j^jpr jr % Trgovinskem lasniku«. Pisec tega članka ugotavlja, da carinske agenture južne zelezmce same zaslužijo pri dnevnih «00 vagonih letno povprečno 35 milijonov kron, od katerega zneska odpade na zeleznico 40%, na posrednike same pa 60% — prj Vsem tem opravi skoro vse delo dejansko le železnica sama s svojimi uradniki. Da gre zahtevek zasebnih carinskih posrednikov za ukinitvijo železniških agentur, je umljivo, ker bi si s temi milijoni precej lajšali svoj položaj in obranili svoje uslužbence brezposelnosti. Kaj naj poreče k vsemu temu trgovstvo in obrtništvo, na katerih breme gredo ne le razne neprijetnosti, katere jim povzroča gori opisano Gremijalna trgovska šola v Ljubljani. (Iz krogov gremijalnih učiteljev.) Vsakdo, ki hrepeni po napredku in stremi po višji izobrazbi, koraka paralelno z duhom časa, bodisi kulturno, gospodarsko ali politično. Vsi stanovi tekmujejo takorekoč med seboj, vsak hoče biti v današnjih razmerah in okoliščinah na svojem mestu, nihče noče zaostajati, ker se vsakdo zaveda, da tiči edino v tem njegov spas in obstanek. In tako je tudi treba. Ne na mestu, še manj nazaj, ampak naprej naj vodi pot vsakogar, ki hoče postaviti sebi in svojemu stanu trden temelj sigurne bodočnosti. To geslo naj velja predvsem našemu trgovskemu naraščaju, bodočemu zastopniku in predstavitelju trgovskega stanu, ki naj bo ne samo eno-stransko-praktično, ampak vsestransko, tudi teoretično dovolj izobražen, j tako da bo s svojo trgovsko inteligenco zamogel in tudi znal zastopati interese svoje in svojega stanu. Iz teh razlogov je izšla letos od ljubljanskega trgovskega gremija inicijativa, da je potreba trgovski naraščaj kulturno in gospodarsko dvigniti na ono stopnjo, ki bo odgovarjala današnjemu trgovsko-industrij-skemu razvoju in današnjim kulturnim stremljenjem. Trgovski gremij je sprožil namreč misel, reorganizirati oziroma reformirati današnjo trgovsko gremijalno šolo tako, da bo ustrezala duhu časa in svojemu namenu. Gremij se je obrnil v ta namen na vodstvo gremijalne trgovske šole s prošnjo in pozivom, da stavi isto v tem smislu dogovorno z učiteljskim zborom konkretne predloge in jih nemudoma sporoča gremiju. Učiteljstvo se je temu vabilu takoj odzvalo in je na svoji zadnji konferenci sklenilo sledeče: V zadnjih letih je opažati, da se število vajencev odnosno vajenk čimdalje veča, vsled česar se je bati, da nastane v najkrajšem času nadprodukcija trgovskega naraščaja, ponajveč takega, ki danes vsled pre- pičle predizobrazbe ne more slediti pouku — sploh ne ustrezati zahtevam učnega načrta trgovske šole. Zato so bili tudi uspehi mnogokrat minimalni, da, celo negativni. Da se tem nedostatkom in temu navalu izognemo in da postavimo trgovski naraščaj na oni niveau trgovske izobrazbe, ki je neobhodno potreben za vsakega trgovca, je učiteljski zbor sklenil predlagati gremiju sledeče: Vsak, ki hoče vstopiti kot trgovski vajenec v trgovino, mora izvršiti najmanj dva razreda meščanske šole, v izjemnem slučaju tudi realke ali gimnazije. (Meščanska šola je namreč za življenje mnogo praktičnejša, nego srednje šole.) Ako se to izvede, potem ima učiteljski zbor pripravljen tudi nov učni načrt, primeren današnjim razmeram in zahtevam, ki bo vsestransko zadovoljil trgovski naraščaj in s tem ves trgovski stan. Na ta način si bomo vzgojili inteligenten trgovski naraščaj, ki bo na svojem mestu in ki bo v okviru svojega širokega trgovskega obzorja skrbel za procvit in povdigo naše trgovine. Realizacija označene ideje leži tedaj v rokah trgovcev samih in od teh je odvisno, kakšen bo njihov naraščaj. postopanje železnice, temveč tudi stroški za posredništvo, katerih en del v znesku celih 35 milijonov kron je izlcalkuliran le za južno železnico v Sloveniji, pisec članka v Trgovinskem Glasniku«? Da se carinjenje ne sme monopolizirati za železnico, kakor je gori opisano, smatrajo trgovski in industrijski krogi za prav tako potrebno, kakor bi bilo potrebno onemogočenje karteliranja zasebnih posrednikov, ki bi strankam pristojbine diktirali. Nikdo tudi ne bo proti temu, da obdrži železnica svoje carinske agenture še nadalje. So stranke, ki dajejo že danes železniški carinski agenturi prednost in bodp delale to bržkone tudi v bodočnosti. Na vsak način pa se mora prepustiti strankam pravica, da lahko določijo posrednika, ki ga same hočejo, ali da opravijo carinjenje, ako hočejo, tudi same, četudi je blago »na potu«. Razni birokratski predpisi, ki povzročajo strankam poleg stroškov le nepotrebne posle in zamudo časa, naj se odpravijo. To velja predvsem glede reekspedicije, pa tudi glede predpisov, ki povzročajo med carinsko in železniško upravo nesoglasja in prizadetim strankam gmotno škodo. Ena glavnih zahtev importerjev pa je, da se pristojbine za posredniško posredovanje skrčijo na oni minimum, ki odgovarja resnično primernemu zaslužku. Že kalkulacija v »Tr- Jubilej slovenske tvrdke. Danes praznuje znana narodna trgovska tvrdka Andr. Elsbacher v Laškem 60 letnico svojega obstoja. Je to jubilej, ki ga s ponosom praznuje ne samo tvrdka Elsbacher, ampak vso naše trgovstvo, vsaj je to tvrdka, ki je v dobi najhujših nacionalističnih bojev, v dobi težkih gospodarskih kriz nosila neomajeno prapor poštenosti, solidnosti in reelnosti slovenskega trgovstva. Šestdeset let obstoja — hkrati pa tudi 60 let poštenega in častivrednega trgovskega dela! Malo je slovenskih tvrdk, ki bi se glede govinskem Glasniku« sama nam vzbuja pomisleke, s kom bi bil utemeljen zaslužek v ogromnem znesku 100.000 K za enodnevno delo nekaj ljudi, žal, da nam trenotno niso na razpolago podatki, kolikšen aparat in kakšna režija je potrebna za to, da se v enem dnevu odpravi 600 vagonov in zasluži okrog 100.000 K, odnosno na leto okroglo 85,000.000 K. Na znižanje teh stroškov je naša izvozna in uvozna trgovina in industrija intere-sirana v največji meri. Že lesna trgovina in industrija plačuje za carinjenje na progah preko Jesenic, Bistrice in Rakeka letno okrog 5,000.000 K, ki se razdele na 6 posrednikov. Pristojbine železniških carinskih posrednikov, ki so znašale še pred štirimi meseci za vagon 100 Din, znašajo danes ze 130 Din, dasi se tarifi niso še prav nič izpremenili. Ta zgled velja tudi za druge panoge trgovine in industrije. Da pri največjih carinskih olajšavah in popustih take carinsko-posred-niške pristojbine naš uvoz naravnost ubijajo in ga delajo nesposobnega za konkurenco v inozemstvu, je odveč dokazovati še posebj. Trgovstvo in industrija zato zahteva, da se na eni strani ukiue monopol železniških carinskih agentur in odpravijo nepotrebne ovire gladkemu funkcioniranju prometa, na drugi strani pa tudi znižajo razne pristojbine za carinsko manipulacijo, ki so v sedanji višini gotovo pretirane. neoporečnosti in ugleda lahko stavile s tvrdko Elsbacher v isto vrsto, se manj pa je takih, ki bi bile tako stare ali celo starejše od jubilantke! Tvrdko je ustanovil pokojni Andr. Elsbacher, oče sedanjega lastnika in šefa tvrdke g. Konrada Elsbacherja, ki je tvrdko, že prej znano in solidno, dvignil do splošnega in vsestranskega zaupanja in spoštovanja. Gospod Elsbacher, ki je tudi solastnik tvrdke >Zveza slovenskih trgovcev Cvenkel-Elsbacher-Ravnikar v Celju« je danes načelnik Trgovske zadruge za sodni okraj Laško, svetnik Trgovske in obrtniške zbornice, uradno zaprisežen sodnik-lajik, funkcijonar Ljubljanske kreditne banke, občinski odbornik in bivši laški gerent ter član in vodja številnih korporacij in društev. Vse svoje funkcije izvršuje g. Elsbacher z največjo požrtvovalnostjo in nesebičnostjo. Mož jeklenega značaja, uživa danes ne samo popolno zaupanje trgovskih in finančnih slojev, prijateljev, odjemalcev, soobča-nov in širše javnosti, ampak tudi vseh oblastij ter splošno spoštovanje celo v vrstah političnih nasprotnikov. Zanimiv in srečen slučaj je nanesel, da praznuje g. Elsbacher hkrati s 60 letnico obstanka svoje tvrdke tudi 35 letni jubilej svojega trgovskega udejstvovanja. Gospod jubilant je čvrst in čil, v letih polnih ustvarjajoče energije in trgovske podjetnosti zre nazaj na dobo polno intenzivnega dela in truda, ki mu je pa z ozirom na bogate plodove tudi v najlepše zadoščenje. Obenem s 60 letnico tvrdke in 35-letnico delovanja šefa tvrdke praznuje gospod Ivan Elsbacher, brat ustanovitelja tvrdke, svoj 75 letni častitljivi jubilej. Kljub visoki starosti je jubilant še danes duševno čil in zdrav ter stoji svojemu nečaku pri upravnih poslih in vodstvu podjetja kot izkušen svetovalec zvesto ob strani. V prejšnjih letih samostojen trgovec ter župan v trgu Kozje, si je znal pridobiti tudi on obče spoštovanje in zaupanje. Tvrdki Elsbacher kličemo: Vivat, crescat, floreat! Jubilantoma pa želimo, da bi živela še dolgo vrsto let v polnem zdravju in zadovoljstvu za korist podjetja in za napredek in pro-speh slovenskega trgovstva I Trgovci, carina in naši javnost. (Dopis iz trgovskih krogov). Članku bi lahko dali naslov: Neinformiranost naše javnosti ali brezbrižnost, toda vsaj to ni glavna stvar. Omeniti hočemo tu le nekatere stvari, za katere se naša javnost preveč ne briga in jih pri udrihanju črez trgovstvo ne upošteva. Ni namen tega članka hvaliti ali povzdigovati trgovstvo, to lahko vsak sam stori s poljubno reklamo, opozoriti hočemo le dotične, ki vedno samo čez trgovstvo zabavljajo, da bi tudi malo pogledali za kulise, pa bi videli, da položaj ni tako rožnat kakor si to nekateri predstavljajo. Bilo bi pač treba, da naše trgovstvo samo čita in zahteva »Trgovski list«, a kaj bi čez to tarnal, ko se niti trgovci tega ne zavedajo. Agležem se kaj rado očita, da so narod kramarjev, a pri nas bi najraje menda vso trgovstvo uničili. Posebno prizadeta je v tem oziru Slovenija. Če stopimo na ljubljanski grad, vidimo takorekoč že Italijo. Če pomislimo na vse te kraje, ki so gravitirali na Ljubljano, ter imenujemo le važnejše, kakor: Postojna, Št. Peter, Tr-novo-Bistrica, Vipava, Ajdovščina, Idrija in če pomislimo, da je Ljubljana trgovala vsaj v tekstilni stroki celo do Krmina, pošiljala potnike po celi Istri do Pulja, ter zamogla s tem mestom ter celo s Trstom uspešno konkurirati, tedaj šele vidimo, kaj je Ljubljana v trg. oziru zgubila samo na tej strani. Zagreb, ki pravzaprav za tekstilno stroko ni pomenjal nika-ke konkurence Ljubljani, je postal v Jugoslaviji nekaka centrala. Velike angleške, francoske, nizozemske, pa tudi češke in druge tovarne so ustanovile v Zagrebu svoje zaloge in tako Zagreb v tem oziru glede množine blaga daleč nadkriljuje Ljubljano. Ker smo na periferiji države in od nekdanjega zaledja izgubili najboljši del odjemalcev, jo postal položaj neugoden ter se tudi ne bo zboljšal. To je izguba v enem oziru. V drugem oziru pa nas tare in muči — carina. Mnenja sem, da bi morali naši dnevniki prinašati večkrat poučne članke o trgovstvu. Če pišemo v >Trgovskem listu«, čitajo to itak samo trgovci in še od teh samo en del. Saj si večina misli: čemu naj to čitam, saj itak sam dobro vem, kje nas čevelj tišči. Naša javnost je v tem oziru skrajno apatična. Politika ali zabava je vse. Ko se je agio pred več kot enim letom zvišal menda od 300% na 800%, se ni nihče zganil, kakor da bi se to tikalo le trgovcev, akoravno je to stvar vsakega konsumenta. Pred nekoliko meseci je viselo nekako v zraku zopetno povišanje kar na 1500%, a nihče se ni zganil, kakor da to ne bi nič pomagalo ter se zopet tikalo le trgovcev. Še nikdar se ni genil pri nas poslanec, ki bi to objasnil. Nikdar se še ni pisalo, kaj to pravzaprav pomeni za konsumenta. Samo udrihati po trgovcih, kako drago prodajajo, kako odirajo itd. to smo čuli. Naj služi samo par zgledov, kako delajo trgovci draginjo! Na neki carinski konferenci so trgovci predlagali, da se takratni po-stotek 5% volnenih odpadkov pri bombažnem blagu, ki se je še carini! za bombaž, zviša na 10% ali vsaj na 8%. Namesto tega se je znižal posto-tek na samo 1 %. To se pravi: Ako ima bombažasto blago le 1% volnene primesi (radoveden sem, kako mikroskop ta 1% konstatira), se sme do-tično blago (pravzaprav se mora) cariniti kot volna. Namesto 10% prilizne vrednosti, se plača 25% in tudi več. Ali da bo bolj razumljivo. Na 1 meter blaga, ki stane 60 Din, se plača namesto 6 Din, 15 Din carine. Konsumenlu se niti ne 6anja, koliko carine plačuje, ker naravno je, da jo mora trgovec kalkulirati v ceno. Ali je že vprašal kak ubogi uradnik, ki si je kupil sukno za zimsko suknjo meter po 250 Din, zakaj stane meter 250 in ne 200 Din? Blago stane trgovca na postaji Ljubljana 160 Din; carina znaša 25%, torej ga stane blago 200 Din. Ako računa k temu režijske stroške ter dopustni običajni dobiček, ki sme znašati do 25%, je moral za blago zahtevati 250 Din. Dotični, ki je blago kupil, ne ve, da je pri 2Y» metrih plačal 100 Din in tudi več samo za carino. Konsument ne ve, da plača' pri vsaki nogavici 10—15%, pri vsakem gumbu 10 do 25%, pri svileni kravati 15—20 Din carine, da ne govorimo o >luksus«-predmetih, za katere se plača tudi 60—80% od vrednosti blaga, v posameznih slučajih še več. Horendno so vsote, ki gredo za carine. In to je tudi poglavje o pomanjkanju denarja. Znan je slučaj, da je neka tvrdka v Ljubljani v enem dnevu morala založiti lVs milijona Din za carino. Grosisti morajo pogosto za večjo partijo blaga založiti po več stotisoč dinarjev. Komaj se nabere nekaj denarja, že ga je treba založiti za carino, ali iskati v banki posojila ali pa plačati le-žarino. Saj mora že mali trgovec vedno v rezervi držati nekaj tisočakov. Gotovo, da država brez carine ne more izhajati, toda carinske postavke bi se morale revidirati ter ublažiti. Pri tem bi se dala kaka postavka tudi zvišati, a druga znižati. Previsoka, neutemeljena carina pa ima za posledico, da oe z dotičnimi predmeti prav uspešno tihotapi in to je tudi vzrok, da pri nas tihotapstvo tako bujno cvete. Ali imajo državne finance od tega kake koristi? Stvarna pristojnost trgovinskih sodišč z ozirom na vrednost spornega predmeta. Trgovinskemu sodstvu pripadajo nadalje, a so dodeljene višjemu sodstvu (trgovinskemu senatu zbornih sodišč), ako sporni predmet presega v denarju ali denarni vrednosti znesek 4000 K (zk. od 30. januarja 1922, Ur. list 150-1922), sicer pa nižjemu sodstvu (okrajnemu sodišču) še nastopne pravdne stvari: 1. Spori, ki izvirajo iz trgovinskih opravil (§ 51., št. 1. j. n.). Treba pa je, da je toženec protoko-liran trgovec ali protokolirana družba (torej: komanditska družba na delnice, delniška družba, družba z omejeno zavezo) ali pa registrirana pridobitna in gospodarska zadruga. Za takega trgovca, čigar firma je vpisana v trgovinski register, velja tudi družabnik kako protokolirane trgovinske družbe, ki jamči osebno, dasi ob času tožbe ni več družabnik one firme, ki je bila sklenila trgovinsko opravilo, iz katerega je tožen, temveč je protokoliran kot družabnik kake druge firme. Istotako družabnik protokolirane trgovske družbe, ako je tožen iz trgovinskega opravila, katero je sklenil v lastnem imenu. Vsekakor mora toženec ob času, ko se tožba vloži, biti vpisan v trgovinski register. Pravni naslednik takega trgovca spada pod trgovinsko sodstvo tudi le, ako je sam trgovec, čigar firma je v trgovinski register vpisana. Državo je glede njenega železni-žkega obratovanja z ozirom na § 8. uvodnega zakona k trgovinskemu zakoniku šteti za protokolirano. Spadajo torej semkaj tožbe zoper državo iz prevoznih opravil državnih železnic in njih trgovinskih opravil sploh. Ni pa treba, da je toženec vpisan baš v tuzemski trgovinski register. Tuzemskemu takemu tožencu je enak tudi toženec, ki je v inozemstvu protokoliran. To ne velja samo za inozemstvo, kjer se vodijo registri, ki so bistveno iste vrste z našim trgovinskim registrom in je to avtentično ugotovljeno (n. pr. za Avstrijo, Nemčijo, Ogrsko, Rumunsko, Nizozemsko, Italijo, Bolgarsko, Norveško, Švico, Belgijo in Špansko le glede trgovskih družb, in Francijo pa tudi glede trgovskih družb le za delniške družbe in komanditske družbe na delnice). Šteti je marveč vsakega inozemskega trgovca za protokoliranega v smislu § 51., št. 1. j. n., čegar firma je po ustanovah njegove države protokolirana. Nadalje mora za to podsodnost opravilo na strani toženca trgovinsko opravilo v smislu čl. 271. in 272. trg. zak. (temeljna trgovinska opravila) ali vsaj v smislu čl. 273. in 274. trg. zak. (postranska trgovinska opravila) ali pa borzno opravilo po §§ 12., 14. borznega zakona od 1. aprila 1875, drž. 67, ali končno opravilo, ki spada v poslovni obrat javnih skladovnic po § 6. zakona o javnih skladovnicah od 28. aprila 1889, drž. 64. — Tako n. pr. ni trgovinsko opravilo najemna pogodba, katero sklene trgovec glede prostorov, upotrebljevanih za poslovne namene. Ne spadajo pod trgovinsko opravilo na strani toženca — tožbe zavoljo odškodnine radi posega v avtorske pravice, izpodbojne tožbe, celo tedaj ne, ako je izpodbijano pravno dejanje trgovinsko opravilo; pro-vizijske tožbe iz posredovanja ob ustanovitvi trgovinskih družb; odškodninske tožbe zoper železniške družbe radi škode, povzročene po železniški napravi; tožbe iz prodaje nepremičnin, dasi so nastavljene zoper stavbin- eke delniške družbe; tožbe zavoljo nadaljne otujitve predmetov, ki so sicer bili nakupljeni za obratovanje trgovinske obrti, pa se zopet prodado, ker se dajo pogrešati v tej obrti. Ako je toženih likratu več oseb (so-spomikov), morajo za trgovinsko podsodnost biti vsi toženci protokolirani in mora opravilo na straneh vseh tožencev biti trgovinsko opravilo. Izjema velja le za t. zv. enotne sospor-nike v smislu § 14. civ. pr. r., kadar se namreč po svojstvu spornega pravnega razmerja ali po zakonitem predpisu moč sodbe, ki jo je izreči, razteza na vse sospomike. 2. Spori iz trgovinskih stvari, označenih v § 39. uvodnega zakona k trgovinskemu zakoniku (§ 51., št. 2. j. n.), tudi ako ne izvirajo iz trgovinskega opravila in brez razlike, dali je toženec protokoliran ali ni, in sicer spori: a) med pogodniki iz prodaje obstoječe trgovinske obrti, naj je konce-sionirana ali ne, in najsi se z obrtjo prodado tudi nepremičnine; b) glede pi’avice do uporabe firme med onimi, ki to pravico terjajo zase; dalje radi brezpravne uporabe^ firme med onim, ki je s tem prikrajšan, in onim, ki neupravičeno ima firmo; c) iz poklicnega opravila trgovinskih mešetarjev, tehtalcev, merilcev in drugih oseb, ki so nameščene, da opravljajo in potrjujejo slične opravke v trgovinskem prometu, med njimi po eni in med strankami po drugi strani; č) iz pravnih razmerij družabnikov trgovskih družb med seboj; načelnikov in likvidatorjev družbe med seboj in pa napram družabnikom; tihih družabnikov do imetnika trgovinske obrti; oseb, ki so udeležene pri združitvah za posamezna trgovinska opravila na skupni račun ali pri združbah za trgovanje, med seboj; in to v vseh teh primerih brez razlike, dali družabno razmerje še obstoja ali pa je že razrešeno; d) iz pravnih razmerij trgovcev do njih prokuristov, trgovinskih pooblaščencev, ' trgovinskih pomočnikov in drugih, v njih obrti nameščenih oseb, ki ne opravljajo samo poselske službe; dalje iz pravnega razmerja vseh teh oseb do drugih ljudi, katerim so se napravili odgovorne v principalovi obrti. Trgovinska podsodnost je podana tudi, ako je pooblastilo ali službeno razmerje prenehalo. Vendar mora iti za spor med trgovci in naštetimi uslužbenci. Ni torej pristojno trgovinsko sodišče n. pr. v tožbi zavoljo odškodnine principala zoper očeta ne-doletnega trgovinskega uslužbenca, ker je prezgodaj razrešil službeno razmerje. Gre pa tu vedno le za uslužbence z višjo službo. Nikakor pa ni semkaj prištevati sporov iz delovnega, učnega in mezdnega razmerja med imetnikom obrti in njegovimi pomožnimi delavci. Ti spori so odkazani po § 37. zakona o obrtnih sodiščih, brez ozira na vrednost spornega predmeta, tako dokler traja to razmerje, kakor tudi, ko je prenehalo, obrtnemu sodišču, ako pa tega ni, splošnemu okrajnemu sodišču. M. Savič: Naša industrija in obrt. (Nadaljevanje.) Celokupna produkcijska zmožnost smirnskega področja se ceni na 550.000 do 600.000 kvadratnih vatlov (a 65 cm) v vrednosti 280.000 do 300.000 turških lir. Najvažnejše iz-delovalnice se nahajajo v Usaku, kjer je zaposlenih okoli 6000 delavk na 1200 statvah in kjer se izdela okoli 200.000 m* preprog. Teh preprog je troje vrst: tekilme, ki se izdelujejo z eno žico in so vsled tega dražje, 50—55 grošev kvadratni vatel (turška lira = 121 grošev), ali 19—23 frankov 1 m* v Smirni, dalje čilftilme, ki so delane z dvojno žico in so vsled tega slabše ter cenejše, 37—45 grošev kvadratni vatel ali 15 do 18 frankov 1 m* (pri fantastičnih vzorcih 19 — 22 frankov), končno barhane, običajne iz odpadkov iz- delane preproge po 20—35 grošev kvadratni vatel ali lOVz —13 frankov kvadratni meter. Največ se povprašuje osobito po adžemsofra in ja-prak vzorcih v višnjevih in rdečih barvah. V Ušaku se izdelujejo tudi kosmate preproge iz kozje svile (tiftik), ki so zelo drage in gladke preproge, ki se pa izdejujejo po največ v Nidževu. Čerdes je poznat po preprogah, ki so 1 m široke in 1%—2 m dolge in se izdelujejo s podlogo bombaža iz fine voine. Po motivih in razpo-redbi barv imitirajo te preproge perzijske preproge. Cena znaša 12V2 —1314 franka 1 m3 za običajno blago in po 14V2 —15'^ frankov za boljše blago. V tem mestu je zaposlenih okoli 2000 delavk (z 1000 statvami), ki izdelajo okoli 70.000 m*. V Demirdži je postavljenih okoli 450 statev, na katerih se izdela okoK 45.000 m: kosmatih preprog, in sicer dvoje vrst z bombažno podlogo. Navadna vrsta (kaba-caba) stane 14 do 15 frankov, boljša pa 20 do 21 frankov 1 m2. V Kuli se izdelujejo boljše preproge v celoti iz volne po 20—25 frankov 1 m*, ako pa je podloga platnena, pa po 10—15 frankov 1 m*. Tu se izdelujejo tudi fine preproge iz kozine po 42 — 46 frankov 1 m*. V Kubi je 800—900 statev z 1500 d©1 2000 delavci, ki izdelajo okoK 60.000 ms. Iz Ušaka se je izdelovanje kosmatih preprog razširilo v Kutalrao (okoli 100 statev z 800 delavkami). Cena teh preprog je v tem kroju 24 do 25% frankov 1 m2. V Ispartu je 500 statev; kosmate preproge se prodajajo tu po 27—30 frankov t m*. V Karahisaru je pri 40 statvah zaposlenih 300 delavk, v Dekimehm pa pri 30 statvah 240 delavk. V okolici Konije se je uvedlo izdelovanje kosmatih preprog šele pred 17 leti. Do 1. 1903. se je uporabljalo okoli 300 statev. V Sima ima carigrajska firma Čustinijani tovorno kosmatih preprog s 100 stal-vami in barvarnieo. Preproge se-prodajajo po 28—60 grošev kvadratni vatel ali po 13—18 frankov kvadratni meter. V vilajetu Adam izdelujejo v mnogih krajih portiere in prevlake za divane, ki se preko Mersine in Anelolije dovažajo v Smirno. (Datje sledi.) Trgovina Praznovanje državnih praznikov. Ministrstvo za notranje zadeve je izdalo vsem podrejenim obrtnim obla-stvom odlok, da morajo biti obrati na dneve državnih praznikov cel dan zaprti. Zveza trgovskih gremijev opozarja na to odredbo vse gremijalne in zadružne organizacije. Novi obrati t Celju. Gremij trgovcev v Celju poroča: V zadnjem času so prejeli sledeči člani obrtovnice in sieei: Javna trgovska družba, Berdais & Jeki, v Celju, Vodnikova ulica št. 5., obrtni list štev. 3154/obt. z dne 28. XII. 1923, za trgovino z lesom brez lesnega skladišča. Poslovodja Ludvik Berdais. Franc Golič v Celju, Samostanska ulica 8, obrtni list št. 3951/obrt z dne 7. I. 1924, za trgovino z deželnimi pridelki na drobno in debelo. Nabavna centrala taninskih tovarn d. z o. z. v Celju, Aškerčeva ul. 6, obrtni list št. 1883 z dne 19. XII. 1923 za trgovino s kostanjevim in drugim ta-ninskim lesom. Poslovodja Anton Kozinc. Evgen Himmer v Celju, Trubarjeva ulica 1, obrtni list št. 208/obrt * dne 31. I. 1924 za trgovino z lesom brez lesnega skladišča. Ivan Zupančič v Celju, Ljubljanska cesta 1, obrtni list -šL 493/obrt z dne 26. II. 1924 za samostojno trgovsko agenturo z mešanim blagom-Alojz Fabijan je svojo trgovino z mešanim blagom premestil iz Cankarjeve ulice 4 v Kovaško ulico 1 v Celju. Mednarodni vzorčni sejem v Milano. — V Milanu se vrši mednarodni vzorčni sejem od 12. do 17. aprila t. 1. Pogoji za razstavljalce so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. Izpričevala o izvoru blaga za izvoz, na Poljsko. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani opozarja interesente, ki izvažajo na Poljsko, da je poljsko •w ^trntssustum vlada izdala nove naredbe glede izvornih izpričeval. Vzorec sedaj predpisane oblike je interesentom na razpolago v zbornični pisarni. Za blago, ki izvira iz naše države in je bilo tudi tukaj predelano, zadostuje predpisano izpričevalo o izvoru. Za one vrste blago pa, ki je bilo v naši državi samo predelano, surovina pa je nejugoslo-vanskega izvora, je treba po novih predpisih predložiti dve izvorni izpričevali in sicer: a) o izvoru surovine in i>) o predelavi v naši državi, pri čemur je predpisana posebna klavzula, da ne odpade manj ko 50% celokupne vrednosti blaga na stroške dela in surovine naše države. Davki in takse. Imenovanja v cenilno komisijo. — Delegat ministra financ g. dr. K. Savnik nam poroča, da je imenoval v cenilno komisijo za cenilni okraj Konjice za člana: Martin Kračun, gostilničar in veleposestnik v Zrečah, Ignacij Ozva-ifič, davčni upravitelj v Mariboru; za namestnika: Matija Vidmar, trgovec in posestnik iz Boharina, Štefan Suc, davčni upravitelj v Konjicah. — Za cenilni okraj Celje mesto za člana: Josip Jagodic, trgovec, in Franjo Koren, pekovski mojster; za namestnika: Drago Bernardi, hotelir, in Konrad Kager, pa-sar, vsi v Celju. — Za cenilni okraj Brežice za člana: dr. Josip Zdolšek, odvetnik, in Ivan Vidmar, trgovec, oba v Brežicah; za namestnika: Edmund Škrbec, posestnik in gostilničar iz Pokleka st 9 in dr. Gustav Rosina, odvetnik v Brežicah. Ugotavljanje prometne vrednosti za dopolnilno prenosno takso. Dne 15. marca t. 1. poteče rok za vložitev prijav za odmero dopolnilne prenosne takse. Izvršilni odbor udruženja bank je na svoji seji dne 7. t. m. sklenil, da priporoči včlanjenim denarnim zavodom, naj prijavijo prometno vrednost ■ nepremičnin po dohodkih, ki jih dajejo .nepremičnine, ki so predmet dopolnilne prenosne takse. Po današnji srednji obrestni meri, katero se more določiti z 18%, bi morale dajati nepremičnine 18% dohodek od vrednosti. Denarni zavodi ne morejo plasirati svojega denarja v nepremičnine, ki bi donašale nižje dohodke kakor 18%, ako upoštevajo današnje stanje denarnega trga. Dohodek nepremičnin ni za denarne zavode nič drugega nego vsota obresti v nepremičninah naloženega kapitala. Potemtakem znaša prometna vrednost poslopja, ki donaša na leto 180.000 Din dohodkov, približno 1,000.000 Din. Po mnenju udruženja je ta način najboljša rešitev za ugotovitev prometne vrednosti po tarifni postavki 12, prip. 12. Takse za predmete, ki niso bili rešeni do 16. novembra 1923. Generalna direkcija posrednih davkov pojasnjuje, da se za predmete, ki ob uveljavljenju novega taksnega zakona še niso bili rešeni ter so bili po prejšnjem taksnem zakonu zadostno kolkovani, ne pobira dodatna taksa. Koliko znaša obdačenje na glavo v Avstriji? Obremenitev iz vseh državnih in avtonomnih dajatev, monopolov in ■carin je znašala leta 1913. na glavo povprečno 121 zlotih kron. sedaj pa znaša okrog 100 zlatih kron. Bremena na državnih davkih samih, brez avtonomnih in monopolnih dajatev, znašajo £«apram rnirodobnim komaj 60%. Avtonomni davki pa so nekaj višji. V celoti vzeto, znaša sedanja davčna obremenitev približno tri četrtine predvojne višine. Izvoz in uvoz. Zavarovanje izvozne valute. — Od H, do 15. marca velja sledeči cenik za zavarovanje valute pri izvozu pšenice 330, rž 270, ječmen 260, oves 240, ko-reza 250, defektna koruza 150, bela moka za luksuzno pecivo in zdrob 550, moka »0« 540, »2« 450, za kruh 400, črna moka »7« 270, moka za živino 190, otrobi 190, koruzna moka 250, konji za klanje 600, težki tovorni konji (slovenski) 6000, lahki tovorni 5000, mali gorski (Južna Srbija) 2000, osli 1000, mezgi 2000, krave 2500, voli in biki par do 700 kg 3000, par do 900 kg 4000, par preko 900 kg 5000, teleta do 70 kg 1000, -ovni 200, Junci 100, par od 140 —220 kg 2500, par preko 220 kg 3500, koze 200, mast 3200 za 100 kg, suho svinjsko ■meso 320, letna salama 2500, zimska salama iz debelo sekanega mesa 6500, iz drobno sekanega 8000, soljena slanina 3100, prekajena slanina 3200, šunke 4500, zaklane svinje 2800, svinjsko meso sveže 2600, goveje sveže 1600, domače klobase 3000, krvave klobase 2000, ocvirki (prešani) 500, neprešani 2000, soljeno kozje meso 1200, drob, glava 800, suha čreva 7000,-surove volovske kože 2200, kravje 2000, od juncev 1800, telečje 3000, jančje 3000, ovčje 2500, jarčje 7000, kozje 3000, zajčje 15, dihurjeve 90, jazbečje 110, divje mačke 110, volčje 130, lisičje 350, kune 1000, vidre 1000, volovske suhe (100 kg) 5000, konjske suhe 3000, suhe slive 7 do 75 900, 80 - 85 800, 95-100 700, 110 do 120 600, 120—130 500, slive v zabojih 100 Din za odstotek dražje od onih v vrečah, suhe hruške 1500, suha jabolka 200, konzervirano sadje s sladkorjem 2000, brez sladkorja 1000, purani živi za glavo 80, gosi 4000, race 3000, kokoši 2500, sveža jajca zaboj 1440 komadov 2000, konoplja v snopih po 100 kg 20, lan 1000, drva 10.000 kg 2200, oglje 10.000 kg 9000, stavbni les jelov ■in smrekov rezan les 1 m" 700, jelkov stavbeni les do 25 cm 300, rezana bo-rovina 900, tesana 500, bukov rezan in tesan stavbeni les, parjen 900, neparjen 400, hrast 1.60- 2.20 30 Din, 2.50-2.70 70 Din, specijalni 1500, bukovi 30, lipov rezan les, orehov in drugih plemenitih dreves 1500, brestov in jesenov stavbeni les 1000, doge 90, telegrafski drogi 7—10 m za komad 50 Din, cement, ranjski 10.000 kg 6000, bevčinski 7000, hrvatski in slovenski 6000, dalmatinski 4500. Izvoz lesa iz Avstrije. — Položaj avstrijske izvozne trgovine lesa je nespremenjen. Italijani kupujejo les le v manjših količinah po znatno znižanih cenah. Nemčija ne pride kot kupec sploh v poštev, ker ponuja prenizke cene. Edino Francija se prilagoduje svetovnemu položaju in stavi kolikor toliko sprejemljive ponudbe. Tudi Anglija se je začela zanimati za avstrijski les, vendar pa do sedaj še ni prišlo do pomena vrednih kupčij. Izvoa francoskih volnenih odpadkov zopet dovoljen. Glasom pariških vesti je izvoz volnenih odpadkov dovoljen pod gotovimi pogoji od 15. marca dalje. Trboveljski premog io drva dobavlja DRUŽBA »ILIRIJA«, LJUBLJANA, Kralja Petra trg 8. - Teleion 220. Plačilo luril na obroke! IV. Ljubljanski velesejem. V nekaj mesecih, med 15. in 25. avgustom, bo prcstolica Slovenije, naša bela Ljubljana, zopet 5tala v središču kupčijskega in družabnega zanimanja. Skoro 40.000 m° obsegajoče sejmišče, na katerem stoji sedem velikih razstavnih paviljonov in preko 60 manjših privatnih razstavnih zgradb, bo četrtič odprlo svoja vrata, da celemu svetu pokaže proizvode jugoslovanske industrije in jugoslovanske obrti. V posebnih ekspozicijah pa bodo na vpogled tudi produkti obrtne pridnosti cele vrste drugih držav, ki stoje z Jugoslavijo v ozkih trgovskih stikih. Ne samo naša domovina, ampak, kakor dokazujejo poročila velesejmskih častnih zastopnikov v inozemstvu, tudi to z naraščajočim zanimanjem in priznanjem zasleduje uspešno delovanje in razvoj ljubljanskih vzorčnih velesejmov, ob katerih otvoritvi pred tremi leti je marsikdo skeptično zmajeval z glavo. Danes je vsakdo uverjen, da so velesejmi poučni ne samo za odjemalca, ampak tudi za pridobitveno-gospo-darske kroge, ker ravno velesejmi dajejo v največji meri izpodbudo za uspešno pridobivanje. Na vzorčnih velesejmih zamore vsakdo, ki je pazljivo zasledoval razvoj ljudskih potreb, ugotoviti, katerih artiklov ne izdelujemo doma, bodisi da takih predmetov ne vidiš na sejmu, bodisi da so take izdelke baš radi tega razstavili samo tujci. Kdor začne proizvajati tak artikel, po katerem ljudstvo živahno povprašuje in ki ga doslej naša industrija in obrt še ni vrgla na trg, bo imel dovolj odjemalcev in lep zaslužek. Velesejmi so kažipot k narodnemu blagostanju. Oenarstvo. Krediti Narodne banke. Narodna banka je dala leta 1923. iz rednih kreditov višje vsote trgovskim, industrijskim, obrtniškim in drugim tvrdkam nego denarnim zavodom. Od celokupne vsote rednih kreditov po 1.317,627.900 so dobili denarni zavodi 625.9 mil. Din, vse ostale tvrdke pa 691.6 mil. Vsoto skupnih kreditov je razdelila nastopno: denarni zavodi 625.9, druge naprave in tvrdke 235.5, industrijalci in ind. proizvodi 207.3, trgovske firme za izvoz 137.2, trgovske firme za uvoz 89.3, obrtniki 'in manjša domača industrija 11.8, poljedelske zadruge 10.2 mil. Din. Po višini se razdele dovoljeni krediti sledeče: do 50.000 Din je dobilo 1380 tvrdk, od 50.000 do 100.000 Din 493 tvrdk, od 100.000 do 500.000 Din 737 tvrdk in preko 500.000 Din 306 tvrdk. Sezonskih kreditov se je odobrilo tekom leta 1923. za 165.5 mil. Din, na-pram 348.2 mil. Din v letu 1922. Tekom leta 1923. se je vsled poteka roka odpovedalo za 334 mil. Din kredita, tako da so znašali sezonski krediti po stanju dne 31. decembra 1923 še 179.2 mil. Din. Renta ratne oštete in Agrarne obveznice. Na razna vprašanja, kdaj so se omenjeni državni vrednostni papirji izdali, v katerem številu in po kakem nominalu, poročamo, da so podatki o obveznicah za finančno likvidacijo agrarnih odnošajev v Bosni in Hercegovini objavljeni v »Službenih Novi-nah« št. 294 od 31. decembra 1921, kjer je objavljen tudi »Pravilnik o finančni likvidaciji agrarnih odnošajev v Bosni in Hercegovini«. Podatki o obveznicah »ratne štete« pa so objavljeni v »Službenih Novinah« št. 280 od 14. decembra 1922 hkratu z zakonom o izplačilu vojne škode.______________________________ Razno. Razmejitev med Italijo in Slovenijo. — Po poročilu »Politike« se poleg komisij za ureditev trgovinskih odnošajev med obema državama v kratkem sestane v Beogradu tudi razmejitvena komisija, ki ima končno urediti definitivno mejno črto od Kastva do Triglava. Pogajanja o tem vprašanju se skoraj prično. — Kakor znano, je bila meja med Italijo in Slovenijo skicirana v načrtu, pridejanem rapallski pogodbi z v^te 20. novembra 1920. Naši in italijan ski delegaciji pa doslej ni na podlagi tega načrta uspelo določiti in potegniti definitivno mejno črto od Triglava proti morju. Skupna komisija je že-proučevala mejo v lerenu, toda do danes obstoji v Sloveniji le demarkacijska črta in okupacija nekaterih krajev. Ni še gotovo, ali se bodo vodila nadaljna razmejitvena pogajanja na podlagi ra-pallskega razmejitvenega načrta, ali pa v smislu dne 27. januarja sklenjenega rimskega sporazuma. Za predsednika italijanske delegacije v komisiji je določen poslanik general Bordrero, kateremu je prideljen gen. Barbarich, za predsednika naše delegacije je imenovan polkovnik Daskalovič, ki je doslej vodil vsa pripravljalna dela. Korektura italijansko - ruske pogodbe. Kakor izve »Corriere«, se tiče najvažnejša izprememba italijansko-ruske pogodbe, ki se je morala izvršiti na zahtevo iz Moskve, člena 14., v kolikor gre za državni monopol ruske trgovine v inozemstvu. Korespondent navedenega lista domneva, da vlada v nemških in angleških krogih ruske pre-stolice neka skrb radi pogodnosti v južnoruskem tranzitnem prometu, ki jih je dobila Italija. S pogodbo je olajšan Italiji komercijelni pohod v Perzijo, Turkestan, Afganistan in v Orijent sploh, kjer je dominirala doslej angleška trgovina. S tako tranzitno pogodbo je hotela Rusija odtegniti narode in trge Orijenta nadvladi drugih držav. Na drugi strani pa si je hotela pustiti proste roke v svoji orijentalski politiki. Zato Vsebuje rusko-ifatijanska pogodba določbo, po kateri Rusija glede držav Orijenta ni vezana na največje pogodovanje, katerega nudi Italiji. Zanimanje Švice za naše gospodarstvo. Te dni se mudi v Beogradu predsednik udruženja švicarskih industrij-cev in tajnik trgovske zbornice za Švico, da se posvetuje radi posojila, ki ga ponujajo nekatere švicarske tvrdke naši industriji. Kje so največje zaloge zlata na svetu? Sedanja zaloga zlata Anglije znaša 126 milijonov v angleški državni banki in valutna rezerva 27 milijonov šterlingov. Zaloga ostalih delov angleškega carstva znaša 105 milijonov šler-lingov, in sicer ga ima Avstralija 24.8, Nova Zelandija 7.9, Kanada 38.2, južna Afrika 11, Indija 22.3 in Straits Settle-ments 0.8 milijonov šterlingov. — Zedinjene države imajo sedaj petkrat več zlata nego celo angleško carstvo, namreč 784 milijonov šterlingov. In sicer se nahaja v državni blagajni Zedinjenih držav 145.5 milijonov in v Fede-ral-Reserve-Bank kot rezerva 638.5 milijonov šterlingov. Vizumi med Češkoslovaško in AngH$» se še ne odpravijo. Na interpelacijo v spodnji zbornici, če namerava ukreniti urad za zunanje zadeve odpravo vizumov med Češkoslovaško in Anglijo, je izjavil Ramsay Macdonald, da britska vlada smatra, da čas za tak dogovor še ni prišel. Tudi v Budimpešti gibanje bančnik uradnikov za povišanje plač. Kakor javljajo budimpeštanski listi, nameravajo pokreniti ondotni bančni uradniki gibanje za povišanje plač, ker pribitki ne znašajo niti polovice poviška draginj-skega indeksa. Ogrsko-italijanska banka je svoje uradništvo potolažila za enkrat z enomesečnim predujmom. Dunajskemu zgledu utegne slediti še Budimpešta. Nemška infiltracija v Turčijo »Deutsche Bank« je odprla v Carigradu filialo. Paroplovna družba >Norddeutscher Lloyd« je upostavila redno dvakrat mesečno zvezo med Carigradom in nemškimi pristaniščih Ta zveza bo služila olajšanju izvoza proizvodov nemške industrije v Turčijo. Davčna konferenca z Italijo, ki je zborovala v oktobru v Ljubljani, se bo nadaljevala dne 15. marca v Rimu. Delegata naše države gg. Hilarij Vodopivec ter Niko Marič odpotujeta dne 12. marca v Rim. Priporočamo vsem rodbinam Kolinsko cikorijo izvrsten pridatek za kavo. m Iz naših organizacij. Gremij trgovcev za mesto Maribor vabi k 59. rednemu občnemu zborni članov trgovskega gremija, ki se vrši v torek, dne 18. marca 1924 ob 19. uri v Gambrinovi dvorani v Mariboru s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelnika o delovanju v letu 1923. 2. Blagajniško poročilo. 3. Poročilo računskih preglednikov. 4. Sklepanje o proračunu za leto- 1924. ter določitev doklad, pri-spojitvenih, sprejemnih, oprostilnih in šolskih pristojbin. 5. Volitev dveh računskih pregledo- valcev, 4 odposlancev k zborovanjem pomočniškega zbora, 4 članov in 4 namestnikov v trgovsko razsodišče ter 2 članov in t namestnika v šolski odsek. 6. Izprememba § 11. gremijalnih pra- vil. 7. Sklepanje o odpravi nekaterih cerkvenih praznikov za trgovske obrate in določitvi delovnega časa ob delavnikih. 8. Sklepanje o ureditvi pobiranja da- rov po trgovinah potom raznih društev. 9. Predlogi članov po § 18. gremijaP nih pravil, kateri se morajo tri dni pred občnim zborom predložiti pismeno gremijalnemu načelstvu. 10. Slučajnosti. Ker se vsled kratko odmerjenega časa zapisnik zadnjega občnega zbora na tem zborovanju ne more prečitati, je isti vsem članom skozi sedem dni pred občnim zborom v gremijalni pisarni na vpogled. — V slučaju, da bi ta, za 19. uro sklicani občni zbor ne bil sklepčen, se vrši ob 20. uri istega dne drugi občni zbor, ki sklepa veljavno ne glede na število navzočih članov. Maribor, dne 3. marca 1924. Trgovski gremij Maribor. Predsednik: VDko Weixl 1. r. Ljubljanski jesenski velesejem. Siran 4. VMvmnMMMi štev. 31» MBMHMK/r nja Nemcev v Mesini hranilnici. — In-žener Derganc vidi velik vzrok brezposelnih domačinov zlasli v zaposlenju inozemcev. — Občinski svelnik Roglič opozarja, kako inozemci, v naših podjetjih zaposleni, skrbe, da se naši ljudje gotovih strok ne morejo priučiti, kako država sama ustvarja brezposelnost s tem, da n. pr. naroča celo kar 200.000 parov čevljev v Parizu, s čemer odvzame zaslužek 1000 našim delavcem, fudi so naši ljudje preveč ozkosrčno navezani na Maribor, dočim je v naši državi še polno prilike v neobdelanem ozemlju. — Dr. Pipuš kot zastopnik in-dustrijcev vidi pravilno edino rešitev, ki bi bila obenem rešitev tudi stanovanjskega vprašanja v povzdigi gradbenega dela s pomočjo države in Narodne banke, ki naj bi dovoljevala v to svrho direktne kredite. Tudi zavarovalne družbe Ireba pritegniti v ta namen. Mestna občina pa naj pripravi pogoje za zasilno delo, n. pr. za pripravo gradbenega gradiva, kar bi bila naloga tudi okrajnega zastopa. — V imenu delojemalcev ozir. brezposelnih je podal urednik »Volksstimme« g. Eržen daljše poročilo. Treba regulirati pritok delavskih moči iz dežele. Zahteva ne miloščine, nego preskrbo brezposelnih z gradbenim delom, melioracijami itd. Po izvajanjih še nekaj drugih govornikov je g. župan brebral resolucijo in izvolil se je odbor, ki naj vodi nadalje to akcijo. V odboru so: za delodajalce Jul. Glaser in Farič, za delojemalce Eržen in Čeh. Cene usnju na zagrebškem trgu. -- 7. marca. Jermenski kruponi 115—120* Vache kruponi težki 95—97, lahki 90 do 92, vache polovice težke 73—75, lahke 68—72, vrat 50—52, okrajine 35 do 38, cepanice za podlogo 60—62, kravine rumene 108 do 110, črne 105 do; 108, pitlingi 115-118. Mednarodni bombaževi trg koncem februarja. — V Ameriki so bile sedaj po vrsti tri slabe letine za bombaž. Kei se pa dosedaj še nikoli ni pripetild, da ne bi trem suhim letom sledilo četrto kot rodovitno, bodo producenti kultivirali letos veliko več bombaža kakor so ga zadnje leto; vabijo jih visoke letošnje cene. Pravijo, da bo produkcijai 1924/25 ogromna. 2e letošnji pridelek bi bil prav.bogat, če bi ne bilo začelo v septembru močno deževati, kar je uničilo velik del bombaževih nasadov Tudi izvenameriški producenti bombaža — Indija, Egipt, Togo, Suddn, !ndo~ kina, Avstralija, Makedonija itd. — se pripravljajo z ozirom na visoke letošnje cene na bolj intenzivno kulturo. — Zaenkrat pa položaj ni ugoden. V Manchestru so s 87% večino določili štiri dneve v tednu, vključno nedeljo, za brezdelne. Poročila o ameriški trgovini z bombažem se glasijo prav neugodno. Razpoložljivih bal imajo nad 150.000. Padanja cen pa ne pričakujejo. Natančnega pa nihče ne more prerokovati, sedanji položaj je preveč zamotan, vse je bolj rezervirano. Trg je zelo miren. Cene južnemu sadju na tržaškem trgu. -r Kupčija je sedaj klaverna. Par kupčij je bilo sklenjenih za kitajske orehe Arašid po 25 šilingov, na mestu tovora. Smirnske sultanine se plačujejo po 565 —625 lir, lešniki z bližnjega vzhoda 960 lir. Redni občni zbor gremija trgovcev v Kamniku. Kamniški gremij je imel svoj občni zbor dne 9. t. m. v Domžalah. Načelnik g. Stergar je otvoril zborovanje, katerega se je udeležilo okoli 100 gremijalnih članov, ob 2. uri popoldne in po običajnih formalnostih podal izčrpno poročilo o gremijalnem poslovanju v letu 1923. Gremij je v letu \ 1923. pohvalno deloval in dosegel tudi znatne uspehe v dobrobit trgovskega stanu. G. načelnik je v tem oziru opozarjal na akcije glede krošnjarstva, glede dobave vagonov, glede reduciranja osobja na poštah, glede tarifov za blago, postavljeno na dovozni kolodvor v Kamniku itd. Gremij je interveniral tudi v drugih, za trgovstvo važnih zadevah in pripomogel med drugim v izdatni meri, da se je vprašanje I obrtnonadaljevalnega šolstva v kamniškem okraju ugodno rešilo. — Tajniško in blagajniško poročilo je podal g. Klemenčič. Gremij je imel v letu 1923.: 24356 Din prejemkov in 21.956 Din izdatkov. Koncem leta 1923. je znašalo gremijalno premoženje 14.926 Din. V letu 1923. gremij ni pobiral zadružnih j doklad za gremijalne potrebe, ampak * te prispevke za zvezo trgovskih gremi-jev in zadrug za Slovenijo. Tudi za leto 1924. se ne kaže potreba pobirati za gremij posebne doklade. Glede prispevkov za Zvezo je občni zbor pooblastil odbor, da pobere od članov prispevke, katere bo določil Zvezin občni zbor. Gremijalni člani so z zanimanjem in pozornostjo sledili poročilom gremijalnih funkcionarjev in jim na koncu izrekli zaupanje in zahvalo. — I Gremijalnega občnega zbora se je ude- i težil tudi kot odposlanec Zveze trgov- : skih gremijev gosp. 2agar, ki je tekom občnega zbora pojasnil delovanje Zve- j ze glede splošnih, osobito pa davčnih vprašanj in vzel na znanje razne želje, katere so izražali posamezniki glede odmere davkov, davčnih knjižic in raznih taks. Pristopajte kot član k društvu Gremij trgovcev za politični okraj Logatec naznanja, da se je moral gre-mijalni občni zbor, ki se je imel vršiti v nedeljo, 9. marca t. 1., radi visokega snega prenesti na nedoločen čas. Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe Zaloga sveže pražene kave mletih dišav in rudninske vode Velika zaloga vsega NA VELIKO! Priporočamo : galanterijo, J nogavice, potrebščine za B čevljarje, sedlarje, rinčiee, ■ podloge (belgier), potreb- £ ščine za krojače in šiviljo, ■ gumbe, sukanec, vezenino, e svilo* tehtnice decimalno * in balančne najceneje pri * MERKUR TISKARNA motorjev, svetilnih teles, gradnje elektrarn, InStalatije elektrotehnično podjetje LEOPOLD TRATNIK UUELftNA Sv. Peti a cesta 25. Na debelo) Ha drobnoI Tiska časopise, knjige, brošure, canlke, letake, pravila, vizitke, trgovske in uradne tiskovine Itd. ■MmuuiMiiumi LASTNA KNJIGOVEZNICA imimmiiiniMiim JOSIP PETELINC m Ljubljana, Sv. Petra nasip 7. B »■■■■■■■■■■■■■'■■■■■■■IS1 Nahrbtnike In naramnice lastnega proizvoda oddaja na veliko 30% coneje kot iz inozemstva IVAN SAVNIK, KRANJ Slovenija. Na željo se pošljejo vzorčil Edini tihi pisalni stroj as omejeno trpežnostjo lu c. SMITH & BROS, Mod. S brez najmanjšega ropota, ker »o vsi tečaji na kroolJICnlH ležBClh. Zastopstvo: Dunajska c. 4 (v lastni stavil). KAPITAL in REZERVE Din 17,500,000 — IzvrSuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje. Telefoni: 139. 146. 458 EKSPOZITURE PODRUŽNICE Konjice Meža-Dravograd Maribor, Novo mesto Rakek, Slovenjgradec Slovenska Bistrica Brno ja vi: Trgovska Tisk tiskarne »Merkur«, Irgovsko-industrijske d. d Lastnik in izdajatelj: »Merkur«, trgovsko-industrijska d. d., Ljubljana. — Odgovorni urednik F. JERAS.