w j i ilomikl dnemik v Zno P"- . j • • plenjeno domačo zivmo, je dal po- protl temu dejanju. | vod za domnevanje, da so franco- - ske vojaške oblasti avtorizirale HAIFA, Sirija, 12. avguste. — plenitev. Akcija vstašev, ki so se pola *ili (Krasni odmevi postopanja "vi- po mnenju Francozov nec.-dne težkega" francoskega naroda, ki prednosti posebne pozicije G..tc se vedno bori za "civilizacijo in ali oaze krog Damaska, kateri so napredek sveta"!) francoske vojaške oblasti dotgo __ rešpektirale, so konečno prisilile, racij**.**' "" VPril0r'' draS,i'"n< 0P°' Uvi' W 'j"1^0 Človeško Brezobzirnost zadnjih koncert- meSO. trfičnih napadov na Guto, pred katerim se je zavržilo pripravljal- LONDOON, Anglija, 12. avgu-no obstreljevanje izza 19. julija, sta- — Poročilo glavnega lovske-je predstavljala t dvema obstre- *uvaja angl. kolonije Ugan-Jjevalnjema mesta kulminacijsko Je dospelo semkaj, vsjlu- točko v tragediji Damaska. | Je čudno povest, tikajočo se ple- Oaza OnU je široka približno «*ena levov, kojih predniki so po-petnajst milj ter dolga dvajset in' vsem zavživali 1 j uit i, k; tako razkošna glede rastlinstva, dajejo sedaj prednost čl ve- 1 škemu mesu vsled podedovanega teka. Povzročili so vlado terorja, soglasno s poročilom lovskega paznika, na Obarrara-Masala cesti in posledica tega je bila veliko število smrtnih slučajev. En sam lev je odgovoren na osem in štirideset smrtnih slučajev in neki drugi lev za več kot štirideset, predno sta bila ustreljena. — Kadar se odločijo levi kolektivno za pobijanje ljudi, — se glasi v poročilu, — prenesejo to svo- Whittemore plačal s smrtjo zločin. je- Bandit Whittemore moral umreti, ker so zavrnili njegovo prošnjo za preložitev ekse-kucije. — Njegov zagovornik je skušal dobiti potrebno povelje od zveznega najvišjega |tv v sodisca. da je baje rekel prorok Mohamed, da ne bo stopil vanjo, ker ne sir.e stopiti človek dvakrat v parediž. V normalnih časih je proizvedln dohodek, katerega so cenili na pet milijonov dolarjev, a je trpela v zadnjem času ter je izpostavljena skoro popolnoma uničenju, če 1m>-sta odrezani dve gornji sovodji reke Barade. Pridelek sočivja, ki predstuvlii glavno hrano prebivalcev Djh»-*ka,*je le pričel gm^| ter bo najbrž popolnoma Izgubljen. BALTIMORE, Md., 12. avgusta. Par minut po polnoči je bil obešen R. R. Whittemore. V smrt je šel povsem mirno. Prejšnji razvoji so naslednji: Poskus, da se izposluje preložitev eksekucije Richard Reese Whittemora, ki je bil obsojen na vislice radi umora . Roberta Holt-mana, paznika v Maryland jet-nišnici, se je izjalovil, ko je sodnik Stanton v mestnem sodišču odklonil prošnjo za habeas corpus postopanje, katero je vložil nevi zagovornik Whittemora, črni odvetnik Pendleton. Takoj po odgodenju sodišča je objavil Pendleton, da bo odpotoval zvečer v Boston, da predloži enemu treh sodnikov najvišjega so dišea Združenih držav, ki se mu-de sedaj v Massachusettsu, prošnjo za "writ of error". Ti trije sodniki so Br»ndeis, ki se nahaja v Chatam, Holmes, ki živi na Beverly farmi in Sanford, ki se mudi v Nantucket. Pomožni okr. pravdnik Adams je že preje odpotoval v Boston, da nasprotuje vsakemu v poskusu črnega odvetnika, ki hoče izposlo-vati preložitev izvršenja smrtne obsodbe. Zaslišanje se je vršilo včeraj opoldne pred nabito polno dvorano. Pendletcna, ki je eden vodilnih črnih odvetnikov Baltimore, je najela žena Whittemora. Ona ni prisostvovala zaslišanju, pač pa oče na smrt obsojenega. Pendleton je rekel, da se dobro zaveda dejstva, da je postopanje neobičajno, da pa je potrebno vspričo "ogromnosti slučaja". Napadel je "brutalno krvoločnost", o kateri je rekel, da je spravila Whittemora iz New Yorka v Baltimore z jamstvom, da bo obešen. — Ali je to pravica? — je vprašal. Izjavil je, da je postava Mary-landa zastarela, ker smatra poroto za najvišjo inštanco. Obešenje Whittemora se bo za-vršilo v Maryland jetnišnici, par korakov od mesta, kjer je ubil Whittemore Holtmana tekom svojega bega iz jetnišnice, februarja meseca preteklega leta. Whittemore bo prvi beli človek, ki bo umrl tukaj na vislicah v skoro pet in dvajsetih letih. V teku tega časa so bili obešeni le trije ali štirje črnci. Soba v kateri se bc izvršilo o-bešenje, je bila preje spalnica za ženske ter, je bila zgrajena pred 114 leti. Soba ima zelo visok strop. Na enem koncu je balkon, na katerem se nahajajo vislice. Celica Whittemora je na istem hodniku ter mu bo treba hoditi do vislic le dvajset korakov. Whittemore ni pokazal dosedaj še nikake nervoznosti vspričo bli-i žajoče se eksekucije. Dobro spi j in njegov tek je normalen. Njegova žena ga obiskala včeraj ter izjavila pozneje, da še vedno upa, da ne bo njen mož umrl na vislicah. Warden Brady je izjavil, da ne bo smel niti oče, niti Mrs. Whitte-J more prisostvovati oksekuciji. Rekel je: — Mi ne maramo nikakih prizorov. Šest policistov usmrčenili izza 1. januarja, '26. Številni umori policistov s o predramili upravo mesta New York k akciji. — McLaughlin zahteva dosmrtno* ječo za vsakega, ki strelja na policista. Splošen protest proti Bolgarski. Jugoslavija, Roumunska in Grška so zahtevale od Bolgarske stroge odredbe /proti macedon-skim kcimitašem. Umor detektiva v policijskem glavnem stanu — šesti umor policista izza 1. januarja, — je predramil mesto ter dovedel do hitrega kaznovanja morilca, katerega so ujeli par ur po iz vršen ju zloči-, na. Občinske oblasti nameravajo ' vprizoriti drastične odredbe, da zavarujejo življenja članov mestne -policijske sile. Policijski komisar McLaughlin, ki je dospel v policijski glavni stan v teku ene ure po umoru detektiva Singerja, je s strogimi besedami obsodil dejanje morilca ter SOFIJA, Bolgarska 12. avgusta. — Kolektivna poslanica, kate-j ra prosi bolgarske oblasti, naj od-I rede stroge odredbe, da se ustavi I aktivnosti bolgarskih komitašev ali nerednih čet, je bila predložena zunanjemu ministru Burovu ( od diplomatičnifi zastopnikov so-sedov Bolgarske, Jugoslavije, Romunske in Grške. t Ton poslanice je bil dosti bolj zmeren kot se je pričakovalo. Zastopniki imenovanih treh držav so sicer poudarjali željo svojih viad, da žive v prijateljskih odnoša-jih z Bolgarsko, a so vendar obrnili pozornost na potrebo, da se definitivno konča aktivnosti komitašev, ki so povzročile nemir ob ZAVEZNIKI NAJ KANCELIRAJO REPARACIJE Senator Borah je svetoval zaveznikom, naj kan-celirajo vojno odškodnino, a Angleži so proti temu. — Ožigcsal je tudi Clemenceauja radi pisma, katero je poslal Coolidge-u. — V Londonu so mnenja, da bi kanceliranje reparacij obremenilo zaveznike in Ameriko, dočim bi bila Nemčija prosta. jo lastnost na potomce, čcpr.iv ne kažejo potomci od prvega p .ne*-a ) želje, da se lotijo ljudi. izjavil, da namerava v teku pri-I hodnjih par dni nastopiti pred veliko poroto ter jo pozvati, naj priporoči bolj drastične kazni za zločince, ki streljajo na policiste. Omenil je, dejstvo, da so banditi izza 1. januarja, ko je on nastopil službo, umorili šest članov policije ter izjavil, da bi morala biti dosmrtna ječa kazen za streljanje na policista, kot je uveljavljeno to v številnih inozemskih deželah. J Župan Walker je izvedel za u-mor detektiva, ki je dospel v City Hall z deset dni trajajočih počitnic v Dixiviile Notch, N. H. Rekel je, da je čital že na počitnicah o umoru policista , Oehlerkinga in j o umoru motornega policista Mur-phvja. I Dal je izraza svojemu obžalovanju vspričo teh umorov ter dostavil: I — Hitre obsodbe in prohibitiv-ne jamščine za stare kršilce bi v I Veliki meri pomagale, da se odvrne zločince od streljanja in ropanja. Če bi vedeli zločinci, (Ižt ne bodo trpela sodišča nikakih zavla-čenj, in da bodo primarno kaznovani, bi ne bil zločinski element tako drzen in kzivalen. Okrajni pravdnik Richard Now-combe iz Queensa, je rekel, da se ne sme biti popustiljiv z zločinci. — Vse znane zločince naj se požene iz mesta, še predno imajo priliko uporabiti svoje orožje proti možem, ki stražijo blagobit javnosti in javnost. Umor detektiva Singerja v policijskem glavnem stanu, drzna aretacija njegovega morilca, katero je izvršil neki policist na De-lancey Street, predno je mogel potegniti revolver, katerega je še vedno nosil pri sebi, pa niso biti edini dogodki dneva, ki je bil eden najbolj senzacijonalnih. kar jih pozna policija v številnih letih. Neki nadaljni policist je bil ob-streljen v Harlemu, a kljub težki poškodbi se mu je posrečilo ustreliti napadalca. Morilec Singerja je bil črnec Eugene Pierce, ki je bil pred tremi dnevi aretiran v Hammonton. N. Jr, ker je*ukradel avtomobil, j Kratek opis morilca, ki je bil raz-I poslan na vse policijske postaje je • napotil policista John Whitte-a, da je pričel skrbno opozovati nekega črnca, ki je odgovarjal opi-slu in ki je šel po Delancev cesti, manj kot eno miljo od pozorišča umora. "Vtlrite, ki služi že osemnajst let, je skočil za vrata neke prodajalne ter pričel opazovati črnca. Ko je ugotovil, da je pravi, je skočil proti njemu. Črnec je skušal potegniti revolver, a White je bil hitrejši ter ga pričel tolči po glavi z kopitom svojega revolverja. White je sicer velik človek, a črnec je bil močnejši in policist bi mejni črti. Imenovane tri dežele prosijo (Bolgarsko, naj ukaže mejnim o-blasti,m da izpolnijo svoje dolžnosti, ne le radi dobrih sosednjih odnošajev, temveč tudi v soglasju z obstoječimi dogovori za nad-I zorovanje meja. Bolgarske obla-» . sti.prosijo, naj uveljavijo najbolj ( stroge odredbe, da se onemogoči bodoče aktivnosti vseh revolucijo-narnih organizacij. Minister za zunanje zadeve Bu-|rov je osebno odgovoril diplomatom ter rekel, da bo poslal pismen odgovor, potem ko bo besedilo poslanice predloženo vladi. Beograd zahteva razpust nerednih čet. e^z- BEOGRAD, Jugoslavija, 11. gusta. — Vladni organ Vreraelz javlja, da je zahtevala Jugoslavija popolen razpust macedonskih nerednih čet, katere dolže, da so vpadle v srbsko ozemlje. Virtemberški vojveda sedaj duhovnik. BEUREN, Virtemberška, 11. avgusta. — Kari Aleksander, najmlajši sin virtemberškega vojvode Abrehta, je bil včeraj posvečen v ^duhovnika v navzočnosti družine. Star je trideset let ter bil preje častnik. gotovo podlegel, če bi mu ne pri šla na pomoč nadaljna dva policista, katerima se je posrečilo premagati ter aretirati črnca. Odvedli so ga na policijski glavni stan, in velika porota je kmalu nato dvignila proti njemu obtož bo umora po prvem redu. LONDON, Anglija, I 2. avgusta. — Veliko pozornost posveča londonsko časopisje ugotovilu senatorja Boraha, v katerem je razpravljal o pismu Cleiiienceau-ja predsedniku Coolidgeu ter izjavil, da morajo evropski narodi, če hočejo kancelirati svoje dolgove, vključiti tudi vse druge dolgove ter tudi vojne odškodnine. To smatrajo tukaj za prvi slučaj, da je razmišljal predsednik senatnega komiteja za zunanje zadeve o eventualnosti kanceliranja evropskih dolgov v Združenih državah in vsled tega je dobilo njegovo ugotovilo veliko važnost. Ce je pričel ameriški senator Resnično razmišljati o eventualnosti, na temelju katere bi se kan-< celiralo vse dolgove, bo spoznal, da je skrajno dvomljivo, da bi vsi prizadeti narodi sprejeli kanceliranje vseh mednarodnih vojnih obveznosti, vključno reparacije. Na drugi strani Atlantika izgleda mogoče povsem logično, da naj zavezniki kancelirajo svoje zahteve napram Nemčiji ter izbrišejo vse vojne obveznosti, če bi Amerika razveljavila svoje tir-jatve pri Zaveznikih, a podrobnejši pregled položaja bo hitro razkril razloge, vsled katerih bi ne bili zavezniški narodi, posebno pa Francija, tako hitro pripravljeni pristati v to. Vsi narodi, ki so bili zapleteni v vojno, majo sedaj težke domače dolgove, z izjemo Nemčije. Polom nemške marke je izbrisal notranji., vojni dolg Nemčije, in reparacije predstavljajo sedaj edine stroške, katere mora nositi Nemčija, edini narod, zapleten v veliki konflikt, kateremu bi ne bilo treba ničesar likvidirati. Anglija, Francija, Italija in tudi Združene države bi imele še vedno svoje domače dolgove, dočim bi bila Nemčija popolnoma prosta. Ne le diktati pravičnosti, temveč tudi trgovski razmisleki bi odvračali Francijo in Anglijo od dogovora, vsled katerega bi ne bilo treba plačevati nemški industriji, ki tekmuje s francosko in angleško, nikakih davkov na račun vojne, dočim bi morale njih industrije in tudi ameriške nositi še dolga leta brfemena vojne. Niti malo pa ni mogoče dvomiti, da bi imelo kanceliranje evropskih dolgov od strani Amerike za posledico izdatno skrčenje nemških reparacij-__- ' toj&ki, naročajte se na "Glas Naroda*, največji slovenski dnevnik v Združenih državah* S e zn a m To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno ie, ako boste vpoStevali tvojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo. Dinarji Lire Din. ---- 600 ____ $ 9.48 Lir .... .. 100 .. .... $ 4.05 Din. ---- 1,000 ---- $ 18.60 Lir .... .. 200 .. .... $ 7.80 Din. ---- 2,500 ____ $ 46.25 Lir .T.. .. 300 .. ----$11.40 Din. ---- 5,000 ...» $ 92.00 Lir____ .. 500 .. ____$18.50 Din. ---- 10,000 .... $183.00 Lir .... ..-1000 .. .... $36.00 Za pofitljatTe, ki presegajo DesettlsoC Dinarjev all pa Dvatlsoe Lir dovoljujemo poseben zneska primeren popust. IsvrSaJens v njknjien Posebni podatki. Prfstejbtea sa Ispla-«la amMA dolar. Jev v Jugoslaviji (■ Italiji zn*6a kake* sledi ttt. ali ■tanj! znesek 75 een-tov; od m, naprej de $398. pa S cente Za Težje svete po p!- jhfjtere. Nakazila pe brteja sa ftroAke $1^. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street Phone: CORTLANDT 4687 NeW York» N, Y. je edino slovensko po&jetje v New Torku, ki ima vplačan predpisani kapital ta izvrševanj poslov driavne banke, ter se v soglasju s postavo tarnore imenovati banka. » lama* |» dolarjev in 47 GLAS NARODA, 13. AUG. 1926 GLAS NARODA H ZNANI PISATELJ SE BO LOClL OD SVOJE 2ENE (SLOVENE DAILY) Ownsd and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY. (A Corporation) Frank Saftner, president. Louis Benedik, treasurer. PUoe of busmen of the corporation and addressee of above officers: 82 Corfclaaadt Borough of Manhattan, New York -City, N. V. O L A 8 N A K O D A "Voice of the People* Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Z* +eU U4o velja Us t ma Ameriko m Kanado ------------.$6.00 Za pol Uta_______$3.00 Za četrt Uta----------------$1.50 Za New York ta celo leto $7.40 Za pol leta_______________$3.50 Za inozemstvo wa celo isto —$7.00 Za pol leta_________________$3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. 'Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemii nedelj in praznikov. Novice iz Slovenije. MI«» MILIC*. WMH. O. C Popiti bres podpisa in osebnosti se ne priobču je j o. Denar naj ee Wegovoli pošiljati po Money Order, Pri spremembi kraja naročni-fror, prosimo, da se asm tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. L A 8 NABODA",82 Cortlandt Street, New York, N. T. Telephone: CortUndt 2876- Na sliki vidite znanega ameriške ga pisatelja in bivšega poslanika v Italiji, Richarda Washburn Childa in njegovo ženo. Pa Wash-ingtonu se splošno govori, da se bosta vkratkem ločila. Jugoslavia irredenta. ^ PRED DVANAJSTIMI LETI . .--:- j Pred dvanajstimi leti je bila svetovna vojna v polnem razvoju. Na ruskem in na francoskem bojišču so treskale armade druga ob drugo kot pošastne želve. Kri je lila v potokih. Vojskovodje niso vedeli, zakaj se bore. Tudi diplomatje še niso bili iztulitali enjoin smotra vojnih strahot. ,Vse je navdajala le ena misel, — da je treba sovrji/. Jiika premagati. Danes je bil sovražnik ta, jutri oni. pDiplomatje pri zelenih mizah so z matematično natanč7 gostjo ugotavljali, kdo je sovražnik in kdo je prijatelj. Volja naroda ni jjrišla vpoštev. Volja in pamet sta bili zagrajerd z mogočnimi plankami, in gorje tistemu, Id si je drznil pogledati preko. Polagoma so v zunanjih uradih, poslaništvih iu mi-friistrstvili določili nekake medle cilje, zakaj pravzaprav ;vsa ta borba, zakaj to strašno prelivanje krvi. Pae Če bi bili vsi ti medli cilji sijajno uresničeni, bila cena v krvi in blagu stotisočkrat prevelika zanje. Leta 1918 so skrpucali nekak mir v Versaillesu. Ne -bili bi ga še, pa so bili vsi zbiti in zmrcvarjeni, nezmožni fca delo in boj. i Ljudje so se nekoliko oddahnili, misleč, da jim K) po teh -strahovitih skušnjah dovoljeno, da si bodo sami krojili svoje usode in si uredili življenje tako, da jim bo kolikor toliko povolji. Pred vojno so poslovali skoro po vseh državah parlamenti nekaka ljudska zastopstva, ki s^o izražala na Da j višjih inestih voljo naroda. Ta narodna predstavništva seveda niso imela bogve kakih pravic, kajti če bi jih imela, bi ne prišlo do pošastne razoranosti, ki je dolga štiri leta po svoje prekva-lala svet. \ Zdi se, da so po vojni izgubili naro/li vso svojo be-. jeedo. . * v Na mesto narodnih predstavništev so stopili diktatorji. Zrasli so «kot gobe po dežju ter si ustvarili moč, kakorŠne niso imeli niti staroveški tirani, kakoršne ni i-mel noben puški samodržec. IHktatirra v Rusiji, na Poljskem, Madžarskem, na Grškem, Italiji in Španskem. To so šele pričetki. Tudi povsod drugod smatrajo diktaturo za edino zdravilno sredstvo. Volja naroda ni bila poražena leta 1914. Niti ver-FaiUski mir ji ni zadal smrtnonosnega udarca. Voljo milijonskih narodov so zatrli posamezniki, ki so se dvignili iz jnič ter se preko noči polastili diktatorske sile. »i Dopis. , ' Chicago, 111. Zadnjič sen vam poročala vesele novice o pikniku, danes p« ža-lo«tae. Umrl je rojak Johan Srebrna*. Doma 5« "bil iz Zgornjih Pernic pri Medvodah nad Ljubljano. Star je bil 43 let. Zapušča iahijoeo soprogo m 8 otrok; naj-mlajfi |e kitar 21 aesece*, najstarejši 21 let, in eno sestro, nekje v Pennayivaniji. ' Kafko je %il pokojnik priljubi Ijen, je pokaJMfl njegov pogreb Dasirrc* je fcM «e Malo čaaa. tukaj v Chicagi, je imel velike poaebno pa Pet« Zgagi! se v velikem številu udeležili pogreba, ki se je vršil v soboto 7. avgusta po civilnem obredu na Narodno pokopališče, kjer počivk žen jegova hči, ki je umrla pred dvemi leti. Počivaj v miru, sobratl V imenu društva Zarja izražam sožalje njegovi družini. Vročina, ki nas je tako mučila," je malo ponehala. V -soboto je pri-pikala hladna sapa sem od michi-gant&ega jezera. Pozdrav vsem čitateljem O. N., Italijanska igra z narodnimi manjšinami. Poslanec dr. Besednjak poroča v "Goriški Straži" o mednarodnem zborovanju, ki se je vršilo pretekli mesec v Londonu in na katerem so bili zastopani tudi Jugoslovani v Italiji po poslancih dr. Wilfanu in dr. Besednjaku. V odboru za narodne manjšine je Italijan Giannini pokazal, kako se Italija igra z narodnimi manjšinami. Dne 31. maja je bilo v Rimu posvetovanje italijanske zveze društev y.a Zvezo narodov Zahtevalo se je, da se prizna obstoj nemške in slovanske manjšine v Italiji, dam pritičejo vsaj one pravice, ki so drugim priznane v mirovnih poprodbah in da naj se njihove zahteve priporoče pri vladi. Obstoj so priznali. Giannini je predlagal samo to, da naj italijanska zveza izroči spomenico manjšin načelniku vlade Mussoliniju. Predlog je prodrl. Ko je v Londonu nemški poslanec baron Sternbacli začel govoriti o razmerah manjšin v Italiji, je Gianni^ burno protestiral, češ da Stern-bneh nima pravice govoriti o stvari, ki še ni rešena. Treba počakati odgovora načelnika italijanske vlade. Giannini je imel uspeli. Tazprava o narodnih manjšinah v Ttaliji je bila ustavljena. Nadaljevati bi se mogla šele po Mussoli-ni.ievem odgovoru. Tega pa naj-brže ne bo . . . Proti predloženi resoluciji se je takoj vzrepenčil Giannini in razlagal. da ima Italija skupine Grkov, Albancev, Langobardov, Romunov itd. pa so vsi postali Italijani. Zanj je narodnost nekaj relativnega in tok zgodovine se ne da ustaviti. Zgodovina je sila. ki dere vse, kar se ji upira, pustimo, ji svobodni razmah. Sledile so ži valme zavrnitve. Sprejeta je bila. resolucija, ki izreka prepričanje, da se vprašanje narodnih manjšin da zadovoljivo rešiti le tedaj, ako se smatrajo manjšine kot vrednota v državi in se izpolni njih želja, da bi bile glede svojega jezika, vere in kulture vladane po i>osehniii navodilih in ukrepih ^vezi narodov se odda priporoči-« la. da se njene članice opozore na resolucijo s tretjega občnega zbora. kjer se izraža upanje, da se bodo države, nevezane na zakonite obveze, napram manjšinam ravnale vsaj z ono pravičnostjo in. strpnostjo, kakor jo zahtevajo mirovne pogodbe . . . Italija tega noče, marveč hoče svoje manjšine kar najhitreje "asimilirati". Matura na realki v Idriji. Zadnji razred idrijske realke je posečalo 23 učencev in 3 učenke. Dober uspeh je doseglo 7 učencev, ti so bili priznani za zrele brez iz pitov, 19 jih je prišlo k maturi. Prestalo je maturo 6 učencev, o stale čakajo izpiti na jesen. K iz pitom se je prijavilo tudi 24 pri-yatistov, večinoma takih, ki so delali izpite že lani. pa je izbruhnil v kabini motorja velik plamen. Prihiteli so ognjegasci, ki so odrinili gorečo jadrnico od pomola na morje kjer se je potopila. Goreči bencin je plaval na širini več sto kvadratnih metrov. Dva pomorščaka sta težko ranjena Strašna nevihta je divjala po celi .Julijski Krajini -Skoda je ogromna. Iz Komnn pri-" haja vest, da je tam in okoli Štanjela debela toč,, oklestil.i vi pograde. Posestniki so si upali na 100 hektov terana, ga bodo mogli pridelati komaj par hektov.. Nad cerkljansko občino se ie uir-gal oblak. Cesta iz Cerkna v Urijo in Sv. Lucijo je na več krajih, močno razrita. Trpeli so tod" go/ -f dovi. Voda je odnesla mnogo le sa. Most na Zelinu se je porušil in tako pojdv za dalje časa pmr.iet. z lesom po cesti Idrija-CVm vrli-. Ajdovščina. Podobna poročila pravijo, da je trpela v nevfhiti posebno še vas Lipa na Krasu. V Illevniku in tam okoli v za-padnih Brdih je toča pobila vse. Nesreča na Jezerskem. V jezerskih gozdovih je pri sekanju hlodov težko ponesrečil delavec Matija Cvirn. Zlomilo mu je levo nogo nad stopalom. Zanimivo je, da si je Cvirn po vojnem času pri delu že tretjič zlomil levo nogo. Ubogi ponesrečenec je še tembolj obžalovanja in pomilovanja vreden, ker je oče še nedoraslih otrok. Uboj v Sušicah. Dne 24. julija sta odšla delavca Ivan Povše in Miha Kobe iz Do-bindola k Josipu Perkopcu, da se zmenijo glede dela v ponedeljek.' Na pevratku sta bila Povše in Kobe zavratno napadena. Kobetu ae ie napadalcem sicer posrečilo pobegniti, Janez Povše pa je dobil tako težke poškodbe, da jim je že naslednjega dne podlejrel. Sušiee so ena najbolj klerikalnih vasi v Sloveniji, vendar pa nikjer ni toliko pocestnih pobojev kakor ravno tamkaj. Ubiti Janez Povše je bil član samostojne demokratske stranke in agilen član tamburaškega odseka. 1 Usodepolno varan je. K nesreči na Dravi pri Studen-"ih. kjer je utonil mladi železniški uradnik Josip Hiter, doma iz Studencev, naj služi še sledeča informacija, ki dokazuje, kak' usodepolne posledice imajo lahkr razne otročarije. V nedeljo dopol dne so se na istem mestu ko'pali otroci, ki so si privoščili tudi to neumestno šalo, da so pričeli v sred ni struge kričati na pomoč. Na pomoč so jim prihiteli tako; kopalci s čolnom, toda so se mora li "potegnjeni" vrniti nazaj. Po poldne pa se je pripetila resnična nevarnost, pa se ni nihče od brega. kjer se je nahajal tudi čoln. odzval, ker so menili, da gre zopet za šalo. Nesrečni Iliter pa je moral utoniti v valovih, ker je bila pomoč dveh tovarišev preslaba. mt^sm iija z ostalimi slovenskimi skavti, ki so odšli 11. julija iz Ljubljane in z nemškimi skavti. Dosedaj so obiskali jugoslovanski skavti Saalfeld Jeno, Weimar. Krfut, Eisenach z gradom Wartburg, Raniberg. Povsod so bili gostoljubno sprejeti od nemških skavtov. Življenje in umiranje v Ljubljani. Glasom zdravstvenega izkaza mestnega fizikata se je v dobi od lov. V Dolini prevratu zlasti kot gerent nem-1 škutarskega Marenberga in kot starosta tamošnjega Sokola o-gromnih zaslug. Lani se je preselil v Kozje, da zagotovi bodočnost svoji ljubljeni številni rodbini. Tudi na tc>n mc-I sto je bil vedno agilen narodni | delavec. Nedavno je obolel in se zatekel v slovenjegraško bolnico, kjer ga je te dni usoda iztrgala zadnjem času močno naredili vol-( kopi že storili za kovi in divji prešiči. Te dni je v venee. Borovcu tik vasi paslo koze mla-J Kot vidim, se više podjetje ja-do dekletce. Nenadoma se je pri- ko lepo razvija, ker zamorete, če-klatil volk, si izbral mladega koz-'sar ne more nobene skovensko lička in ga odnesel. Divji prešiči ^ časnikarsko podjetje v Ameriki že sedaj rijejo za krompirjem in — pošiljati svoj list leta in leta napravljajpo kmetom dosti škode. [ zastonj. j Jaz bi jako rad postal delničar Smrtna kosa. j vaše tiskovne družbe, pa ne vem, _r T ..... . . . • kai je vzrok, da ste mi že dvakrat v Lmbl.iani je preminul stari . .. poslali nazaj denar za delnice, katerega sem vam poslal v priporo- Ljubljani je preminul stari komaj 33 let, Josip "NVeiss, stroj- . ni stavec Narodne tiskarne. Podlegel je zavratni sušici, ki je spra-j vila že toliko mladih in iiiteli-' gentnih tiskarskih moči v prera-' ni grob. — V Ljubljani je umrla posest-nica Ivana Prusnik. — Na Humu pri Ormožu je umrl v 72 letu starosti Martin Vitar, veleposestnik občinski svetovalec. c.enem pismu. Tudi svota, ki sem jo zadnjič poslal, za lučke v Lemon tu, mi je bila pošteno z obrestmi vrnjena. Zadnjič je bil pri meni vaš zastopnik. Fin in gentlemenski možak je to. Pritakniti se ni hotel niti jedi niti pijače in denarja se ;,e z vsemi štirimi branil. Pretkan slepar. Frances I kovec, namreč na navaden papir] lepili naukov je v nji. naslikano podobo 1000-dinarskegaI Čestitam vam, ker imate tako bankovca. j izborile urednike, ki se poslužuje- 8 tam par je goljufijo opazil še- j0 v polemikah enega samega ar-le potem, ko je goljuf s pristnimi gumenta. kateri se glasi "lažnji-stodinarskimi bankovci že izginil. Vec". ; Lažnjivec je vsak, kdor ne tro-Tragična smrtna nezgoda : bi v vaš rog, lažnjivec je vsak, • 4.1 t ,\i*i kor vam resnico in pravico do- se .ie pripetila v lomacevem pri _ ^ Ljubljani. Šestnajstletni posestni- kaze- , - t t.- In ce vam jo dokaže z nepobit- kov sin Ivan Kajzelj se je prepi-| •> 1 i 3 • T^Jr^m' nuni dokazi, ni samo lažnjivec, ral s sosedovim sinom »Josipom / o, . , • • v.,-jo n!1„n pač pa celo škodljivec svete vere Smerajcem. ki je lvajzel.ia napo- » ' , 1 in svete katoliške cerkve, dil v beg, ta pa se je na begu za- . . , ^ 1 J I Gospod Ko ver t a je skromen letel v ojnico tako nesrečno, da, človek Zase noče nobenega de-mu je konica predrla trebuh. Kaj-( narja# yse mu lahko očitajo, le te-prepeljali v ljubljansko ga mu ne more nihče očitati, da je denar. Res, da zelja so bluico. kjer je nesrečni mladenič kdaj fehtaril za poškodbi. Proti'je včasih pobiral za misijone Stranke ter tako oslepnril nekaj i Ijali v Hof, kjer so se sešli 13. ju- Snierajcu je uvedena preiskava ljudi. V Velikem Dolu je nekomu' 11 "■ ^ - - - obljubljal, da postane lahko po-deštat, seveda ako bi dal Krag-lju na roko precej lir. Od nekej ženske je izvabil okoli 50 lir. Ta-j kih "fašistovskih zaupnikov" se. zna v sedanji dobi pojaviti precej po raznih krajih dežel' Pred poroto v Gorici se je všrila razjwava proti Ludviku Cimpriču, ki je bil obtožen, da je svojega ujca Antona Juga obdeloval s čevljem toliko časa, da je nastopila smrt. Zgodilo se je to na Karanem. Nastal je bil prepir med rimpričem in Jugom. Jug je Cimpričo očital pijanost in nedelavnost. Znan pa je bil stari Jug kot -človek, ki rad zbada in se pre pira. Ko ga je Cimprič nabil s* čevljem po glavi, je Jug kmalu na to padel in se osvestil, ob 10. uri *veeer pa je umrl. Pri raztelese-nju so ugotovili na možganih razlito kri in sodni izvedenec pravi, da je smrt lahko nastopila tudi vsled padca na tla. Cimprič je bil oproščen. Kako zaslužiti brez truda $5. To je kaj enostavno. Naložite pri nas vsak teden na "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" po 4% $5.—. Obresti, ki se naberejo dp poteka 52 tednov, znašajo nekoliko več kot $5.—. Poleg tega imate na strani $260.— glavnice, znesek> s katerim lahko računate v slučaju potrebe. 82 Cortlandt Street : New York, If. T. I oltarčke, za lučke in svečke, za i podobice in zamorčke, zase pa še nikdar ne. « Evliaristični kongres mu ni prinesel niti enega centa, misijone opravlja zastonj in tudi za maše nič ne računa. To je višek požrtvovalnosti. J Velik greh imajo tisti, ki mu o-čitajo, da je izpodrinil kakega svojega sobrata ali da je koga o-. blatil pri višjih cerkvenih obla-' stih. Vse mu lahko oditate, le tega ne. V tem ozira je pošten kot ti-jsti Lahov koš, ki je deset let tatvino prenašal. Možak ima dela čez glavo. Pomislite, koliko časa .mu vzamejo dopisi, katere mora kovati in pisati ilz vseh naselbin žirom Zdr. držav. Želim mu vse dobro. In upam, da bo enkrat storil ameriškim Slovencem največjo uslugo. To bo pa takrat, kadar bode 'svoj frančiškanski štrik, katerega nosi preko. dobro rej^nega trebuščka, pomaknil malo višje — pod vrat. Premogar. „ • V"; • v GLAS NARODA, 13. AUG. 1926 ZANM1YI Dl KORISTNI PODATKI AMERIŠKA ZGODOVINA V AVGUSTU. «. avgust* 1777. — Bitka pri Orinkany. — Ta bitka je bila ena izmed najbolj Čudnih in krvavih bitk v revolucionarni to j nI Oddelek Britancev, Kanadcev in Indijancev je dne 3. avgusta 1777 oblegat Fart Stanwix (blizu kraja, kjer je danea mesto Rome, N. Y.) 800 ameriških naseljencev, večinoma Nemcev, pod generalom Nicholas Ilerkimer-jem se je napotilo tja, da odpomore oblegan-cem. Močan pddelek britanskih vojakov in Mohawk Indijancev je bil poslan njim nasproti, da jim prestriže pot. Angleži so se postavili v zasedo pri Oriskany blizu kraja, kjer je danes Utica, in Her-kimerjevi možje so marširali v zasedo, kjer so prežali sovražniki nanje. Naenkrat so Indijanci planili nad Araerjkance. Prišlo je do strašnega spopada; v sumi se je boril mož z možem, Indijanci, katerim je končno upadel pogum radi velikega števila svojih mrtvecev, so se razbežali v vse smeri. Nato so se tudi Angleži umaknili. Herkimer je bil izgubil mnogo ljudi in ni mogel eaf^edovati sovražnika. Nad četrtino vseh borcev je baje padlo v tej bitki. General Herkimer je bil ranjen in je par dni kasneje rani podlegel. Dne 8. avgusta 1829. — Prva lokomotiva ▼ Združenih državah. — Tega dne, je zdrdrala prva lokomotiva v Ameriki. Bila je ena izmed štirih, izgotovljenih na Angleškem in pripeljanih v Ameriko za družbo Delaware and Hudson Canal Ry. Co. Ime lokomotive je bilo Stourbridge Lion. Poskusna vožnja se je vršila pri Horesdale> v Pennsvlvaniji. Tračnice so bile iz lesa. Horatio Allen, civilni inženir, ki je bil sam na lokomotivi jo je vozil tri milje skozi pennsvl-vanske gozdove. 9. avgusta 1642. — Prve promocije na Harvard vseučilišču. Har vard univerza je najstarejša viso koŠolska ustanova v Ameriki. 17-stanovil jo je Rev. John Harvard leta 1638, Ko je bil Harvard bo lan in je čutil, da umira, je podaril polovico svojega imetja — približno $3700 — za zgradbo po-splopja in svojo knjižnico 320 zvezkov kot začetek vseučiliške knjižnice. Prvi razred kolegija je bil otvorjen v decembru istega leta. Sklenjeno je bilo, naj se ta visoka šola imenuje Harvard Col lege na čast ustanovitelju in postavili so jo v Newtonu, Mass. — Kmalu potem so ime tega mesta izpremenili v Cambridge na čast slavne angleške univerze v isto imenem mestu. Leta 1642 so ^rv dijaki dovršili tu svoje študije število promoviranih je bilo devet Dandanes je Harvard univerza e-na najslavnejših in najbogatejših vseučilišč na svetu in ima čez 8000 dijakov in skoraj 1300 prof' sorjev in učiteljev. Dne 10. avgusta 1846. — Ustanovitev Smithsonian institucije — Ustanovitelj tega slavnega a-meriškega znanstvenega zavoda je odbora, ki je sestavljen iz podpredsednika Združenih držav, vrhovnega sodnika Zdr. držav, treh članov senata, treh članov poslanske zbornice in šestih odličnih državljanov, ki jih imenuje kongres. Dne 12. avgusta 1898. — Anek-sija Havajskega otočja. — Ha vaj je sknpina 12 otokov v severnem Paeifienem oceanu, 2100 milj daleč od paeifiene obali. Te otoke je baje odkril kapetan James Cook, ki je leta 1778 okspldriral in jih imenoval Sandwich Island. Za ča-sa odkritja so bili ti otoki gosto naseljeni po polciviliziranem na rodu, ki je živel pod fevdalno v!a-od. Leta 3895 se je morala zadnja havajska kraljica odpovedati in dne 12. avgusta 1898 so bili otoki anektirani k Združenim državam. Dne 14. junija 1090 je bilo otočje organizirano kot teritorij Združenih držav. Glasom ljudskega štetja iz leta leta 1^20, je Havajsko otočje imelo 255.912 prebivalcev; 60 odstotkov izmed njih je bilo Azijatov (večinoma Japoncev), 17 odstotkov Havajcev in 15 odstotkov Portugalcev in Spancev. Domačini Havajci spadajo k malajsko - polineškemu plemenu in so podobni Novo - Zelande§m po svojih lepo razvitih postavah Imajo široka, velika lica, črne lase in rdečkastorjavo kožo. Dobrodušni so, precej delavni in duševno jako nadarjeni. Havajski teri torij ima svojo legislaturo, ki ob stoja iz Senata s 15 člani in reprezentativne zbornice s tridesetimi člani. Eksekutivna oblast je v rokah governerja, ki ga imenrrj" predsednik Združenih držav za 'dobo štirih let. Governer mora biti havajski meščan. Dne 15. avgusta 1914. — Ot/o ritev Panamskega kanala. — D a dni pred tem datumom je par i Cristobal v službi Združenih d-žav preplul prekop v obe smeri zp poskusno vožnjo. To je bila i.-vn dejanska plovba večjega parnika skozi Panamski prekop. Prvi par-nik, ki je preplul kanal po o'vori*-vi, je bil Aneon. Čas vožnje iz Cri stobala ob Atlantskem oceanu do Balboa ob Pacifičnem oceanu je znašal devet ur. Resnični gradbeni stroški kanala, to je izvzemši stroške za utrdbe, civilno upravo in plačila panamski republiki — so znašali 357 milijonov dolarjev Delo se je začelo v maju leta 1905 in se je neprestano nadaljevalo skozi devet let. Dne 17. avgusta 1807. Plovba prvega parnika. — Zgodovina j ovekovečila Roberta Pultona kot zgraditelja prvega uspešnega par nika. Fulton je začel graditi svo parnik leta 1806 v New Yorlcu -ladjedelnici Charlesa Browne ob East Riverju.nedaleč od Battery Place Ko je bilo podladje post ljeno, je sklenil, da bo ladjo na zval Clermont. To je bilo im? tovišČa njegovega druga Living stona. Ladja je bila 150 Čevljev dolga in 13 široka. Bila je torej mala ladja, še manjše tonaže ka bil James Smithson, Anglež, ki je, kor ladja Pilgrimov Mavflover svoje premoženje, znašajoče 575 Stroški gradnje in strojev so zna tisoč dolarjev zapustil Združenim državam v svrho, da se v Vfash-ingtonu ustanovi zavod, ki naj nosi njegovo ime in ki naj bo posvečen razširjanju in podpiranju znanosti. Smithsonian institucija odpošilja mnogo znanstvenih ekspe-dicij oziroma sodeluje s takimi po raznih delih sveta, zlasti v svrho šali $10.000. Fultonovo podjetje je zanimalo vse javno mnenje New Yorku; veČina ljudi pa je zbijala šale na Fultonov račun in je smatrala vse početje za norost Mornarski krogi so ljuto naspro tovali Fultonovi ideji. Mesec dni, predno ^je bila ladja izgotovljena, je zpaanjkalo denar geologičnih, biologičnih in bota- j ja. Trebalo je nujno $1000 za do ničnih študij. Skupno število do-j vršitev. Fulton je iskal pomoči po sedanjih publikacij tega zavoda vsem mestu'in prosil svoje prija približno 1,090.000. Oddelki insti-. tel je in finančnike, da bi mu dal tucije so: National Museum, Na-(toliko denarja. Končno je našo! tibial Gallery of Art, Bureau of nekega kapitalista, ki mu je ob American Ethnology, Internati-1 ljubil dati sto dolarjev, ako Fu onal Exchange Department (ki pošilja znanstvene in vladne publikacije v inozemstvo in sprejema od inozemskih znanstvenih zavodov n/ihove publikacije za raz- delitev v Ameriki), National Zo-: bo občinstvo smejalo. Končno j ological Park, r katerem zverinja-ku se nahaja 1768 šivali, is Astro-physical Observatory, ki je zgradil rvezdartie v Californiji, Chile in Arisoni. ton pridobi druge, da mu podpi šejo ostalih 900 dolarjev. Dobil je res te druge, ali vsi so dali po pogojem, da ne bo objavil njiho vih imen, ker so se bali. da se jim Na obmejni opstaji Kaplan je neki avstrijski orožnik streljal za znanim tihotapcem Kopom. Zadel ga je v hrbet. Kop je še s težavo dospel na jug. mejo, kjer je pod-r prav a te institucije je v rokah je dal mak strojniku. Ladja se je legel težki poškodbi. bila ladja gotova. - Pripeljana je bila k nekemu pomolu ob zapaRI navadnih vztraja človek le nekaj ča-sa. Toda takoj po srečanju z izrazito, je navadna odstavljena in pozabljena. V dvajsetih letih se je dosti cigaret pojavilo in izginilo___vsaka je uživala začasen sloves. V vsakem teh dvajsetih let se je pa pridružila množica novih občudovalcev HELMAR, kraljici izrednih cigaret. Seznanite se s Helmar Kraljico izrednih cigaret. Potujčevanje slovenskih otrok. V predvojni dobi in deloma tudi med vojno, je vzdrževala družba sv. Cirila in Metoda v Zagrebu in v Ljubljani veliko število otroških vrtcev v Istri, v Trstu, v Gorici in v Kninu. V Trstu samem so obstojali tudi trije mestni sloven- sodniki se ne smejo odtegniti tej "dolžnosti" Ubogi Invalid, ki dobi borno podporo, in vdova po padlem v vojni mora pošiljati v vK tec svojega otroka, ker jim sicer ustavijo izplačevanje podpore. — Trgovci in obrtniki morajo dati I -------- * . I« . " ----- • ski otroški vrtci. Vsi ti vrtci, ka- jvdrugim dober vzgled in vpisati v kor sploh vse družbine ustanove vrtec svoje otroke, drugače jim t so imeli, kakor so to ponovno na- J preti nevarnost; da jim vzamejo glašali tudi Italijani na svojih koncesijo. In italijanski listi zna-zborovanjih, samo defenzivni na- jo poročati o navdušenosti, s kamen, namreč ohraniti slovansko tero pozdravlja slovansko prebi- Novice iz Jugoslavije- Tragedija mladosti in ljubezni. Težka ljubavna drama se je zgodila v Kustošiji v Zagrebu. 20. letni mizarski pomočnik Ivan Devčič in njegova nevesta Marija Fein sta v samomorilnem na- --; menu izpila močno dozo octove Avstrijski episkopat objavlja kisline. Nesrečni mladenič je pod-vnovič deset zapovedi, tikajočih legel poškodbam, ona pa se v bol-se javne morale. Nanašajo se na nici bori s smrtjo. Tragedija je telovadbo, kopanje, zdravniško vzbudila v Zagrebu splošno po-preiskovanje šolskih otrok, dru- zornost, posebno vsled tega, ker žabnost, šundliteraturo, kino, gle- sta nesrečna zaljubljenca postala dališče in na modo. Razume se, da žrtev zlobnih jezikov. je poslednje poglavje najobsežnej še in najtemperainentnejše. Škofje hudo obsojajo tendencijozno razgaljanje ženskih udov, označu-ioč ga za cinično poganstvo in po-zivajoč vse prave katoliške dame v borbo za ustvaritev dostojne in tepe ženske obleke. V kratkem bodo te zapovedi grmele z vseh avstrijskih prižnic. Mnogo zanimivejša kakor zapovedi avstrijskih škofov pa je prepoved kopalnih trikojev v Italiji, kjer se nemorali ni postavil po robu Vatikan ali episkopat, — Približno pred enim mesesero je prišla iz Ljubljane v Zagreb trgovska nastavljenka Marija Fein rodom iz Zagorja ob Savi, lepo in stasito dekle. Ker radi splošne spodarske krize ni mogla dobiti nameščenja v svoji stroki, je sprejela začasno mesto natakarice v gostilni "Zlatimir'. Kmalu se je priljubila tamkaj vsem gostom. Nasrpoti gostilne je mizarska delavnica Pragutina Kegla, pri katerem je bil zaposlen kot pomočnic 20-1 etni Ivan Devčič iz Siska. zelo pameten mladenič. Ivan se je marveč sam fašistovski notranji, zagledal v lepo Marijo in med nji minister Federzoni. Njegova na-redba navaja, da pohujšljivim tri-kojem v italijanskih kopališčih ne more in ne sme biti mesta. — Kdor, odnosno, katera ne bo pa-rirala, jo bo dvoje orožnikov od* pravilo z obale sinjega Jadrana V notranjost dežele, kjer lepe čednosti cveto še daleko intenzivnejše kakor ob morju. Federzoni ne ma se je kmalu razvilo iskreno ljubavno razmerje. Srečo pa so kmalu pričeli kaliti razni zavidljivi ljudje, ki so razširjali o Mariji izmišljene vesti. Govorili so zlasti, da je ona ženska zelo pro blematične moralne vrednosti ir to samo radi tega. da bi Devči-ča pregovorili, da jo pusti. To je Feinovo. ki je bila silno občuti " pozablja poudarjati, da so Vestal- j va strašno bolelo. Zaklinjala je ke, naj plemenitejše dame starega! svojega ljubljenca, da so to vse Rima, bile v svojih svežih oblači lih zapete do vratu. In celo nimfa Egerija si je ogrnila nekak kopalni plašč, ko jo je stari kralj Numa obiskal v njeni votlini v svetem gaju. . . Zatorej tudi Federzoni zahteva dične stare kopalne kostume, bilo pa bi pametnejše, če bi zahteval kar črne srajce do tal. Smrt tihotapca. zlobne govorice in izmišljotine ter ga vse zlobne govorice in izmišljotine ter ga prepričevala, da njeno srce bije samo za njega. Ivan je sicer veroval, vendar so vznemirljive vesti oba neprestano begale. 18. julija dopoldne sta oba nepričakovano izginila in se nista več vrnila. Oba sta trpela silne duševne muke in sklenila, da se združita v smrti. Vsem se je čudno zdelo, da sta tako nagloma izginila. vendar pa nihče ni mislil, da pride do tragedije. Potem sta se zvečer vrnila v mesto in odšla v malo prazno so bieo poleg Keglove delavnice na dvorišču pri drvarnici. Tamkaj deco svojemu rodu in svojemu je-' ziku pred navalom in naskokom italijanske raznarodovalne družbe Lega Nazionale. Ivo je Italija 1 zasedla ozemlje, kjer bivajo iz-, ključno ali po ogromni večini Slovenci ali Hrvatje, so zaprli in za-! trli vse slovanske šolske vrtce. — ] Odpravili so mestne slovenske o-troške vrtce v Trstu, prepoveda-^ li so zopetno otvoritev zasebnih o-troških vrtcev v Istri in na Goriškem. Le v Trstu so po dol prem moledovanju dovolili, da se otvorijo vsaj nekateri otroški vrtci, toda ' njih število postaja od leta do leta manjše. Kajti šolska oblast iz-takne za vedno nove zapreke za zopetno otvoritev slovenskih vrtcev. Letos so poslovali samo trije otroški vrtci v Trstu, j Zato pa je tem bolj bujno delovanje italijanskih otroških vrtcev med slovenskimi otroci. Po poročilih, ki so jih prinesli prav te dni razni italijanski listi i/ vseh krajev dežele, iz skoro vseh večjih središč od Tolmina dol do istrskih otokov, mora človek skoro verjeti, da slovansko prebivalstvo ne more prehvaliti dela Lege Nazionale v njihovem ozemlju. To je visoka pesem raznarodovanja slovanske dece. Izi to pesem stavijo na usta ubogemu, tlačenemu slovenskemu kmetu in de lavcu. Pesem, da izvira iz src — "hvaležnega" slovanskega ljud ~ stva. Ali so se ti dopisnikarji enkrat vprašali, vkoliko odgovarja | njih poročilo resnici? Ali so en krat skušali prodreti v srčne taj-sta izpila močno dozo octove ki- nosti slovanskega očeta in matere sline, Devčič pa se je vrh tega za- ki morajo pod pritiskom razmer bodel še z nožem. Oba so prepelja- pošiljati svoje otroke v prisilje li v težkem stanju v bolnico, kjer no raznarodovalnico? je Devčič kmalu nato umrl, Ma- Ogromno število šolskih vrtcev rija Fein pa se je borila s smrtjo, ki jih je ustanovila Lega Naziona Zapustila sta skupno pismo na le v povojni- dobi v čisto slovar stariše. prijatelje in znance, v ka- škili krajih, priča o italijanskih terem se zgražata radi zlobnega nakanah. Sedaj se tudi ne sramu natolcevanja in obrekovanja za- jejo priznati, da je njih delo zgol vidljivcev, ki so ju hoteli ločiti v raznarodovalno, da imajo njih u življenju, a so ju združili končno stanove samo ta namen, da odtu v smrti. tujujejo slovanske otroke njih je Ne vemo, pišeta, čemu vse vaše ziku in rodu. S kakim vražjim za zlobno delo. Naj vam plača Bog doščenjem znajo pripovedovati za vaše jezike, ki ste jih nepre- kako vsiljujejo njih učitelji otro stano brusili. Moja Marija ostane ku besede, ki jih ne razume, ki so zavedno moja. Slutil sem, da preti samo kletev in zasramovanje slo nevarnost njenemu poštenju, to- vanskega jezika in življa, ki jih da bednemu življenju. Usoda je otrok nezavedno ponavlja tudi iz hotela, da je postala natakarica, ven vrtca doma in v družbi dru kjer si je uničila svoj dobtr glas. gih otrok. In v take vrtce morajo Zato sva se odločila, da greva za pošiljati svoje otroke starši, ki so srečo, ki nas čaka. Samo, da se re- količkaj zavisni od Italijanov! — siva tega peklenskega žilvljenja! Vanje morajo vpisati svoje otro valstvo ustanovitev italijanskih vrtcev in kako radi pošiljajo vanje svoje otroke. Da, postopanje Lege Nazionale pri ustanovitvi vrtcev je se bolj preračunjeno in nasilno. Na čelu vse raznarodovalne akcije stoji članica kraljevske družine, in če se je kje slovanski župan obotav-jal ugoditi vsem zahtevam Lege. tedaj so ga pozvali na pristojno politično oblast in mu dali razumeti. da ga čaka proces radi raz-žaljenja članicc kraljeve hiše, a-ko dalje vztraja uri svojem stališču. Svoječasno se je Lega Nazionale omejila predvsem na kraje, kjer je slovanski element mejil na italijanskega in na lrraje, kjer ni bila narodna zavest med slovanskim prebivalstvom še dovolj živa. Danes pa smatra te postojanke za svoje in prepušča nadaljno delo občinam in državi. Nevarnost, da bi te občine padle v roke Slovanov, smatrajo za odstranjene. — Poleg tega je državni aparat, ki zasleduje enake raznarodovalne naloge, dovolj močan. Radi tega je prenesla Lega svoje torišče daleč od mešan ill središč proti meji. Njena svrha je, da prepreže vso mejo z velikim številom vrtcev in zaposlovalnic. Povsod naj se vcepi v dušo slovanskih otrok še v dobi, ko tega ne razumejo, sovraštvo do slovanskega jezika in do slovanskega rodu. Učitelji ne najdejo dovolj izrazov, da pokažejo o-kornost in grdost lastnega jezika, da slavijo Dantejev idijom. Ko pa stopi iz otroškega vrtca, se otroška duša dalje zastruplja. V ljudski šoli ne sliši več besede v materinščini. 1'čitelj mu pripoveduje v jeziku, ki ga ne razume in ki ni njegov, o slavi in veličini naroda, ki ni njegov. Glava se mu napolni z imeni junakov in s čini, ki so mu tuji. Njegova usta ponavljajo prazne besede, ki jih je slišal v šoli, iz njegovega grla doni tudi pesem, ki slavi tuj jezik in tuj narod. Njegovo srce pa ostane in bo ostalo nedotaknjeno. Vsi italijanski učitelji, Lega Nazionale, društvo Dante Aligheri in njegova visoka zaščitnica so lahko u-verjeni, da so vsi njihovi uspehi le površni. V dno duše naše mladine niso prodrli. Rade volje jim prepuščamo veselje nad javnimi nastopi teh najmlajših, ki ponavljajo pred zbrano množico besede, ki jih ne razumejo in pojejo pesmi, Nove aretacije v aferi Reich- t herzer. j Pri zagrebški železniški direkciji se vrši energična preiskava v zadevi osješkega blagaj. Reieh-herzerja^ Iz Beograda so prišli v Zagreb in Osijek posebni odposlanci prometnega ministrstva.' Dosedaj so ugotovili, da je Reich-herzer proneveril 1.900,000 dinar-, jev, smatra pa se za gotovo, da bodo dognali še nove svote de-j fravdacije. tako da bo znašala vsa > svota do tri milijone dinarjev. Vi Zagrebu so že aretirali dva urad-J nika, ki sta delala v sporazumu z Reichherzerjem. _ j Iz Osijeku se poroča, da je bil aretiran železniški uradnik Kirch-lechner. Priznal je. da je bil najboljši prijatelj Recherzerja in da mu je na njegovo prošnjo dal pilo, s katero je izvršil samomor, i Bodite srečni! Imamo samo eno ke vsi javni uslužbenci, želo, a ta je, da naju ne smatrate kot živali, temveč naju pokoplje-te skupno. Z Bogom! Ivan in Marija. Tragedija je vzbudila splošno sočutje z nesrečnežema. Pozno zvečer je prišla Marija Fein k zavesti, tako da so jo mogli še zaslišati. Naslednjega dne pa je padla zopet v nezavest, od katere se ni več prebudila. da, niti ki ne izvirajo iz njih srca. Pozor Slovenci v Detroit, Mich. Dolgo časa smo molčale in na skrivnem nekaj kuhale, ZDAJ JE PA ZAVRELO IN NA MIZO Z JEDJO! Ženski Odsek za Slovenski Narodni Dom Vas hoče iz-nenaditi z veliko novostjo. "VINSKA TRGATEV" v prosti naravi na farmi Bernard Travnikarja, 11 Mile Road. v nedeljo, dne 29. avgusta. To bo nekaj takega, česar še niste videli, tu v naši novi domovini. Vse dela, peče, kuha in šiva. Vse bo v uniformah slovenske narodne noše. Program je jako bogat in obširen. Nočemo ga Vam tu javiti, temveč iznenaditi Vas hočemo ž njim. Veseliea ali piknik sc prične od 10. uri dopoldan. Mati županja in občinska taj-nica v spremstvu zadostne straže prikorakata in otvorita trgatev toono ob 2. uri popoldan. Cenjeni rojaki in rojakinje, ker je to čisto in vse le za: SLOVENSKI NARODNI DOM iznenadite nas tudi Vi. Ne pričakujte letakov, ker tem potom hočemo prihraniti stroške. Povejte svojim prijateljem in jih pripeljite. (OPOMBA). Ako bo vreme nepovoljno, smo pripravljene tudi ns te. Vse zgoraj omejeno se vrši v tem slučaju v Hrvatskem Domu. 132S East Kirby Avenue. Nas vid en je vsem v vinogradu!! ' S. N. D. Ženski odbor. Josie Stvtor, tajnjea. ^UHjyjMMiJi ,iijujniuy v jq iwnij 10 OD AUVftAfl K^lrj y j .j'* .M H" GLAS NAHODA, 13. AUG. 1926 ODPADANJE USTJA Kakor itrespijo nekatere živali pri nas vso zimo ter so brez brane, tako je tudi pri drevju. Ko mu na jesen lint je odpada, tedaj se pripravlja na svoje zimsko spanje. Listi so namreč pri drevju najobčutljivejši del, ki ne more prenesti hudega mraza, in bi lahko poginilo celo drevo, oziroma deblo, ako bi listje ne odpadlo. — Saj taki slučaji so nam že znani, ko je spomladi drevje že v zelenju ter pritisne nenadoma hud mraz, da listje takoj por javi in v nekaj urah že odpade. Mraz pravzaprav škoduje drevju kakor tudi vsaki drugi rastlini edinole v tem, da zamrznejo v rastlini živ-Ijenski sokovi, ki morajo radi prehranjevanja neprestano cirkulira-ti od enega organa do drugega. Jeseni pa se živijenski sokovi začenjajo polagoma umikati iz listja ter se kopičiti v deblu, ki je proti velikim razlikam temperature zavarovano z debelo skorjo. — Cim bolj se sokovi umikajo iz li-sja, teni bolj listje rmeni in rjavi, dokler ni prekinjena življen-sks zveza med listom in deblom, nakar seveda list takoj odpade, kakor hitro zapihlja najmanjša sapica. Odpadanje listja traja navadno dober teden dni pri posameznem drevesu. Pri odpadanju listja pa je vedno neka zakonitost. Tako naprimer opažamo pri bukvah in jelšah, da porumeni in odpade najprej listje na najvišjih vejah pri vršičku drevesa, dočim začenja pK topolih, lipah in podobnih drevesih odpadati listje spodnjih vej. Odpadanje listja o-pazimo pri vsem drevju, le iglasto drevje je izvzeto. Pravilno rečeno pa odpadejo tudi igle pri smrekah, borovcih in drugih m POUČNE KNJIGE MOUTVENKl KNJIGARNA "GLAS NARODA" SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street, New York, N.Y. s s IGRE t t RAZNE POVESTI IN ROMANI 1 i MILČINSKUBVI SPISI; Naša leta, broširano Na Indijskih otokih Preriji ........ •......... .60 JO JO .40 .40 Na Nihilist _ ___________ Narodne pripovedke za mia-dino .. Ha krvavih poljanah. Trpljenj® in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka......... 1J0 NARODNA BIBLIOTEKA: Kranjska čebelica ................ .90 V gorskem zakotju.............. .35 Za kruhom .....................36 Črtice iz življenja na kmetih...... .35 Babica ..........................1.— Berač ...........................35 Elizabeta, angleška kraljica.......35 Amerika, povsod dobro, doma naj- bolje i35 Boj s prirodo, Treskova Urška .... .35 Emanuel, lovoev sin...............35 Spisje ...........................35 Beatin dnevnik ...................60 Grška Mytologija ................ 1.00 Z ognjem in mečem ..............3.00 Nekaj iz ruske zgodovina .........35 Bošja kazen .....................3b Napoleon 1......................75 Obiski. (Cankar). Trdo vezano 1.40 Ob 50 letnici Dr. Janeza S. Kreka .. .25 Ogenj tr. v..................... 1.30 Pesmi v prozi, trdo ves............70 Prigodbe čebelice Maje trda ves... 1.00 Pabirki iz Roža (Albrecht).......25 Pariški slatar.....................35 Pingvinski otok tr. v..............90 Pod svobodnim solncem 1. zv.....1.00 Plebannš Joanes tr. ves...........1.— Pod krivo jelko. Povest iz časov Ro- kovnjačev na Kranjskem......50 iff-1 Poslednji Mehikanec ..............30 laveih, le da se to ne vrši vsako pravljice H. Majar................30 jesen, temveč se menjajo na dalj-!Povest o sedmih obešenih...........70 So dobo Kakor so doslej dognali, Povesti, Berač s stopnjic pri sv. Roka .35 vztrajajo igle do 1-1 let na drevju nakar se posuše in odpadejo. Odpadanje pa se vrši pri iglastem drevju izmenično, tako da na vsak krajši čas samo po nekaj i-gel odpade in ostane drevo na tak način vedno zeleno. POPUST NA JUGOSLOVANSKIH ŽELEZNICAH. Minister prometa je odobril, da plačajo naši izletniki iz Amerike, ki pridejo v Jugoslavijo obiskat svoje rodbine ali sorodnike, pri prestopu naše meje na Jesenicah ali St. Ilju (Maribor) na državne železnice polovično ceno, in sicer z neomejenim trajanjem. — Taki potniki bodo pri železniški blagajni dobili karto za polovično ceno, ee dokažejo s pravilnim potnim listom, da prihajajo iz, oziroma, da se vračajo v Ameriko. Popust velja enkrat pri prihoda in enkrat pri odhodu. Izseljeniški poslanec: * Etbin Kristan. Oblak se je utrgal nad Zagrebom. ZAORSEB, Jugoslavija. 10. avgusta.— Oblak, ki se je utrgal, je povzročil veliko Škodo v zapad-nem delu mesta. Mostovi preko Save so bili porušeni. Preplavljena so bila številna poslopja, med njimi carinski urad. Na stotine oseb je pregnala visoka voda iz njih domov, a dose-daj se še ni poročalo o nikakih izgubah življenj. i. Pri kopanju utonil. V Zagrebu je pri kopanju v Savi ptonil redov Ignacij Te s k o Za-a!ei je v globok tolmin. Ker ni anal plavati, je kmalu isginil v vodi. Ko gs je pozneje potegnil iz vode krojaški vajenec Matija Kp-har ,je bil nesrečni vojak že mrtev. ALI VESTE — da je pred kratkim obiskalo jugoslovansko Primorje petdeset dan-ter da s« Danci K a j| jako zanimajo za Jugoslavijo? Ali veste, da ko začnete kaditi Helmars da šele tedaj v resnici spoznate razliko med Helmars in HilM if Po strani klobuk, trdo vez..........90 Požigalsc ....................... J26 Praprečanove zgodbe ............... .25 Patria, povesti iz irske junaške dobe .30 Predtržani, Prešern in drugI svetniki v gramofoni!............. 58 Ptice selivke, trda ves............. .75 Pikova dama (Puškin) ...........30 Pred nevihto ..................... JI5 Pravljice in pripovedke (Košutnik) 1. zvezek .....................40 2. zvezek .....................40 Rablji, trda vez...........„.......75 Robinzon .........................60 Revolucija na Portugalskem ........30 Rinaldo Rinaldini............... .50 Slovenski šaljivec .................40 Slovenski Robinzon, trdo vezan.....70 Suneški Invalid....................35 Skozi širno Indijo.................50 Sanjska knjiga Arabska ......... 1.50 Sanjgka knjiga, nova velika....... JBO Sanjska knjiga, mala .............60 Spake, humoreske, trda ves . ____ JO Strahote vojne....................50 Sveta noč, zanimive pripovedke ... .30 Strup is Judeje .................. .75 Spomini jugoslov. dobro vol j ca — 1914—1918 ................1.— Stritarjeva Anthologija trda vez .. .90 Sisto Šesto, povest iz Abrucev..... .30 Svitanje (Govekar), ves...........1,80 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman ........................ .80 Sveta Notburga .................. JO Sv. Oenovefa.....................50 Sredozimci, trd. ves................60 broS........................40 8HAKESPEAREVA DELA: Machbet, trdo vez................. .90 Machbet, broširana .................70 Othclo .............................70 Sen kresne noči.....................70 SPISI KRIŠTOFA t MED A: 1. zv. Poznava Boga...........30 7. zv. Jagnje .................30 .8. zv. Pirhi...................30 13. *v. Sveti večer............ .30 14. sv. Povodenj...............30 17. sv. Brata ................ 30 SPLO&NA KNJIŽNICA: St. 1. Ivan Albrecht: Ranjen grada, izvirna povest, 104 str., broš. 0.35 ftt. % Rado Murntk: Na Bleda, izvirna povest 181 str., broi. .... JO Št 3. Ivan Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej., broi. 105 Št. 4. Cvetko Golar: Poleta© kis* »je, izbrane pesmi, 184 str., broi .50 ftt. 5. Fran Mil&sjfi: Gospod Fri. dolin Žolna In njegova družina, vesetomodre črtice I., 72 sfcr., br. 0.25 ftt. 6. Ladislav Novak: LJnborim- dfljmjo, Dr. Fr. Bradač, 45 str., .................... .25 Št. 7. Andersenove pripovedke. Za tJovenako mladino priredila Utva, 111 str.. broi..................85 Št. 8. Akt It. 113.......OZ,...... St. 9. Univ. prof. dr. France We. ber; Problemi sodobne filosafijs, 847 str., broi................. .70 6t. 10. Ivan Albreht: Andrej Ter-nouc, relijefna karikatura is minulosti, 55 str., broi........... .25 St. 11. Pavel Golte: Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4. slikah, 84 str., broi. .......... .35 Št. 12. Fran Milcinski: Mogočni prstan, narodna pravljica v4 deja njih, 91 »tr., broi............. .80 Št. 13. V. M. Gariin: Nsdežda Nikolaj evna, roman, poslovenil U. tun, 112 str., broi............. .80» Št. 14. Dr. Kari Engliž: Denar, na. rodno-gospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogria , 236 str., br. .80 Št. 16. Janko Samec: Življenje, pesmi, 112 str., broi.,...........45 Št. 17. Prosper Marimee: Verne duše v vicah, povest, prevel Mirko Pretnar, 80 str.,.............. .30 Št. 18. JarosL Vrchlicky: Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 str., broi......25 Št. 19. Gerhart Hauptmann: Potopljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Pun tek, 124 str., broi..........5C Št. 20. Jul. Zeyer: Gompači in Komurasaki, japonski roman, iz češčine prevel dr. Pran Bradač, 154 str., broi................. .45 Št. 21. Fridolin Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, IL, 73 str., broš..........................25 Št. 23. Sophokles: Antigone, žalna igra, poslov. 0. Golar, 60 str., br. .30 Št. 24. E. L. Bulwer: Poslednji dnevi Pompejev, L del. 355 str., bros., »80 Št. 25. Poslednji dnevi Pompeja .. .80 Št. 26. L. Andrejev: črne maske, poslov. Josip Vidmar. 82 str. br. .85 Št. 27. Fran Erjavec: Brezposle. nost in problemi skrbstva sa brezposelne, 80 »tr.. brofi.......... et. 20. Tarzan sin opice ........90 £t. 31. Roka roko................ .25' Št. 32. Živeti .....................25 Št. 35. Gaj al ustij Krisp: Vojna a Jugurto. poslov. Ant. Dokler, 123 str., broi......................50 Št. 36. Ksavsr MeŠko: Listki, 144 str.. .....................65 Št 37. Domače živali.............30 St. "i* Tarzan ip svet...........00 Št. 39. La Boheme................1.— št. 46. Magola .................. .40 Št. 47. Misterij duše..............1.— Št. 48.Tarzanove živali.............90 Št. 49. Tarzanov sin...............90 Št. 50. Slika De Graye............1,20 Št. 51. Slov. balade in romance.....80 Št. 52. Sanin .................... i.5< Št. 54. V metežu ................l,— št. 55. Namišljeni bolnik...........50 Št. 56. To in onkraj Sotle.........30 Št. 57. Tarzanova mladost...... ,9C ^t. OS. Glad (Hamsun)..........90 -t. 61 Golar: Bratje in sestre ... .75 §t 62 Idijot I. del. (Dostojevski) .91 Št. 63. Idijot n. del (Dostojevski) ,90 št. 64. Idijot in. del (Dostojevski) .90 št. 65. Idijot IV. del (Dostojevski) .00 Veliki inkvizitar ................ 1.— Vera (Waldo**) broi......... .85 Višnjeva repatloa tiLsvsfflc) ves. 1.— Vrtnar, Rabindrandh Tagors Irdo vezano.................78 broi. ..........••.......*..•• .00 Vojska na Balkanu, s slikami.....25 Volk spokornik in drage povesti sa mladino ..................... 140 Valentin Vodnika izbrani 9U ..... JO Vodnik svojemu narodu ...........2$ Zgodba Napol, huzarja ves.......2.— Zmisel smrti ..................... .60 Zadnji dnevi nesrečnega kralja .00 Zadnja pravda, trdo vezana.......7f Zadna pravda ................... JO Zmaj iz Bosne.....................70 Zlatarjevo zlato ...................90 Za miljoni, ........... M Ženini naše Koprnele .............. JB Zmote in konec gospodične Pavle J6 Zgodovinske anekdoti ........... .80 Zločin v Orsevalu 246 str.........1.— ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI: 1. zv. Vojnomir ali poganstvo...........85 2. zv. Hudo bresdno..............................JB 3. zv. Vesels povesti......................U 4. zv. Povesti in slike .............. J8 5. zv. fetudent naj bo. Nai vsakdanji kruh ................................................M ZBRANI SPISI (GANGL): ZA MLADINO 2. sv. trdo vezano. Pripovedke in pesmi ................,......... 3. zv. trdo vezano. Vsebuje 12 povesti .......................... 4. zv. trdo vezano. Vsebuje 8. pove-sti .......................... 5. zv., trdo vezano. Vinski brat .... 6. zv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti Ljudski oder: 4. zv. Tihotapec, 5 dejanj......... 5. zv. Po 12 letih, 4 dejanja....... Zbirka ljudskih iger. JO .25 JO Vči 4 deli skupaj.............. $3.25 SPILMANOVE PRIPOVEDKE: 2. zv. M ar on, krčanaki deček is IiL banona ...................... .25 3. zv. Marijina otroka, povest is kav- kaštnb gora................... .28 4. sv. Praški judek ...,............ .25 8. zv. Tri Indijanske povesti------- JO 9. zv. Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz Japnakega------ 10. zv. Zvesti sin. Povest is vlad Akbarja Velikega........ , 11. zb. Rdeča in bela vrtnica, povest 12. sv. Korejska brata. Črtica is mis- jonov v Koreji............... .80 13 zv Boj in zmaga, povest....... jq 14. sv. Prisega Huronskega gtenorja. Povest iz zgodovine kanadske . * JO 15. zv. Angelj soinjev. povest ........a.. 16. zv. Zlatokopi Povest.......... JO 17. zv. Prvič med Iranci «11 vol. nja v HSmragno ............. JO 18. sv. Preganjanje Indijskih sds jo. ■arjev................... JM 19. ww. Mlada mornarja. Povest JO Tisoč in ena noe, tedo vez......... JO Tik n fronto.........................70 • • • la*™™ Tatič, Bevk,.trd. vea. ............. .7li Tri povesti (Flsabert), trd. ve* .711 Tri purest! grofa Tolstoja........ JSO M .90 .90 V oklopn jaku okrog sveta, L dal .. V oklopnjaku okrog sveta, JL del.. .50 .5C .K .50 .50 .60 .00 MOŠKI ZBORI: Slovenske narodne pesmi (Hubad) izdala Glasbfena Matica.........40 Trije moški zbori (Pavčič) izdala Glasbena Matica .................40 Domovini (Foerster) izdala Glasbena M&tiC& eesesaeeeeeeeeeeeeeeoo »40 Narodna nagrobnica (P&včič).......35 Gorski odmevi (Laharnar) 1. sv. .. .45 Gorski odmevi (Laharnar) 2. zv. .. .4 SAMOSPEVI: Pastirica, Kanglica, Snegulčica.....45 Nočne paami (Adamič) ............1.25 Sest pesmi, izdala Glasbena Matica .75 Stir j i samospevi, izdala Glasbena Matica .........................45 MS&ANZ ZBORI: Planinske n. zv. (Laharnar).......45 Trije mešani zbori, Matica izdala Glasbena .45 snopič. Mlin pod zemljo. 8v. Sanje .......................... .60 9. snopič. Na Betlehemskem poljanah. Kazen ne izostage. Očetova kletev, ČaHca kava....... JO 12. snopič. Izgubljen sin, V. ječi, pa-Btirici in kralji, Ljudmila, — Planšarica ................... JO 13. snopič. Vestalka, Smrt Marije Device, Marijin otrok........... JO 14. snopič. Junaška deklica. Sv. Boi-tjan, Materin blagoslov....... JO 15. snopič. Turki pred Dunajem, Fa-bjola in Neža ............... JO 20. Bnopič. Sv. Just; Ljubesen Marijinega otroka.................. JO PESMI IN POEZIJE: Bob aa mladi zob, trda ves........ 40 Gregorčič, poezije trda vsa. ...... .75 Gregorčičeve zbrane pesmi s sliko .. .46 Godec; Pored narodnih pravljic o Vrbkem jezera. (A. Fnntek) Trdo vezano...........75 Kettejeve poezije trda vez........1.10 Kraguljčki (Utva) .............. Ko so cveie rože, trda vez. ..........60 RAZNE PESMI S SPREMLJEVANJEM: Gorske cvetlice (Laharnar) četvero in petero raznih glasov...........45 Jaz bi rad rudečih rož, moški zbor z bariton solom in priredbo za dvo- spev .........................20 V pepelnični noči (Sattner), kantanta za soli, zbor in orkester, izdala Glasbena Matica.............75 Dve pesmi (Prelovec) za moški zbor in bariton solo.................20 Kupleti (Gram). Učeni Mihec, kranjske šege in navade, nezadovoljstvo, 3 zvezki skupaj..........1.00 Kuplet Kuza - Mica (Parma) ...... .40 Naši himni (Maroll) dvoglasno s spremi je van jem klavirja...........15 PESMARICE GLASBENE MATICE: 1. Pesmarica, uredil Hubad .... 2.50 2. Slovenske narodne pesmi (Ba-juk) .........................45 3. Narodne pesmi (Gerbic).....30 4. Koroške slovenske narodne pesmi (Svikaršic) 1., 2. in 3. zv. skupaj ........................ 1.00 Slovenske narodne pesmi Benečije (Orel) .......................45 MALE PESMARICE: Št. 1. Srbske narodne Št. 1, a. Sto čutiš, Srbine tužni Št. 2. Zrinjski Frankopan ... Št. 5. V sladkih sanjah.............15 Št. 6. Jadransko morje.............15 Št. 7. Pri oknu sva molče rlonela.....15 Št. 8. Slovo ...................... .15 himne...... .15 . .15 . .15 oko .15 .15 .15 .15 .15 Moje obzorje (Gsngl) ............ 1J5 Marcic (Gruden) broi. .......... JO Primorske pesmi (Gruden) ves......35 Pohorske poti (Glaser) broi........80 Slutne (Albreht) broi............30 Pesmi Ivan Zormana. Originalne slovenske pesmi in prevodi znanih slovenskih pesmi v angleščini..................1.25 Slovenska narodna lirika. Poezije JO Oton Zupančič: Ciciban, trd. vez ................ JO Mlada pota, trda vaz............ .50 Sto ugank .......................BO V zarje Vidove, tr. vez............90 Vijolica. Pesmi m mladost........ .60 Zvončki. Zbirka pesnij aa slovensko mladino. Trdo vezano........ JO Zlatorog, pravljica, trda vsa....... JO Št. 9. Pogled v nedolžno Št. 10 Na planine................ Št. 11. Zvečer .................... Št. 12. Vasovalce ................ Št. 13. Podoknica ................ Narodne pesmi za mladino (Žirovnik) 3 zvezki skupaj ...............50 Slavček, zbirka solskih pesmi (Med-ved) ........................ .25 Vojaške narodne pesmi (Kori).....30 Narodne vojaške (Ferjančič).......30 Lira, srednješolska 2 zvezka skupaj $2.— Mešani in moški zbori (Aljaž) — 3. zvezek: Psalm 118; Ti veselo poj j Na dan; Divna noč.......... .40 5.zvezek: Job; V mraku; Dneva nam pripelji žar; Z vencem tem ovenčam slavo; Triglav...........40 6. zvezek: Opomin k veselju; Sveta noč Stražniki; Hvalite Gospoda; Občutki; Geslo ................. .40 7. zvezek: Slavček; Zaostali ptič; Domorodna iskrica; Pri svadbi; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo 8. zvezek: Ti osrečiti jo hoti (mešan zb.) ; Ti osrečiti jo hoti (moški zb.) ; Prijatelj in senca (mešan zb.) ; Stoj, solnčiee stoj; Kmet-ski hiži ..................... .40 9. zvezek: Spominčice; Večerni zvon Siroti; Oče veSni; Slovenska zemlja ; Zimski dan; Večerni zvon; Zdravicfe. L; Zdravice II.; Oče večni; Tone soinee...........75 .40 PESMI Z VOTJ MEŠANI Of MO&K2 2BQW: Priložnostne pesmi (Gram) ......$L10 Slovenski akordi (Adamič) L sv. .. .75 Slovenski akordi (Adamič) n. zv. .. .75 Pomladanski odmevi I js & sv., vsak ........................ .45 Ameriška slovenska Ura (Hohnsr).. 1.60 OrlovFke himne (VoftoptaMi) ......1.20 10 moSsSh in mešanih zborov (40* mič) ........................ .45 16 jugoslovanskih (Adamič) 2. sv............... JO Dvanajst pesmi L in IL zv. izdala Glasbena Matica ................ JO Domači glasi. Cerkvene pesmi aa mešan zbor................... 1.00 cerkvenih pesmi za razne prilike cerkven"ega leta .............. .50 12- Tantum Ergo. (Premrl)........ JO Hvalite Gospoda vnjogovih svetnikih 20 pesm na časi svetnikom. (Premrl) ..................... .40 0 obhajilEih in 2 v tac! porasv. Srcu Jezusovemu. (Gram) ......... JO 12 Tantum Ergo (Premrl).........50 Missa in honorem 8anctse Caeciliae. (Foeerster) .................50 i fissa in honorem St. Joseph! (Pogach- nih) .........................40 ffissa Brevis et facilis (Sattner) .. .40 Missa de Angelis (Kimovee) ...... .40 Litanije pre sv. Srca Jezusovega (foerster) .......................40 Dremns pro Pontifice .............40 Kyrie ...........................60 K svetemu Rešnjemu telesu (Foerster) .........................40 Sv. Nikolaj .......................60 NOTE ZA CITRE: Buri pridejo, koračnica......................J2S Slovenski citrar (Wilfan) ......... J6 Safaran. Ruska j>eeem. — (Wilfan) JO NOTE ZA TAMBURICE: Slovenske narodni pesmi sa tambura- iki zbor in petja. (Bsjuk) ........1.30 Bom šel na planince. Podpori slov. nar. pesmi. (Bajuk( ..........1.00 NOTE ZA GOSLI: j Narodni zaklad. Zbirka državnih himen in slovenskih narodnih pesmi .. .50 Uspavanka ...................... ju NOTE ZA GOSLI S SPREMLJEVANJEM KLAVIRJA Narodni zaklad. ^Zbirka slovenskih narodnih pesmi .............. .90 Uspavanka ...................... ,70 NOTE ZA KLAVIR: Klavirski album aa mladino (Pavfiič) 1.00 Tri skladbe sa klavir (Adamič) . .50 Tri skladbe za klavir (Premrl).....45 Moje sanje ...................... .20 Slovenski biseri, narodni potpouri---- dlovenske zdravice (Fleischmann) .. .20 Pripoznanje. Polka mazurka. — (Jaki) .......................40 Srčno veselje. Polka franc. — (Jaki) .40 Vesela plesalka. Polka mazurka. (Jaki) .......................40 Ljubavno blebetanje. Polka mazur. (Jaki.) .......................40 Zmiraj zvesta, polka, (Jaki).......40 Primorski odmevi Fantazija. — (Breznik) ...................50 Orel. Koračnica. (JaM) ............ J26 Mabel. Intermezzo (Aletter)....... JO At a Penguins Picnic. Intermezzo (Aletter) .....................20 RAZGLEDNICE: Zabavne. Različne, ducat....................JO Newyorske. Različne, ducat ... J5 Velikonočne, božične in novoletne dncat ..............................................M Iz raznih slovenskih krajev, ducat.. .40 Posamezne po ................06 Narodna noža, dncat.............. .40 Posamezne po.................06 Planinski pozdravi, dncat.........40 posamezne po.................06 importirane prorokovalne karte 1.—» ZEMLJEVIDI: Zemljevid Jugoslavije.............80 Slovenske dežele in Istra...........25 Združenih držav veliki........... .40 Združenih držav, mali..............16 Nova Evropa .......... JO Zemljevida: Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky in Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi, Washington, Wyoming, — vsaki po....... J8 Zemljevidi: Illinois,. Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York — vsaki Po .......................... .40 Velika stenska mapa Evropa......2.00 Prorokovalne karte . .............$1.00 JO .6« (Ssttnter) .................... Slovensja Sv. Maša. aa metan zbor, s spremljavo orseelj 12. Finn Lingua. Tantum Ergo tori (Foerster) .........1... JO 12 Fangs Lingua Tantum Ergo Geni. tori (Gorbič) .................50 Jejrusovo. 21 pesmi na čast Bron Jezusovem. (F. Kimovee) .... isbeike krsljiee. 90 Marijinih pesmi za meiani zbor. — Sopran, alt, tenor, bu ............... .40 i 83 Cortlandt 8t» Naročilom j« priložiti fteuar, Bodisi 1 gotovini, Money Order aH poiLae po 1 ali 2 centa. Ce pefljete gotovino, rt, komaadira|te pismo. 9 Ne naročajte knjtg, katerih ni v eenHča, Knjige poiOjamo po#to^io prosto. "GLAS NARODA" SLOVENIC PtlBUSKING CO. m«w iron i . - ■ -3 .,«*» MtAuujj lUdjtiiti uuuaijMiit^ 4 *>yiiiiyj| »(^u. . GLAS NAHODA, 13. AUG. 1936 ICak&ga Jdk fid] sc lOtllO v6iuCtcl* V prejšnjih dveh člankih sm© avpiaali razne pottle in poklice v kovin&kih industrijah, tako v železarnah in jekiarnah, kakor v tovarnah, kjer izgotavljajo dovršene produkte iz jekla in železa. — fcSvrha teh člankov je, nuditi staršem nekoliko navodil, kajti ena leroed velikih skrbi staršev, zlasti po dovršitvi šolskih let, je, napotiti svoje otroke v primeren poklic. V prejšnjih člankih smo se ozrli na poklice za mladeniče. Sedaj pa hočemo navesti nekoliko ženukih poklicev. Mnogim dekletom, ki gTedo i»o dovršit vi šole na delo, nudi department »tore razne vrs*e dela in priložnosti. Največjo skupino začetnic tvorijo zavijalke (wrappers). Kakor je razvidno iz imena, zavijajo zavijalke blago, ki je bilo prodano. Mezde za zavijalke znašajo od $6 do $15 na teden. — (Vse mezde za delo v department store, tukaj navedene, so one. ki ao običajne v mestu Indianapolis.) Iz tega posla se deklica pomakne do službe prodajalke - začetnice (junior salesperson). Za to ni treba. da se toliko razume na blago ali na spretnost prodajanja, kolikor redni prodajalec dotičnega oddelka ali departmenta. Vrsta blaga v vsaki stojnici se navadno izpreminja vsak dan. Nastavljene« department štora, ki se bavi z nakupovanjem blaga, takocvani — "buyer", ji da za vsako vrsto bla ga potrebne informacije o cenah in merah in nekoliko primernih navodil, da bo znala govoriti c, blagu. Njena naloga je, razpostav-lj»*i |MM*dine vzorce blaga, najti primerne mere, priporočati blago, izpisati prodajni listek in sprejemati denar ze odjemalca. Začetna prodajalka zasluži od 14 do 16 dolarjev na teden. V tej službi se izurja za važnejše prodajanje, se spoznava z raznimi vrstami blaga in ae lahko pomakne do službe redne oddelne prodajalke (department salesi>er«on). Uspešna prodajalka v department store mora biti prijetne zunanjosti, mora biti snažna in zdrava ter čedno in okusno oblečena. Treba je tudi bistroumnosti in SPOMIN NA ZADNJO BITKO MED INDIJANCI IN BEL0K02CI menti za toaletno blago, pajčola-ae, nogavice, spodnje perilo, rokavice, bluze itd., ranžirajo višje. — Najglavnejši departmenti, kot na primer oni za obleke in suknje, čevlje itd., plačujejo najvišje mezde in najboljše provizije. Prodajalka avanzira tudi lahko tako, da pohtane nadzornica zaloge — (head of stock) ali pa pomožna nakupovalka. Nadzornica zaloge nadzira ruauipulucijo zaloge v svojem departmentu in obvešča nakupovatelja o količini razpolo- i žljive zaloge v primeri s povpraševanjem po dotičnem blagu. Ona mora biti tudi sposobna za poučevanje manj izkušenih prodajalk v svojem departmentu. Mlade ženske v tem poslu zaslužijo od 18 do 30 na teden. Prihodnja večja plača je ona nakupovatelja. Služba nakupovatelja je najbolj odgovorna in najboljše plačana izmed vseh podn-praviteljskih mest v organizaciji department štora. Plače ranžirajo od 2400 do lO.OOO dolarjev na leto. Nakupovateljica mora biti izvedenka v svoji stroki blaga. — Ona mora vedeti, kje in kdaj je treba kupiti. Ona mora vedeti cele mesece naprej, kaka bo moda, kajti treba kupiti blago predno začne sezona. Mora poznati okus in kaprice občinstva, zlasti onega dela, ki so redni odjemalci. Ona se seveda zanima tudi za prodajo, kajti po prodaji se ceni njena sj>o-sobnost kot nakupovateljice. Radi tega so bile nakupovateljice poprej skoraj vedno prodajalke. Za dobre nakupovalke se podjetja kar trgajo. Na vsakih 5 do 15 prodajalk pride po ena nakupovalka. Iz tega ugodnega razmerja je razvidno, da ima dobra prodajalka odprto pot do dobro plačanih služb. Drug poklic, ki je v prvi vrsti odprt ženskam, je telefonska služba. 85 odstotkov vseh telefonskih uastavljencev ženskega spola V New Yorku znaša začetna plača 15 dolarjev na teden. Ko začetnica vstopi v službo telefonske družbe, pohaja za dva tedna družbino vadbeno šolo, pri čemer dobiva že svojo plačo. Tukaj se potom na Moskva in Londoa. Napetost med Moskvo in Lion-fki so si jih zastavili voditelji o-mom postaja vedno večja. Na-j krog tretje internacijonale. donom poveduje se za bližnjo bodočnost prekinjenje diplomatskih šajev. tretje internacijonale I Sedaj pa se lahko reče, da so odno- - bol j še vi k i prenesli borbo v sovra-j žnikov tabor sam. Seveda bi bilo Pred kratkim so odkrili v Spoka ne. Wash., spomenik v spomin na zadnjo bitko med Indijanci in belokožci, ki se je vršila dne 5. septembra 1858 na Spokane Plains. Orjaška stavka angleških ru- j nedokazano trditi, da so boljše-darjev bi sama po sebi ne bila nič' viki povzročili, oziroma sprožili tako izrednega in tudi pomoč, ki štrajk, a da bistveno sodelujejo doteka srtajkujočim iz inozemst-1 pri njegovem nadaljevanju, o tem va, osobito iz Rusije, bi sama po i ne more biti nikakega dvoma. — sebi ne vznemirila angleških vlad-" podpiran je štrajkujočih je siste-nih krogov, saj se je podpiranje matično in zelo spretno, dosledno štrajkujočih od zunaj vršilo že in izdatno. Dobrovoljnih podpor mnogokrat in brez posebnega ^ rudarje so je poslalo doslej i/, razburjenja. Toda pomoč, ki pri- Kusije v Ai ijo Že štiri milijone haja angleškim rudarjem iz sov- z]atih rubljcv. To pomoč je ozna-jetske Rusije, ima povsem druga- Chamberlain prav določeno, cen značaj in londonski vladni ^ t]a ofieijelni organi sovjetske možje jo premotrivajo kot nekaj j 0i,iasti nikakor niso prava vlada od socijalne pomoči povsem raz- j današnje Rusije, več, da so ti o- ficijelni organi samo orodje fak- g leda Ji drug drugemu v karte in ivfra se vrši zelo odkrito. Za ruske komuniste ni majhnega pomena, V si pridobijo tal v oni stranki, ki je bila še nedavno na vladi v Veliki Britaniji in ki more v naj-doglednejšem času zopet priti v isto prevažno situacijo. Zato na nobeni strani niso žrtve prevelike. Saj borba se ne vrši za majhne stvari. mnogo takta z odjemalci. Poste- zornega pouka in predavanj na noxt je sama ob sebi bistven pogoj. Prodajalka mora biti ravno dušna, nikoli se ne sme razburjati in biti mora prizanesljiva s sitnimi odjemalci. Šolska izobrazba, ki, je zato jjotrebna, je dvojne vrste Ena je splošna izobrazba, kakršne nudi popolna ljudska šola ali p«* srednješolski tečaj. Dandanes po staja prodaja uje ua drobno čim dalje boJj poklic, ki zahteva znan stveno predpripravo. Mnogo ml a dih moških in žensk, ki se hočejf posvetiti prodajanju na drobno pohaja vseučilišč ne tečaje, da sel pripravljajo za svoj poklic. Poleg te šolske izobrazbe treba poseb ne tehnične ali profesijenalne vzgoje. Pri tem mislimo na pouk o načelih, na katerih je osnovana organizacija department štora in naloga poedinih oddelkov in de-partmentov. Mnogo srednjih šol (high school) nudi dandanes take tečaje. Tndi department stori sami imajo tečaje za pouk v prodajanju (salesmanship). Najmodernejši department store ima tako-zvani prosvetni department, v ka terem se daje pouk v tehničnih podrobnostih posla: kako trebv izpisati prodajni listek, kako treba nagovarjati odjemalca, od ko-< der prihaja bldgo, kako je iz*ro-tovljeno itd. Začetna prodajalka pohaja le tečaje in s časom postane redna dcpartmerrtska prodajali ka s plačo od 15 do 65 dolarjev, na teden. Na zunaj je delo take redne prodajalke isto kot oro za četne prodajalke. Ali dočim ta prodaja le malo tipov dotične vrst« M&fra, mora redna prodajalk« popolnoma po«nati vse tipe, mode in cene one vrste blaga, ki spada v njen oddelek. i Poni a kn en je departmenskfc prodajalke tie vrši ali v obliki poviska a* plači aU pa v obliki premestitve v boljši department. V organizaciji department štora ima vsak oročamo, najltoljšii iKjjasuila in priiKjroeaiuo. lilke. Tudi uedržavljaui zamorejo jk>-tovati v stari kraj, totova-njern iu to naravnost v Washington, X>. C. na Keueralega naselni-skega komisarja. Glasom odredbe, ki je stopila v veljavo SI. julija, 1936 se nikomur več ne pošlje permit po jiošti. ampak ga mora iti iskati vsak posilec osebuo, liodisi v najbližuji na.selni-5kl urad ali i»a ga dobi v New Y«>-ku pred odpotovaujem. kakor kedo v prošnji zaprosi. Kdor jjotuje ven brez dovoljenja, i>otuje na svojo lastno odgovornost. Kaka dobiti > svojce Iz starega kraja. Kdor želi dobiti sorodnike ali svojee iz starega kraja, naj nam prej piSe za i»ojasnila. Tz Jugoslavije 1*> pripuseenili v tem letu 070 priseljencev, toda polovica te kve-te je določena za ameriške državljane. ki žele dobiti sem stariše in otroke od 18. do 21. leta in pa za IH>ljedelske delavce. Ameriški džavljahi pa zamorejo dobiti sem žene In otrobe do 18. leta brez da bi bili šteti v kvoto, potrebno pa je delati prošnjo v Washington. Predno podvzamete kaki korak, pišite nam. v FRANK SAKSER STATE BANK Bt COBTLANDT 8T„ NEW TORS tične oblasti, ki jc osredotočena v rokah politbiroja. osrednjega odbora komnnisstične stranke. Temu politbiroju je podrejena tudi tretja internacijonala. ki vodi revolucijo v Angliji potom podpiranja — angleških komunistov, a podrejen mu je tudi prof intern — profesijonalna interna cijonnl na zveza, — ki pošilja prostovoljne darove angleškim štrajkujočim. Ta profintern je pričel energično propagando v pristaniščih Ho-landije, Belgije, Francije in Nemčije. da se no bi nakladal in od premil za Anglijo premog, ki ga j< londonska vlada v velikanskih množinah zadnji čas nakupila v inozemstvu. Borba postaja torej vedno ostrejša in določnejša. Boljševiki in Angleži so si po- Strašna obiteljska tragedija v Berlinu. Viljem Wendt. ravnatelj vee-jega industrijskega podjetja, je v hudem prepiru v svoji vili potolkel soprogo z batino na tla, u-strelil sedemletnega sinčka in je končno hotel končati še samega sebe s kuhinjskim nožem, ki si ga je zasadil globoko v srce. Moža in soprogo so težko ranjena pripeljali v bolnico, a je le malo izgledov za okrevanje. Zdravniki domnevajo. d*i je nesrečnež storil dejanje v hipni zmedenosti. Prav vsakdo- kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI "G 1 a s N aro a ROJAKI: — Tekom letošnjega leta prirejenih izletov se je vdeležila velika skupina naših rojakov, kateri so bili popolnoma zadovoljni bodisi .s kabinami, hrano, postrežbo in pozornostjo, katere so bili deležni med vožnjo. Kot dokaz splošnega zadovoljstva nam prihajajo dnevno vprašanja, ako namerava naš potniški oddelek prirediti to leto še kak skupni izlet. Da vstrežemo našim rojakom, smo se odločili prirediti JESENSKI (tretji) SKUPNI IZLET s parnikom ___ 55 R A R I S KI ODPLUJE IZ NEW Y0RKA, dne 11. septembra, t. 1. V to svrho imamo rezerviran poseben oddelek III. ra7re_ da v sredini parnika, najboljše kabine z 2., 4. in 6. posteljami. Rojaki, nudi se Vam prilika, da obiščete stari kraj v spremstvu našega izkušenega uradnika, ki Vam bo omogočil brezskrbno potovanje v domovino, da obiščete, stariše, soproge, otroke in sorodnike, ki Vas morda že leta in leta željno pričakujejo. Kdor se namerava vdeležiti tega izleta, naj nam takoj naznani in pošlje tudi aro, da mu določimo prostor na parniku. Čimpreje se kdo zglasi, tem boljšo kabino bo imel na razpolago. Za vsakovrstne informacije in pojasnila stoji vsem rojakom na razpolago naš potniški oddelek. FRANK S AKSER STATE BANK Potniški oddelek. 82 Cortlandt Street : : New York, N. Y. Pozor rojaki! V zalogi SVETO PISMO (stare in nove zaveze) ter stane $3.00. Slovenk: Publishing Company 83 Oortkndft IbMt JB«w lark. S T. GLAS NARODA, 13. AUG. 1926 AVSTRALEC ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Za "GLAS NARODA" priredil O. P. 7 (Nadaljevanje.) Pri teh besedah je skočil pokonci ter krčevito stisnil zr.be. Vsa prestrašena se je ozrla njegova mati k njemu n.ivzjj.-r. — Ralf, moj dragi Half, kaj takega ni mogoče prisiliti niti z najmočnejšimi pestmi. — Stisnil je pest ter zrl mrko predse. — Oni, katerega ljubi, je ni vreden in če je desetkrat baron. S svojimi dobrimi, jasnimi očmi je zrla mati v njegovo spače-no lice. — Ljubezen ne vpraša za to, moja draga mati. Žal mi je, da trpifi. Vrgel je glavo nazaj ter stisnil zobe — Ne skrbi mati, bom že opravil sam s seboj. Bom že premagal svoje uporno srce. Le ena stvar je neizmerno trpka zame. — Kaj T — Da vem, da bo nesrečna, ali ž njim ali potom njega. — Potom njega ? — Da, bojim se, da jo bo izdal. On domneva, da je bogata. Ko bo izvedel, da je revna, revnejša kot domneva ona sama, jo bo zapustil. Nato pa bo vzel drugo, ki je bogatejša. Ona pa bo nesrečna. Mati se je dvignila ter stopila poleg njega. — To ti je podobno, moj dragi Ralf, — je rekla ter mu položila roko na ramo, — da te najbolj boli, če bo morala ona trpeti. Nase misliš nazadnje. Ali mi nočeš povedati njenega imena? Rada bi poznala ime, katero si je zapisal moj sin v svoje srce. — Jazna bi bila nanjo, mati, a to ne sme biti. — Prav gotovo ne bom storila tega. Le pomilovala j jena. Žalostni nestalnosti ndustri- — Ne bojte se zanj. On ima vedno v ognju dva železa. je bo postavljena mera in cilj. Kako to? Vsaka vas ima svoj časopis in tek- — On dvori gospodični Volkman in ee bi ne bila sedaj odsotna,\ muje s talenti, z duhom in vedno->il nekoliko previdnejši, da se ne zameri ne prvi, ne drugi. V.stjo s Parizom. »era pa downevam, da je bankir le raditega poslal svojo ne-' potovanje, da pride iz bližine Korfa. pač T Volkman se vendar ne bo obotavljal sprejeti ba-svojo družino. logoče pa vendar. Sin nekega trgovskega prijatelja, ki se tudi poteza za Lizo, mu je ljubši. Pri tem bodo lepi cekini pač var-' Černnta, znan in spoštovan po-i < jii kot pri Korfu, ki bi jih lahkomišljeno razmetaL fsestnik in gostilničar. V Spodnjem Logu pod Mangartom je umrl Andrej Daleč naokoli znani kemik, profesor Haber kratkim predaval na kongresu kemikov v Kielu o pridobivanju zla- gajnik komunistične organiza^ije ta iz morske vode. Teorija o pri- noče pa p0Vedati, odkod je dobi-dobivanju. zlata iz morja je že ze- vai denar in kam ga je dajaL Io stara in sega v petdeset, šestde- Obtoženka Katarina Hamanova set m sedemdeset let prošlega sto-f -je bila nekdaj železniška uradni-letja. Po najstarejših podatkih bi- ca. Uverila se je, da so socijalni bilo to podjetje zelo pridobiten demokratje škodljivci delavstva posel. V vsaki toni morske vode se in je zato pristopila h komunis-baje nahaja pet do deset in celo tom. komunistična zarota je ime-do trideset mihgramov zlata. — la le namen> osnovati legalno ko Arhemus je.ocenil količino zlata, munistično stranko, ki se nahaja, pa dnu morja, z osmi-J Obtoženec Weinberger je bil že mi milijardami ton. A to bogastvo ieta 1920 obsojen na petnajst let nam je dostopno le z največjo mu- ječe, nato pa potom izmenjave od iko. Lov za zlatom pa je tekom poslan v Rusijo. Kasneje se je pa zadnjih petdeset let postal tako ,pod napačnim imenom vrnil ft? intenziven, da so države in vlade Madžarsko, kjer je nadaljeval ko-na kontinentu v tem času podelile munistično propagando. Bil pe nad 50 ko^etvsij in patentov, za je razkrinkan in je sedaj vnovič pridobivanje zlata iz morske vode. • postavljen pred sodišče. Zagovar-Navzlie temu pa je uspeh še danes ja se s tem? da je vsa njegova ak cija stremela le za ustanovitvijo 2. aeptembra: Hamburg, Cherbourg, Andanla. Hamburg. S. aeptembra: Columbus, Cherbourg, Bremen. 4. aeptembra: France, Havra; Homeric, Che bourg; Bremen. 7. aeptembra: _Reliance, Cherbourg. Hamburg. Cherbourg, a. aeptembra: Mau retacia, Cherbourg; Prea. Roosevelt, Cherbourg, Bremen. I. aeptembra i Btattgart, Cherbourg, Bremen; Republic, Cherbourg, Bremen; We**« phaiia. Cherbourg, Hamburg. II. septembra: PARIS. HI. SKOPNI IZLET; — Olympic. Cherbourg; Leviathan, Cherbourg; Sierra Ventana, Bremen. 15. aeptembra: Aqultania. Cherbourg. 16. aeptembra: Albert Ball In. burg 18. aeptembra: Majestic, Cherbourg; bourg. Bremen. 21. eeptembrat Reeolute. Cherbourg, 22. eeptembrat Berengaria. Cherbourg; Arabia Hamburg; Prea. Harding, Cherbourg, Bremen. 23. aeptembra: Thunngia, Cherbourg, Hamburg. SB. eeptembra: France, Havrs. r 22. aeptembra: Wuenchen, Bremen. 29. eeptembrat Mauritania, Cherbourg; Qeo. Washington. Cherbourg, Bremen. 30. eeptembra: Martha Washington. Trat; Colum-buti, Cherbourg. Bremen. Berlin, Cher- Hamburg. ..Putttjte pod ameriško xaatavo" Znižana cena tja in nazaj be LJUBLJANE samo $198.00 in več preko Cherbourg« že sedaj napravite načrte za potovanje ▼ domovino V prijetni druščini ivojih »orojakov. Tekom meseca Septembra bodo posebne agodnoiti ia Slovene* na parni ku, ki je la« in pod obratom Zdraienih dria* S. S. REPUBLIC odpluje iz New Yorka 9. septembra ali veličastni in razkoinl parnik S. S. GEORGE WASHINGTON ki odpluje 29. septembra. Prostori na vseh parnikih United. States Lines so avetovnoxnaiu. DobiN boste prostorne kabine, pro-Storne krove in dosti dobre hrane. Za odplulja brodovja: „ S.S. LEVIATHAN £FORGE WASHINGTON—8.S. REPUBLIC S.S. PRES. HARDING—S S. PRE*. ROOSEVELT vprašajte lokalnega agenta ali frfftjts na ted-States Unes 1 45 Broadway < Phone. Whitehall 2800) New York City zelo malenkosten. Problem je pa pravzaprav dokaj komunistične stranke np Madžar težko reševati. Pomagati si je mo- j skem. Na vprašanje, 1tdo so bili goče samo z analizo vode. A to de- { njegovi zavezniki, ni hotel odgo- lo je izredno težavno, ker prihaja pri tej analizi vpostev predvsem morska oda na odprtem morju. — Tam je voda v čisto drugem stanju kakor blizu nabrežja, kjer prinaša s sabo tok vsakovrstne odpadke, mineralije, ostanke rastlin in živali ter delce odmrlih bitij. Profesor Haber je uredil poseben plavajoč laboratorij. Dal je opremiti velikansko ladjo s posebnimi instrumenti in se odpeljal na široko morje, da preišče vsebino morske vode. Križaril je širom Atlantskega oceana v vseh sme-, reh, da bi dosegel stvarne rezultate. Uspehi ekspedieije pa so bili zelo nepovoljni. Mesto pričakovanih miligramov zlata v vsaki toni morske vode, se je našlo le par delcev željene količine. Haber je izvršil nad 5000 analiz v najrazr ličnejšem vodovju. Ekspedicija je obstojala iz treh ladij: iz nemške ladje Meteor in iz danskih parni-kov Danae in Godthaab. Uspeh je bi skoraj povsod enak. Celo v za: livu pri San Franciscu, kjer so vsi pričakovali, da bo voda posebno bogata na zlatu, so doživeli raziskovalci mučno razočaranje. Kot najbolj zlatonosna voda se je izkazal opolarno morje; količina zlata je bila tam petkrat tako velika kakor na drugih mestih Alanti-ka. Vendar je profesor Haber za svojo osebo zaključil iskanje ter izjavil, da ne bo nadaljeval elela. ker se ne izplača. Stroški za ek-spedicijo so namreč ogromni in vrednost pridobljenega zlata jih niti oddaleč ne odtehta. voriti. Do zanimivega incidenta je prišlo, ko je Weinberger izjavil: — Ko so nas 21. marca 1919 izpustili iz ječe, nas je pozdravil na dvorišču jetnišnice sam državni pravdnik kot zastopnik vzhajajočega solnca! — Državni pravdnik je pri tej izjavi skočil pokonci ter razburjen protestiral proti izjavi Weinbergerja, češ, da je njegovo pripovedovanje podlo obrekovanje. Predsednik je moral porabiti vso avtoriteto, da je pomiril razburjene duhove. * Obtoženec Pavel Juhasz je zatrjeval, da so ga na policiji celih 14 dni mučili. Pretepali so ga, o-besali za noge, polivali z ledeno vodo, samo da bi izsilili iz njega priznanje. Zato sedaj preklicuje vse, kar je takrat izpovedal. Tudi drugi obtoženci trde, da je policija s trpinčenjem izsilila od njih njihova priznanja, ki jih sedaj tudi preklicujejo. Plaz v Pečicah pri Ponikvi. V Pečicah pri Ponikvi se je u-drla zemlja. Dolgotrajno deževje' *je izpodkopalo gromen kompleks, hriba in voda, ki je podmakala. je končno povzročila, da je plaz povedel seboj ves hrib. Na hribu je stala domačija kmeta Mihelaka. katerega je plaz gospodarsko po-popolno uničil. Pokopal mu je hišo in gospodarsko poslopje, v njem pa par volov, več sto litrov vina. qrodje in že spravljeni ječmen. Tudi sosedom je plaz povzročil o-grom^io škodo, ker jim je uničil sadovnjak-in vinograd. Škoda s«j ceni na 80.000 dinarjev; vrh tega je zemljišče za nedogledno dobo nesposobno za vsako uporabo. i • .»' « - J SAMO SEST DNI PREKO Z OGROMNIMI PABNXKI *£ OU1 FRANCE 4. SEPTEMRA-25.SEPT. PARIS 11. sept. — 2. oktobra HAVRE — PARI&KO PRISTANtfctyE Kabina trstjsgs razreda z umivalniki In tskofie ved* sa fl, '4 ali • oMd. Francoska kuhinja Impljafts. 19 STATE STREET . NEW YORK ————— ACI LOKALNI AOENTJE POSESTVO Z MLINOM je naprodaj ob glavni cesti v Škocjanu, 2 njivi, pašnik, vrt, nov kozolec in hiša, hrastov in kostanjev gozd. Ceno in več pojasnil se izve pri lastnici: Terezija Kom-ljanc, Škocjan pri Mokronoga, Tugoslavija. (3x 12—14) '--- ____^ NAPRODAJ KMETIJA 140 AKROV z živino in pridelki. Pojasnila daje lastnik: Aug. Konch&r, R. R. 3, Box 123, Coop4rstown, N. Y. (3x 6,13,20) Kad bi izvedel za naslov svojega brata JOHNA ROŽANC. Pred 17. leti se je nahajal nekje v Westmoreland Co. blizu Hermi-nie. Pa. Prosim cenjene rojake, če kdo kaj ve o njem, da mi poroča ali naj Be pa sam oglasi svojemu bratu Frank Rožanc, Box 34, Oun&linda, Pa. <5x 10—14) NAZNANILO. POZDRAV. Predno odpotujemo v stari kraj s parnikom Martha Washington* še enkrat pozdravljamo "vse rojake sirom Združenih držav, posebno pa sina Franka Tori in njegovo družino. Najlepše pozdrave pošiljamo tudi družini Franka Sa-keljeva in Rud. Golovšeka, vsi v Akron, Ohio. Frank Sakser State Bank toplo zahvaljujemo za postrežbo in izkazano nam uljudnost ter jo priporočamo vsakemu, kateri želi udobno in brezskrbno potovati v stari kraj. Jožef in Helena Tori. Našim naročnikom v državi j Pennsylvania naznanjamo da jili bo "v kratkem obiskal zopet nai znani rastoj^tfk * Mr. JOSEPH ČEHNE in prosimo, mu gredo na roko, ter pri p jem obnovijo narodni no. l/pravniftvo. Dospel sem v New Tork^kjcr me je pričakoval uradnik Frank Sakser State Bank ter dovede! v pisarno, kjer so mi preskrbeli vs* potrebne listine. Danes se podam s parnikom Martha Washington v stari kraj z namenom, da oc nikdar več ne vrnem. Vsem svojim znancem in prijateljem pošiljam najlepše pozdrave, posebno prijateljem Anton Penko in Anton Skrovca. oba iz Conemaugh, Ohio. Priporočam vsakemu Frank Sakser St.i te Bank. Andrej Rebec. P020R ROJAJUJ Prosti pouk glede državljaa-*tva in priBeljevaana je -vsak četrtek in petek m«d 1. uro popoldne in 10. aro rre&er v ljudski . ioli stv. 62 Hester A B*sex Street, New York City. Vprašajte za eastopuflra Legij« za Ameriško Državljanstvo. lADfEBTISE in GLAS NABODA ozor čitateljL Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih,postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Qlas Naroda". S tem boete vatregli vsem, Uprava eGlaa Naroda*. I Vf