3. Barjanska turistična pot
Morda se niti ne zavedamo dovolj ne kako pomembni prehodni točki na sečišču različnih poti živimo. Ljubljansko barje nam daje dovolj tehten vpogled v minevanja zgodovinskih obdobij. Ko se končno zavemo, da je pravzaprav celotno področ-je eno samo veliko arheološko najdišče. bomo znali tudi nekatera naizpodbitna življenjska dej-stva vrednotiti bolj poglobljeno. Tokrat naj bi se podali v vzhodnejši del barjanskega področja. Pri Lavrici poiščemo odcep, ki vodi proti Babni Go-rici.
Gledano zgodovinsko smo v zadnjih tisočletjih priče nekaterim velikim gradbenim podvigom. Pr-vo pomeni prestavitev reke Ljubljanice do podpe-škega kamnoloma, ko so od tu dobavljali kamen za graditev Emone. Drugi podvig je vsekakor dokončanje Gruberjevega kanala, ob koncu osemnajstega stoletja. Najnovejši podvig je nastal pred našimi očmi. Barje so premostili v našem času z moderno avtomobilsko cesto. Toda o poteh preko Barja priča tudi osemnajst metrov dolg čoln iz koIiSCarskih časov. Iz rimskih časov pa najdemo med Babno Gorico in Kremenico ob preseku namakalnega jarka vpogled na gramozno nasutje, ki počiva na brunih na globinski šotni odeji. Tudi domačini iz tega področja, od Škofljice do Podpe-či so pri vsakdanjem delu na polju našli marsikate-ri predmet iz pretekiosti. Svetovno znanc pa so najdbe iz ostankov kolišč v bližini Iga, ki jih je Dežman odkril v preteklem stoletju. Tej najdbi so sledile neštete druge, vse do dandanašnjega časa.
Na poti iz Iga proti Iškemu Vintgarju povpra-Sajte za ,starga dedca". Pod tem imenom vas domačini napotijo k monumentalnemu nagrobni-ku ob robu gozda iz rimskih časov. Prav tako je vreden ogleda lapidarij v cerkvici v Iški Loki. V Dragi pri Igu je bilo do pred kratkim ohranjeno jezersko rastlinstvo v zamodvirjenem jezercu. Pod krimskim pobočjem pa je na robu ravnice lepo urejena vas Matena, kjer domujejo znani čebelar-
ji. Pred nekaj leti so v Tomišlju usposobili hipo-drom. Konjereja je bila od nekdaj priljubljena gospodarska panoga prebivalcev Barja. V gostilni v Tomišlju se dobe tudi prave kranjske klobase, narejene po preizkušenih receptih. V eni izmed sob pa hranijo veliko sliko kolišča.
Ko se vozimo dalje proti Podpeči se pri vasi Jezero povzpnimo do bližnje cervice, od koder je čudovit pogled proti reki in planinam v daljavi. Cerkvica je tudi pomemben kulturno zgodovinski spomenik. V Podpeči, ki jo poznamo že iz prvega izleta, bi si bilo zanimivo ogledati galerijo pokoj-nega slikarja Dremlja, ki je slikal barjanske moti-ve. Tokrat pa poiščemo mojstra, ki oblikuje iz podpeškega kamna vaze in druge okrasne pred-mete. V Podpeči je tudi ena izmed najbolj znanih gostiln v okolici Ljubljane. V prijetnem pogovoru za šankom, vam prijazni domačini povedo marsi-katero zanimivost o svojem kraju.
Letos so v Podpeči znova priredili spust s čolni do Ljubljane, v jeseni pa načrtujejo novo turistič-no prireditev. Tokrat se vračamo v Ljubljano preko Brezovice, kjer na cesti pred Notranjimi Goricami prečkamo staro strugo Ljubljanice. Tu-di pri Vnanjih Goricah se srečamo s področjem, kjer so nekoč domovali koliščarji. Kmalu pa je pred nami nova avtomobilska cesta, ki nas v hipu prestavi v današnji čas.
Gotovo smo preskočili še marsikatero po-membno zanimivost. Morda nas bodo na svoje posebnosti opozorili tudi domačini. Če pa bi kdaj dokončno označili pot k barjanskim posebnostim, bi nam bilo dosedanje delo v še večje zadovolj-stvo. Morda pa bodo kdaj uresničeni tudi večji načrti, recimo izgradnja hotela v koliščarskem stilu. Toda že vse dosedaj našteto nudi veliko možnosti tako za prijetne izlete, kot za pogloblje-no razmišljanje.
Tekst in foto: Boris Višnovec