Soetflzlone In abbonamenfo postlala . Poštnina plačana ? gotovini Prezzo « Cena Ur 0.50 Štev. 157 F Ljubljani, v sredo, 14. julija 1943-XXl Leto VIII. Izključna pooblašfenka ea oglaševanje Italijanskega in tnjega tHsEkta. izvora: (Jnlone Pnbbllciti ltallana b. A, Milana Uredoiltvo lo oprava) Kopitarjeva i. LJoblJana. Redazlone. Animlnlstraztooei Kopitarjeva k. Loblona CoDces.-iooarla esdnsira pei la pnbblicid dl proveiteota italiana ed esterai Uniona PnbblidM Italiana ti A. Milano. £ ■ A * Vojno poročilo 1144: Bitka v jušni Siciliji divja nespremenjeno I parnik potopljen, več tovornih in drugih ladij poškodovanih — 25 letal uničenih Indijansko uradno vojno poročilo št. 1144 pravi: Z nespremenjeno silovitostjo sc nadaljuje bitka v južnih krajih Sicilije, kjer skuša nasprotnik razširiti izkrcevališča, ki se mu jih je posrečilo narediti v Licati, Gelli, Pacchi-nu, Siracusi in Augusti. Italijanska torpedna letala ter osni bombniki so v otoških vodah znova in znova napadali trgovske in vojne ladje, potopili cn parnik srednje mere in zažgali ali poškodovali dve križarki, dosti prevoznih ladij in nekaj manjših pomorskih vozil. Italijanski in nemški lovci so nad Sicilijo sestrelili 14 strojev, 9 pa jih je zbilo protiletalsko topništvo. Naši lovci so nad Sardinijo uničili še 2 letali. Nasprotnikovi odelki so bombardirali kraje po Siciliji in Calabriji, med njimi Ca-ianijo, Messino in Reggio. Nocoj je bil izveden napad na Turin, kjer je prebivalstvo imelo izgube, mesto samo pa znatno škodo. V oporišče se ni vrnilo 6 naših letal. . Letalski napadi, ki jih omenja današnje vojno poročilo, so povzročili naslednje, do zdaj ugotovljene žrtve: v Cataniji 25 mrtvih in t>3 ranjenih, v Leon Fortu 8 mrtvih in 2 ranjena, v (-alafrria 5 mrtve in 2 ranjena, v po- krajini C atanzaro, 52 mrtvih in 42 ranjenih, v Turinu 101 mrtev in 205 ranjenih. men nasprotnikovega izkrcanja na Siciliji Italijanski narod se je zaradi njega strnil za obrambo svoje skupnosti in nedotakljivosti svoje domovine Ankara, 14. julija, s. »Tasviri Efkar« misli, da je izkrcanje na Siciliji v političnem oziru važnejše kakor pa v vojaškem, v kolikor so je italijanski narod spričo toga izkrcanja strnil za obrambo svoje narodne skupnosti in nedotakljivosti svojega ozemlja. Budimpešta, 14. julija, s. Pod naslovom »Junaški boj Italije« piše budimpeŠtanska uradna »Ertesite« naslednje: V budimpeštanskih političnih krogih še vedno z največjim zanimanjem spremljajo vsa poročila o izkrcevalnih nastopih angleških in ameriških čet na Siciliji. V istih krogih poudarjajo, da jo sovražnik že takoj po po prvin izkrcevalnih nastopili naletel na naj-trdovratnejši odpor čet obalne obrambe, ki se jim je posrečilo na mnogih mestih sovražnika potisniti nazaj. Sovražnik je moral priznati, da se junaški duh, ki so ga pokazale italijanske čete v številnih bitkah daleč od domovine in v neugodnih okoliščinah ter pod pritiskom številčno močnejših sovražnikovih sil, pokazal tudi na domači zemlji v takšni obliki, ki priča, da je ta narod odločen, braniti svojo domovino do zadnje kaplje krvi navzlic vsem poskusom sovražnikove propagande, da bi nasprotnika potrla. Znova je zavladal duh rimskih legij. Madžarska, ki jo vežeta z italijansko zaveznico ljubezen in občudovanje, z vso svojo dušo sledi junaškemu boju prijateljskega naroda. Carigrad, 14. julija s. Turški list »Dž.umhu-riet« razpravlja o ameriško-angleškem izkrcanju na Siciliji in poudarja, da je italijansko Nemška ofenziva pri Bjelgorodu in Orlu znatno napredovala Vsi sovjetski protinapadi s hudimi izgubami propadli — 400 oklepnikov uničenih, 103 letal zbitih — Na Siciliji se nadaljujejo ogorčene borbe — Uspešen letalski napad na nekatere angleške kraje Hitlerjev glavni stan, 14. julija. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj olijavilo tole uradno vojno poročilo: Severno od B j el go rod a je pridobil nemški napad s j»odporo letalstva po zavrnitvi dveh sovražnih oklepnih skupin nadalje na ozemlju. Protinapadi močnih sovjetskih pehotnili in oklepnih oddelkov, poslanih iz drugih odsekov bojišča in iz zaledja, kakor tudi močni Slasovi o položaju na vzhodnem bojišču Jerlin, 14. julija s. V dopolnilo k včeraj-njemu nemškemu uradnemu vojnemu poročilu v pristojnih berlinskih krogih pripominjajo, da so se tudi včeraj nadaljevali boji na odseku Bjelgorod-Orel navzlic slabemu vremenu, zaradi katerega je silovitost preteklili dni nekoliko popustila. Severno od Bjelgoroda se je nemškim četam kljub mnogim sovjetskim protinapadom posrečilo vdreti štiri kilometre globoko v sovražnikove bojne črte ter zavzeti nekaj vojaško važnih točk. Sovjeti kar naprej pošiljajo v bojni tež nove moči, da bi zaina-mIi vrzeli, ci ®°Jili v njihovih vrstah napravili nemški napadi Slabša letalska moč in neugodne razmere njihovih sedanjih postojank delajo Sovjetom silne težave, tako da se kljub velikim množicam bojnih sil ne morejo znebiti nemškega pritiska. Čedalje bolj očitno je, da skušajo Sovjeti na vse načine priti spet do pobude, ki so jo izpustili iz rok, ter zato uporabljajo'neznansko število čet, oklepnikov in letal. Stalni nemški pritisk pa nasprotniku doslej ni dovolil, da bi uresničil ta načrt. Berlin, 14. julija s. Glede velike bitke, ki besni med Bjelgorodom in Orlom, piše vojni dopisnik nemške uradne agencije, da se bliža višku. Nemško čete so v poslednjih devetih dneh prešle k odločnemu protinapadu ter v nudili bojih prisilile sovražnika, da je vrgel v boj vse velike sile, ki jih je zbral v zaledju odseka, vzdolž katerega danes divjajo silovite bitke. Vrli tega je moral nasprotnik poslati vsa ™s‘v.a in vojno blago z drugih odsekov in zaledja, kjer niso bila bistveno potrebna. Posledice bi zaradi tega utegnile biti prav hude, če upoštevamo, da je odsek, vzdolž katerega divjajo boji, ena najliolj ranljivih strateških točk v sovjetskem obrambnem sestavu. Zato bi nemški uspeh na tem delu bojišča utegnil biti za Sovjete poguben na drugih odsekih, ki »o za zdaj razbremenjeni. Nemške sile pa naraščajo v moči, in zdi se, da še niso razvile vse svoje udarnosti. Povsod prevladuje vtis, nadaljuje dopisnik, da bodo ob primernem trenutku nastopile še večje nemške napadalne sile. Naj bo z bodočim razvojem kakor koli, gotovo je, da nemške čete napredujejo proti vzhodu, sovjetske čete pa se j>očasi umikajo ter puščajo na bojišču mnogo mrtvih in vojnega blaga vseli vrst, zlasti pa še veliko število oklepnikov. Zaradi izgub oklepnikov — od 5. julija dalje povprečno 200 na dan — Sovjeti ne bodo več mogli dolgo vzdržati. Tudi letalske izgube so bile zelo hude v prvih dneh, zdaj pa je nastopilo slabše vreme, ki je oviralo močnejše letalsko delovanje. razbremenilni napadi na področju zahodno in severno od Orla 60 se zrušili ob najtežjih sovražnikovih izgubah. Včeraj so oddelki kopne vojske, SS in letalstva ponovno uničili 400 oklepnikov, 105 sovražna letala so bila sestreljena v letalskih bojih in po zaslugi protiletalskega topništva. Na Siciliji nadaljujejo osne sile ogorčene borbe proti sovražniku, ki se je izkrcal na otoku. Nemški in italijanski letalski oddelki posegajo neprestano v borbe na zemlji in so bombardirali izkrcevalno mornarico pred obalo otoka, ki so ji prizadejali zelo hude izgube. Nad Sicilijo in Sardinijo je bilo sestreljenih 25 sovražnih letal. Na zapadli je oddelek težkih nemških bojnih letal preteklo noč z dobrim uspehom napadel pristaniške in ladjedelniške naprave v mestu Gre at G r i m s b y. Nadaljnji letalski napadi so bili usmerjeni na- posamezne cilje na področju Londort a in na jugovzhodni angleški obali. Eno nemško letalo sc ni vrnilo s teh napadov. Letala za daljne polete so bila ponovno poslana v napad proti sovražnima ladjama, ki sta bili dne 11, julija na Atlantiku zažgani. Eden izmed teh velikih transportnih parnikov se je že potopil, drugi je bil potopljen z bombnim zadetkom. S teni je sovražnik izgubil dve ladji s skupno 50.000 tonami. ljudstvo dobilo veliko zaupanje vase. Trdno je odločeno, da se bo upiralo do zadnjega. Italija je v svoji zgodovini doživela mnogo invazij, katerim se je vedno hrabro in močno upirala. Zaradi tega je treba pričakovati, da se bodo tudi zdaj Italijani upirali do skrajnosti. Stockholm, 14. julija s. V švedskem listu »Dagens Posten« je napisal znani politični pisec Ruetger Essen članek, v katerem pravi: ^Nasprotnik je na italijanskih tleh. Tisto italijansko ljudstvo, katero so vedno podcenjevali bo 6vetu pokazalo, česa je sposobno. Zatrdno ga ne bo lahko ukloniti. Že vedenje italijanskega naroda med sankcijami je pokazalo, kakšne zaloge junaške odločnosti in požrtvovalnosti ima to ljudstvo, ki je robato in priljudno hkrati, kadar gre za njegovo narodno bodočnost. Položaj je vedno isti: zavezniki ne morejo dobiti vojne drugače, kakor če osne sile premagajo na njihovem lastnem ozemlju ali v Evropi. A če se jim to ne bo posrečilo, bodo tudi vojno izgubili. Vdor na Sicilijo, ta ogromna hazardna igra, je prvo nasprotnikovo stvarno priznanje o pravilnosti te domneve. Sedanji spopadi na Tihem morju - samo uvod v odločilno pomorsko bitko med Japonci in Amerikanci Tokio, 14. julija, s. Mornariški sotrudnik agencije »Domei« piše, da so hudi letalski boji, ki se nenehoma odigravajo nad jugovzhodnim lihim morjem, samo nekak uvod v pomorsko bitko za oblast na morju v tem delu sveta. Bitka v Kul-skem zalivu v noči od 4. na 5. julij in bitka 12. ju-li;a pri Colombagari, bitka, v kateri je brodovje japonskih rušilcev prizadejalo Amcrikancem hude izgube, se lahko smatrata kot začetni bitki še hujših spopadov. Izgube, ki so jih utrpele ameriške sile pri tem, so skledico na tehtnici moči na tem področju same po sčbi potegnile na japonsko stran. Navzlic lemu da Združene države uporabljajo močne pomorske sdlc, Zavezniki hočejo uničiti italijansko prosveto Rim, 14. julija s. Neki švicarski list razpravlja o mirovnih pogojih, ki bi jih Angleži in Amerikanci dali Italiji, če bi la podpisala svoj konec z vdajo. List priznava, da so razumljivi vsi pogoji razen tistega o šolskem pouku, ki je docela nesmiseln. ' Izjava o bodoči argentinski zunanji politiki Buenos Aires, 14,. j ulij a s. Nova argentinska vlada je dala izjavo, ki kaže, da se bo zunanja politika Argentine najbrž prilagodila politiki drugih ameriških držav. V odgovoru na pismo dr. Guania, predsednika medameriške komisije za politično obrambo, argentinski zunanji minister admiral Storin zatrjuje, da se argentinska vlada resno zanima za vprašanje o pomoči, ki naj bi jo Argentina dajala za varnost ameriško celine. Omenja, da je vlada že izdala ukrepe, ki prepovedujejo skrivno radijsko poročanje. Poleg tega pravi, da bi argentinska vlada rada začela sodelovati z omenjeno komisijo in je zaradi tega imenovala opolnomočenega ministra dr. Guillernia de Achavala za argentinskega zastopnika v njej. Komisija ima stalni sedež v Montevideu. Minister pravi tudi, da bo vlada razpravljala o 1. in 17. točki sklepov, sprejetih na vseameriškem kongresu v Rio de Janeiro. Ta poslednja točku se liuiiaša na nasprotnikovo delovanje, nevarnosti Amerike, prva točka pa priporoča pretrgati diplomatske stike z državami trojne zveze, če bodo sklenili, da točke 17. ni mogoče uveljaviti brez uveljavljenja 1. točke, je treba pričakovati, da bo Argentina pretrgala diplomatske zveze z državami osi. N$ te besede švicarskega lista si dovoljujemo pripomniti, da ta pogoj ni prav nič nesmiseln. Znano je, da v Združenih državah že dolgo govore o preosnovi šolskega pouka, ki bi jo bilo treba izvesti v osnih državah. Ta preosnova naj bi mlade rodove za vselej rešila vplivov fašistovskega in narodno-socialističnega nauka. Govore o profesorjih in učiteljih, ki znajo oba osna jezika in ki naj bi »zdravili mlade Italijane in Nemce z učenjem nove Rooseveltove demokratične besede«. Novi pouk bi seveda zahteval, da sc spremene zlasti šolske knjige za zgodovino, da bi italijansko mladino enkrat za vselej rešiV dražečih spominov iz preteklosti. Rimsko zgodovino bi omejili na najmanjši obseg ali pa jo potvorili, kar je še slabše. Da koga ozdraviš od cezarstva, je treba Cezarja spet ubiti ali pa ga sramotiti. Jutrišnja italijanska mladina, ki ne bi več poznala domotožja po rim-s|vl\’ . sestavljala nedolžno krotko čredo v službi nesmrtnih načel ter njihovega največje-ga preroka Delana Roosevelta. japonska mornarica zaradi stalne budnosti vendar* le lahko preseneča sovražnika in mu z razmeroma majhnimi silami zadaja hude izgube. V nočni bitki v Kulskem zalivu je brodovje japonskih ružilecv hitro potopilo šest ameriških vojnih ladij, med katerimi so bile tudi križarke vrste »Santafč« in »Helena« ter rušilec vrste »Strong«. Severno od Colombagare pa v boju z ameriškim oddelkom, v katerem so bile najmanj štiri križarke, japonske sile potopile dve križarki, zažgale pa potem še naslednjo in zadnjo. Poleg tega so 11. julija japonska letala nad Novo Gvinejo sestrelila nad 24 severno-ameriških letal od štirideset, ki so se bila dvignila, da polete japonskim napadalcem nasproti. Poročajo tudi, da se morajo Amerikanci boriti z ozemeljskimi težavami ter da trpe zaradi malarije. Vrsta izkrcanj, ki so jih severno-amerižke sile izvedle od 30. junija dalje na Salomonskih otokih, je samo nadaljevanje velikega boia Združenih ameriških držav, da bi si priborili oblast na morju, so naslednji: 1. Amerikanci hočejo prodreti japonske bojne črte na južnem Pacifiku, in sicer na točki med vzhodno Novo Gvinejo in Rabaulom na Novi Britaniji. To pa je mogoče doseči le, če imajo oblast nad morjem, ki je za niihovim hrbtom. 2. Amerikanci kaj dobro vedo, da bi bil kakršen koli uspeh v tem boju za predor samo začasen in da potrebujejo, če hočejo ta uspeh izkoristiti, trdna oporišča, ki bi jim omogočala začeti z bojem v velikem obsegu. 3. Oblast nad morjem je nujno potrebna, če hočcio obdržati oskrbovalne proge. Ti stalni spopadi na Salomonskih otokih morajo nujno privesti do odločilne pomorske bitke »ned japonskimi in ameriškimi pomorskimi silami. Lahko rečemo, da se je ta pomorska bitka že začela in da so v njej Amerikanci utrpeli že hude izgube. Angleške bombe na švicarsko ozemlje Bern, 14. julija, s Uradno poročajo, da so angleška letala predsnočnim med polnočjo in eno letela nad Švico. Eno teh letal se je zaletelo v hrib in se raztreščilo. Bil je to štirimotornik. Vseh pet t i, k°*'k°r jih je bilo na njem, se je ubilo. Nekaj bomb so letala vrgla na področje rigisberške ?r_ j v krnskem okrožju. Razdejana je tam ena hiša, ®ruža pa se je vžgala. Nekaj bomb je padlo tudi v Flamattu in v grindelvvaldski pokrajini. Bern, 14. julija s. švicarski večerni listi so objavili poročila iz raznih švicarskih krajev, ki so jih v predpretekli noči zadele bombe angleških in ameriških letal. Ves tisk sodi, da letalska sila zagrešila nad švicarskim ozemljem. List >Neue Ziircber Zeitung« je prinesel zemljevid, na katerem so označeni vsi zadeti kraji. Kakor je bilo že pisano, je dvoje angle-ško-umeriških štirimotoruikov padlo na švicarska tla in enajst letalcev je prišlo ob življenje. Vržene so bile bombe, ki so povzročile hudo škodo v bližini Savignvja pri Lozani ter poleg drugih omenjenih krajev še v Geneviesu sur Corano v kantonu Neuchatel. Bern, 14. julija s. Porpčajo, du se je še neko drugo angleško letulo zaletelo v goro blizu Sionu v dolini reke Rohne. Od sedmih mož gre za eno najhujših kršitev, ki jih je angleška | posadke so ostala le še zogljencla trupla. Dru- Iz »Uredbe nega lista« Rim, 13. julija, s »Odredbeni list« fašistične stranke poroča: Fašista Manilo Geco, nadzornik pri fašistični zvezi v Piacenzi, in Antonio Buca-sina, član vodstva GUF-a v Zadru, sta padla v boju s partizani. Ranam, ki so jih dobili pri spopadih, so podlegli fašisti: Michele Fasano, tajnik fašija v Valoriatu (Cuneo) Mario Caminati, voditelj odseka fašija iz Arzaga d’Ada (Bergamo), in Cellini Chiar-rodi, voditelj fašističpe skupine iz Riole Vergato (Bologna). Namesto Prima Fumeia, ki ga je Duce poklical na drugo mesto, je postavljen za zveznega tajnika v Trentu tovariš Rodolfo Andratta, ki se je rodil v Leviču (Trentol leta 191Z in ie vpisan v fašistično stranko od 24. maja 1935 (po faustovskem naboru), doktor prava, prostovoljec v španski in sedanji vojni, ranjenec, odlikovan z dvema bronastima kolajnama in tremi križci za vojaško hrabrost, bersalierski poročnik in sedaj zvezni podpoveljnik GIL-a v Trentu. Fašist Gicapasso Torre iz Caprare je imenovan za ravnatelja revije »Italia d oltremare«. Fašistična slovesnost v Tirani Tirana, 13. jul AS. Na veličastner. zborovanju v gledališču »Savoia« je govoril zbranim fašistom zvezni tajnik, načelnik italijanskega zastopstva pri albanski vladi Eksc Cilenzi it slovesno proglasil v imenu Kralja in Cesarja in Duceja, da je fašistična zveza v Tirani ustanovljena. Manifestacija se je razvila v navdušen izraz fašistične vere. Navzoči so bili zastopnika albanske vlade, albanske fašistične stranke in najuglednejše vojaške in politične osebnosti iz prestolnice. Bolgarija pripravljena in prepričana o zmagi Sofija, 14. julija, s. Bolgarski vojni minister general Mihov je obiskal industrijsko središče Sepot, kjer je v tovarniških prostorih govoril delavcem. Izrekel je trdno prepričanje v zmago osnih sil in poudaril, da bo to tudi zmaga Bolgarije. Potem je nadaljeval: »Naša vpjska ne bo streljala na tistega, ki nas ne bo napadel. Kdor pa si bo drznil dotakniti se Bolgarije, bo dobil hud nauk, zakaj današnja Bolgarija je močna in mogočna. Imamo vojsko, ki je po pripravi in po oborožitvi enaka izbranim oddelkom osnih držav. Lahko smo trdno prepričani o zmagi. Zanjo staj potrebna samo potrpežljivost in delo. Skrb bolgarske vlade za Macedonijo Sofija, 14. julija s. Predsednik bolgarske vlade l' i lo v ter predsednik Jopcov sta se v spremstvu več osebnosti vrnila v Sofijo s potovanja po tistem ozemlju Macedonije, ki se je vrnilo k Bolgariji. Na vsej poti je predsednik vlade bil deležen domoljubnih manifestacij, ki jih je prirejalo prebivalstvo. Posebno pomembne so te manifestacije bile v Skopi ju. Brž po prihodu v Sofijo je predsednik vlade dejal časnikarjem, da bodo macedonski kraji deležni pri svojem gospodarskem in kulturnem razvoju kar najresnejše skrbi s strani vlade. Poveličeval je veliko rodoljubje Mace-donc.ev, o katerem se je med svojim obiskom povsod prepričal. Japonci hvalijo sicilsko obramba Tokio, 13. julija. AS. Ves tisk piše obsežno o bojih v Sicilij. Dnevnik »Nairku Simpo« podaja mnenje japonskih vojaških krogov in pravi, da je sedanji potek bojev na Sredozemskem morju zanimiv tudi za vzhodno Azijo. Zdi se, da so operacije na Sredozemskem morju v časovni zvozi z boji v Rusiji in prav tako s sovražno ofenzivo proti otokom Rendova, Nova Georgija in Nova Gvineja. List pripominja, da je sovražnik na vseh bojiščih sprožil istočasno ofenzivo, ki pa se ji bodo države trozveze kar najučinkoviteje uprle. List poveličuje pogum čet, ki branijo Sicilijo. ga poročila pa dodajajo, da so bile vržene za-žigalne in eksplozivne bombe na razne kraje, zlasti še v kaiitoiiili Bern, Eriburg, Vaud in Neuchatel Kaša tehnična srednja šola - njen ustroj in njeni cilji Delovodska šola 2fe deli časa sem se zanimal za to ustanovo, ki druži v istem poslopju tehniško srednjo šolo, ^elovodsko, moško in žensko obrtno šolo. Redi tega sem stopil do njenga ravnatelja g. inž. Novaka. Spominska knjiga, ki mi jo je dal v~ pogled, mi je razodela marsikaj, kar še nisem vedel, izdana ob 50-letnici te ustanovitve in bi tudi javnost zanimalo. Na zavodu so danes združene pod skupno upravo štiri državne žolc in ena pokrajinska šola, in sicer: državna tekstilna srednja šola z odseki: arhitektonski-gradbeni odsek, strojni odsek, elektrotehniški odseli. Državna delovodska šola z oddelki: gradbeni oddelek, elektroinstalaterski oddelek, strojno mojstrski oddelek, mizarski in stru-garski odelek. — Državna moška obrtna šola z oddelki: kiparski in rezbarski oddelek, keramiški oddelek, graverski oddelek. — Državna ženska obrtna šola z oddelki: oddelek za krojenje in šivanje perila, oddelek za krojenje in šivanje oblek, oddelek za zevenje (umetna dela). — Pokrajinska šola za glasbila. Šole so podrejene minij>rstvu trgovine in industrije oziroma pokrajinski upravi in se upravljajo po zakonu o tehniških srednjih šolah in moških obrtnih šolah ter po zakonu o ženskih obrtnih šolah ter ženskih strokovnih učiteljiščih. Namen teh šol je dajati učencem poleg obče izobrazbe in vzgoje tudi teoretično in praktično strokovno izobrazbo v poedinih panogah tehniške stroke in izobrazbe za naprednega delavca, poslovodjo in samostojnega obrtnika. Pravice učencev, ki so dovršili tehniško srednjo šolo ali moško obrtno šolo, so glede na ugodnosti za opravljanje pomočniških in mojstrskih izpitov, kakor tudi glede pogojev za opravljanje drugih specialnih izpitov zaradi samostojnega izvrševanja obrtov, določene z zakonom o obrtih in z uredbami in pravilniki, predpisanimi na osnovi istega zakona. Tehnična srednja šola V to šolo sprejemajo učence s štirimi razredi gimnazije z opravljenim tečajnim izpitom in učencem meščanskih šol z opravljenim završnim izpitom, učenace z moško obrtno šolo in završnim izpitom, če opravijo dopolnilni izpit po predlogu ravnatelja. Odseki izobražujejo dobre tehnike, pripravljajo samostojne voditelje manjših industrij6ko-teh-niških in gradbenih podjetij, kakor tud: uradniško osebje v državnih in privatnih tehniških pisarnah in industrijskih podjetjih. Glede tega mi je g. ravnatelj pripomnil dobesedno: »Odstotek teh, ki gredo v državne ali privatne pisarne kot uradniki, je zelo majhen. Velika večina tvori vez med inženirjem in delavstvom po tovarnah. Inženir se ne spušča v podrobnosti, marveč prepusti izvedbo podrobnosti in dajanje navodil delavstvu — tehnikom. V to šolo sprejemajo učence z najmanj 17. leti, ki so se izučili obrti in opravili pomočniški izpit. Izpričevalo završnega izpita strojnega eli mizarskega in strugarskega oddelka velja kot dokaz popolne strokovne izobrazbe za tisto obrt in ima značaj mojstrskega izpita. Absolvent strojnega oddelka, ki dokaže enoletno praktično delo, ima pravico opravljati službo strojnika. Izpričevalo završnega izpita gradbenega in elektroinstalaterskega oddelka daje z dokazom predpisanega praktičnega dela v tisti obrti pravico do opravljanja mojstrskega izpita iz tiste obrti. Absolventu gradbenega oddelka z završnim izpitom se za mojstrski izpit predpisana doba šestih let praktične zaposlitve v stroki znižuje na pet let. Absolvent elektroinstalaterskega oddelka te ugodnosti nima in mora po dovršeni šoli praktično delati pet let kot pomočnik brez delovodske šole. Moška obrtna šola Sprejemajo se učenci, ki so končali vsaj dva razreda srednje ali meščanske šole ali šest razredov osnovne šolo in imajo najmanj 14 let starosti. Izpričevalo završnega izpita moške obrtne šole velja kot dokaz predpisno dovršene učne dobe in ima značaj pomočniškega izpričevala za tisto obrt. Lastniku takega izpričevala se doba pomočniške zaposlitve znižuje na 'eno leto. Ženska obrtna šola Predpisi glede sprejema in pravic so isti kot pri moški obrtni šoli. Prav tako za pokrajinsko Šolo za glasbila. Poleg tega se vrše na isti šoli razni tečaji, ki trajajo najmanj šest mesecev in je z njimi spojeno praktično delo. Potrdilo o uspešno dovršenem tečaju velja kot dokaz predpisno dovršene učne dobe in ima značaj pomočniškega izpričevala za tisto obrt, če dovrši taka oseba predhodno štiri razrede srednje ali tej enake šole. W otroškem paradižu je zelo živahno Na vrtiljaku in obeh gugalnicah je sedaj prava gneea Da sc pridni otročki vsaj nekoliko potolažijo, ker pri otvoritvi svojega mikavnega paradiža niso mogli pokazati vseh svojih umetnin, enako se pa nekateri sodelavci niso mogli posladkati z malinovcem in bonboni, dobe zdaj šc štiri bele backe in dva krotka oslička. Backe je že v ponedeljek pasel korajžni Andrejček v senčnem logu takoj nad igriščem, kjer je travica najsocnejša in najnežnejša. Toda pastirček Andrejček je tako skrben, da backov nikakor ne pelje še na igrišče, ker sc morajo prej privaditi otrok, da so jih ne bodo bali. Pa tudi otročiči se bodo morali navaditi svojih janjčkov, da jih zlasti večji otroci ne bodo me&kali, tepli ali kakor koli drugače mučili. Spet poudarjamo in opominjamo majhne in velike obiskovalce otroškega paradiža na županove besede, da je Otroški paradiž last najmanjših Ljubljančank in Ljubljančanov, torej predvsem otrok, ki šc ne hodijo v šolo. Ze pri otvoritvi so p* dečki, stari po 10 in tudi več let, zaslužili prav strog ukor, ker svojih manjših tovarišev niso pustili k malinovcu in bonbonom, še manj pa na vrtiljak in gugalnici. Zapomnijo naj si, da ima predšolska deca zajamčeno prednost v svojem paradižu. To morajo upoštevati vsi šolarji višjih razredov ljudskih šol, posebno pa še srednjih šol, da ne bodo kaznovani za svoje< preveč: razposajeno ali celo razuzdano razgrajanje. Pridne deklice in pametni fantki bodo majhnim tovarišicam in tovarišem radi pomagali pri igrah, posebno pa še na vrtiljaku in na gugalnicah, saj bodo sami pozneje tudi lahko prišli na vrsto. Listki iz ribniške preteklosti Misijonar Ignacij Knoblehar v Ribnici Misijonarji imajo še sedaj zelo težko delo v svojem poklicu. Prav tako težko ali še celo težje je bi!o njihovo delo V preteklem stoletju. Brez pomoči ne gre. Tako se je 1. 1850. začasno vrml v domovino naš slavni misijonar Ignaci) Knoblehar, da bi naprosil podpor in pomoči ter-vzbudil med ljudm: razumevanje za svoje otežkočeno poslanstvo. Ob tej priložnosti se je oglasil tudi v Kib-nici, kajti v ribniški oznanilni knjigi iz 1. 1851. beremo: »Lansko leto so bili tudi pri nas neki duh. gospod, po tuisko oblezheni, in so tudi pri nas mashvali. Ignaz Knoblehar so bili, ki so scer iz nashe shkofije iz Shent Koziana doma, ki so jih pa sveti Ozhe Papesh s nekimi drugimi duhovnimi pajdashi poslali med samurze, kje do sdaj she nobene kersh. dushe ni bilo, S. Evengel) osnan-vat...« Kjer je Knoblehar deloval, so bili še sami pogani. Delo je bilo ogromno, da ga brez pomoči iz krščanskega sveta in brez sodelavcev m mogel z uspehom nadaljevati... _ ... » Bili so med temi samurzi, znajdli so jin — na' miljone in miljone — vse nevedne nevernike in malikvavze, smed kterih nihzhe praviga Doga ne sposna; sposnali so, de bres posebne pomo-zhi v dnarjih in tudi duch. pomagavzih tega veli-zega dela ne sazheti, ne opraviti ne morejo ...« Domovina je Knobleharjevo potrebo živo razumela ter mu na ta ali oni način pomagala: » ... vernili so se ismed samurzov nasaj v nashe desehle te pomozhi iskat in so jo tudi dobili. Veliko almoshen so v nashih deshelah nabrali...« Razumeli pa so tudi njegovi sobratje klic Gospodov ter so se mu pridružili: ... , » ... tudi nekaj duh. gospodov — tri is nashe shkofije, so saboj vseli in so se pred 14, dnemi med samurze s njimi podali...« Oblast je videla, da bo brez pomoči delo ne- uspešno, zato je izdala ukrep, naj se vsako, leto pobira za misijonarje: »De bi pa to velko delo smeram svojo pomozh tudi od nas dobivalo, so svitli cesar blagovolili. de naj se tudi po nashi desheli vsako leto sk te osnanuvavce S, Evangelja po farah almoshne po-berajo.« Za nabiranje darov so določili male maše dan: » ... in v ta namen se bodo te almoshne pri nas vsako leto na mlile Mashe dan poberale, in ste torej naprosheni, de bi jutro med boshjo slu-shbo, sjutro in ob pol 11. in popoldan, ki se bodo te almoshne po zerkvi poberale, k^ temu suetimu namenu po svoji mozhi pripomogli in obilnishi almoshne podelili.« Vsak dar, ki ga kdo podeli za misijonarje, bo Bog povrnil že na tem svetu, za darovalca pa molijo tudi spreobrnjenci: »Gotovo vam bo Bog te almoshne obilno she na tem suetu povernil, in nashi samurski bratje, kterim bomo tako k sposnanju prave vere pomagali, ne bodo nehali sa nas Boga prositi.« Približno v isti dobi se je na Dunaju ustanovila posebna bratovščina, ki si je naložila nalogo, pomagati misjonarjem: » ... tudi se je v ta namen na Dunaju posebna bratovshina sazhela, ktera se po vsih deshelah jako rashira, tem samurzam in njih uzbenikom s molitvami in almoshnami. Kdor od te bratovshine sheli kaj vezh vedit, ali se va-njo sapisati, naj sc pri nas oglasi...« . - Novo mesto »Quo vadiš« — /nameniti zgodovinski roman, ki bo izšel v novi obliki v slikah, v velikosti četrt strani »Slov. doma« lahko naročite tildi v novomeški podružnici. Pohitite, ker bo knjiga kmalu izšla, knjige pa bo lahko dobil le prednaročnik! Na vrtiljaku in obeh gugalnicah je namreč zdaj taka gneča, da se na vrtiljaku otroci res ne morejo zvrstiti. Zato so pa stopili v krog k posvetovanju in sklenili poiskati kakega dobrega strička Miklavža ali dedka Mecena ter ga po predočenju dejstev in koreniti utemeljitvi prav lepo prositi še za drugi vrtiljak, ki je v mestu Ljubljani nekje še na razpolago ter jo skoraj polovico cenejši kot sedanji, ker pač ni tako težek in močun ter trden, čeprav je enako velik kot sedanji pisani vrtiljak na igrišču. Najmanjše bo že vrtel in prene6el. Deklice, posebno pa še fantje z ljudskih šol bodo pa prišli na vrsto že te dni, saj se za otroški paradiž že učita olike, seveda pa tudi urita voziti dva živa, prava dolgouha oslička. Morda že kraj tega tedna, prej ko ne pa že prihodnjo nedeljo bosta oslička v novi opremi z majhnim vozičkom pridirjala v otroški paradiž. To bo veselja pri vožnji z njima iu pri jahanju! Prav tako ne bo treba dolgo čakali na štiri čolničke, ki bodo na veslače čakali v lopi kraj zidanega poslopja onkraj ribnika. No, in v tem tako lepo prenovljenem poslopju bo pa okrepčevalnica za vse obiskovalce ter majhne in velike goste otroškega paradiža. Tam bodo tudi prostori, da ne bo treba več hoditi za grm Nič manj živo kot pri vrtiljaku in gugalnicah pa je pri vodnjaku, potočku in v prodišču. Temu prostoru so obiskovalci v spomin na izvir zamisli in na začetnika otroškega paradiža dali ime »Adlešičev studenec«. V ponedeljek-popoldne je bila ob Adlešičevcm studencu taka gneča, da so se otročki postavili kar v vrsto ter bredli, v vrsto urejeni, po strugi studenca. Obenem pa moramo pohvaliti otroke, ki so se tudi ob gugalnici postavili lepo v vrsto ter mirno čakali kot njih mamice na živilskem trgu, da pridejo na vrsto. Ko že govorimo o studenčku in brodišču, moramo povedati, da sta ves potoček in brodišče vsako jutro osnaženn, torej prav vestno izplaknjena, da se spet nateče popolnoma čista voda iz mestnega vodovoda. Dvakrat na dan pa studenčka ni mogoče izplakovati, ker bi se voda v brodišču ne ogrela dosti, da brez nevarnosti za prehlajenje lahko bredejo tudi najmanjši otro,-ci po topli vodi. V velikem kolobarju s peskom je tudi vse polno otrok. Zdaj kopljejo in orjejo po pesku ter pesek merijo s posodicami. Ko pa dobe v kolobar še mivko, ki jo je na mali težko dobiti, bodo pa v kolobarju začeli gnesti hlebčke, utrdbe in gradove. Tak bo torej otroški paradiž ob topfih sončnih dnevih. Pozimi bo pa na ribniku drsališče, zavetje bodo pa drsalci imeli v dobro zakurjeni okrepčevalnici. Otroci in prijatelji otrok naj ne bodo preveč nepočakani in nestrpni, saj bo otroški paradiž vedno mikavnejšj in popolnejši. Sicer pa m to trditev ni treba jamstva, saj so že z nedokončanim otroškim paradižem zadovoljni tako otroci kot starši. , , . Suhe grobe kunn\a'lv!J;l1 dnevn! ceni “unuja fceyer_ &_ Komp. Nagrada zmagovalcev v delovnih tekmah Tiskovni urad pokrajinskega dopolavora sporoča: V nedeljo 18. t. m. ob 11. uri bodo na sedežu pokrajinskega dopolavora (Tabor) nagrajeni zmagovalci v delovnih tekmah. Prvi trije zmagovalci vsake tekme bodo morali biti točno ob napovedani uri v določenem prostoru. Rejcem goveje živine Ljubljanski komisionar Prevoda vbvešča vse rejce goveje živine po mestu in v njegovo področje spadajočih okoliških občinah o oddaji živine za Prevod v letu 1943.-44. o naslednjem: Po novi uredbi o prijavi in zapori goveje živine (Službeni list za Ljubljansko pokrajino«, kos 44, z dne 2. junija t. 1.), morajo tudi rejci, ki imajo samo eno ali dve glavi goveje živine oddati 30% od vse prijavljene teže svoje goveje živine. Zato bodo morali ti rejci Prevodu oddajati vsa teleta. Če pa krava ne bi imela teleta, se morajo trije ali štirje rejci dogovoriti tako, da bodo dali za Prevod vsi skupaj eno odraslo žival in z njo krili obvezo za Prevod vseh treh ali štirih rejcev. V kratkem vsi rejci dobe od pristojnih občin odlolce, koliko žive teže so obvezani oddati Prevodu za leto 1943-44. na podlagi pri zadnjem popisu prijavljene teže. Svetujemo tistim rejcem, ki bodo morali oddati manjše teže, da to oddaje opravijo kolikor je mogoče naglo in čimprej, tako da jim ob koncu obvezne dobe ne bo treba pošiljati strogih pozivov za oddajo. Kdor ima pa živino za oddajo Prevodu že pripravljeno, lahko oddajo takoj naznani v kmetijskem odseku mestnega gospodarskega urada v Puccinijevi ulici Št. 2 ali pa pri pristojni okoliški občini. Vsa teleta, ki jih rejci nameravajo oddati Prevodu, morajo bili iz občin poslana z rdečim poziv* nim in potnim listom mestni klavnici v Ljubljano vsako sredo ob 10 dopoldne. To velia za občine Ljubljana, Log, Brezovica. Dobrova, Ježica, Polje, Dobrunje, Žeiimlje, Ig in Tomišelj, Zaradi natančnega pregleda stanja goveje živine bodo rejci po novi uredbi morali takoj od dneva popisa živine dalje v 10 dneh Prevodu s posredovanjem pristojnih občin javljati vsako spremembo stanja goveje živine, torej telitve, pogine (s priloženim živnozdravniškim potrdilom), prodaje, nakupe — skratka vse sprenembe števila goveie živine. Po čl. 8 nove uredbe o prijavi in zapori goveje živine je prepovedan sleherni odgon goveje živine, iz občine brez odobritve občinskega preskrbovalnega urada. Ta urad pa sme prodajo živine dovoliti šele tedaj, ko se je po pristojnem komisionarju Prevoda prepričal, da je prodajalec Prevodu za te-koče leto že oddal vso predpisano težo. To se bo praktično izvajalo teko, da bodo občine v seznam zapisale obvezo prodajalca, da bo tako ob prvem pozivu Prevoda ali občine oddal v.so predpisano težo goveje živine za Prevod. Na podlagi te pismene obveze prodajalca sme .občina šele dati živinski potni list. V takih primerih, kjer ima prodajalec malo živine, pa bi zaradi njene prodaje no mogel kasneje kriti obvezne oddaje, se mora občini obvezati kupec, da bo on Prevodu oddal 30% prijavljene teže kupljene živali na račun prodajalca. Živinske potne liste za prodajo goveje živine na področju ljubljanske občine izdaja mestna klavnica, toda samo na podlagi pismenega dovoljenja komislonarja Prevoda, ki se rejec pri n|em obveze, da bo na nrvi poziv oddal vso predpisano težo za Prevod. Komisionar Prevoda uraduje v kmetijskem odseku mestnega gospodarskega urada v Puccinijevi forej Knafljevi) ulici št. 2. V okoliških občinah dobe rejci živinske potne liste pri svojih občinah enako samo na podlagi pismenih obvez za oddajo Prevodu. Opozarjamo vse rejce goveje živine, naj pri oristojnih občinah v redu naznanjajo vse spremembe v staniu goveje živine, ker člen.9 te uredbe za niene kršitelje predpisuie kazen od 500 do 5000 lir globe ali zapor do dveh mesecev. Od Šentpeterskega mostu do Maistrove ulice sem včeraj, 13. t. m., zjutraj zgubila pokromano žensko zapestno urico. Poštenega najditelja lepo prosim, če jo proti nagradi odda v upravi cSlo-venca«. V nekaj vrstah Protiletalska obramba v Vojniku. V dvorani rajfajznovke v Vojniku je bil Pro4 kratkim sestanek letalske zaščite. Na sestanku je imel predavanje o angleških zažigalnih bombah vvolfgang Hofbauer. Iz Rogatca poročajo, da je imel Jožef Berlizg pred kratkim veliko SI<° srečo. Ustrelil je kras- nega srnjaka, ki je odrt tehtal 25 in pol kilograma. Žival je imela tudi krasno rogovje. — Za zaključek šolskega leta v Rogatcu je imela mladina filmsko predstavo. Dečki in dekleta so z velikim zanimanjem sledili predvajanim filmom iz vojne in delovne službe. ». B.VAH DIVE! KKIMIIf ALNT HOKAS .aarrjMi-gsiH: in »Napadel mojega moža? Nemogoče!« Govorila je s poudarkom v obraz pa je prebledela. Potem je stopila k Blissu in ga objela, kakor bi hotela reči, da ga ne da, ker ga ima preveč rada. Oči so se ji kar svetile, ko je pogledala Vanceja. »Kakšen nesmisel! Kdo naj bi hotel vzeti življenje mojemu možu'« »Da, vprav to je tisto, kdo?c Vanče jo je mirno gledal l ni umaknil oči* »Če bi to vedeli, bi vedeli še marsikuj-« »Oh, povejte mi vendar, kaj je bilo?« Vanče je pokazal na bodalo, ki je ležalo na mizi. »Za zdaj vemo le, da je bilo tole zlato bodalo zapičeno y sprednjo posteljno končnico, ko smo prišli semkaj. Vprav zdaj, preden ste se pojavili... kakor kakšna vesela kraljica Nefretete... tu na pragu, smo prosili vašega moža, naj nam natančno razlozi, kako je vendar bilo. Morda,« — pri tem se je obrnil k Blissu — »nam bo gospod doktor zdaj lahko že kaj več povedal o dogodku.« »Res nimam dosti povedati.« Dr. Bliss se je vzravnal na .svojem stolu in začel svaljkati rob svoje halje. »Prišel sem semkaj v svojo spalnico kmalu po večerji in se vlegel v posteljo. A zaspati nisem mogel. Zato sem spet vstal. Vprav tisti hip je prišel mimo mojiii vrat Salvcter, ki je bil namenjen v svojo sobo, in jaz sem ga prosil, naj mi prinese iz moje delovne sobe beležnico... Mislil sem, da bi na ta način le malo pozabil na danaSnje strašne dogodke...« »Trenutek, gospod doktor,« ga je ustavil Vanče. »So bila vrata vaše sobe odprta?« »Da. Odprl sem jih, ko sem vstal, da bi prišlo v sobo malo svežega zraka... Slab zrak jo bil v sobi... Potem sem začel pregledovati neke svoje stare zapiske, ki se nanašajo na letošnja vrata, ugasnil luč in £pet legel « »Koliko je bila takrat ura?« »Bilo je to med polenajsto in enajsto uro, se mi zdi... Dremal sem se do poluoči, — pri tejle uri se številke in kazalci ponoči svetijo, in sem zato lahko tudi v temi videl, koliko je ura — potem pa se me je lotil nek čuden nemir. Začel sem misliti na ubogega Kyleja in knr nič več nisem bil zaspan. Bil pa sem strašno utrujen in Sem ostal v postelji, ves ouc- mogel. • • Okrog pol ene — v hiši je vladala popolna tišina — se mi je zazdelo, da slišim korake na stopnicah...« »Po katerih stopnicah, gospod doktor?« »Tega nisem mogel točno ugotoviti. Tudi ne vem. ali je šel tisti človek po stopnicah gor ali dol. Koraki so bili zelo tihi, in če ne bi bil tedaj zbujen in tako nemirnih živcev, jih gotovo ne bi slišal. Spričo tega res ne morem o tem povedati kaj povsem zanesljivega, čeprav se mi je zazdelo, da slišim neko škripanje, kakor bi kdo previdno odmaknil mizo.« »Pa potem?« »Ostal sem v postelji ter premišljeval, kaj bi utegnilo to pomeniti, zakaj vedel sem, da so vsi domači bili odšli zgodaj spat. Pa si nisem preveč belil glave s tem vse do tedaj, ko sem zaslišal, da se je nekdo bližal mojim vratom in se potem nenadno ustavil. Tedaj sem se v hipu spomnil na tisto vaše opozorilo, gospod Vanče, in sem dobil vtis, da mi groz.i nekaj strašnega. Ves trd sem bil od strahu- Lasje so mi stopili pokoncu in mraz me je spreletel po vsem telesu.« Globoko je vzdihnil, kakor bi se hotel otresti spomina na strašni dogodek- »Tedaj pa so se že začela čisto tiho odpirati vrata. Zunaj ni bilo nikjer več nobene luči in tu v sobi je vladala popolna tema. Zato nisem mogel videti ničesar. Slišal pa sem, kako so se počasi odprla vrata, ter začutil lahno sapo, ki je potegnila s hodnika...« Stresel se je po vsem životu. »Hotel sein zakričati, a nisem mogel, pa tudi nisem hotel plašiti svoje žene, ki bi utegnila prihiteti ^ituait atij jet . . v i , nosti... Potem mi jc močna lug posvetila v obraz, da me je kar oslepila in nekam nagonsko sem se stisnil proti robu postelje. Tedaj sem zaslišal, da je nekaj prifrčalo po zraku in udarilo v sprednjo posteljno končnico tik nad mojo glavo. Koraki so se takoj nato spet odaljili.« >V katero smer pa?«, ga je znova ustavil Vanče. »Tega vam ne bi mogel povedati. Bili so zelo tihi. Slišal sem samo, da se oddaljujejo...« »No, pa kaj ste potem storili?« »Nekaj trenutkov sem počakal, nato pa sem z vso pazljivostjo zuprl vrata in prižgal luč. Tedaj sem šele spoznal, kaj je bil tisti udarec v posteljno končnico ob vzglavju, zakaj brž sem zugledal bodalo. Postalo mi je jasno, da me je nekdo nameraval umoriti.« Vanče je prikimal, vzel v roko bodalo in ga potežkal. »Da,« je pripomnil tiho, »rezilo je precej težko in to bodalo je lahko zagnal tudi kak samouk... Čuden pa je le tak način ubijanja ljudi...«, je še dodal, kakor bi govoril sam s seboj. »Dosti enostavneje in zanesljiveje bi bilo za zločinca, če bi se lepo priplazil k postelji in svojemu sovražniku potisnil nož med rebra... Vse to se mi zdi res zelo čudno!« Ogledoval si je posteljo ter nekaj sam pri sebi premišljeval. Potem je skomizgnil z rameni in pogledal Blissa. »Ko ste zagledali tole bodalo, domnevam, da ste mi šli takoj telefonirat.« »Čez kakšnih pet minut. Nekaj časa sem prisluškoval pri vratih, nato pa sem šel spod v svojo delovno sobo in zavrtel vašo telefonsko številko. Potem sem prebudil Brusha in mu naročil, naj vas počaka pri vratih. Vrnil sem se po stopnicah v svojo spalnico... V svoji delovni sobi sem vzel samokres in čakal na vas.« Med tem Blissovim pripovedovanjem ga je njegova žena vsa: prelašena opazovala. Polšji lov v dobrepoljskih gozdovih 2e Jurčič je opisoval lov na polhe, ki je zaradi svoje romantike med ljudstvom tako priljubljen V dobrepoljski okolici je bil že od nekdaj zelo razvit in priljubljen polžji lov. To pa zato, ker ta glodalec v veliki množini oživlja naže gozdove, pa tudi zato, ker daje izvrsLno pečenko in lep kožušček. Zdi se, da sedanji rod ni več tako navdušen za polšji lov, kot so bili naši stari očanci. Vendar je tudi Se dandanes precej razvit polšji lov. Nekateri naši mlajši možje so poleg nekaterih že postarnih mož zelo spretni im izvežbani v tem poslu. 2e večkrat sem sltSal govoriti tega ali onega polharja, da ne hodi na lov toliko zaradi pečenke ali zaradi kože, temveč vleče ga lov sam. Poznam izvežbanega polharja, ki ujete polhe odcrc, kožo shrani, a meso razda sosedom. Na vprašanje: »Cernu pa hodiš na lov, ko ne ješ polhov?« reče: »Večjega veselja nimam, kakor ko grem zjutraj po pasteh pogledat, pa vidim, da visi 6koraj iz vsake škatle polšji rep.« Vsakemu pisatelju, n. pr. Jurčiču, sta se zdela polh in polšji lov poetična, tako da si ne more človek misliti lepšega in prijetnejšega, kakor če se je udeležil zanimivega polšjega lova. Temna noč in samotni gozd mu vzbujata živo domišljijo. Zraven pa tisto praskanje in drdranje te živalce po drevesni skorji. To je tudi tisti vzrok, da 6tari in mladi polharji ljubijo polšji lov nad vse. \ Polšje pasli, ali kakor pri nas pravijo, 'jjj »polhove škatle« delajo polšji lovci sami doma v zimskem času. Po njihovem mnenju je najboljši les za te 'škatle hruškov, ki jo lepo rdečkaste barve in ima tudi nek posebno prijeten vonj. Polharji pravijo, da se polhi najrajši love v pasti, ki 60 narejene iz hruškovega lesa. Ze jeseni si vsak polhar pripravi potreben les. Poseka kje kako hruško, ki mora biti tako debela, da jo prekolje na četrti. Ko je hruškovo deblo prinesel domov, ga prekolje na štiri dele in potem obdela, da je vsaka preklana četrt lepo štirioglata. Tako pripravljen les 6pravi na podstrešje, da 6e osuši. Naši polharji, posebno oni, ki so prav spretni v polšjem lovu, poznajo že v jeseni po brsti drevja, če bo spomladi kaj cvetelo ali ne ter če bo obrodil žir na bukvah in gabrih ali želod na hrastih. Ako opazi polhar lov, tedaj si večkrat že tisto zimo prej popravlja stare pasti in napravi nekaj novih. Ko je .jeseni glavno poljsko delo dovršeno, pripravljena stelja za živino in dovolj velika skladovnica drv za zimo, se naši možje lotijo poprave raznega orodja: grabelj, procek, kosišč in tudi polhovih škatel. Skoraj v V6aki hiši imajo skobeljnik, da lahko tako orodje popravljajo ali tudi na novo napravljajo. Na skobeljniku polhar lepo poobla omenjene hruškove tramičke, ki so nekako 8cm visoki in 6—7cm široki. Potem jih s svinčnikom zariše in z dletom izdolbe. Notranja odprtina pasti je 8 cm dolga, 4 cm visoka in 8cm globoka, ter ima na zgor. in spod. koncu vratca, ki se odpirajo in zapirajo kakor predal po narejenih tirih. Zgornja vratca imajo pritrjeno raztegljivo pero, katero naredi domači kovač. Pero mora biti tako močno, da lahko polha zadavi, ko pomoli svojo glavo v past in hlastne po nastavljeni vabi. Vsaka past ima tudi do 15 cm dolg, malo upognjen rep, ki služi v ta namen, da jo lahko polhar s pomočjo dolge prekle obesi na drevo, kamor se mu zdi prav. Vsaka past ima tudi dve luknji v repu. Ena je takoj v začetku tega repa, v kdtero polhar natakne p reklo, druga j uredbi Visokega komisariata o prijavi in zapo i živine, ki je objavljena v »Službenem listu« k 44, dne 2. junija t. 1. ljubljansko gledališče Drama: 14. julija, sreda, ob 19: »Nevesta s krono«. -Red Sreda 15. julija, četrtek, ob 19: »Nevesta s krono«. -Red Četrtek. 16. julija, petek, ob 10: »Mali lord«. Zaključna ml dinska predstava za Gill. 17. julija, sobota, ob 19: »Nevesta s krono«. -Red A, Opera: 14. julija, sreda, ob 19: »Madame Bu,ttcrfly«. Rt premierski. — Gostovanje Zlate Gjungjer.-čeve. 15. julija, četrtek, ob 19: »Tiha voda«. Red A. 16. julija, petek, ob 19: »Prodana nevesta«. Re Četrtek. 17. julija, sobota, ob 19: »Madame Butterfly«. — Red B. ff SVET f f bo nova sila zanimiva knjiina zbirka Ribnica Ilustriran Quo vadiš, ki je izhajal v »Slov. domu« in bo izšel kot samostojna knjiga, lahko naročite v podružnici »Slovenca« vsako nedeljo dopoldne v ribniški mlekarni, med delavnikom pa v trgovini Govže Anica. Prav tam blagovolite poravnati zaostale naročnine. Sprejemajo se oglasi in osmrtnice za naše liste. Knjiga, kl jo boste brali in gledali, Je »Q 13 O VADIŠ« -naš roman v slikah. JL, Kolumb odkriva Ameriko ^ 42 Sobota, 22. decembra. — Čim se je zdanilo, je dal Kolumb razpeti jadra, da bi nadaljeval svojo pot proti otokom, na katerih je bilo po mnenju Indijancev veliko zlata, na nekaterih baje celo toliko, da ga je bilo več kakor prsti. Toda vreme mu ni bilo naklonjeno in zato se jc moral vrniti v pristanišče. Pač pa je poslal ven čolne, da so šli z mrežami lovit ribe. Gospodar te zemlje, ki je imel pod oblastjo naselje in okolico, mu je poslal^ naproti velik čoln, na njem pa polno ljudi in enega prvih služabnikov. Prosili so ga, naj s svojima ladjama obišče njegovo bivališče. Obenem je dal sporočiti, da mu bo dal na razpolago vse, kar ima. Odposlanci so mu prinesli v dar tudi pas, na katerega je bila vdelana maska z dvema zlatima uhljema iz tolčenega zlata, z jezikom in nosom. Ker pa je to ljudstvo zelo dobrosrčno in silno rudo da, kar ga kdo prosi, in ker jim je v veliko veselje, da kdo od njih kaj zahteva, so jih pustili do ladij, da so pas izročili malemu mornarju, potem pn s svojim čolnom odveslnli proti kapitanski ladji, da bi izpolnili svoje poslanstvo. Preden je Kolumb mogel razumeti, kaj bi radi povedali, je preteklo precej časa. To pa zato, ker njegovi Indijanci niso mogli razumeti otočanov zavoljo njihovega malce drugačnega izražanja, končno pa se jim je s pomočjo naglih kretenj in znamejij le posrečilo, da so razumeli povabilo, ki so ga domačini prinašali. Tedaj je Kolumb sklenil, da bo v nedeljo odšel, dasiravno T^a ta sveti dan ni imel navade razpenjati jader, pa ne morda z, vrnžjevernosti, pač pa iz razlogov pobožnosti in spoštovanja. .iV^Jpase J® odločil za nedeljo, pravi sam, se je to zgodilo zato, ker upa, da bodo ti ljudje zavoljo dobrih lastnosti, katere kažejo, postali kristjani in podaniki kastilskih vladarjev, in kot takšne jih sedaj že smatra. Prav tako upa, da bodo z ljubeznijo služili kralju in kraljici, zato jih ima pa tudi rad in sc trudi, da bi jim ustregel kolikor se le da. Prcdeu pa je odpotoval, je poslal šest svojih mož v neko veliko naselje, oddaljeno zu tri morske milje proti zahodu, zavoljo tega, ker se je bil poglavar tega kraju dan poprej javil pri Kolumbu in mu povedal, da ima nekaj kosov zlato. Ko so kristjani prispeli tja, je poglavar dal roko notarju, ki je bil eden izmed šestih odposlancev in je imel dolžnost preprečiti, da bi storil Indijancem kaj hudega. To je bilo potrebno zaradi tega, ker so domačini silno pohlevni in dobrosrčni, Španci pn pohlepni in nenasitni in jim ni bilo dovolj tistih stvari, katere so dobivali v zameno za steklene reči in druge brezvredne stvarce, pač pa so hoteli, ne da bi dali kaj v zameno, Indijance oropati vsega, kar so imeli, čeprav jim je takšno početje Kolumb strogo prepovedal. Čeravno je bilo vse, kar so Indijanci mogli dati, z izjemo zlata kaj malo vredno, vendar je spričo njihove darež-; ljivosti — saj so za šest stekienih jagod dajali kar kos zlata — prepovedal, da bi sprejel kakršen koli predmet, ne da bi jim dali v povrnčilo ali zameno kaj drugega. Poglavar »kačilo« je podal roko notarju in ga ob spremljavi vsega ljudstva, ki se ga je obilo nabralo, popeljal v svoj dom in postregel kristjanom z jedjo, Indijanci pa so jim prinašali v dar številne izdelke iz bombažnega tkiva in veliko bombažnega prediva. Ko jih je zvečer odpustil, jim je kačiko dal tri silno debele gosi in nekaj kosov zlata. Za njimi pa so stopali številni Indijanci in jih spremljali na povratku, v rokah pa nosili reči, katere so jim bile darovane. Hoteli so kristjane ponesti celo na rokah, kar so tudi storili, ko je bilo treba prebresti reko in nekatere močvirne kraje. Kolumb je naročil, noj kačiku nekaj podare. Poglavnr je bil silno zadovoljen, kakor jc bilo tudi njegovo ljudstvo. Vsi so resnično verovali, da so tujci prišli z neba in zalo so bili strašno srečni, da so jih videli in se z njimi srečali. Samo na ta dan jc prispel«) do ladij več kakor 120 domačinskih čolnov, polnih ljudi, katerih vsak je prinesel kako stvar s seboj. Posebno so prinesli veliko svojega kruha, rib, vode v lončenil vrčih, različnia semena redkih dišav iu drugo. Neka zrnca teh dišav so metali v skodelice vode in jo potem pili. Indijanci iz Kolumbovega spremstva so dejali, da je to sveta stvar. PROTI KRALJESTVU GUAKANAGARI. Nedelja, 23. decembra. — Ker ni bilo vetra, Kolumb ni mogel odpluti proti deželi tistega poglavarja, ki ga je prišel prosit, naj ga obišče, pač pa je dal trem indijanskim odposlancem, ki so ga tukaj čakali, da bi mu bili za vodnike, za spremstvo nekaj čolnov, na njih pa več mornarjev in notarjev morske odprave. Medtem ko se je odposlanstvo pripravljal na pot, je Kolumb odporni dva izmed svojih Indijancev v naselja, ki so ležala v bližini kraja, kjer so bile ladje zasidrane. Ta dva sta se pozneje vrnila v družbi nekega .drugega poglavarja, ki je zagotavljal, da se nahaja na tem Španskem otoku veliko zlata. Pristavil je tudi, da prihajajo tja po zlato tudi od drugod in da ga dobe toliko, kolikor si ga žele. Medtem pa so prihajali še drngi domačini in potrdili, da je tam mnogo zlata. Zraven so odkrili tudi način, kako se zlato nabira. Kolumb je s težavo razumel njihovo pripovedovanje, pač pa je bil prepričan, da mora biti tukaj veliko te dragocene kovine in bi je nabral obilo * primeru, ako bi se mu posrečilo odkriti kraj rudokopa. Tukaj ponavlja Kolumb svoje prepričanje v obstoj in obilje zlata 'in pristavlja, da je v treh dneh tukajšnjega svojega bjvanja zbral precej zlata, iu zato ne more verjeti, da bi prihajalo seihkaj od «lrugod» tx>mq£ J3«ttžneJls- 76. Psa sta ročno odskočila in tedaj je volar silno zamahnil; sekira je v zmajevem vratu zasekala globoko rano, iz katere je brizgnil curek krvi. Zdajci se psa zakadita v usek in j/iesarita prav po mesarsko; nato znova odskočita. Najmlajši zamahne drugič, tokrat po drugi strani vratu. V novo rano se zopet zakadita psa in mesarita, mesarila, da se je zmaj tuleč se premetaval po reki. 77. M ■ Zdajci se je psoma zazdelo, da je vrat z obeh strani že dovolj razmesarjen; znova odskočita z vratu. Najmlajši brat se zdaj vzpne in tako silno zamahne, da bi pod njegovim usekom morala pasti tudi mlada smreka, ne pa zmajev orat; sekira se zaseka v vrat in po tleh pade zmajeva glava — odsekana. Kri pa je kar brizgala rdečih curkih na ose strani. 78. , k v\ V I. • .■ ^ . rv V Ogromno zmajevo telo se je sunkovito stresalo in se zrušilo o reko Dravo; tam je še oztrepetavaio in se po smrtnem sunku stegnilo. Zajezeno vodovje je zmajevo truplo uravnalo v svoj deroč tok in tedaj se je raz drl ogromen jez, ki ga je bil prej dvigni zmaj. Zajezeno vodovje se je sprostilo in jelo zmajevo truplo počasi valiti po globok strugi krvave reke Drave. Če ste naročnik Slovenskega doma, dobite naš »QUO VADIŠ« v knjigi že za 25 lir! »SLOVENSKI DOM« izliaja vsak delavnik ob 12. Urejuje: Mirko Javornik. Izdajatelj: inž. Jože Sodja- Za Ljudsko tiskarno: Jože Kramarič, vsi v Ljubljani. Uredništvo in uprava: Ljubljana. Ljudska tiskarna, Kopitarjeva 6. Telefon 40-01 do 40-03. Mesečna naročnina 11 lir, za tujino 20 lir. — Posamezna številka 50 cent, »Vsaka hiša strelski jarek, vsako srce zid!« Boj, ki se bije na italijanskih tleh, je čisto drugačen kakor boj v francoski Severni Afriki, kjer je peščica izdajalcev izročila napadalcu vso oblast Po skrbni pripravi je sovražnik napadel Sicilijo, junaško deželo sicilskih večernic, ki je v vseli zgodovinskih dobah varovala z neomajno vero in odločnim srcem svoja stara izročila junaštva in slave. V tem odločilnem trenutku je vsak Italijan pri vernih Sicilijancih, pri slavnih bojevnikih na otoku, ki je v tej vojni in vedno doprinesel veličastne dokaze svojega gorečega bojevniškega zagona, 6vojega neuklonljivega bojnega duha in svoje volje do zmage. Sovražnik je močan in pripravljen. Na obalah Severne Afrike je zbral velike sile za napad na naše obale. Nobenega dvoma ni, da se bodo naši neustrašeni bojevniki postavili napadalcu po robu z izredno hrabrostjo. Duh ponosnega naroda na tem slavnem otoku bo kos sovražnikovemu prizadevanju. Angleži in Amerikanci bodo morali ugotoviti, da Sicilija ni nezrel sad in da je volja ljudstva do zmage močna, granitna. Vse italijanske in nemške sile so v bratski vzajemnosti orožja in src takoj stopile v boj s čudovitim pogumom in veliko izkušenostjo ter zagrizeno branijo otoške obale. Anglosaški napad nas ni presenetil, zakaj sile italijanskega naroda so bile že nekaj časa mobilizirane, da bi sovražnik vsak svoj poskus proti italijanskemu narodnemu ozemlju kar najdraže plačni. Sredozemlje je postalo bolj ko kdaj prej vojno prizorišče, in Italija je poklicana, da vzdrži v orjaških naporih novih evropskih sil na položaju predstraže. Stopiti na italijanska tla, je za sovražnika zelo tvegana stvar, zakaj italijanski narod, ki stoji trdno okrog Duceja, je duhovno in tvarno pripravljen vzdržati tudi najtrši boj. Demokratične države se bodo prepričale, da ni lahka stvar boriti se tako, da imaš morje za hrbtom. Spoznale bodo, da je boj, ki se bije na našem ozemlju, čisto drugačen, kakor pa je bil boj v francoski severni Afriki, kjer je peščica izdajalcev takoj odstopila napadalcem vse pravice in jim izročila oblast. Vsak, komur se le posreči stopiti na našo zemljo, pa Čeprav samo za najkrajši čas, bo naletel na narod, ki je trdno odločen, drzniti si vse, samo da bi domovina doživela zmagoslavje. Zadnji tehtni Ducejev govor je povedal, ka.kšna so čustva in kakšna je vera italijanskega naroda v bodočnost naše tisočletne omike. Močna, jasna in gromka beseda voditelja je globoko odmevala v srcih Vseh. Domovina je napadena in Italijani so čudovito strnjeni, da jo branijo. Nasproti nesramnemu in krvoločnemu sovražniku, ki hoče Italiji vzeti vse vire, vse možnosti gospodarskega udejstvovanja ter narod pahniti v suženjstvo, je ves italijanski narod na nogah. Vsaka hiša je strelski jarek, vsako srce zid. (»II Gazzettino«.) Novo vojno obdobje na Sredozemlja Prepričljiv dokaz, da anglosaški napad na Sicilijo ni bil za osne sile prav nobeno presenečenje Vojaški sotrudnik lista »Dpnauzeitung« von AViilknitz je pred tednom dni napisal zanimiv članek o novem vojnem razdobju na Sredozemlju, zanimiv zlasti zaradi tega, ker nekako preroško napoveduje, kar se je zadnje dni odigralo na tem, brez dvoma danes najpomembnejšem bojišču, na katerem stoji Italija kot najtrdnejša in najponosnejša predstraža evropske celine. Von AViilknitz piše v tem 6Vojem tehtnem članku med drugim naslednje: Padec Pantellerije in Lampeduze so Angleži in Amerikanci imenovali prvo poglavje bitke za Italijo. V Italiji sami pa so bili drugačnega mnenja. Videli so v padcu omenjenih dveh otokov čisto naravni konec afriškega vojnega pohoda, zakaj otoke v Sicilskem prelivu drži lahko samo tisti, ki ima v svoji oblasti afriško obalo. Na celotni razvoj dogodkov je Italija odgovorila na svoj način Vso južno Italijo je oklicala za vojni pas. Nista torej prišla v področje vojnih nastopov samo velika otoka Sardinija in Sicilija, temveč tudi bistveni deli italijanske celine, predvsem pokrajine Apulija, Kalabrija in Lukanija. Čim bližje so posamezne pokrajine bojni črti, tem temeljitejša so bila dela, ki naj služijo za obrambo pred sovražnikovim napadom. Na Siciliji so za obrambo najbolje poskrbeli. Vsak Sicilijanec je stopil v posebne oddelke, ki so določeni ne samo za izvedbo obrambnih del, temveč tudi za boj. Angleško-ameriški nasprotnik ravna, odkar nastopa na Sredozemlju z naj večjimi silami, po določenem »receptu« Svojemu letalstvu je dal nalogo, kakor jo imajo na kopnem vojaki, ki pred vsakim naskokom sprožijo najhujši ogenj, kopenskim in pomorskim silam pa bi rad prepustil zasedbo po letalstvu razbitih sovražnikovih utrjenih postojank. Tako je bilo v Tuniziji, in tako je bilo tudi na otokih v Sicilskem prelivu. Kaže, da nasprotnik misli, da bo šlo prav tako tudi v bitki za Italijo, o kateri ne samo on, pač pa tudi italijanski narod govori kot o čisto določenem pojmu. Odkar sovražniku ni več treba uprizarjati velikih letalskih napadov na otoke v Sicilskem prelivu, se je njegova letalska ofenziva z vso silo vrgla proti Siciliji in Kalabriji. Pri tem ima predvsem namen pretrgati najvažnejše zveze med Sicilijo in celino, da bi tako preprečila dovoz novih čet in orožja- Toda to bombardiranje ni brez nevarnosti, zakaj prav tako kakor v zahodni Nemčiji, tudi tu čutijo Angleži in Amerikanci, da v prvem obdobju te bitke postaja obramba vedno hujša. Kljub temu pa se zdi, da se sovražnikovo poveljstvo prizadeva, kako bi načelo novo poglavje njihovega boja proti Italiji. (Poročilo je 'bilo napisano pred dobrim tednom. Op. uredništva). Opaža sc zadnje čase posebno živahno udejstvovanje v Sicilskem prelivu. Ladijski promet je postal nenadno zelo velik. Ladijski sprevodi so stalno na poti. V severnoafriških pristaniščih se opaža živahna delavnost pri nakladanju ladij. Videli so med drugim tudb izkrcevalne čolne, zlasti pa posebne ladje za prevažanje tankov. Za 333.000 ton ladij vrženih iz službe A vsega tega niso ugotovili samo na ogled-niških poletih. Italijanski tisk je podal pregled tega dogajanja in je objavil med drugim, da je bilo nič manj ko 50 sovražnikovih ladij s skupno 333.000 tonami mogoče vreči iz obrata, prostoru med Italijo in afriško celino. Sovraž nik očividno zbira svoje sile, ki bi iz svojih izhodnih točk začele boj proti Italiji. A^ekakor mora sovražnik pri tem računati na izgube, ki spominjajo na velike čase ko so Angleži pošiljali svoje ladijske sprevode na Malto, a so jih,osne sile v Sicilskem prelivu lahko ustavljale in potapljale. V oči pade število velikih ladij, ki tvorijo sovražnikove ladijske sprevode. Na splošno uporabljajo to velike ladje le za prevažanje vojaštva, kar potrjuje domnevo, da skuša sovražnik pripeljati čim več čet na Sredozemlje, čet, ki so določene za napad na Italijo, kamor bi udarile s svojih izhodnih postojank. Zelo verjetno je, da bi bile te izhodiščne postojanke otoki v Sicilskem prelivu, utegnila pa^ bi igrati kot odskočna deska tudi Malta važno vlogo. Pred nekaj dnevi se je angleški kralj s svojega nadzorstvenega potovanja po Sredozem- lju vrnil nazaj v Anglijo. Menda si je pri tej priliki ogledal Malto. Zdi se, da je imel tam mnogo ogledati, kar spet potrjuje domnevo, da so se prav na Malti zbirale čete, ki naj bi izvedle napad na Sicilijo. 12. maja je prenehal odpor v Tunisu. Cele štiri tedne so sovražne sile potrebovale, da so zavojevale otoke v Sicilskem prelivu. Od trenutka, ko je v Afriki padel zadnji strel, je poteklo šest mesecev, ne da bi prišlo do neposrednega napada na južnem sredozemskem bojišču. Z izkrcanjem čet še daleč ni • vse opravljeno Nasprotnik prav gotovo ni zbral tolikšnih sil na Sredozemlju zato, da bi jih pustil tu neizkoriščene. Zdi se pa, da po njegovem mnenju še ni nastopil ugoden trenutek za tvegani in veliki poskus. Napad na branjeno južno Italijo je zelo tvegana stvar. »Lavoro Fascista« gleda na to vprašanje takole: »Lahko se zgodi, da sovražnik stopi na naša sveta tla, toda to zanj ne bo lahko in s tem, da izkrca svoje čete, še daleč ne bo vse opravljeno. Biti bo moral velike bitke tudi v notranjosti dežele, dolge bitke, v katerih morda ne bo imel varnih zvez s svojim zaledjem. Tedaj bo izvedel, kaj je italijanski vojak, ki brani'svojo domovino in svoje ognjišče.« Italijanski glas v bližajoči se bitki za Ita,-lijo razlikuje določena razdobja. Že izkrcanje samo bi bilo zvezano z velikimi težavami. Toda z izkrcanjem nastaja veliko vprašanje napada na kopnem Nasprotnik bo moral stalno zalagati svojo vojsko, in sicer čez morje, torej po poti, ki jo je lahko napasti. Izkrcanje z omejenimi silami E a je zelo nevarno zanj, zakaj manjše sile ne i zadostovale, da izvojujejo kakšno odločilno bitko. Angleški in ameriški vojaki, ki so na afriških tleh imeli opravka z osnimi silami, pa so se navajeni boriti le, kadar imajo veliko številčno premoč. Prave težave bodo nastopile šele tedaj, ko bo sovražnik stopil na italijanska tla. Ta prvi korak bo zvezan z žrtvami, ki ne bodo majhne. Iz tega von AViilknitzovega članka se pač najlepše vidi, da anglosaški napad na Sicilijo ni bil za osne sile prav nobeno presenečenje. Bajni sijaj starega Rima njegovo razkosjo ln zaton, zraven pa Junaštvo mladega krščanstva tn njegovih mučencev ob ganljivi ljubezenski zgodbi Liglje ln Vlnicija — dveh mladih spoznavalccv nove vere, prikazuje »Quo vadiš« roman v slikah ki ga bo Izdalo uredništvo »Slov. doma«. Knjiga bo obsegala 216 strani — V velikosti pol strani »Domoljuba« — samih slik In velja, če jo naročite z dopisnico ali po zastopniku do 6 avgusta 194S: mehko vezana 22 lir v pol platno vezana 45 lir na najboljšem papirju In v , celo platno vezanj 85 lir Cie ste naročnik »Slovenskega doma« ali če do 6. avgusta postanete, dobite to veliko In lepo knjigo za 25 lir Dnevnik »Slov. dom« velja na mesec 11 lir. Naročila sprejema: Uredništvo »Slov. doma«, Ljubljana, Ljudska tiskarna, Kopitarjeva ul. Vsak sedmi Moskovčan je bil 1. 1037. Jud, pravi neko poročilo iz Helsinkija ter pripominja, da se Moskva sploh lahko imenuje judovsko mesto. Iz številčnih podatkov, ki jih to poročilo navaja, je razvidno, da je živelo 1. 1897. v Moskvi le kakšnih 8000 Judov, 1. 1920. 28.000, 1923. leta 86.000, potem pa je začelo število judovskega prebivalstva v sovjetski prestolnici še hitreje naraščati in se do 1.1937. povzpelo na celih 490 tisoč. V Moskvi, ki je tedaj imela okrog 3.5 milijona ljudi, je bil vsak' sedmi meščaD Jud. Skrivnosti z nevidnega bojišča Vohu n s k i spomin i iz prve svetovne vojne V političnih krogih pa, kjer so Mullerja sodili drugače in kjer je mož bil kaj malo priljubljen iz razlogov, ki sem jih bil že omenil, so kmalu pozabili nanj in ga niso več jemali v misel. Morda bi ga bili, če bi jim bili znani razlogi, ki so ga gnali, da se je tako na lepem odpovedal diplomatski službi in življenjski poti, ki je zvezana z njo. Toda niti mi, ki smo pripadali obveščevalnemu uradu, no bi bili nikoli zvedeli, čemu je treba pri-pisovnti tisti baronov bliskoviti in na videz neutemel jeni sklep, če ne bi bilo pomagalo naključje, kakor že tolikokrat. Po naključju seje ta zagonetka pojasnila, a šele čez dolga letu. * Ko sem po trideset ih letih spet stopal skozi dvorane v palači grofice Kosiuszke, sem v duhu živo videl pred sabo Miillerja na pojedini, ki je bila mesec dni, preden se je tako nepričakovano umaknil iz javnega življenja in razdrl zaroko z grofico. Natanko sem se spominjal njegovega veselega obraza in radosti, ki je sijala iz njegovih oči, zvenela iz njegovega govorjenja, se kazala v slehernem gibu, ki ga je naredil. Spomnila sem se zaljubljenosti, s katero se je vedel do svoje zaročenke. Ta zaljubljenost ni mogla biti hlinjena, tudi pri diplomatu ne. Vsakdo je moral čutiti, da baronu na grofico veže res velika in globoka ljubezen. Večer je potekal v znamenju njegove veselosti in v znamenju njune ljubezni. Oboje je bilo vzrok, da so tudi gostjo bili bolj veseli in bolj pro6ti, kakor pa je pri takih uradnih pojedinah navadno, zlasti če se ondi zbero ljudje, ki so povabljeni iz uradnih in družabnih ozirov, ne pa iz prijateljstva. Toda od vseh obrazov, pogovorov, šal in najrazličnejših dogodkov sem se pa na poti h grofici naj-razločneje in najnatančneje s|>oini-njal, da je prav Milller bil tisti, ki je s prešernim, bučnim krohotom gostom na m3h vrnil veselost, ki jih je bila minila pod tistem zagonetnem kriku. Zagonetni krik je bil na tej pojedini najzanimivejši dogodek, da-s> mu jaz niti tisti trenutek, preden sem po tridesetih letih 6pet stopil v grofično sobo, nisem pripisoval posebnega pomena. Da, šel sem celo tako daleč, da sem ga imel za pojav množične sugestije in samoprevare; za nekaj, o čemer je vsa množica gostov bila trdno prepričana, da se je zgodilo, pa se v resnici ni, temveč so si gostje le dopovedovali, da se je. Moralo je biti takole okoli dren po polnoči. Ker se je bila slovesnost začela precej pozno, s.aKor je tedaj bilo v Varšavi običaj, je seie ob tej pozni uri dosegla višek in je bilo razpoloženje tedaj najbolj rožnato in sproščeno. A prav tedaj, na višku veselosti in razigranosti, so na mah ugasnile vse luči [Ki velikanskih kris-.al-nili lestencih in svečnikih, ki so viseli s stropa ali pa bili razpostavljeni ob stenah po dvorani. Vse dvorane so se nenadno pogreznile v temo. Zgodilo se je tisto kar se po na-. vadi zgodi vedno, kadar nepričako- vano odpove elektrika: slišati je bilo šaljive vzklike, smeli, vriše in šale. Potem pa je vse umolknilo in za trenutek je v veliki dvorani in po stranskih salonih zavltulalp tišina. Zdelo se je, ko da slehernik čaka na tisto, kar bo zdaj v^ terni jiovedal kdo drugi. Ker so čakali vsi, je pač bilo vse tiho. In prnv v tej tišini smo zoslisali, ali pa se nam j® vsem zdelo, da slišimo skrivnosten; zagoneten, pritajen krik, čisto drugačen od ve-selih vzklikov, ki 60 še pred kratkim polnili ozračje v teli slavnostnih prostorih. Kdo ve, kaj bi sc bilo zgodilo, da ni takoj nato luč spet zasvetila in začeli smo se začudeno gledati, kakor da se sprašujemo, kaj bi tisti zagonetna krik utegnil pomeniti in kakor da gledamo, kje se je zgodilo tisto, zaradi česar je nekdo tako Čudno zavpili Vsi gostje so molčali in se začudeno spogledovali. Veliko obražov je bil« bledih in nihče ni vedel, kaj bi dejal. A ko je zadrega dospela do viška in ko se je bilo treba že bati, da bo to negibno in nemo množico zajel nerazložljiv in nerazumljiv strah, je pa zadonel zvonki, razločni in srebrni smeh barona Mullerja. Ob tem smehu so se vsi oddahnili, olajšano zadihali in jezik se je vsem spet razvezal. Baropov glas jih je rešil more, ki je bila za nekaj trenutkov legla nanje ter grozila, da bo pokvarila ta prelepi vccc r. Kmalu je slvesnost spet tekla veselo in brezskrbno kakor poprej ter se nadaljevala do zore. Sonce je že vzhajajo, ko so zadnji gostje Zapuščali palačo, kjer so praznovali zaroko mlade grofice z baro-nom-diplomatom. * Med tem premišljanjem in obujanjem spominov na tisti zanimivi večer sem dospel do praga dvorane, kjer me je čakala grofica. Služabnik, ki mi je ves čas kazal pot, je odgrnil debelo zaveso pri vratih, še huje sključil svoj že itak vedno sključeni hrbet ter me povabil, naj vstopim. Ko sem naredil nekaj korakov v sobo, sem se malo razgledal ter pred sabo zapazil postarno gospo, sedečo v širokem naslanjaču. Gospa se mi je otožno smehljala ter mi pomolila obe roki. Ob pogledu nanjo sem se skoraj zdrznil, ko da bi se bil s tem, ko sem prišel v to sobo, hudo zmotil. 'Ali je to bila tista očarljiva ženska, ki smo bili pred tridesetimi leti vsi tako ^zaverovani, da ne rečem zaljubljeni, vanjo, Ali je to bila tista mlada plemkinja, visoka, bujna, zmagovita v svoji ponosni mladostnosti? Ali je to bila lepotica, ki je še pred kratkimi tridesetimi leti vzbujala na vsak korak ki ga je narediia, valove zaljubljenega občudovanja? Vsa lepota, očarljivost in vabljivost so izginile. Pred mano je zdaj stala samo stara, dostojanstvena dama z bledim obrazom, pod katerim je bilo slutiti dolga leta bolesti, samote in razočaranja. Lica ji je obdajal okvir belih las, ki so nekdaj bili temni in so lesketali kot čarna poletna noč. (Dalje).