraglav
Petrovčanka Pika Koštomaj je del organizacijske ekipe Evropskih iger v Bakuju 2015, prvega evropskega športnega tekmovanja po vzoru drugih kontinentov. Prihaja iz kraja, ki ima šestkrat manj prebivalcev, kot se bo samo med
12.	in 28. junijem v Bakuju zbralo športnic in športnikov iz 49 evropskih olimpijskih komitejev. 6.342 športnikov bo v 31 športnih disciplinah tekmovalo na 18 prizoriščih in zanje bo v času iger odgovorna prav Pika.
Pika, kdaj in na kakšen način ste prišli do sodelovanja pri organizaciji športnega dogodka Baku 2015?
Za službo sem izvedela kot članica študentske sekcije Društva za marketing Slovenije, ki je slučajno sodelovala z Olimpijskim komitejem Slovenije (OKS). Že sama prijava je bila dokaj zahtevna, saj so poleg življenjepisa zahtevali dve priporočilni pismi prejšnjih delodajalcev. Teden kasneje so mi poslali preizkuse iz angleščine, logičnega sklepanja in matematike. Kmalu zatem sem bila vabljena na Skype intervju, ki je trajal več kot eno uro. Že takoj naslednji dan sem dobila e-pošto, kdaj lahko pridem v Baku.
Zdaj ste del direktorata za Vodenje prizorišč in del osrednje ekipe. Kako ste napredovali do te funkcije?
Najprej sem delala na nacio-nalem stadionu, po dveh mesecih so mi pa ponudili možnost prehoda v osrednjo ekipo, ki pokriva vsa prizorišča. Tekmovalna in tudi tista, na katerih se bodo vrstile druge aktivnosti. V začetku aprila sem napredovala na položaj menedžerja in tako pridobila mesto v GOC (Games Operational Centre) - vodstveni ekipi. Skrbim za to, da so vse funkcije (od tehnološkega oddelka, protokola, logistike ...) usklajene in da bo v času iger vse potekalo, kot mora. Skrbim za načrtovanje, integracijo in konsistentnost nalog tistih, ki so odgovorni za posamezno prizorišče. To zaje-
ma od analiziranja problemov, ki se pojavljajo pri realizaciji planov na posameznem prizorišču, do pogovorov o postavitvi prostorov v času iger. Skrbim tudi za organizacijo odprtih dni, ko predstavniki nacionalnih olimpijskih komitejev obiščejo Baku ter malo potipajo, kako napredujemo in ali je vse v najlepšem redu.
Do iger sta še slaba dva meseca. Kako se stopnjuje napetost v Bakuju?
Trenutno potekata dva preizkusna dogodka, in sicer boks in rokoborba. Vse poteka tako, kot bo v času iger. Prizorišči Heydar Aliyev Arena in Crystal Hall, kjer je leta 2012 potekala Eurovizija, sta pripravljeni za tekmovanja. Prav tako so v te začetne dogodke vključeni prostovoljci, ki bodo sodelovali v času iger. Preizkusni dogodki so odlična priprava za nas, da se ustvari okolje, kakršno bo v času iger. Z razliko, da so sedaj dovoljene še manjše napake in odstopanja, v času iger pa bo moralo biti vse popolno. Pred kratkim so se odprla prodajna mesta za vstopnice, ki se lahko kupijo tudi preko interneta.
Imate v zadnjem času še več obiskov predstavnikov držav, komitejev, ki si želijo videti prizorišča?
Predstavnike držav in komitejev imamo predvsem v času njihovih konferenc in odprtih dni. V zadnjem času so se povečali obiski prizorišč s strani medijev, saj želi svet videti spektakularna prizorišča, še preden se pričnejo igre. Zaradi preizkusnih dogodkov pa bo Baku obiskalo kar nekaj pomembnih ljudi iz sveta športa in politike.
Pri organizaciji športnega dogodka na evropski ravni sodelujete že drugič, prvič ste si izkušnje nabirali v organizacijski ekipi Eurobasketa v Sloveniji. Vam je to kaj pomagalo pri pripravi tega projekta?
Organizacija evropskih iger je veliko bolj kompleksna. Dogodka med seboj težko pri-
merjam, lahko pa rečem, da mi je sodelovanje pri organizaciji Eurobasketa v Sloveniji pomagalo, da sem spoznala, kako organizacija večjih športnih dogodkov sploh poteka. V Bakuju se je vse to pomnožilo. Na evropskih igrah bo v 20 športih sodelovalo več kot 6000 športnikov, na Eurobasketu pa je bil le en šport. V Bakuju nam pomaga 20.000 prosto-vljcev, za katere je treba zelo dobro poskrbeti, glede na to, da bodo svojo pomoč ponudili brezplačno. Pri tem projektu bom po koncu iger sodelovala približno eno leto in menim, da sem veliko bolj del organizacijske ekipe, kot sem bila na Eurobasketu, kjer sem sodelovala samo dva meseca.
Kako je za vas poskrbljeno v Bakuju?
Za življenje v Bakuju je izjemno dobro poskrbljeno. Kot tujcem so nam uredili vse: od delovne vize, stanovanja, vsakodnevnega prevoza v službo do fitnesa. Iskreno povedano, mislim, da ne bi nikjer drugje v Evropi tako dobro poskrbeli za nas. Menim, da smo kot tujci, ki smo prišli v Baku zaradi organizacije prvih evropskih iger, zelo cenjeni. Od nas se pričakuje, da ustvarimo izjemne igre, zato so poskrbeli za vse. Na nas je samo, da naredimo stvari najboljše, kar se da - o tem mogoče priča tudi dejstvo, da je pisarna odprta 24 ur na dan, 7 dni v tednu.
Se vam zdi, da sicer Baku razume pomen gostovanja prvih takšnih iger v Evropi?
Za Baku so evropske igre prvi večji športni dogodek, zato so prebivalci seveda navdušeni. S temi igrami na nek način pričenjajo razvoj mednarodnega športa v njihovi kulturi, saj bodo z izkušnjami, pridobljenimi na teh igrah, pripravljeni gostiti dogodke, kot so Baku European Grand Prix 2016, Islamic Solidarity Games 2017 in EURO 2020. Azerbaijan se je izjemno želel pojaviti na športnem zemljevidu sveta in Evrope. Po eni strani je žalostno, da ima Evropa izjemne športnike in do sedaj ni imela kontinentalnega dogodka, kot so Asian Games za Azijo ali Pan-American Games za Ameriko.
Katere izmed 31 panog, ki se bodo predstavile na igrah, se najbolj veselite?
Sama sem izjemno navdušena nad košarko 3x3, saj menim, da ima tukaj Slovenija velike možnosti za zmago in se zelo veselim tega dela iger. Na nek način me je presenetil borilni šport sambo, ki je v Sloveniji dokaj nepoznan.
Ste že dobro spoznali azer-baijansko prestolnico?
Bolj kot se približujejo igre, več časa je treba preživeti na delovnem mestu. Prosti čas med vikendi večinoma izkoristim za sprehod po Boulevar-ju ali kavico v središču mesta. Center Bakuja je res odlično urejen. Lega Bakuja pa je tudi odlična priložnost za vikend oddih v Tbilisiju, Istanbulu ali Dubaju.	Eva Brišnik
V Preboldu zdaj tudi modelarsko društvo
V preboldski občini deluje kar nekaj društev. Z letošnjim letom se je v ta krog društvenega življenja vključilo tudi Društvo modelarjev Prebold, ki je nastalo na pobudo nekaterih zagnanih ljubiteljev modelarstva.
»Letos smo se v Preboldu povezali med seboj ljubitelji modelov avtomobilov, čolnov, letal, maket in ustanovili društvo modelarjev. Poleg občine nam je na pomoč priskočilo tudi Društvo modelarjev Modelar Velenje, ki nam je omo-
gočilo ustanovitev podružnice v Preboldu. Z ustanovitvijo podružnice želimo biti modelarji v Preboldu dejavni predvsem pri mladih, da si zapolnijo svoj prosti čas s tekmovanji ah z ostalimi modelarskimi dejavnostmi v občini. V Kaplji vasi sta naša člana in velika entuziasta Stanko in Dejan Cigler pripravila pravo modelarsko progo in jo poimenovala OFF--road STRUGA. Na njej se bodo izvajala tekmovanja z RC-avtomobili OFF-road buggy velikosti 1 : 8 in 1 : 10. V
društvu bomo veseli vsakega, ki se bo želel preizkusiti v naših sekcijah ali ima doma kakšen RC-buggy avtomobil. Uradno odprtje OFF-road STRUGE bo 23. maja v Kaplji vasi, v neposredni bližini letališča za ultra lahka zračna plovila AERO kluba Prebold. V tem času moramo pripraviti podlago in jo primerno utrditi predvsem na skokih in krivinah. Zaradi varnosti bomo progo tudi ogradili, kar nam bo omogočalo varno izvajanje tekmovanj,« še poudari Škoflek.
Preboldsko društvo modelarjev bo imelo s tem eno najmodernejših tovrstnih prog v Sloveniji, na njej pa bodo že letos organizirali tudi dve tekmovanji za državno prvenstvo, in sicer 18. julija Elektro challenge cup (državni pokal elektro buggy 1 : 8) in 26. ter 27. septembra 2015 odprto državno prvenstvo radijsko vodenih modelov v OFF-road 1 : 8. Tekmovanji bo organiziralo Društvo modelarjev Modelar Prebold v okviru koledarja Zveze avto-
modelarjev Slovenije ZAMS. Na državnem nivoju organizacijo tekmovanja podpira Zveza za tehnično kulturo Slovenije ZOTKS. Kot je povedal Škoflek, so tudi ostale sekcije društva zelo dejavne, modelarji pa se bodo tudi letos z modeli čolnov udeležili kar osmih evropskih mednarodnih tekmovanj. Avgusta se bodo udeležili tudi svetovnega prvenstva v mestu Goer-litz na vzhodu Nemčije, na državnem prvenstvu pa bodo z modeli čolnov sodelovali
Julijan Goldvšek, Matej Petek in Uroš Škoflek, v Velenju pa bodo organizirali tudi tekmo za državno prvenstvo.
Na tekmovališče za radijsko vodene modele avtomobilov v Kaplji vasi vabijo vse ljubitelje modelarstva. Sicer pa bodo imeli na progi tudi nekaj avtomobilov za priložnostne obiskovalce, ki se bodo lahko preizkusili na pravem RC-tek-movališču in s pravimi RC-av-tomobilčki.
D. Naraglav
26
april 2015
NAŠA DEDIŠČINA
Grofje in knezi celjski
Zveza DU Občine Žalec zborovala
«ryjjijÄs**-
V Medobčinski splošni knjižnici Žalec je bil ponedeljek, 23. marec, posvečen najmogočnejši srednjeveški rodbini z izvorom v slovenskem prostoru oz. v naši dolini -grofom in knezom Celjskim. Pokrajinski muzej Celje, ki bdi in skrbno hrani zapuščino ter raziskuje zgodovino te družine, je novembra 2012 v Knežjem dvorcu v Celju odprl stalno razstavo Groije Celjski. Lanskega decembra pa je omenjeni muzej izdal knjigo Grofje in knezi Celjski avtorice in avtorice razstave Rolande Fugger Germadnik, ki je bila tokrat gostja večera v žalski knjižnici. Z njo se je pogovarjala Karmen Kreže, vodja domoznanskega oddelka.
Skupaj sta prehodili pot od prvih omemb svobodnih gospodov Žovneških do žalostnega propada te rodbine. Na višku svoje moči, okrog
Karmen Kreže v pogovoru z avtorico knjige Rolando Fugger Germadnik
leta 1425, so grofje Celjski na Koroškem, Kranjskem, Štajerskem ter v sosednji Slavoniji in Hrvaški posedovali več kot 125 gradov, 12 mest, okrog 30 trgov in 40 mitninskih postaj, od katerih so pobirali dohodke. V okviru meja današnje Slovenije je bilo v njihovih rokah več kot 70 srednjeveških gradov. S tem se ta naj-
mogočnejša srednjeveška rodbina z izvorom v slovenskem prostoru jasno izkazuje tudi kot realno politično najmočnejša. Grad je pomenil oblast - nadzorovanje in obvladovanje teritorija. In nobena druga srednjeveška rodbina, vse do prevlade Habsburžanov okrog leta 1500, ni neposredno obvladovala tako velikega ozemlja današnje Slovenije kot grofje Celjski.
Za popestritev večera je poskrbela učenka Glasbene šole Risto Savin Žalec Maruša Ča-ter na kljunasti flavti ob spremljavi profesorice Irene Kralj in pod mentorstvom Januša Rasiewizca. Obiskal jih je tudi čisto pravi vitez Sašo Sevšek iz KDZ Celjskih vitezov reda zmaja. Predstavil je viteško opremo ter razložil način bojevanja in rokovanja z mečem.
T. Tavčar
3FS
14. 5. 2015 ob 20.00
Dom II. slov. tabora Žalec
Vstopnice: TIC Žalec In zkst-zalec.kupikarto.si
Razvojna agencija Savinja JBgsSg&ìSSÌ&SSS
,	Gospodarsko mtenasno zdtužBnie	e- pošta: ra savmfa@rasavirya.st; www.casBvioia.si
&£___________________________________________________________________________________________________
AKTUALNE INFORMACIJE - MAJ 2015
JAVNI RAZPISI V TEKU Slovenski podjetniški sklad
Javni razpis Pl 2015 - Garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere (Ur. 1. RS, št. 17/2015).
Rok: do 7. 10. 2015 oziroma do porabe sredstev. Informacije: 02/234 12 53, bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si.
Javni razpis Pl TIP 2015 - Garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere, namenjene tehnološko inovativnim projektom (Ur. 1. RS, št. 17/2015). Rok: do 15.10. 2015 oziroma do porabe sredstev. Informacije: 02/234 12 53, bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si.
Javni razpis SK75 2015 - Semenski kapital - konvertibilno posojilo za zagon inovativnih podjetij v višini 75.000
EUR (Ur. 1. RS, št. 12/2015). Rok: 4. 5. 2015,9.10. 2015 oz. do porabe sredstev.
Informacije: 02/234 12 61, nina.polanec@podjetniskisklad.si.
Javni razpis SK200 2015 - Semenski kapital - lastniški vstop za rast inovativnih podjetij v višini 200.000 EUR
(Ur. 1. RS, št. 12/2015). Rok: 4. 5. 2015,9.10. 2015 oz. do porabe sredstev.
Informacije: 02/234 12 61, nina.polanec@podjetniskisklad.si.
Slovenski regionalno razvojni sklad
Javni razpis za ugodna posojila projektom na področju obdelave in predelave lesa (Ur. 1. RS, št. 21/2015). Rok: 30. 4. 2015, 30. 6. 2015. Informacije: 01/836 19 53.
Zavod RS za zaposlovanje
Usposabljanje na delovnem mestu 2015 (spletna stran ZRSZ). Rok: do 1. 7. 2015. Informacije: dragomila.sesko@ess. gov.si, tel. 080 20 55 in strokovni sodelavci na območnih službah.
Iz faksa takoj praksa (spletna stran ZRSZ). Rok: do 30. 6. 2015. Informacije: sabina.spehar@ess.gov.si, tel. 080 20 55 in strokovni sodelavci na območnih službah.
Delovni preizkus za mlade 2015 (spletna stran ZRSZ). Rok: do 10. 9. 2015. Informacije: dragomila.sesko@ess.gov.si, tel. 080 20 55 in strokovni sodelavci na območnih službah.
Ostale informacije
RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJA, vstopna točka VEM
V okviru izvajanja celovitih podpornih storitev za podjetnike vam RA Savinja, vstopna točka VEM, nudi mnoge brezplačne storitve. Več na www.ra-savinja.si.
IMAŠ IDEIO/PROIEKT?
Vabimo vse, ki imate projektne ideje, razvojno-investicijske načrte, zamisli, ki bodo prispevale k razvoju regije, odpiranju novih delovnih mest, dvigu kakovosti okolja, izenačevanju življenjskih, socialnih in drugih pogojev, da nam jih zaupate in vgradili jih bomo v skupne razvojne dokumente naše doline in savinjske regije.
Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec,
tel.: 03/713 68 60, faks: 03/713 68 70, e-pošta: ra.savinja@ira-savinja.si ali na spletni strani http://www.ra-savinja.si.
Dobitniki priznanj s predsednikom zveze, županom in Emilom Hedžetom
V dvorani Društva upokojencev Griže-Zabukovica je v četrtek, 16. aprila, potekala redna letna skupščina Zveze DU Občine Žalec. Poleg delegatov so se je udeležili tudi nekateri gostje, med njimi tudi Emil Hedžet iz Pokrajinske zveze društev upokojencev Celje in župan Občine Žalec Janko Kos.
Skupščino je popestril Medgeneracijski pevski zbor DU Griže, ki je bil ustanovljen lani. Iz poročila predsednika Zveze DU Občine Žalec Ivana Glušiča so delegati in gosti spoznali pestro in vsestransko dejavnost zveze in desetih društev, za kar so jim čestitali župan Janko Kos in ostali gosti ter ob tem izrazili zadovoljstvo nad uspešnim delom sedanjega vodstva.
Delegati so poročilo enoglasno potrdili in z zanimanjem prisluhnili programu dela za letos, ki ga tudi že uspešno
izvajajo. Med pomembnejše naloge so uvrstili nadaljevanje projekta Starejši za starejše, vsestransko sodelovanje med ZDUO Žalec in Pokrajinsko ZĐU Celje, organizacijo vsakoletnih tekmovanj v sedmih panogah, izvedbo srečanja vseh društev v Limberku, tradicionalno obiskovanje starejših članov na njihovih domovih in vrsto drugih dejavnosti.
Ob konču pa so podelili priznanja - plakete ZD Občine Žalec. Na podlagi predlogov posameznih društev in s sklepom Komisije za priznanja ZDUOŽ so ji prejeli Alojzija Zagoričnik (DU Ponikva), Franjo Divjak (DU Šempeter), Barbara Lovrenčič (DU Žalec), Klepetalnica ročnih del (DU Galicija) in športna sekcija DU Griže-Zabukovica. D. N.
Srečanje po sedemdesetih
Udeleženci srečanja z direktorjem občinske uprave Milanom Šoštaričem
Sošolke in sošolci, ki so pred sedemdesetimi leti prestopili prag osnovne šole v Braslovčah, teh je bilo 54, so se v petek, 17. aprila, ponovno srečali.
V nekdanjem prostoru četrtega razreda, kjer je zdaj občinska sejna soba, se jih je zbralo 19 od 34 še živečih. Sprejel jih je direktor občinske uprave Milan Šoštarič in jim zaželel prijetno in veselo druženje. To je bilo že njihovo deseto srečanje, ki so ga tokrat nadaljevali z ogledom Gradu Komenda na Polzeli. Ob dobri pogostitvi so se udeleženci, veselo razpoloženi, vrnili v svoja šolska leta, se šalili in ugotavljali, da so spomini še zelo živi in da se jih tako zlohotna demenca še ni polastila. Preden so se razšli, so si obljubili, da se bodo tudi v prihodnjih letih srečevali.	T. Tavčar
OB SVETOVNEM DNEVU MUZEJEV, 18. MAJA,
v Savinovi hiši in
Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije brezplačen ogled za individualne obiskovalce,
50% popust za skupine.
Utrip Savinjske doline izdaja ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net.
Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Tone Tavčar; tajnica uredništva: Karmen Vodovnik (v času odsotnosti Nina Juteršek); lektorica: Nina Markovič Korent; oblikovanje in prelom: Grafex, d. o. o., Izlake; tisk: SET, d. o. o., Ljubljana Polje. Naklada: 11.800 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR z 9,5 % DDV. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo.
Poslovni čas uredništva je od ponedeljka do četrtka od 8. do 11. ure in od 13. do 15. ure, ob petkih pa od 8. do 11. ure. Informacije in rezervacije tudi na tel. št.: 712 12 80, zkst.utrip@siol.net, www.zkst-zalec.si/utrip.
NAGRADNA KRIŽANKA / NAŠA DEDIŠČINA
april 2015
SMUČAR
ROK
m
KRATKA
PAPEŽEVA
LISTINA
BRITANSKI
IGRALEC
ALAN
MAKEDON.
PEVKA
REDŽEPOVA
BARVI LN A TEHNIKA V AZUI IN J. AMERIKI
LJUDJE
ISTE
BARVE
KOŽE
BRGLEZ
GOGO: makedonski pesnik DALARNA: švedska pokrajina ALEGRIA: perujski pripovednik OGATA: sekretarka Sadako AGE: italijanski režiser PREŠCA: hlebček OOKA: japonski pisatelj OLMEKI: izumrlo ljudstvo
ameriškT
ATLET
HENRY
VULKAN V KOLUMBUI
TRISTANOVA LJUBICA
TURISTIČNI KRAJ NA GORENJSKEM
INDU. ZENA, KI SE DA OB MOŽEVI SMRTI SEŽGATI
MUSLIMAN.
MOŠKO
IME
PRISTANIŠKO MESTO V JUŽNI FRANCHI
INDUSKI
BOG
OGNJA IN DOMAČEGA OGNJIŠČA PECIVO Z NADEVOM JEREBIKI PODOBNO DREVO
SONJA
RIBIČ
NEMŠKI
SKLADATELJ
WERNER
IME
AFGANISTAN.
POLITIKA
TARAKIJA
IZUMRLO LJUDSTVO NA OBALI MEHIŠKEGA ZALIVA
NEKDANJA NEMŠKA HITROSTNA DRSALKA V NDR KARIN
ANTON
POHLIN
VESOLJSKI
PROGRAM
MAJHNO
UHO
RADO
CILENŠEK
HRIBOVITA IN GOZDNA POKRAJINA
ŠVEDSKEM
MAKEDON.
PESNIK
IVANOVSKI
AMERIŠKI
FIZIK
JOSIAH
WILLARD
ROČNO ORODJE ZA ŽETEV
NOGOMETAŠ
ARMANDO
MARADONA
ZNESEK ZA SEJO
ROČNI
KMEČKI
VOZIČK
LONDONSKA
GALERUA
SOL
SOLITENE
KISLINE
VRHUNSKI
ŠPORTNIK
STRUPENA
PUŠČAV.
KAČA
NIZOZEMSKO
MESTO
KRAJ PRI BEGUNJAH NA GORENJSKEM
RASTLINA, KI RASTE NA DRUGI RASTLINI, LIŠAJ, MAH
KATJA
TRATNIK
RAK
(NEM.)
TRAK
OKROG
PASU
NAJVIŠJI
SMOTER,
IDEAL
ŽELE
DANSKI OTOK V MALEM BELTU
ITA. REŽISER INCROCCI
JAJČNE
LUPINE
ČAROVNICA
(NAR.
PRIMORSKO)
VRBA IVA (NAR.)
DARKO
ANTOLINC
ALEŠ
KUNAR
ANTON
VODNIK
MESTO V ROMUNUI OB REKI MURES
ANTIČNO MESTO V TURČIJI (TUR. IZNIK), NICEA
SEKRETARKA
ZN
SADAKO
10. ČRKA ABECEDE
HLEBČEK OB VSEH SVETIH 1. NOVEMBRA
NESMISEL,
NONSENS
EGIP. BOG SONCA
PLES PRI ČETVORKI
AVSTRUSKI
ARHITEKT
ANTON
MESTO NA OTOKU HONŠU STANE DOLANC
TURŠKI
NOGOMETAŠ
ALPAY
~ ODRINJEN-PREDMET
DARKO
SLAVEC
PRITOK
AMAZONKE
IRENA
ROBNIK
UROŠ
ZUPAN
KENUSKI
POLITIK
DANIEL
TOROTICH
ARAP
JAPONSKI
PISATELJ
ŠOHEI
MORSKI
NEVRE-
TENČARJI
POGOJENOST
REKA NA NORVEŠKEM
SESTAV"-
Boris
>|a§!ieyj
FINSKI
PESNIK
LEINO
KIPARSKI
IZDELEK,
KIP
ŽENSKA
POŠAST
ARABSKI
ŽREBEC
AFRIŠKA
DRŽAVA
OGNJEVTTOST,
ŽIVOST,
ŽIVAHNOST
(KNJIŽ.)
PRIPADNIK HINDUJSKE VERSKE SEKTE, KI VERUJE V ENEGA BOGA IN NE POZNA KAST
ITALUANSKI
PISATELJ
ECO
VADBA
PONOVNA IZDAJA KAKEGA
RAZPRODANEGA DELA, PONATIS (ANGL)
AMERIŠKI
DRAMATIK
DAVID
SLOVENSKA
TOVARNA
SMUČI
PRIPADNIK
BAGOV
PERUJSKI PRIPOVEDNIK CIRO (1909-1967)
SLOVENSKI
ŠAHIST
JANEZ
Nagradna križanka »BRGLEZ«
Rešitev križanke »Hotel Prebold«, objavljene v marčevski številki Utripa: HOTEL-PREBOLD-Z-NOVO-PONUDBÖ-HOTEL-IN-CENTER-ZDRAVJA.
Izžrebani nagrajenci: 1. Zdenka Kroflič, Kasaze 21 a, Petrovče; 2. Vida Frank, Savinjske čete 2, Žalec; 3. Mark Ropret, Latkova vas 157, Prebold.
Nagrajence bo o nagradi obvestil Hotel Prebold, Graščinska cesta 9, Prebold. Pokrovitelj tokratne križanke je podjetje Brglez d.o.o.,Vransko 17, Vransko.
Vrednost nagrad je 21 €, 13 € in 8 €. Rešitev križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah v uredništvo Utripa Savinjske doline, Aškerčeva 9 a, Žalec, do 18. 5.2015.
Spoštujmo
KAR JE NAŠE

PLANINSKA
ZVEZA
SLOVENIJE
ALPINE
ASSOCIATION
OF-ßLOVENiA
Sodelujmo vsi, ki si prizadevamo za vzdrževanje naravne in kulturne dediščine. Z nakupom izbranih izdelkov slovenskih dobaviteljev tudi vi prispevate del sredstev za ureditev planinskih poti in Aljaževega stolpa Planinski zvezi Slovenije!
Oglejte si kopijo stolpa na
_ jt_*	■«■r*_m_f m. n ..._■_
potujoči razstavi itaroanega
muzeja Slovenije
Aljažev stolp "Ta aleh
•	■ jr gw
ima auso.
22. 4. -12. 5. 2015:
Planet Tuš Celje
Aljažev stolp je zelo izpostavljen vremenskim vplivom, za nekatere poškodbe pa je odgovoren človek. Razstava spodbuja k premisleku o pomenu tega ranljivega spomenika in o načrtih, kako ga zaščititi in ohraniti za prihodnje generacije, s tem pa ohranjati zapuščino Jakoba Aljaža in mesto, ki ga ima njegov stolp v slovenski zgodovini in zavesti Slovencev.
Več o razstavi na www.tus.si
28
april 2015
ŽIVIMO Z ZEMLIO

Poleg tekmovanja o mladih
O hrošču in varovanju zdravja čebel
Na predstavitvi ugotovitev delavnic o mladih prevzemnikih tudi predsednik KGZS Cveto Zupančič in generalna direktorica direktorata za kmetijstvo Tadeja Kvas Majer
Desno zmagovalna ekipa Mislinjske doline, levo ekipa DPM Spodnje Savinjske doline
Društvo podeželske mladine Spodnje Savinjske doline je letos gostilo državni kviz Mladi in kmetijstvo. Preden so se ekipe pomerile v znanju v dvorani kulturnega doma na Gomilskem, so se mladi zbrali na Polzeli, kjer so na Gradu Komenda govorili o novem programskem obdobju 2014-2020.
Državni kviz Mladi in kmetijstvo vsako leto organizirata Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije in Zveza slovenske podeželske mladine, letošnjega pa je gostilo Društvo podeželske mladine Spodnje Savinjske doline, saj so člani ekipe DPM Braslovče lani osvojili naslov državnih zmagovalcev. Ker želi zveza po besedah predsednika Roka Damijana čim bolj aktivne udeležence na vseh svojih dogodkih, običajno pred državnim kvizom pripravi kakšno okroglo mizo, letos pa so se odločili za dve delavnici na Gradu Komenda, v okviru katerih so govorili o mladih kmetih v novem programskem obdobju.
Evropska komisija je februarja letos uradno potrdila program razvoja podeželja tudi za Slovenijo. Slovenija je tako v skupini prvih držav članic, ki so lahko začele izvajati ukrepe novega finančnega obdobja. Finančno to pomeni dobrih 1,1 milijarde evrov, od tega bo Slovenija iz proračuna EU prejela
.838 milijonov evrov. Program razvoja podeželja 2014-2020 se osredotoča na tri glavna področja: izboljšanje biodiverzitete, stanja voda in tal, konkurenčnost kmetijskega sektorja in socialna vključenost ter lokalni razvoj podeželskih območij.
Posebno pozornost so namenih mladim kmetom, ki bodo v novem programskem obdobju postali mladi prevzemniki kmetij. Starostna struktura nosilcev kmetijskih gospodarstev pomembno vpliva na produktivnost dela v kmetijstvu. Povprečna starost nosilca kmetijskega gospodarstva je namreč leta 2013 znašala 56 let in le 4,3 odstotka je bilo mlajših od 35 let.
Ugotovitve so mladi predstavili tudi predsedniku Kme-tijsko-gozdarske zbornice
Slovenije Cvetu Zupančiču in generalni direktorici direktorata za kmetijstvo Tadeji Kvas Majer. Nato so se mladi odpravili v dvorano na Gomilsko, kjer je potekal kviz, sledila pa je seveda zabava.
Pravico do tekmovanja na državnem kvizu so si ekipe priborile na regijskih tekmovanjih. Devet ekip se je pomerilo v poznavanju jagodičevja, polžereje, ohranjanja biotske pestrosti in tudi o poznavanju problematike drog.
Mladi tekmovalci so pokazali veliko znanja in kviz je bil napet do konca, zmagalo pa je Društvo podeželske mladine Mislinjske doline, pred ekipama iz Suhe Krajine in Krškega, ekipa Spodnje Savinjske doline je tokrat zasedla sedmo mesto.
K. R., foto: T. T.
Do pomoči za zagon dejavnosti za mlade kmete iz programa razvoja podeželja so upravičeni vlagatelji, ki so na dan oddaje vloge stari od 18 do vključno 40 let, da ima kmetija v upravljanju najmanj 6 ha primerljivih kmetijskih površin in največ 80 ha primerljivih kmetijskih površin (PKP), pri čemer mora prevzeti tudi osnovna sredstva. (Problem za mlade prevzemnike iz Savinjske doline je zgornja meja, saj jo kmetija s hmeljskimi nasadi, hitro preseže, ker ha hmeljišča pomeni 4 ha primerljivih kmetijskih površin.)
Upravičenec, ki vzpostavlja kmetijo in ima v upravljanju manj kot 6 ha PKP, mora imeti v reji za ekvivalent najmanj 15
glav velike živine istovrstnih živali za vzrejo ali najmanj 60 in največ 200 čebeljih družin. Upravičenec mora predložiti poslovni načrt za obdobje treh let, v katerem mora prikazati ekonomski razvoj kmetije. Mladi prevzemnik mora imeti tudi ustrezno poklicno znanje in usposobljenost in mora prvič vzpostavljati kmetijo. Mladi kmet lahko začne z vzpostavitvijo kmetije največ 18 mesecev pred oddajo vloge na javni razpis.
Kot vzpostavitev se šteje, da je mladi kmet postal lastnik kmetije, kar dokazuje s pravnomočnim sklepom o vpisu v zemljiško knjigo, da se je vpisal v register kmetijskih gospodarstev kot nosilec
kmetijskega gospodarstva in vzpostavil knjigovodstvo za primarno kmetijsko proizvodnjo na svoje ime.
Znesek javne podpore znaša 45 tisoč evrov na upravičenca, ki se zaposli na kmetiji. Zaposlitev na kmetiji pomeni, da je mladi kmet pokojninsko in invalidsko zavarovan iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti. Zaposlen mora biti ob oddaji vloge na javni razpis oziroma se ob oddaji vloge zaveže, da se bo zaposlil v roku devetih mesecev od datuma odločbe o pravici do sredstev. Prvi obrok se upravičencu izplača po preverjanju zaposlitve. Za ostale upravičence je znesek javne podpore 18.600 evrov.
Čebelarska zveza Spodnje Savinjske doline je zadnjo marčevsko soboto v prostorih Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu pripravila zanimivo izobraževanje z naslovom Izobraževanje čebelarjev o malem panjskem hrošču in varovanju zdravja čebel, ki se ga je udeležilo 32 čebelarjev. Zbranim je predavala Alenka Jurič, dr. vet. med., UL VF s celjske enote Nacionalnega veterinarskega inštituta.
Čebelje družine imajo pomembno vlogo, dajejo nam med, cvetni prah in propolis, z opraševanjem rastlin pa vplivajo tudi na raznovrstnost rastlinskega sveta. Za razliko od drugih domačih živali čebelam ni mogoče omejiti gibanja, njihov razvoj in preživetje sta namreč odvisna od gibanja v naravi in pridobivanja raznolike hrane, ki jo lahko najdejo le v neokrnjeni naravi. Z udomačitvijo čebel pa so te postale odvisne ne samo od narave, ampak tudi od človeka. Različni zunanji dejavniki, kot so na primer mraz, vročina in velika vlaga v zraku skozi daljše obdobje, negativno vplivajo na čebele. Posledice se kažejo v zmanjšani odpornosti in pogostejšem obolevanju, odmiranju ali izginjanju čebel. Pesticidi in druge škodljive snovi v okolju lahko povzročijo akutno zastrupitev in odmrtje čebel, mnogokrat pa tudi kronične, očem bolj ali manj prikrite bolezenske spremembe. Pojavijo se lahko motnje v razmnoževanju čebelje družine, delavke ne skrbijo za čebeljo zalego, slabo gradijo satje, se ne znajo braniti, izgubijo orientacijo ali imajo krajšo življenjsko dobo.
Zdravstvene težave so lahko še hujše, če se že naštetim negativnim vplivom iz okolja pridruži nepravilno ravnanje s čebelami. Napake v tehnologiji in napake pri zdravljenju so mnogokrat prehude, pri čemer izčrpane in prepozno zdravljene čebelje družine oslabijo in odmrejo. Znova se povečuje število čebelarjev, ki uporabljajo pri zdravljenju čebel neregistrirana in nedovoljena zdravila. Nepravilna in nedovoljena uporaba zdravil pri čebelah in tudi napačna uporaba pesticidov za zaščito zdravja rastlin ogrožajo zdravje čebel in zdravstveno ustreznost čebeljih pridelkov ter zdravje ljudi.
Čebelarji so se seznanili z omenjeno problematiko, se poučili o širjenju najpogostejših bolezni in o ukrepih, s katerimi lahko preprečujemo njihovo širjenje. Seznanili so se z veterinarsko sanitarnim redom, selekcijo čebel na večjo odpornost, spremljanjem zdravstvenega stanja čebel, preventivnimi pregledi in preiskavami na bolezni in njihove povzročitelje ter preprečevanjem zastrupitve čebel. Čebelar mora zaščititi zdravje čebel in ljudi, zato jih mora zdraviti preudarno in v skladu z navodilom proizvajalca zdravila ter nasvetom veterinarja. V primeru suma zastrupitve čebel naj takoj obvesti Center za obveščanje na tel. št. 112.
Poseben poudarek izobraževanja je bil na malem panjskem hrošču, nevarnem škodljivcu iz Afrike, ki že več let povzroča veliko škodo v čebelarstvu v Ameriki in Avstraliji in so ga lansko jesen našli tudi v Italiji. Udeleženci so se seznanili z
glavnimi značilnostmi malega panjskega hrošča in njegovim načinom življenja, prehranjevanja in razmnoževanja. Če bo nenehno oprezanje za hroščem postalo vsakodnevna čebelarska praksa, ga ne bo težko prepoznati, saj je odrasel hrošč velik za tretjino velikosti čebele in ima na glavi značilne betičaste antene ter par kril, ki so krajša od zadka. Umika se pred svetlobo, privablja ga vonj čebel, medu, cvetnega prahu in sadja, pri čemer lahko leti do 16 km daleč. Ličinka hrošča je podobna ličinki voskovega molja, za razliko od te ima samo tri pare nog in ne dela zapredkov. Ko ličinka dozori, zapusti panj, se zarije v zemljo in se zabubi, kar predstavlja veliko težavo pri zatiranju hrošča. Škoda, ki jo hrošč povzroča v čebelji družini, je ogromna, saj se prehranjuje s cvetnim prahom, medom, čebeljo zalego, čebeljimi mrtvicami in voskom.
Zatiranje hrošča je izjemno zahtevno, preživi namreč tudi zunaj čebelje družine, v čmrlje-vi družini, na divjih čebelah in sadju. Zelo pomembno je redno pregledovati čebelje družine, pravilno ravnati s satjem in čebeljimi pridelki ter imeti popoln nadzor nad čebelnjaki in premiki čebel, prodajo čebeljih pridelkov in njihovih stranskih proizvodov, opremo, uvozom sadja, zemlje in rastlin, preko katerih bi se mah panjski hrošč lahko pritihotapil v Slovenijo. Zaradi nevarnosti, ki nam grozi, bomo imeli v prihodnje v Sloveniji, podobno kot v sosednjih državah, povečan nadzor v čebelarstvu tudi glede malega panjskega hrošča.
T. Tavčar
Med predavanjem Alenke Jurič, dr. vet. med.
Izkoristiti lesno biomaso
Društvo lastnikov gozdov Spodnje Savinjske doline je konec marca pripravilo drugo redno skupščino. Večina članov društva, vseh je 44, se je tokrat zbrala na Izletniški kmetiji Tratnik v Pongracu.
Skupščina je prisluhnila in po razpravi potrdila poročila predsednika, blagajnika, nadzornega odbora in verifikacijske komisije. V razpravi
so lastniki gozdov izpostavili zahtevo, da se mora društvo v njihovem imenu začeti resno pogovarjati z županom Občine Žalec za koriščenje lesne biomase na vse možne načine, tudi za soproizvodnjo električne in koristne toplotne energije (za ogrevanje), da ne bi prišlo do kogeneracij iz plina kot primarnega vira električne in toplotne energije. Ampak
za zdaj posluha ni, je povedal predsednik društva Rok Sed-minek.
Na skupščini so sprejeli tudi program dela za leto 2015 ter izvedli zamenjavo člana upravnega odbora. Namesto Dejana Lenka, ki je sam želel zamenjavo, so za podpredsednika potrdili Aleksandra Bobovnika, drugi podpredsednik pa ostaja Dejan Zorko.	K. R.
Letos štirinajst prikolic odpadkov
Spet med dopolnilno dejavnost
V preboldski občini so se pomladnega čiščenja okolja lotili v soboto, 11. aprila. Akcija je kot običajno potekala po vseh vaseh, kjer so se zbrali člani društev in prostovoljci ter čistili okolico vodotokov, cest, gozdov, naselij in druge javne površine.
Čistilne akcije se je udeležilo okrog 180 krajank in krajanov, ki so čistili v okviru vaških svetov ali društev, ki delujejo v občini. Ta številka bi bila bistveno višja, če bi prišteli še tiste, ki so to delo opravili že pred tem datumom. Med temi so stanovalci blokovnega naselja Novine na Groblji, ki so akcijo izpeljali že štirinajst dni prej, v njej pa so sodelovali tako mlajši kot starejši stanovalci soseske vseh treh blokov. Počistili so skupne površine soseske (pločnike,
Z nekaj vrečami na zbirno mesto
ekološki otoček za odpadke, zelenice, vhode v stanovanjske objekte) in brežino ob državni cesti.
Po podatkih, ki so nam jih sporočili z občine, so na osrednji akciji zbrali za 14 traktorskih prikolic raznih odpadkov,
ki so jih odpeljali v občinski zbirni center odpadkov v Lat-kovo vaš, s katerim upravlja podjetje Simbio. Največ, kar pet prikolic, so pripeljali iz Marije Reke, kjer je bilo tudi največ udeležencev čistilne akcije.	D. N.
Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so ta mesec pripravili nov predlog uredbe o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji. Sprememba se nanaša predvsem na ponovno vključitev proizvodnje električne energije iz sončnih elektrarn med dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
Julija lani je bila sprejeta trenutno veljavna uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji, ki je črtala možnost proizvodnje električne energije iz vseh obnovljivih virov razen lesne biomase, gnoja, gnojevke in rastlinskega substrata. Zaradi navedenega črtanja se morajo kmetje, ki imajo na površinah objektov za kmetijsko dejavnost postavljene sončne elektrarne in želijo ohraniti
Manj črnih odlagališč Tri zlate za vina Šoštarič
TD Braslovče in TD Go-milsko sta pripravili akcijo za čisto okolje s sodelovanjem Občine Braslovče.
Člani TD Braslovče so čistili del struge potoka ob izpustu jezera, področje okoli Braslov-škega jezera in del Podvrha, člani TD Gomilsko in drugi prostovoljci pa so čistili območje Zakla, Šmatevža, Gomil-skega in Grajske vasi. Največ odpadkov so pobrali ob cestah in vodotokih Bolska, Konjšči-ca, Selščica, Reka in Trnavca. Po besedah predsednice TD Gomilsko Božene Kosu se stanje iz leta v leto izboljšuje. To je na eni strani posledica temeljitega čiščenja vsak konec
zime, na drugi strani pa tudi večje ozaveščenosti ljudi. Kljub temu pa nas, po besedah Božene Kosu, čaka še veliko dela.
Splošna ugotovitev je, da je črnih odlagališč v braslovški občini manj, vsako leto pa je tudi manj udeležencev čistilnih akcij.
T.T.
v soboto, 11. aprila so imeli akcijo čiščenja tudi na Vranskem in pobrali približno 20 kubičnih metrov raznovrstnih odpadkov. Ob tem so ugotavljali, da je črnih odlagališč in s tem tudi odloženih odpadkov vsako leto manj.
Na 25. ocenjevanju vin na Ptuju, kjer je komisija ocenjevala 98 vzorcev štajerskih vin 59 vinogradnikov, so bila ponovno odlično ocenjena vina Braslovčana Milana Šoštariča.
Njegovi vinogradi sicer ležijo v osrednjih Slovenskih goricah, v Juršencih. Za sauvignon (ocena 18,17) in renski rizling (18,20) je bila dosežena najviš-
ja ocena na ocenjevanju (obe izenačeni s prvakom sorte), za rumeni muškat (18.07).
Milan Šoštarič je edini od vseh prisotnih vinarjev, ki je uspel dobiti za svoja vina kar tri zlata priznanja. S tem je postal tudi najuspešnejši vinar na ocenjevanju. Visoka priznanja je Milanu Šoštariču izročil konzul omizja vitezov vin Ptuj-Ormož prof. dr. Vladimir Korošec. T. T.
S pomladanske akcije čiščenja okolja v Braslovčah
Milan Šoštarič (desno) na podelitvi
prejemanje subvencij za proizvedeno električno energijo, po preteku prehodnega obdobja, ki se na srečo še ni izteklo, registrirati kot proizvajalci električne energije ali kot samostojni podjetniki oziroma ustanoviti drugo obliko pravne osebe. S tem pa kmetje izgubijo status kmeta in posledično njegova kmetija ne more več kandidirati na razpisih, namenjenih kmetijstvu.
Po vrhu vsega navedenega sledijo še dodatni stroški (računovodstvo za novo oblikovane pravne osebe, stroški preoblikovanja pogodb zaradi
spremembe statusa ...).
Uveljavitvi trenutne uredbe je sledil buren odziv zainteresirane javnosti ter stanovskih organizacij. Ministrstvo je prejelo številne dopise in pritožbe, predvsem prizadetih kmetov. Dovolj, da so se odločili proučiti posledice, ki jih je povzročila uredba, in v nadaljevanju sprožili postopek ponovne vključitve proizvodnje električne energije iz sončnih elektrarn med dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
Sicer pa počakajmo na končno različico uredbe in njeno objavo v Uradnem listu. T. T.
Varnost na prvem mestu
Na predvečer 1. maja bodo tudi po naših krajih zagoreli kresovi. Večja kresovanja so javne prireditve, na katerih morajo organizatorji poskrbeti za zakonske obveznosti in varnost, so opozorili na žalski upravni enoti.
Zaradi uporabe odprtega ognja morajo organizatorji kresovanj v skladu z zakonom o javnih zbiranjih pridobiti dovoljenje na pristojni upravni enoti. Vlogo s prilogami morajo vložiti najmanj deset dni pred dnevom prireditve, priložiti pa morajo podrobnejšo opredelitev kraja, časa, trajanja, programa prireditve oz. načina varovanja, soglasje lastnika prireditvenega prostora ali dokazilo o lastništvu ter dokazilo o obvestitvi lokalne skupnosti (pristojne občine) o prireditvi oz. kresovanju ter skico prireditvenega prostora. Obvezni del prilog je tudi dogovor o zagotovljeni požarni straži ali izjava prostovoljnega gasilskega društva. Pri kurjenju kresov je namreč potrebno upoštevati pravila, ki veljajo za kurjenje v naravnem okolju, zato mora biti na kresovanju organizirana požarna straža, ki pa jo lahko opravljajo samo gasilci.
Ob tem morajo organizatorji kresovanj poskrbeti, da je kurišče obdano z negorljivimi
materiali, na primer s peskom, kamni, opeko ali kovino. V neposredni bližini kurišča ne sme biti gorljivih snovi. Kurišče mora biti vsaj 50 metrov oddaljeno od gozda in vsaj 100 metrov od pomembnih prometnih poti, večjih naselij in objektov, kjer se izdelujejo, predelujejo ali skladiščijo vnetljive ali nevarne snovi. Pri kurjenju se ne sme uporabljati gorljivih tekočin, na primer bencina, ali materialov, ki pri gorenju razvijajo močan dim in strupene pline, kot na primer avtomobilske gume. Ko se kresovanje konča, je treba ogenj in žerjavico povsem pogasiti, kurišče pa prekriti s peskom, zemljo ali kakšnim drugim negorljivim materialom.
Med prvomajskimi prazniki se običajno poveča tudi uporaba pirotehničnih izdelkov. Zakon o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih vsebuje določbe, ki se nanašajo na prepoved prodaje, posesti in uporabe pirotehničnih izdelkov kategorije 2 in 3, katerih glavni učinek je pok (najpogosteje so to petarde najrazličnejših oblik in moči). Uporaba pirotehničnih izdelkov kategorije 1, katerih glavni učinek je pok, pa je dovoljena le od 26. decembra do
2.	januarja, so zapisali v opozorilu na Upravni enoti Žalec.
K. R.
LONCAREK
Savinjska cesta NN, 3310 ŽALEC Tel.: 03/71032 10, 041 641 585 www.loncarek.si
BALKONSKO CVETJE, OKRASNA DREVESCA IN TRAJNICE
NOVO! SADIKE SADNEGA DREVJA IN JAGODIČEVJE V LONCIH, SAJENJE MOŽNO CELO LETO (tudi za balkone in terase)
ŠIROKA IZBIRA ZELENJAVNIH SADIK, ZAČIMB IN ZELIŠČ
SADIKE ZA GREDICE IN GROBOVE
PROFESIONALNI SUBSTRATI, LUBNI DEKOR IN GNOJILA
EKO STEKLENE SVEČE
Za Vas se trudimo proizvajati kakovostne in zdrave rastline.
Le takšne bodo uspevale tudi pri Vas.
KUPUJMO SLOVENSKO, VZGOJENO PRI NAS DOMA!
PRIJAZNO VABLJENI!
BALI RAN J E
Kakovostno in časovno po vaših željah!
VENGUST IVAN
Storitve s kmetijsko
mehanizacijo
Pongrac 21
3302 GRIŽE
tel. 041 783 838
vengustivan@gmail.com
april 2015
KRONIKA / INFORMACI^
'I SPOMBNIIKi
Kamnoseštvo Marjan Amon Iz Šmartna v Rožni dolini vam nudi 15 % popust na plačilo z gotovino.
MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE.
Naročila na GSM: 041 611 087
Kamnoseštvo Marjan Amon s.p., Slatina v Rožni dolini 9 A, Šmartno v Rožni dolini
MALI OGLASI
ODDAM UDOBNE IN LEPO OPREMLJENE VEČPOSTELJNE SOBE na ugodni lokaciji na Polzeli. Info.: 041 645 555
TAXI PREVOZI, Janko Vodovnik, s. p.
Info.: 031 746 700,041 746 700
Nudim NEGO NA DOMU starejšim in pomoči potrebnim.
Info.: 041 821 218 (Mateja)
APARTMAJI SLAVKO, otok Zverinac pri Zadru, ODDAMO.
Info.: 00385/98 798 926
UREJANJE OKOLICE (košnja, obrezovanje, sajenje, lopatanje...), manjša gradbena dela, sprehajanje psov in pomoč starejšim osebam.
Bojan, 031684 312
PRODAM BUKOVA IN MEŠANA DRVA.
Vransko. 041 684 847
POSEBNA PONUDBA ZA NOVE NAROČNIKE UTRIPA
Ob odločitvi za letno naročnino na Utrip Savinjske doline do preklica prejmete 2 številki Utripa brezplačno. Postanite naročnik na edini tiskani časopis, ki izhaja v Spodnji Savinjski dolini!
Utrip Savinjske doline izhaja mesečno, razen julija, skupaj torej izide 11 številk. Polna letna naročnina znaša 16,06 EUR.
POSEBNA PONUDBA DO PREKLICA 9 številk + 2 številki brezplačno 13,14 EUR
ZKŠT Žalec, Aškerčeva 9 a, Žalec !--------------------------- ;-----------------1
CrbttAAA2/
■ -, ¥
NAROČILNICA
ZA UTRIP SAVINJSKE DOLINE
Želim postati naročnik časopisa Utrip Savinjske doline za obdobje enega leta. Strinjam se s plačilom letne naročnine (11 številk - julija časopis ne izide) po položnici v enkratnem znesku 16,06 € z 9,5 % DDV, in sicer pred prejemom prve naročene številke časopisa. Na Utrip Savinjske doline se lahko naročite tudi na www.zkst-zalec.si/utrip.
*Ime in priimek (ali naziv podjetja)
'Naslov
'Poštna številka
'Pošta
ID za DDV (samo v primeru podjetja)
Telefon/gsm
Elektronska pošta
S katere galaksije gledaš name in mi pošiljaš svetlobo?
Živim od nje.
(Mila Kačič)
ZAHVALA
Večno bo tudi v naših srcih živel naš
MITJA ZAGORIČNIK
iz Žalca
(14. 12.1950-22. 3.2015)
Iskrena hvala vsem, ki ste nam stali ob strani, ga na zadnjo pot pospremili z lepo mislijo, darovali v dobrodelne namene, ter vsem, ki ga boste skupaj z nami ohranili v lepem spominu.
Žalujoči: žena Štefka, sin Miha z družino, sin Gašper, sestra Alenka z družino
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
MILAN KURKO
iz Kasaz
(15.12.1937-20. 3.2015)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom in prijateljem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Hvala dr. Duriču, patronažni sestri Cvetki in Bolnišnici Topolšica. Zahvala tudi gospodu župniku Ivanu Arzenšku za opravljen obred, pogrebni službi Ropotar, JKP Žalec ter vsem, ki ste nam stali ob strani v težkih trenutkih.
Žalujoči: vsi njegovi
Ni res, da si odšel -nikoli ne boš, ujet v naša srca z lepimi spomini boš vsak naš korak spremljal v tišini.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega ata, dedija, pradedija, strica in tasta
PETRA PRAŽNIKARJA
iz Pongraca
(25.5.1941-29. 3. 2015)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste se poslovili od njega, z nami sočustvovali in nam kakorkoli pomagali, izrazili ustno in pisno sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Iskrena hvala osebju kardiološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje. Hvala sodelavcem trgovskega centra Tuš Žalec in sodelavcem kolektiva Vafra, d. o. o. Hvala sodelavki in prijateljici Ireni Okorn za nesebično pomoč v težkih trenutkih. Hvala gospodu Jožetu Planincu za opravljen cerkveni obred in sveto mašo. Hvala Godbi Zabukovica, pevkam skupine M.J.A.V., pogrebni službi Ropotar in gospe Ivanki za spoštljive besede ob slovesu.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi
I 'Podpis (v primeru podjetja tudi žig) naročnika	,.
■ Polja, označena z zvezdico *, so obvezna. Izdajatelj bo s podatki ravnal v skladu z zakonom o varovanju osebnih podatkov, i Utrip Savinjske doline, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, tel.: 03 712 12 80, I zkst.utrip@siol.net
Zahvale za majsko številko Utripa sprejemamo do 18. maja 2015 oziroma DO ZAPOLNITVE STRANI v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec.
(Dom II. slovenskega tabora Žalec). Tel.: 03/712 12 80.
Pogrebna služba - cvetličarna
-MORANA-
GSM: 041 536 408 GSM: 041 672115
Aleksander Steblovnik s. p.
Parižije 11/c, Braslovče	Šlandrov trg 42, Žalec
Tel.: 03/700 06 40 Tel.: 03/571 73 OO
O, saj smrti ni, le nove so poti, kot metulj razprl bom krila.
Poletel v nebo,
odšel bom za lučjo,
še poljub poslal ti bom z vetrom ...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega sina in brata
UROŠA KOTARJA
iz Kasaz
(18.11.1980-28. 3.2015)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in ostalim, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, pomagali, izrekli sožalja, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala družinama Feldin in Hlastec.
Žalujoči: mama Štefka, oče Stojan, brata Kristjan in Grega
Ne jokajte ob mojem grobu, privoščite mi večni mir, izčrpala sem svoje moči, zaprla sem trudne oči.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, orne in prababice
IVANE JELEN
Letuš 19
(7. 5.1936-10.4. 2015)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti in nam kakorkoli pomagali. Hvala vsem za izrečena sožalja, sveče, za svete maše in darove za cerkev. Zahvala tudi Domu upokojencev Polzela, gospodu Gosaku za cerkveni obred, govorniku gospodu Mikeku, DU Letuš, pevcem z Dobrovelj, pogrebni službi Morana ter gospodu Debelaku.
Žalujoči: vsi njeni
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je.
ZAHVALA
Zapustil nas je mož, oče, ate, brat, tast, svak in nečak
MARJAN SANDA
z Ložnice pri Žalcu (16.6.1941-30. 3. 2015)
Zahvaljujemo se dr. Jelenko s hematološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje, srčnima dr. Hrovatovi in sestri Ireni s Polzele, pogrebni službi Ropotar, gospe Ivanki za govor, pevcem Idila, JKP Žalec, LD Žalec, Savinjskim rogistom, trobentaču Andreju Pergerju ter vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za cvetje in sveče in vsem ostalim, ki ste ga pospremili na zadnjo pot.
Vsi njegovi
Poljubi me včasih zato, da bo drevje v meni vedelo, da si še nekje.
Na drugi strani vrat, ker še ni prišel čas, ko bi smela videti tvoj obraz...
(N. Malek)
ZAHVALA
Za vedno je zašlo zlato sonce.
V 25. letu naju je mnogo prezgodaj zapustila ljubljena hčerka
SARA VEBER
iz Pernovega 30
V trenutkih slovesa nisva bila sama, zato se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, prav posebej tudi krajanom Gorce in vsem ostalim za sočutno pomoč, oporo in izraze sožalja. Izjemno ceniva dotik sočutja vseh, ki ste kakorkoli pripomogli, da sva se od nje poslovila z občutkom, da ste jo imeli radi in jo boste skupaj z nama ohranili v najlepšem spominu.
Neizmerno jo bova pogrešala.
Mami in ati
Prižiga se luč spomina, v srcu ostaja tiha bolečina.
V SPOMIN
vnuku TILNU in hčerki DANICI
Orna (mama) in stric Igor z družino
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi dragega moža, očeta, dedija, sina in brata
MAKSA KAČA
iz Prebolda (7.4.1952-4. 3.2015)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena sožalja, darovano cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Pogrešali ga bomo.
Žalujoči: vsi njegovi
Tako kot reka v daljo se zgubi, odšla sta tiho, brez slovesa, za seboj pustila sta spomine na naša skupna srečna leta.
Le srce in duša vesta, kako boli, ko vaju več ni...
V SPOMIN
MILANU IN MINKI KORUN
iz Trnave 19
(11. 9.1934-27.4. 2014) in (13. 2.1945-27.4. 2014)
Mineva leto žalosti, odkar sta nas skupaj tragično za vedno zapustila ljubljena ati in mami, dedi in babi, brat in sestra. Hvala vsem, ki postojite ob njunem grobu, jima prižigate sveče in ju ohranjate v lepem spominu.
Njuni: hčerki Darija in Lidija z družinama
POGREBNE STORITVE IN CVETLIČARNA
ROPCWM Ivan, s. p.
Starovaška 12, 3311 Šempeter
Tel.: 03/700 14 85 GSM: 041 613 269, 041 748 904
V tuqherph wcxmtkxk «&© z «ami 'im tat. vas 24 ar na da»
Delo, trpljenje in bolezen je bilo tvoje življenje.
Bolečin več ne trpiš, le v srcih naših živiš!
ZAHVALA
ob boleči izgubi ljube mamice, orne in prababice
MARIJE GRAČNER
iz Letuša
(10. 8. 1936 -17. 3. 2015)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam nesebično pomagali. Prisrčno se zahvaljujemo osebju Zdravstvenega doma Šmartno ob Paki in Bolnišnici Topolšica. Zahvalo za opravljen obred izrekamo tudi gospodu Gosaku, pevcem za odpete žalostinke, sosedu Slavku za govor in praporščakoma. Prav tako velja zahvala kolektivoma Mercatorja (Tehnike Žalec) in Interspara Velenjke Velenje. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: sin Zdenko, hčerka Zdenka z družinama in mala pravnukinja Anaja
Vse življenje svoje boriti si se znala,
a v tihem spomladanskem popoldnevu za vedno si zaspala.
ZAHVALA
Ob izgubi drage sestre, tete in svakinje
MARIJE SVET -BRUNŠKOVE MARICE
(20.3.1925-14. 3.2015)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izražena sožalja, darovane sveče, cvetje, za svete maše in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala osebju Doma upokojencev Polzela za zdravstveno nego in topel človeški odnos. Zahvala dekanu gospodu Mirku Škofleku za opravljen cerkveni obred. Zahvala pevcem iz Gotovelj, zastavonošem, pogrebni službi Ropotar in gospe Ivanki za ganljive besede slovesa.
Žalujoči: brat Edi in vsi njeni
Ko življenje tone v noč, upanja žarek še išče pot.
Ostali pa sta bolečina in tiha solza večnega spomina ...
ZAHVALA
Zapustila nas je naša draga
MAJDA HROVAT rojena SALESIN
iz Sp. Roj 3 a pri Šempetru (1.9.1954-6. 4.2015)
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, darovali, izražali sožalja in jo skupaj z nami pospremili na njeni prerani poti do groba.
Vsem in vsakemu posebej jskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni, ki jo bomo zelo pogrešali
Ni večje bolečine, kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine...
(Dante)
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, tasta, brata in pradedka
ANTONA ŽGANKA
(23. 2.1935-5.4. 2015)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem podjetja SEBA, upokojenim obrtnikom Obrtne zbornice Žalec in osebju hematološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje za izrečena in pisna sožalja ter ponujeno pomoč. Iskrena hvala tudi moškemu PZ Gotovlje, gospodu župniku Branku Zemljaku za opravljen cerkveni obred in gospodu Henriku Krajncu za izrečene poslovilne besede.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Žalujoči: vsi njegovi najdražji
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mame, stare mame, prababice
MARIJE DOLINAR
3	iz Šempetra
(8. 9.1927-19. 3. 2015)
se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali, stali ob strani, darovali sveče, izrekli sožalja in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: Zlatka z družino
Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a kojih razgrneš, vedno znova zažarijo. (J. W. Goethe)
V SPOMIN
NEVENKA PADER
(3. 2. 1953-16.4.2005)
Mineva 10 let, odkar nas je zapustila draga žena, mami in babi. Bolečino ob izgubi premagujemo s spomini na tvojo dobro voljo in življenjskim optimizmom, ki si ga delila z nami.
Leon, Rok, Alja s Tajo, Anžetom in Andrejem
Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. (J. W. Goethe)
V SPOMIN
Minilo je leto, odkar nas je zapustil naš dragi
JANEZ ZORE
iz Orle vasi
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu. Vsi njegovi
Rock heroes nastopali pri predsedniku Motoristična sezona seje začela
Mladi rockerji so samozavestno opravili nastop pred predsednikom države.
Mladi rockerji iz skupine Rock Heroes, za katere vse pogosteje slišimo, sicer učenj ci I. OŠ Žalec, so 13. aprila nastopili pri predsedniku republike Borutu Pahorju.
Na koncertu v predsedniški palači so nastopili skupaj s številnimi najbolj znanimi slovenskimi glasbeniki. Fantom iz skupine sta se kot vokalista pri-
družila tudi Tomi Meglič (Sid-harta) in Mile Kekin (Hladno pivo). Rock Heroes, ki jih sestavljajo kitarista Jernej Ježovnik in Tim Preininger, bas kitarist Polon Pascal Trobiš, bobnar Garvin Gajšek in pevec Žan Pasarič, so opravili svoj nastop v slogu prekaljenih glasbenikov.
Prireditev pri predsedniku je potekala v sklopu akcije Marka
Soršaka - Sokija "20 za 20", ki zbira sredstva za nakup glasbil za osnovne šole po Sloveniji. Do zdaj je opremil že deset šol, med njimi tildi I. OŠ Žalec, o čemer smo poročali v prejšnji številki časopisa. Namen akcije je omogočiti mladim, da se ukvarjajo z glasbo in skozi njo izražajo svoja občutja in odnos do sveta.	L. K.
Po mrzli zimi se z lepim spomladanskim vremenom začenja poleg kolesarske tudi motoristična sezona. Koliko motoristov je v Sloveniji, lahko vsak dan videvamo tudi na naših cestah v Savinjski dolini. Lepa in sončna druga aprilska nedelja je zvabila na ceste veli-
ko motoristov. Med njimi tudi motoristične prijatelje in ljubitelje jeklenih dvokolesnikov iz preboldske občine.
Pred odhodom na nedeljsko vožnjo so se na črpalki v Šempetru oskrbeli z gorivom in preverili svoje pnevmatiké, kar je zelo pomembno, saj so ceste
še vedno hladne in zaradi zime tudi poškodovane.
Vožnja z motorjem je nekaj posebnega, saj motoristi pokrajino, kraje in ljudi doživljajo iz drugega zornega kota, je pa lahko tudi zelo nevarna, če ne upoštevajo prometne varnosti in predpisov.	D. N.
Motoristi na črpalki v Šempetru pred odhodom v Logarsko dolino
Prvi festival teka
Desetperesna deteljica
l-M t * . ; '4A - M			
HkJH » ■ j	j .OH f	- 58 : ■■ -ßl	
I^T ._ i|H||| Tj	mm >I	1 w	rfr 1	
	PP j WKt Jr		fj|
Start teka mlajših udeležencev
Na avto poligonu ZŠAM Savinjska dolina v Ločici ob Savinji je v organizaciji Tekaškega društva Savinjčan potekal I. festival teka 2015, tako imenovani Runfest Savinjske doline 2015.
Celodnevna prireditev je postregla z zanimivimi tekaškimi nastopi od najmlajših osnovnošolcev do izkušenih tekačev, ki so se pomerili v zahtevnejših tekaških disciplinah. Najmlajši udeleženci letnik 2004 in mlajši so se pomerili v teku na 1 krog v dolžini 450 m, kjer je med dekleti slavila Zoja Šolman iz AK Žalec, med fanti pa Alen Bajramovič iz AD Hrastnik. V teku na dva kroga oziroma 900 m so tekla le dekleta, slavila pa je Tija Senica iz AD Hrastnik. V teku na 1 uro je zmago slavil Lucijan Zalokar iz AD Kladi-var Celje - udeleženec letošnjega dvoranskega članskega evropskega prvenstva v Pragi, med dekleti pa je zmagala
Špela Špiler. V teku na 3 ure je zmagal Marko Gostečnik iz Mozirja, ki je v treh urah
pretekel kar 84 krogov, drugo mesto pa si je pritekel Gregor Audič iz Žalca.	T. T.
Opazovali sončni mrk
V petek, 20. marca, je bil iz Slovenije viden delni sončni mrk, naslednja podobna priložnost pa bo šele čez šest let, zato je Astronomsko društvo Saturn iz Galicije na igrišču pri POŠ Trje pripravilo organizirano javno opazovanje.
Kot je povedal tajnik Astronomskega društva Saturn Andrej Šuster, so se opazovanja ob jasnem dopoldnevu udeležili okoliške osnovne šole in vrtci. »Otroci so sonce opazovali na dveh s folijo zaščitenih teleskopih, zaščitenem daljnogledu in z očali za opazovanje sonca. Mlajši so bili navdušeni nad "luno" sredi dneva, starejši pa so prisotnim članom društva
postavljali že prava strokovna vprašanja. Zakrite je bilo 68 odstotkov Sončeve ploskve, mrk pa je trajal dve uri in dvajset minut,« je povedal Andrej Šuster in dodal, da bo naslednji delni sonči mrk, viden iz naših krajev, 10. junija 2021. L. K.
alee
V OBJ EMU zelenega zlata
VSTOPNICE PREKO SPLETA
ni 2 c,
(ariosi
Zbirateljica večperesnih deteljic Mihaela Golavšek, ki smo jo v našem časopisu že predstavili, je letos prvič našla desetperesno deteljico. Poleg štiriperesnih je v svoji zbirateljski zgodovini sicer našla veliko šest-, sedem- in tudi osemperesnih deteljic, a prvič desetperesno.
Mihela ima kar nekaj albumov z več tisoč štiriperesnimi deteljicami, najmanj dvakrat toliko jih je že razdelila znanim Slovencem in tudi prijateljem, znancem, abrahamovcem, mladoporočencem, zlatoporočen-cem ... Tokratna najdba pa je zanjo, kot bi zadela na loteriji, in je zelo podobna presenečenju pred tremi leti, ko je našla štiriperesne deteljice velikanke. Največja je v premeru merila kar 13,5 cm. D. Naraglav

Sončev mrk je redek pojav, lahko ga bo ponovno videti šele čez dobrih šest let.