Cena 25 lir Tel. 94-638, 93-808, 37-338 Poštnina plačana v gotovini TRST, torek 15. januarja 1957 Lelo XIII. . Št. 13 (3548) UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI Jt. 6, II. nad. — TELEFON 93-888 IN 94-638 — PoStnl predal 559 — UPRAVA: IJL. SV. FRANČIŠKA it. 20 — Tel. St. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico l-II.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. . Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini I stolpca: trgovski 80, linančno-upravn! 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm iirine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. MALI OGLASI: 20 lir beseda. . NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir.-FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. Poitni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB - 1 - Z - 375 • izdata Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ-Trst Novi ameriški in sovjetski predlogi med razpravo o razorožitvi v OZN inoten nastop Slovencev za pravičen šolski zakon Lodge: mednarodno nadzorstvo nad poizkusi z raznimi izstrelki in z umetnimi «sateliti» ter delni sprejem Bulganinove teze - Kuznjecov: takojšnja odprava atomskik poizkusov in odprava atomskega orožja v dveli letih, posebno zasedanje skupščine OŽIVI ter ponovitev Bulganinovih predlogov l(i oskva še bolj desna od Edenove le štirje zmerni ministri mnenju tega lista orientacija nove vlade morda bolj jasno razvidna iz odhoda štirih ministrov, ki so v egiptovski zadevi veljaii za zagovornike zmerne politike. Ti so: Walter Monckton, Lloyd George, James Stuart in Lord Selkirk. «Ceprav je bil med «trdimi» odstranjen tudi obrambni minister Head, pravi list, je treba upoštevati, da so tega imeli za odgovornega za hude napake pri pripravljanju egiptovske ekspedicije« moškimi, ženskami in otroki, ter poziva države sveta, naj posredujejo pri Združenih narodih ter jo diplomatski poti, da prisilijo Izrael na u-mik. V Londonu pa je predstavnik Foreign Officea sporočil, da proučujejo možnost organiziranja sestanka med predstavniki adenskega protektorata in jemenske vlade, da bi razpravljali o sedanji napetosti. Ni pa bil še določen dan sestanka. Predstavnik Foreign Officea je dodal, da je sestanek predlagala jemenska vlada lanskfga decembra. Angleške ob'asti so zahtevale nova pojasnila, ki so jih sedaj dobile. Jemensko poslaništvo v Londonu pa je objavilo poročilo, v katerem pravi, da je britanska obtožba, da je Jemen hujskal na upor v adenskem protektoratu, brez podlage. Velika Britanija je namreč sinoči razdelila v OZN izjavo, ki navaja omenjene obtožbe proti Jemenu Sporočilo jemenskega poslaništva pripominja, da Jemen nima letal ne tankov ne oklepnih sredstev. Zato mu ni mogoče napasti drugo državo, ki razpolaga z najmodernejšim orožjem, «med katerim tudi po radiu vodene izstrelke in druge uničevalne naprave, ki jih je že začelji uporabljati prav na tem področju«. LONDON, 14. — Anthony Ečen in njegova soproga bosta v petek odpotovala v Novo Zelandijo. Eden je namreč sprejel vabilo novozelandskega ministrskega predsednika Hollanda, naj obišče Novo Zelandijo. a«--------- BARCELONA, 14. — Barcelonsko prebivalstvo je danes protestiralo proti zvišanju tramvajskih vozovnic, e tem da ni uporabljalo tramvaja. Bojkot tramvaja je uspel stoodstotno. Tudi na podzemeljski železnici je bilo manj potnikov, ki pa so normalno uporabljali avtobuse in trolejbuse. Prišlo je tudi do demonstracij, med katerimi so ve demonstranti spopadli s policijo. Demonstrantom so se pridružile skupine študentov. Civilni guverner v Barceloni je izdal poročilo, ki pravi, da so prvo demonstracijo organizirali zjutraj študentje pravne in medicinske fakultete. Pozneje se je skupina študentov, «katerim so se pridružili nedoločeni elementi«, zabarikadirala v poslopju u-niverze in začela metati kamenje in opeko proti tramvajskim vozovom. Ranjen je bil en policijski inšpektor in dva policijska stražnika. Poročilo dodaja, da je policija aretirala osem študentov. —-«»------- Za današnji referat Amendole vlada zelo veliko zanimanje Optimizem «Borbe» glede razorožitve prav je od tega časa bilo več dogodkov, vendar je o-snovno stališče Jugoslavije realistično in sprejemljivo tudi v novem spremenjenem položaju. To tem bolj, ker so se medtem občutno zbližale razlike v gledanju na vprašanje«. Vsak napredek na področju razorožitve bi po mnenju v Beogradu blagodejno vplival na mednarodne odnose in bi bil močan činitelj za popuščanje mednarodne napetosti. Kakor že javljeno, bo 17. januarja prišla v Jugoslavijo na petnajstdnevni obisk kitajska parlamentarna delegacija, ki jo vodi podpredsednik stalnega odbora vsekitaj-skega kongresa ljudskih poslancev Peng Cen. Stalno tajništvo balkanskega pakta bo te dni preseljeno iz Aten v Beograd. Predsednik republike maršal Tito je imenoval danes poslanika LjubomiraJTadovanoviča za zastopnika Jugoslavije v odboru stalnega tajništva. Po določilih sporazuma o ustanovitvi stalnega tajništva bo Ljubomir Radovanovič istočasno tudi predsednik tega | odbora B. B. DAMASK, 14, — Sirska vlada je poslala danes vsem tujim diplomatskim predstavnikom v Damasku spomenico, v kateri jih poziva, naj podprejo Jemen proti Veliki Britaniji, ter jih opozarja tudi na izraelsko zavlačevanje pri umiku čet iz Sinaja in iz Gaze. V prvi spomenici obtožuje sirska vlada Veliko Britanijo, da napada jemensko o-zemlje in prebivalstvo, ter dodaja, da se britanske čete, tanki in reakcijska letala zbirajo ob jemenski meji, medtem ko britanske ladje kršijo jemenske teritorialne vode z izgovorom manevrov. V drugi spomenici opozarja sirska vlada tuja diplomatska predstavništva na resen položaj, ki je nastal zaradi izraelske zavlačevalne taktike pri umikanju čet s Sinajskega polotoka in iz Gaze. Spomenica dodaja, da izraelske čete izvajajo politiko u-ničevanja. ki ne razlikuje med V leme včeraj: NajviSJa temperatura 2,5, najnižia 0,9, ob 17. uri 2, zračni ‘tlak 1001,4 raste, veter 60 km. sunki 111 lan, vlaga 57 odst., snežinke, nebo 8 desetin pooblačeno, morje razburkano, t emperatura morja 7,9. Tržaški dnevnik Danes, TOHEK, 15. januarja Maver, Radoslav Samce vzide ob 7.42 in zatone ob 16.47. Dolžina dneva 9.05. Luna vzide ob 16.15 in zatone ob 6.35. Jutri, SREDA, 16. januarja Marcel, Tomislav ____________ Za pravičen šolski zakon (Nadaljevanje s 1. strani) CJen 5, ki govori o stalnih učnih mestih na slovenskih šolah, postavlja v mnogočem v nevarnost možnost zaposlitve sedanjega in bodočega učnega osebja jugoslovanske etnične skupine, ker govori na koncu, da se bodo ta mesta podeljevala z natečajem, tako da bodo imeli pri tem prednost kandidati s slovenskim materinim jezikom. Kaj to pomeni? To pomeni — pri dvakrat zavitem paragrafu — da se bodo ta mesta podeljevala tudi takim, ki slovenščino toliko obvladajo, kolikor so si jo lahko pridobili na eni izmed italijanskih u~ niverz s stolico slavistike in v kolikor bi imeli s svojo diplomo pravico poučevati slovenščino. Clen 6, ki je nadaljevanje prejšnjega in ki govori p pouku italijanščine na slovenskih šolah pravi, da bodo ta predmet poučevali stalni učitelji, ki so za to posebej kvalificirani in ki bodo vpisani na prošnjo ali po od-reahi v določeno skupino, za katero bo skrbel prosvetni minister. Kakor je za zaposlitev dobro, da se odpirajo posebna mesta za učitelje italijanščine, tako je zopet velika np-vainost, da bodo ti učitelji Italijani, ki slovenščine sploh ne poznajo. Tu bi bila najmočneje odprta pot za raznarodovanje. Clen 7, ki poleg drugih pomanjkljivosti predvideva za udeležbo na natečaju v stalnost kvečjemu še 55 let starosti, pozablja, da je meti slovenskim učiteljstvom mnogo nestalnih z več kot 55 leti starosti, ki so služili še za časa fašizma na slovenskih šolah, pa se niso mogH u-sposobiti za slovenske šole, ker so bile te postopoma ukinjene in ker ni bilo za slovenske šole usposobljenostmi) izpitov po letu 1922. Clen 8 daje skoro vse nadzorstvo in upravo nad slovenskimi šolami v italijansko reke ker pravi, da se bodo mesta nadzornikov in upraviteljev po možnosti dodelila osebam s slovenskim učnim jezikom. Osnutek zakona torej ne govori nikjer, da so ga sestavljali ljudje, ki jim je slovenska šola pri srcu. Zakonski osnutek ne odgovarja niti po črki niti po duhu načelom splošne deklaracije o človečanskih pravicah, ne londonskemu sporazumu iti niti ne italijanski ustavi, k> morp biti vsem, ki žive v Italiji prav tako nekršljiva in sveta, kakor je nam Slovencem sveta naša šola. Zato je treba za ohranitev slovenskega šolstva, ki danes obstaja in onega, ki bo jutri nastalo, stopiti skupno v obrambo in skupno postaviti zahteve k posameznim členom zakonskega osnutka, ki nej zajamčijo samostojen obstoj in samostojno rast slovenskega šolstva, tako da slovi nska bitnost ne bo okrnjena in da bodo naši otroci vzgojeni ne samo v slovenski besedi, ampak tudi v slovenskem duhu*. Izvajanja prof. Umeka so vsi navzoči sprejeli z odobravanjem, nato pa je sledila diskusija k resoluciji, ki jo je pripravil sindikat slovenskih šolnikov. V resoluciji c poudarjena zahteva, da je treba slovensko šolo ustanoviti tudi tam, kjer je še ni (Beneška Slovenija) in da je treba ohraniti samostojno sl-> vensko šolo na Goriškem :n Tržaškem brez diskriminacijo bodisi glede vpisa otrok v šolo bodisi glede položaja šole kot take. Prisotni predstavniki pol;-t;čr,ih stran* in kulturno-pro-svetnih organizacij se bodo v nekaj dneh zbrali zopet na sestanku, kjer bodo resolucijo podpisali, nato pa jo odposlali najvišjim predstavnikom oblasti ter drugim zainteresiranim organom. Enotna akcija vseh predstavnikov Slovencev na Tržaškem, Goriškem in v Beneški Sloveniji, do katere je prišlo na pobudo sindikata slovenskih šolnikov, nedvomno priča o resnosti in odločnosti, s katero so se Slovenci v Italiji zavzeli za spoštovanje svojih pravic in da bodo stoiili vse, da bo zakonski osnutek o slovenskem šolstvu upošteval res vsa načela ki jih vsebujejo deklaracija o človečanskih pravicah, londonski memorandum in predvsem italijanska ustava. Predlog medministrsko komisije za obnovo in vprašanje državnih pomorskih družb Načrt za popolna uničenje tržaške trgovinske mornarice Načrt predvideva zmanjšanje tonaže Tržaškega hlojjda na 35.364 ton in diskriminacijsko razdelitev pomorskih prog in finansiranja štirih držav-' nih pomorskih družb v škodo tržaškega in drugih jadranskih pristanišč Večkrat smo že pisali o obnovitvi državne konvencije o razdelitvi pomorskih prog in o finansiranju podržavljenih pomorskih družb Tržaškega Lloyda, Italie, Adria-tice in Tirrenie. Vlada je že pripravila! zadevni zakonski osnutek in ga nameravala predložiti v razpravo poslanski zbornici. Na proteste predstavnikov jadranskih pristanišč. ki niso bili o tem zakonskem osnutku obveščeni, in na zahtevo, naj se odloži razprava v parlamentu, je vlada odložila predložitev tega zakonskega osnutka poslanski zbornici do prihodnjega junija. Kljub temu pa nihče ne pozna omenjenega zakonskega osnutka. Govori se, da gre za določitev pomorskih prog posameznim pristaniščem, ca je treba paziti. da ne bodo odvzeli tržaškemu pristanišču še tiste proge, ki jih ima po dotedanji konvenciji, čeprav so nekatere zaradi pomanjkanja ladij samo na papirju in da je treba zahtevati od vlade pravično razdelitev denarja za finansiranje pasivnih prog, obnovitev ladjevja itd. Na začnjem sestanku gospodarske konzulte tržaške Krščanske demokracije pa je prišel na dan načrt, ki ga je leta 1955 settav.il medministrski odbor za obnovo (C1R), na osnovi katerega naj bi skoraj popolnoma uničili Tržaški Lloyd in zmanjšali število ladij in prog družbe Adriatica. Po tem načrtu naj bi dejavnost Tržaškega Lloyda o-mejili samo na 16 ladij, ki naj bi vozile na šestih progah. Skupna tonaža Lloydo-vega ladjevja pa naj bi se znižala na 35.564 ton. Ce pomislimo. ča ima Tržaški Lloyd tedaj 31 ladij š skupno 227.000 ton. vidimo, da bi po načrtu medministrskega odbora za obnovo skoraj popolnoma uničili Tržaški Lloyd ki je bil pred vojno največje italijansko pomorsko podjetje. Isti načrt pa določa tudi znatno znižanje števila ladij družbi Adriatica. Za družbo Italia in za družbo Tirre-nia pa naj bi stanje ostalo nespremenjeno. Poleg tega pa omenjeni načrt določa tud: diskrimina- cijsko razdelitev, prog in denarja za vzdrževanje. Medtem ko jadranska pristanišča s Trstom na čelu zahtevajo za Jadransko morje pravičnejšo razdelitev ladjevja in prog podržavljenih pomorskih družb z načrtom medministrske komisije za obnovo pa bi sedanji položaj še poslabšali na škodo Jadranskega morja. Od skupnih 31 prog, ki naj bi jih ostalo v režiji štirih podržavljenih pomorskih družb, naj bi jih 19 dobilo Tirensko morje (Genova in Neapelj), šest Jadransko (Trst. Benetke, Ancona, Bari, Brindisi), šest prog pa naj bi .služilo obema morjema Od 63 ladij. ki naj bi jih imele štiri državne družbe. 32.5 naj bi j,ih služilo izključno Tirenske-mu morju, devet in pol Jadranskemu morju in ostalih 18 pa obema morjema. Na e-nak diskriminacijski način je predvidena tudi razdelitev denarja. Od 24.5 milijard lir, ki naj bi jih določili za finansiranje teh družb, 73 odstotkov naj bi uporabili za finansiranje prog Tirenskega morja, 14 odstotkov za proge Jadranskega morja in 13 odstotkov za proge obeh morij. Gornji načrt medministrske komisije za obnovo nam jasno dokazuje tendenco rimskih odgovornih krogov glede vprašanja tržaškega pomorstva. Zmanjšanje ladjevja Tržaškega Lloyda na 35.000 ton in zmanjšanje tonaže družbi A-driatica pomeni popolnoma u-ničiti tržaško pomorstvo. Kot je znano, sta prav ti dve družbi tisti, ki največ pomenita za Trst. Pred vojno je največ prog iz tržaškega pristanišča vozilo proti Levan-tu, Črnemu morju, Egiptu in skozi Sueški prekop (Srednji vzhod, Indija. Daljni vzhod, Vzhodna in Južna Afrika in Avstralija). Proge skozi Sueški prekop je upravljal Tržaški Lloyd, proge z Levan-tom, Črnim morjem in E-giptom pa Adriatica. In prav na teh progah občuti tržaško pristanišče največje pomanjkanje ladij. Kljub temu pa hoče medministrski odbor za obnovo Tržaški Lloyd skoraj popolnoma uničiti, družbi A-driatica pa zmanjšati sedanjo tonažo. Gospodarska konzulta Krščanske demokracije je obsodila ta načrt in sklenila, da bo čimprej zahtevala od vlade pojasnila glede tega vprašanja. pri vsem tem pa se nam zdi najbolj čudno, da so demokristjani šele sedaj (izvedeli* za omenjeni načrt medministrske komisije za obnovo. Se bolj pa se nam zdi oucno, da niso ničesar govorili o zakonskem osnutku, ki ga je vlada že pripravila in ki je samo odložila rok, da ga predloži poslanski zbornici. Zanimivo bi bilo vedeti tudi, kaj določa zakonski o-snutek glede Tržaškega Lloy-da in drugih družb, kako vlada razdeljuje proge in denar. Ne moremo verjeti, da tajnik tržaškega pokrajinskega odbora KiD prof. Romano, ki je tudi podpredsednik Tržaškega Lloyda, ni do sedaj ničesar vedel o omenjenem načrtu in da sedaj ne ve še ničesar o zakonskem omutsku. To je nemogoče. Kot podpredsednik družbe, ki naj bi jo skoraj popolnoma uničili, je gotovo obveščen o vsem. kar je vlada o njej že sklenila. Toda tega noče povedati. Tržaški demokristjani pa se hočejo sedaj postaviti na «čelo» borbe proti omenjenemu načrtu. Ce pa bo vladni zakonski osnutek za malenkost boljši od načrta medministrske komisije za obnovo, bodo takoj zakričali, da je to njihova zasluga in da so rešili vsaj tisto, kar se je rešiti dalo. Ta njihova igra z življenjskimi interesi mesta se mora enkrat za vselej končati. Načrt medministrskega odbora za obnovo je dokaz, da demokristjani nočejo obnoviti tržaško pomorstvo, saj imajo v tej komisiji, v vladi in v vseh drugih organih in urfa-dih absolutno večino. Danes od 13. do 17. ure stavka železniških delavcev Delavci zahtevajo zvišanje plač in izboljšanje normativnih določb Danes bodo od 13. do 17. ure stavkali delavci in težaki delavnic državnih železnic, oddelka za material in pogonska sredstva. Stavka bo po vsej državi. Stavko so napovedali zaradi odklonilnega stališča železniške uprave in vlade do naslednjih posebnih zahtev: 1. Zahteve po raztegnitvi predloga za povprečno zvišanje prejemkov za 2.500 lir na mesec tudi na delavce in težake vseh odsekov. Za druge kategorije je bil namreč ta predlog že postavljen. 2. Zahteve po spremembi člena 58 dekreta o pomožnih prejemkih glede nagrade za večjo proizvodnjo in glede globalnega akorda. Sindikat je že predlagal te spremembe, ki bi prinesle okrog 3.000 do 4.000 lir poviška na mesec vsem delavcem in težakom, ki delajo na podlagi nagrade za večjo proizvodnjo, ter od 2.000 do 3.000 lir poviška tistim, ki delajo na globalen akord. 3. Zahteve po ukinitvi kvalifikacije kvalificiranega delavca I. razreda, tako da bi bila nova ureditev delavskega osebja sestavljena iz štirih kvalifikacij namesto petih, kot mmiilliiiMililillliiiijllHIllliltnimiilliniillJniliiiiliiiimiliiiimiimniltniiiiiiiuililiiiiiiiiiHHitiHiiiiiiiiiHliilniliHiiiiiiilllliiHiliiHlillMliiiiiliniliiillimilliiilllHllliiiinliHiilllMilulillililH Posledice prve močnejše burje v letošnji zimi Gasilci in bolničarji Rdečega križa se včeraj ves dan niso mogli oddahniti V bolnišnico so sprejeli številne nesrečneže, ki so se ponesrečili zaradi burje, medtem ko so gasilci preprečevali požare in popravljali strehe Skoraj bi upali, da nam bo zima še nekaj časa prizanesli, saj je te dni dobro kazalo. Resnici na ljubo je 'treba priznati, da se nam je zledo, kot da ne bi bili še v zimi. Toda burja, ki je začela včeraj razsajati, in mraz, ki je pritisnil, nas opozarjata, da volk ni še požrl zime. Ob 8. dopoldne je burja pihala povprečno 50 km na ■uro, sunki pa so dosegli že 120 km, ob 10.30 pa 130- Začelo je zebsti in snežiti. Sneg je pokril bližnje priče in u-lice predmestja; okrog 11. dopoldne je temperatura že dosegle. ničlo. Ker je v prvih popoldanskih urah nekoliko zasijalo sonce, je sneg kmalu skopnel, saj ga je le malo padlo, burja pa je še razsajala. Komaj se je pojavila burja s svojimi ostrimi sunki, že je tudi marsikomu povzročila večjo ali manjšo nevšečnost in prisilila nekaj oseb celo v bolnišnico. Okoli 10. ure, ko je burja dosegla morda največjo hitrost včerajšnjega dne, se je moral 65-letni pomorščak Enrico Giacinti iz Ul. M. DAzeglio zateči v bolnišnico. ker mu je v Tržaškem arzenalu priletela na glavo debela deska, katero je burja odnesla s parnika, ki je bil v popravilu. Moža, ki so mit v gotovili poleg drugih poškodb tudi lažji možganski pretres, so sprejeli s prognozo okrevanja v 5 ali 10 dneh na I. kirurškem oddelku. Pol ure kasneje so sprejeli na istem oddelku tudi 57-let-n ega železničarja Michela Giaia iz Miramarskega drevoreda, ki je stopil v bar železničarskega krožka na Trgu V. Veneto, da bi se malo ogrel. Cim je odprl vrata, je oster sunek burje razbil ste- (iiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiMiiiimi!iiiiiiiiiiiiiiMiiii!tiiiiiiiliiiiiniii||ii|ihmmi|mi|i,|i,,|m,i,i,i Pismo tovarniškega odbora Trž. arzenala Delavci nasprotujejo zvišanju tarif Acegata Predlog za enoten nastop tovarniškega odbora v vseh notranjih vprašanjih Predavanje o prosti coni v Domu pristaniščnikov V nedeljo dopoldne je i* fnel v dvorani Doma pristaniških delavcev občinski svetovalec KP Muslin predavanje o prosti coni in o tržaškem pristaniškem prometu, v katerem je orisal koristi, ki bi jih imelo tržaško gospodarstvo in prebivalstvo od ustanovitve proste cone. Po tem predavanju je spregovoril poslanec Beltrame ki je med drugim dejal, da vlada noče izpolniti tržaške zahteve po prosti Coni. ker je pod pritiskom monopolističnih krogov v Italiji in v Trstu, ki bi jim prosta cone ne pri-neela koristi. Zaradi tega je treba o tem vprašanju doseči enotnost, saj se sedaj prepogosto dogaja, ča različni tržaški predstavniki poatav-Ijajoj v Rimu zahteve, kii so si V fiaziprotju med seboj. Notranja komisija struje FIOM v Tržaškem arzenalu je poslala županu Bartol,ju m skupinam svetovalcev vseh strank v občinskem svetu, razen misinom in monarhistom, pismo, v katerem ravi: Upoštevajoč, da stalno naraščanje cen vseh življenjskih potrebščin sili delavce k žrtvam in odpovedim v že tako preveč načeti družinski bilanci ter da morajo še posebno nositi težko breme novih davščin in trošarin na podlagi vsiljene uveljavitve zakona 703, odklanjalo delavci Tržaškega arzenala vsako zvišanje tarif, ki ga je predlagata upravna komisija Ar cegata, ker bi te zvišane tarife še bolj poslabšale gmotne razmere delavcev. Hkrati so prepričani, da se bodo delavci drugih tržaških tovarn strinjali s tem upravičenim protestom ter da bodo nastopili na najbolj primeren način, da se te tarife ne zvišajo. Razen tega pa so delavci Tržaškega arzenala, vključeni v FIOM, pozvali delavce, ki so člani drugega sindikata, naj zahtevajo od svojih sindikalnih voditeljev enoten nastop tovarniškega odbora v vseh notranjih vprašanjih, ki se tičejo delavcev podjetja. Skupne akcije bi vsekakor postale bolj stvarne Oba sindikata bi morala tudi skupno proučiti mezde kovinarjev ter zahtevati, da se mezde tržaških kovinarjev izenačijo * mezdami ge- novskih. Ker pa je v Tržaškem arzenalu močno narasla proizvodrtja, bi moral tovarniški odbor pričeti tudi e-notno akcijo, da bi ravnateljstvo priznalo delavcem proizvodno nagrado. Pri tem opozarjajo delavci, da je tudi ladjedelnica #San Giusto* ob božičnih praznikih izplačala svojim delavcem 8000 lir nagrade. To so delavci dosegli, ker sta nastopili obe struji v tovarniškem odboru enotno. Delavci Tržaškega arzenala končno zahtevajo pričetek pogajanj o vseh zahtevah, ki so jih ovoj čas postavili ravnateljstvu. «»------- O Pomorska druž.ba »Italia* sporoča, da bo motorna ladja «A. Paccinotti* dospela v Trst 26. januarja in da bo verjetno že k-tega dne odplula z znatnim tovorom. Nato bo 2. marca odplula ladja sGalileo Ferraris*. ki je sedaj v popravilu v tržaškem Arzenalu. 15. marca bo odplula ladja »Slromboli*. 17. aprila pa ladja «Alessandro Vol- ta*- , , v Kakor je razvidno, ne bo v februarju oaplula iz Trsta nobena ladja omenjene družbe. O Zaradi zloma kolčnega sklepa stegnenice leve noge so včeraj sprejeli s pridržano prognozo na ortopedskem oddelku 75-letno Antonio TaV-čer vd. Pollo iz Ul. Pa,scoll. Ženska je izjavila, da je zvečer 10. t. m. nerodno padla po stopnicah. kleno poloblo na lestencu in kosi te so padli nič hudega slutečemu možu na glavo. Posledica tega je bi la, da se je moral zaradi rane na glavi in obrazu zateči po zdravniško pomoč. Okreval bo v nekaj dneh. Burja je včeraj zjutraj presenetila tudi 47-letno Marijo Rupnik por. Ermacora iz Ul. Foscolo, kajti ko je ženska prekoračila Garibaldijev trg, jo je nekaj dvignilo v zrak-Trenutek zatem se je znašla na tleh, kjer je začutila bolečine v glavi. S prvim avtom, ki je privozil mimo, so jo odpeljali v bolnišnico in ker so ji ugotovili poleg drugih manjših poškodb tudi omotično stanje, so jo zdravniki sprejeli s prognozo okrevanja v 7 ali 9 dneh na 1. kirurškem oddelku. Isto se je zgodilo tudi 33-letni Aureliji Letizi iz Ul. Manunzio med prekoračenjem Ul. Navali, le s to razliko, da so bile njene poškodbe znatno hujše: v bolnišnici, kamor so jo odpeljali z rešilnim avtom Rdečega križa, so ji ugotovili zlom kolena leve noge, zaradi česar so jo poslali na ortopedski oddelek. Okrevala bo v 30 ali 40 dneh. Podobno smolo je imela tudi 31-letna delavka Lida Fa-raggi s Scala Bonghi, ki se je okoli 13. ure po končanem delu odpravila s starega pristanišča domov. Prišla pa je komaj do vrat, ko jo je sunek podrl na tla. Pri padcu se je pošteno udarila v trebuh, kar jo je prisililo, da: se je nemudoma zatekla z rešilnim avtom v bolnišnico. Po mnenju zdravnikov ima ženska tudi notranje poškodbe in ker ne bi šlo brez skrbne nege, so jo sprejeli s prognozo okrevanja v lo ali največ 15 dneh na I. kirurškem oddelku. Žrtev nezgode pri izvrševanju svoje službe, vedno seveda po krivdi burje, je vit-raj popoldne postal tudi 54-letni agent finančne straže Calogero Gibilaro z Lonjerske ceste, ki je bil na službenem obhodu po pomolu št. 65 novega pristanišča. Močan sunek ga je podrl na tla in smola je hotela, da je padci prav na železniške tračnice. V bolnišnici, kamor se je po nezgodi odpravil s prvim avtom, ki ga je srečal, so mu. izprali rano na glavi in nad desnim očesom ter ga nato odslovili, pri čemer so mu priporočili nekaj dni počitka. 31-litnemu Brunu Svetini od Sv. M.M. Sp, pa je deska, ki jo je burja odnesla z ne■ kega kupa na rocolski železniški postaji, priletela na nos in mu razbila kosti, zaradi česar so ga sprejeli na oto-rinološkem oddelku splošne bolnišnice. Ce ne bo komplikacij, bi moral Svetina o-zdraveti že v 10 ali najkasneje v 15 dneh, Burja je podrla na tla tudi 56-letno Ljudmilo Zajc por. Micheli s Scala Santa, ki se je zatekla v bolnišnico s karabinjerskim avtom. Na srečo se je pri padcu le malo potolkla, tako da bo v 3 dneh zopet popolnoma zdrava. Slabše pa se je zgodilo 64-letni učiteljici Luigii Brani iz Ul. delle Linfe, kateri je na dvorišču katinarske šole priletela na glavo opeka, ki jo je burja odnesla s strehe šolskega poslopja. Učiteljico so pridržali s prognozo okrevanja v 7 dneh na prvem kir. oddelku. Zaradi znakov možganskega pretresa in drugih manjših poškodb so sprejeli včeraj zgodaj popoldne na prvem kir. oddelku tudi 72-let-no Ano Honovec iz Ul. D. Chiesa, katero je burja podrla na tla, in sicer v Cardtic-cijevi ulici. Huda nesreča je doletela nekoga, ki je bil vajen nuditi svojo pomoč drugim: gre -a 56-letnega bolničarja Rde- čega križa Maria Reschitza iz Ul. Castagnetto, ki je tokrat sam moral v bolnišnico, kamor je bil vajen peljati druge. Zaradi zloma kosti v prsnem košu so ga pridržali na prvem kir. oddelku in če bo šlo vse po sreči, bo okreval v 10 ali 20 dneh. Bolničar je pojasnil, da je nialo pred 13. uro odprl zadnja vrata rešilnega avta, kamor bi morala vstopiti neka bolna ženska, a prav tedaj je burja ostro zapihala in zaprla vrata, pri čemer je njega stisnilo ob zunanje stene vozila Medtem ko je 32-letni Fran-cesco Del Caro iz Ul. Com-merciale nosil vrečo premoga na rami, ga je presenetil. o-ster sunek in tako se je mož nepričakovano znašel v bolečinah na tleh. V bolnišnici, kamor se je zatekel, je zvedel, da si je pri padcu verjetno zlomil hrbtenično vretence in tako je moral ostati na ortopedskem oddelku, kjer so mnenja, da bo okreval n 20 dneh. Delno zaradi burje, delno pa zaradi nepazljivosti je včeraj zjutraj 39-letni mornar Carlo Abate iz Ul. del la Te-sa padel v morje in se je moral zaradi znakov zmrznjenja odpraviti v bolnišnico, kjer bo ostal nekaj dni na opazovalnem oddelku. Mož je med delom na plovnem prekopu v žaveljskem industrijskem pristanišču hotel privezati vrv nekega plovnega objekta, a je pri tem izgubil ravnotežje in padel v vodo. Ko razsaja burja, imajo tudi gasilci polne roke dela. Včeraj so potrebovali njihovo pomoč v več primerih zaradi malih požarov v dimnikih, pokvarjenih streh itd. Okrog poldne pa so jih klicali na pomoč na obrežju, kjer je močan sunek burje prevrnil prikolico tovornika Javnih skladišč, na katerem je bilo 6000 kg bombaža. Popoldne pa so gasilce Jelicali na pomoč usmiljene sestre v Ulici T. Grossi 8, kjer je burja odkrila streho njihovega zavoda; dobesedno je odtrgala 84 kv. metrov pU\evinaste strehe, tako da poslopje ni več primerno za stanovanje. Upajmo, da bo burja, ki je prišla tako iznenada, tudi kmalu ponehala. Obvestilo Da bi olajšali preiskavo v zvezi z znanim roparskim napadom v škodo neke banke v Desiju, med katerim je bil zahrbtno umorjen direktor podružnice, je ministrstvo za notranje zadeve razpisalo nagrado 1.000.000 lir za državljane ki bi s konkretnimi podatki pripomogli k identifikaciji zločincev. Poleg tega je skupina prebivalcev mesteca Desio določilo nagrado v isti višini in z istim nameno. ——«»----- Pojasnilo karabinjerjev Poveljstvo Legije karabinjerjev iz Vidma sporoča, da je vest, ki jo je objavil »Primorski dnevnik* 13. t.m. na drugi strani pod naslovom «Se ena aretacija zaradi vohunstva* popolnoma neutemeljena glede aretacije dveh karabinjerskih podčastnikov- Se posebej omenjeno poveljstvo pojasnjuje, da noben pripadnik karabinjerskih e- not ni vpleten v znano vohunsko aferq. * * * H gornjemu pojasnilu pripominjamo, da je tu.1!*, kronist skupaj s svojimi kolegi pri ostalih tržaških dnevnikih, prejel zadevno vest na kompetentnem in vedno do- bi hotela železniška uprava. Po zahtevi sindikatov bi se morali sedanji kvalificirani delavci prvega razreda uvrstiti med specializirane delavce. S stavko pa zahtevajo železniški delavci tudi, naj novi juridični statut končno določi 26 dni dopusta na leto in število brezplačnih voženj. Končno zahtevajo predujem na že priznane poviške. Stavka Železniških delavcev in težakov pa bo tudi v znamenju splošnega protesta proti zakonskemu načrtu, po katerem naj bi se za dve leti podaljšala starostna meja u-pokojitve železničarjev. Sindikat italijanskih železničarjev pa ima v načrtu za 19. in 20. januar tudi zamudo vseh vlakov za 20 minut zaradi stavke voznega osebja; za 23. januar pa stavko delavcev železniškega električnega o-mrežja. Predavanje USIS o ameriški ustavi Danes ob 19. bo na sedežu ameriškega informativnega u-rada USIS v Ul. Galatti predavanje o ameriški ustavi, ki ga bo imel prof. John C. A-dams v italijanščini. Po predavanju bo kratka diskusija. Omenjeni urad pa bo tudi danes ob 19. priredil v Avditoriju predvajanje dokumentarnih filmov o volitvah predsednika v ZDA, o azijski umetnosti na kristalih, o avtomatizaciji ter o lovu smučarjev na lisico. ( PISMA URBDNIŠTP1I ) Dragi «Pnmorski dnevniksl Poslušal sem danes po o-poldanskih poročilih tedenski politični pregled radia Trst A. Na svoje 'veliko presenečenje sem nenadoma zvedel presenetljivo novico: da je namreč mali Jemen napadel angleško 'vojsko v Adenu, V kavarni, ki jo vsak dan obiskujem, prelistam in pregledam naslove štirih ali petih dnevnikov in v nobenem doslej nisem našel te novice. Vsi so prejšnji teden poročali, da je angleška vojska iz Adena napadla Jemen, ne pa narobe. Kako je to mogoče, da ravno radio Trst A ne more ali ne sme poročati resnice^-- posebno sedaj, ko- se je jemen zaradi angleškega fta-pzid.a pritožil prt OZN. Ce bi hib naFobe, bi se Aiigleži pritožili — če bi bili namreč napadeni. Mislim, da bi tržaški radio A že zaradi velikih naročnin ' za poslušanje moral poročati vsaj t oliko objektivne resnice, kolikor o-stali, prav tako zahodnoevropski oddajniki. Toda 2di se, da poročila, ki jih poslušamo, ne sestavlja ravno resnicoljubna redakcija. Ali pa je nesposobna. Trst 14. januarja 1957. pisali N. N. ' SENTJAKOBCAN Novi odloki vladnega komisarja bro obvtščenem uradu. Vsekakor pa se bo dokončno stanje stoari videlo ob priliki morebitne sodne razprave, ki bo javna. «»------- Se neidentificiran mrtvec s kolodvora Kakor kaže, neznanca, ki je pretekli teden izgubil življenje pod vlakom na tržaški železniški postaji, ne bo mogoče identificirati. V soboto je ptevijdqv.fjlo mnenje, da -bo rrfbgbce' rešiti zagonetko, še posebno ker je nekdo menih sfšbznal v mrtvecu ne-' kega svojega znanca, ki‘naj bi stanoval V Piranu. Toda truplo si je ogledala tudi žena Pirančana. ki je v začetku tega meseca izginil z doma, vendar v njem ni spoznala svojega moža ne po obrazu ne po oblačilih. Ce ne bo kakega presenečenja v zadnjem trenutku, bodo danes zjutraj pokopali mrtvega neznanca in namesto imena bodo na njegov grob na- Volltve odbora v podjetju SALDA Včeraj je v podjetju SALDA 51 delavcev in 7 uradnikov izvolilo nov tovarniški odbor. Stara Delavska zbornica CISL je dobila med delavci 58 glasov in enega predstavnika. FIOM pa 44 glasov in enega predstavnika. Predstavnika uradnikov je dobila OISL, in sicer s petimi glasovi. -——«»----- Sestanek NSZ v Lonjerju Drevi ob 20. url bo v Lonjerju sestanek članov Neodvisne socialistične zveze v okviru priprav na njen vsedržavni kongres. SNG za Tržaško ozemlje DANES 15. t. m. ob 20.30 v kino dvorani v SKEDNJU Valentin Katajev «Kvadratura kroga V dvorani zakurjeno > ( LJTltSKA PROSVETA j Prosvetno društvo v Barkov Dah vabi vse bivše in nove člane pevskega zbora, da se udeležijo sete. ki bo v petek 18. t. m. ob 21. url v društvenih prostorih (v Framklovem). • * # Prosvetno društvo »Ivan Cankar* obvešča pevke in pevce, da bo danes (torek) redna pevska va ja ob 20.30. in popevke: 16.45 Klasični ta*** na klavir: 17.15 Planinske pesmi: 17.35 Stevan Hristič: IV. slika baleta »Ohridska legenda«; 18.00-19.30 Spored iz Ljubljane: 19.30 poje Nilla Pizzi: 20.00-23.00 Spored iz Ljubljane. SLOVENIJA 317,1 m, 202,1 m, 213,4 ■ Poročila ob 5.00. 6.00. 7.00. 13.00 15.00. 17.00. 19.00. 22.00 8.00 Operetne melodije Emone- richa Kalmana. Johanna Straussa in Franza Lebarja: 8.50 Igra pihalna godba; 9.30 Dopoldanski koncert: 10.30 Jezikovni pogovori (ponovitev): 10.45 Glasbeni odlomki iz filmov; 11.15 Za doni in žene: 11.30 Skladbe za klavir in violino: 12.00 Pesmi in priredbe Zorka Prelovca: 12.40 Pavel Sivic: Madžlmurska in kola; 13.15 Harmoniko l*ra Avgu® Stanko; 13.30 Pester operni spored; 14.35 Želeli ste — poslušajte!- 16.10 Popoldanski simfonični koncert: 17.10 Zabavna in plesna glasba na tekačem traku: 18.00 Športni tednik: 20.10 Polt Ljubljanski komorni zbor; 20.30 Begovič: «Brez tretjega«, radijska igra; 21.30 Zabavni orkester južnonemškega radia; 22.15 U slovenske komorne glasbe. TELEVIZIJA 17.30 Spored za otroke: !•*• Sfinga TV; 20.45 Vesti: 21.00 P-G. Wodehouse: »Dobri angel*- humoristična zgodba: 21.45 Poj* Teddv Reno; 22.05 Posnetek t boksarskega dvoboja Calzavara- Burchi. KINO D C RAZNA OBVESTILA tsks za upravno koncesijo od televizijskih abonmajev; odlok št. 12: Sprememba v zakon zakonskega odloka z dne 21. novembra 1956 št. 1284 o ustanovitvi izredne izmere davka na poslovni promet za prodajo cementa in cementnih aglomeratov od strani pioizvajalcev; odlok št. 13: Odobritev obrazcev za enotno letno izjavo dohodkov, podvrženih neposrednim davkom za finančno leto 1957-58; odlok št. 14: Sprememba statističnega imenovanja nekaterih vrst blaga; odlok št. 15: Sprememba v zakon, z nekaterimi popravki, zakonskega odloka z dne 22. novembra 1958 št. 1267 o ukrepih za zagotovitev preskrbe s petrolejskimi proizvodi v ®e4a" njem mednarodnem položaju; odlok št. 16: Razpust in likvidacija javnopravnih in dru- j —. ___ gih ustanov v katerikoli obli- nekaterimi po- ki ustanovljenih, podvrženih V Uradnem vestniku št. 2, ki je izšel v soboto, je vladni generalni komisar podpisal vrsto odlokov, s katerimi je raziegnil na naše področje nekatere predpise, zakone ali pa spremembe v besedilih zakonskih predpisov, ki so v veljavi v italijanski republiki. Uradni vestnik vsebuje rasdednje odloke; Odlok št. 1: Predpisi o zboljšanju in ozdravitvi zootehničnega imetja; odlok št. 2: Spremembe k novemu besedilu splošnega zakona o zemljiških knjigah, ki je priložen kr. odloku z dne 28. marca 1929 št. 499; odlok št. 3; Nadomestitev člena 53 e-notnega besedila z dne 11. decembra 1933 št. 1775 zakonov o vodah in električnih napravah; odlok št. 4: Podalj- šanje predpisov zakonskega odloka z dne 2. februarja 1956 št. 28, ki je bil spremenjen pravki, v zakon z dne 27. marcom 1956 št. 162 in spremembe k členu 30 enotnega besedila davčnih predpisov glede predelovanja oljnatih semen in iz njih pridobljenih olj, odobrenega z odlokom predsednika republike z dne 22. decembra 1954 št. 1217; odlok št. 5; Sprememba v zakon, z nekaterimi po-piavki, zakonskega odloka z dne 31. oktobra 1956 št. 1194 o uvedbi davka na proizvodnjo mastnih kislin živalskega in rastlinskega izvora, ki se strdijo pri manj kot 48 stopinj Celzija, spremembe drvčnih predpisov o živalskih oljih in maščobah, ki se strdijo pri največ 30 stopinj C, in o tekočih rastlinskih oljih, ki se strdijo pri največ 12 stopinj C, in se pridobivajo s predelavo trdih rastlinskih oljih in maščobah ter davčni predpisi o živalskih oljih in maščobah, ki se strdijo pri več kot 30 stopinj C; odlok št. 6; Sprememba v zakon zakonskega odloka z dne 27. oktobra 1956 št. 1176 o novem kompenzacijskem koeficientu za uvoz svinjske masti, vštevši tekoče svinjske masti lz Francije; odlok št. 7; Predpisi o usposobitvi za izvrševanje prostega poklica; odlok št. 8: Pristojbine za uporabo letališč namenjenih za civilni letalski promet; odlok št. 9: O-prostitev od davka za določeno blago, ki izvira m prihaja iz Libije, za dobo od 1. januarja 1958 do 31. decembra 1958; odlok št. 10: Predpisi o pomorskem nadzorstvu glede zatiranja tihotapstva tobaka; odlok it. 11; Revizija držtvnemu nadzorstvu ali kakorkoli V zvezi z državno fi nanco. Skupščina aktivistov gradbenega sindikata v četrtek ob 18. uri bo v Ul. Zonta 2 skupščina sindikalnih aktivistov gradbene 1'itlroke. Na skupščini bodo med drugim razpravljali o težlkočah za sklenitev vsedržavne delovne pogodbe za gradbene delavce. Pogajama za sklenitev te pogodbe trajajo v Rimu že dva meseca. Dolinska PSI pojasnjuje Glede na članek, ki smo ga objavili v neceljski številki pod nasloVom »Dolinska PSI za elovensko šolstvo«,^ nam je dolinska sekcija PSI poslala pdjarnilo, v katerem rped drugim pravi; «M) smo vedeli za osebno pobudo poslanca Marango-niji in za njegovo posredovanje v Gorici, toda imeli orno namen, Jci ** j* u" reSničil, da pozovemo stranko in njeno parlamentarno skupino, naj kot taki zavzameta svoje stališče. In to zaradi tega. da se ne bi posredovanje omejilo le na interpelacijo o vprašanju, za katere je znano, kako se končajo, am.pak da bi se uresničilo v konkretne spreminje-valne predloge v parlamentu* Fotografska razstava SPDT Slovensko planinsko društvo v Trstu namerava prirediti fotografsko razstavo planinskih in kraških kra.iinarskih motivov in vabi v ta namen vse planince in simpatizerje, ki hočejo sodelovati. na sestanek, ki bo danes 15. t. m. ob 19.30 v prostorih SPZ v Ul. Roma 15-11. «»-------- OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA. SMRTI lN POROKE Dne 13. in 14. decembra 1957 se ie v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo je 13 oseb. poroke pa ni bilo nobene. UMRLI SO: 64-letni Giovanni Tamaro, 80-letni Alojz Ferluga, 83-letni Vittorio Dagostini, 74-letni Antonio Colautti, 63-letna Marija 2:agar por. Ha-rei: 55-let-na. Frynce3ca Pu*^..--8SU*Ui^rRo-, sa Murador vd Ver-dura, 71-let-na Giorgins Fonda por. . Tratii, 62-tetna~ M3T8a TatfflnT~DP"j*lo-rido por. Tonegutti, 85-letm Giovanni Dolžani. 42-letni pietro Kersa. 46-letni Dano Mazzucato. 85-letna Bronislava Eibenschuetz vd. Gregor. nočna služba lekarn v januarju Davanzo. Ul. Bernini 4; Giusti. Strada del Friuli 7 (Greta); Mil-(o. Ul. Buonarrotl 11: Mizza-n. Trg Venezia 2; Tamaro-Neri, Ul. Dante 7. { R A P I O TOREK, 15. januarja 1957 TRSI POSTAJA A 11.30 Lahki orkestri: 12.00 Predavanje: 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kultuce: 12.55 Ritmične popevke 13.30 Glasba PO željah; 17.30 Plesna glasba; 18.00 dTndv: VVa-llenstein. trilogija: 18.32 Chanteloube: Stavki iz Pesmi iz Alvernije; 18.46 Melodije iz revij: 19.15 Zdravniški vedež; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.05 Cha-rlie Kunz: 20.30 Operne arije; 21.00 Giuseppe A-dami: «Beli lasje*, igra v 3 dejanjih — igrajo člani Radibkega odra: 22.50 Južno-ameriške popevke. TRST L 11.30 Koncert pianista Pieral-berta Biondiia: 14.30 Tržaška kulturna kronika; 19.45 Nekaj ritma z orkestrom G, Zafreda: 21.40 Tržaški pisatelji: Giani Stn-parich; 21.50 Jazz-recitaf. KOPER Poročila v slovenščini: 6.00, 7.00, 7.15. 13 30. 14.15, 15.00. 19.00 22.00 Poroči*a v Italijanščini: 6.30, 12.30, 19.45 23.00 5.00-6.15 Spored iz Ljubljane: 6.15 Jutranja glasba: 7.00-7.15 Spored iz Ljubljane: 7.15 Glasba za dobro iutro vmes ob 7.30 Jutranji koledar; 8.00-12.00 Spored iz Ljubljane: 13.45 Iz operne glasbe; 14.30 Naše gospodarstvo; 14.40 Popularne katkavske popevke; 15.10 Zabavna glasba; 15.25 Priljubljene pesmi poje kvintet »Niko Štritof*; 15.40-16.10 Spored iz TJubliane: 16.10 Ritm Exce)sior. 15.30: «Eliana in moljen, Ingrid Bergman, Mel Fer-rer, Jean Marais.* Technicolor. Fenice. 15.30: «Najlepši .dnevi* * Emino Gramatico, F. Interlen-ghi. A. Lualdi in V Moriconi. Nazionale. 15.30: «Velika pregrada* (La grande barriera). loV na pošasti v globinah Pacifik*’ Ferraniacolor. FUodrammatico. 16.00: »Pazite n* mornarje*, Jerri Leviš in De**1 Martin. Film Paramount. Supercinisma. 16.00: «Tigerček» * Jeflorn Chandler.iem in z mladim a velikim igralcem Tomon* Hovvejem. ki bo osrečil velik* in male. Metro G.M. film Arcobaleno. 16.00: «Najbol.i podlo Izsiljevanje*. Glenn Ford, Don-na Reed. L. Nielsen. Astra Rojan. 16.00: «Vi morild»> Edward Robinson in Mina Fof Caphol. 16.00: «Zeleni zmaj*. R1' chard Denning in N. Gates. Cristallo. 16.00: «Zadnji lov* Navdušujoč film Metro z Robertom Tavlorjem in S. Gr»o-g er jem. Cmemascope Eastmao-color. Grattadelo. 16.00: «Gospa umorov*. Alec Giunness. Alabarda. 16.00: James Stevvar* in Doris Dav sta odlična izvajalca v filmu: «Clovek. ki >* preveč vedel*. Film vam 0° vzel dih. Režija Alfred H»* ckoch. Paramount - Vistavision Ariston. 16.00: «Karavana pesmi»’ Pojeta Achille Togliani in El*' na Kleus. , Armonia. 15.00: «Talci». Technicolor. R. Milland in M. Mik-phy. Sledila bo skupina D* Rose-Marcelli. Aurora. 16.00: »Kongres se bava*. Vesel technicolor fH® poln glasbe, pesmi in humor)*’ Garibaldi. 16.00: «Kršilci zakonov* («1 Senza Legge*) v tecn-nicoloriu. Audie Murphv. LoO Nelson. Chill Wills. Dramatičen »vvestern* . Ideale. 16.00: «Brooklyn kliče P0-ličijo. Farley Granger in ^ Quinn, Impero. 16.00: «Stražar. izbr**1 stražar, brigadir in maršal*’ Vesel Cinemascope Enic z Sordijem. A. Fabrizijem In “■ Cervijem. Italia. 16.00: «Kurtizapa Dian**’ Pretresljiv film o ljubezni 1" sovraštvu z Lano Turner i11 P Armendarizem. Metro fiW' S. Marco. 16.00: «Zelezne kle- šče*. Joseph Cotten in Tere4* Wright. Kino ob morju. Danes zaprl0 Jutri: «Na svidenje Napoli*. Moderno. 16.00: «Jokala bom i* tri*, S. Hayward. R. Conte. Savona. 16.00: «Siloviti čas*. J® net Leigh. Edmond 0’Briert 1# Jack VVebb. Viale. 16.00: «Clovek. ki ie žiye‘ dvakrat*. J. Mahone. L. SnrV Calhoun. P. Laurie in Mami* Van Doren. Massimo. 16.00: »Preživeli*. nemascope o vojnih doživljaji11-Novo cine. 16.00: «Dnevi ljub**; ni*. Mastroianni in Mari0 Vlady. Odeon. 16.00: «E1 pašo*. Tecim' color z J. Pavne in G Rus6* Radio. 16.00: «Kastilski panter*’ Aurora Batista in F. Rev IVAN HUSSO klesar je izdihnil po dolgi bolezni zapustil v veliki žalosti žen8 Marijo, sestre, zele >n vnuk*-ki skupno z vsemi sorodni' sporočajo žalostno vest. Pogreb dragega pokojni!1* bo jutri, v sredo 16. t. m. 0 15.30 izpred mrtvašnice gl*' ne bolnišnice. ........... V nedeljo 13. t. m. nas je v starosti 83 let nenadoma zapustil naš dragi oče in stari oče FRANC GOMBACCI (GOMBAČ) Žalostno vest naznanjamo vsem, ki so ga poznali. Pogreb bo danes 15. t. m. ob 15. uri iz hiše žalosti Vicolo Ospedale Militare 19. Globoko užaloščeni hčere Ana z možem Josipom Faganelom, Emilija z možem Mihaelom Stokom, Olga z možem Viktorjem Spagnolo, Lidija z možem Dantejem Fleury, Pavla z možem Albertom Kobalom, nečaki ln vse ostalo sorodstvo. Trst, 15. januarja 1957 Naše bralce, ki se želijo naročiti na PRIMORSKI DNEVNIK proiimo, da to sporočijo na uprrvo našega lista v Ul. sv. Frančiška 20/111. tel. 37338, prebivalci podeželja pa naj se obrnejo naravnost na vaškega raa-našalca ali prodajalca. Bralci v Jugoslaviji se naročijo lahko samo pri ADIT, Ljubljana, Stritarjeva 3/1. OPOZARJAMO. DA DOBIVAJO NAROČNIKI LIST SKORAJ SE FNKRAT CENEJE, kot je v prodaji. Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA NEKAJ ŠTEVILK OB ZAČETKU NOVEGA SODNEM JATA Lanski podatki kažejo naraščanje kriminala yb začetku vsakega leta prirejajo prizivna sodišča vseh večjih mest Italije že tradicionalne slovesne otvoritve novega sodnega leta. Ob tej Priložnosti je navada pregledat; v prejšnjem letu izvršeno delo, na podlagi česar za to določeni uradi sestavljajo včasih zelo zanimive statistike , T*vi podatki o delovanju italijanskega sodstva za devet mesecev preteklega leta, •o je za dobo med januarjem h Septembrom, so že znani. ** je zbral in sedaj objavil osrednji statistični zavod v Himu, Na področju civilnega sodstva so od januarja do septembra lani zabeležili 446.086 pfavd, kar pomeni, da jih je bilo 23.824 ali 5,6 odst. več kot v istem obdobju leta 1955. Sorazmerno se je tudi povečalo število izrečenih razsodh za 8.490 (4,5 odst.), zaradi česar je celotno število naraslo "a 185.556. Razporoke pri nas, razen v 'Sredno redkih primerih, niso dovoljene niti priznane. Zato Pa se zakonci, ki zaradi različnih značajev ali iz drugih razlogov ne morejo zdržati v skupnem življenju, poslužujejo ločitve zakona, ki pa mora )ti sodno legalizirana. Resnici na ljubo je število vlog za ločitev zakona v sorazmer--u s številom prebivalstva ■vredno nizko in statistika ookazuje, da to število pada: lani je bilo vloženih 6.323 tovrstnih vlog, kar je za 308 ali ■2 odst. manj kot v prejšnjem letu. Nasprotno pa narašča števi-o rubežev. Teh se je v enem Povečalo od 290.051 na ‘ v-072 in ker so ti v neposredni zvezi z sodno razpro-a)o zarubljenih predmetov, se je tudi število slednjih povečalo za 2.478. področju kazenskega »odstva se položaj v bistvu 6 razlikuje od civilnega; tu- di tu opažamo težnjo po po- večanju števila kazenskih pre-_opkov. Število prijav v zve-*• s kršitvijo enega ali dru-člena kazenskega zako- * ali zakonov trgovskega ‘hacaja, ki so bile vložene fl okrajnih sodiščih ali dr-yne« Pravdništvu posamez-. s°dišč, se je v preteklih evetih mesecih v primeri z * ‘m obdobjem prejšnjega ■ 4 dega leta povečalo za -'90 ali 3,4 odst. in tako ooseglo skupno 444.868 tožb. ,orai polovica prijav (221 ^39 ali 49,7 odst.) Je bi-ni'V.ZVez‘ s ta'co imenovanimi Postopki proti lastnini. Zal j treba tu ugotoviti, da se - kriminalno delovanje v Pomeri z isto dobo leta 1955 Potečalo za 10.117 primerov, tist I odstotkih za 4,8. Iz sta-p. j1 e eJ tudi razviden porast k •av ,za rope, izsiljevanja in iz ®uja osebne svobode tako * ;i• °9arskih, kakor tudi iz iz- J valnih razlogov. zle,,-.? Področju prestopkov in ni* pr°ti osebi ni stanje toljse; tudi tu je težnja pra araščanju očitna, pa če-dcb;-- V- ,manJŠi meri. V ob- javljenih lani 52.359 državljanov, to je 823 ali 0,5 odstotkov več kot prejšnje leto. Ce to število vsaj delno razčlenimo, pridemo do nič kaj razveseljivega zaključka, ki pravi, da je bilo izročenih sodišču kar 1.467 oseb pod raznimi hudimi obtožbami, ki gredo od namernega in nenamernega umora pa do detomora. Tudi tu opazimo naraščanje zločinskega delovanja, ki je sicer na prvi pogled neznaten (48 primerov ali 3,4 odst. več), vendar je to izredno negativen pojav, saj gre v tem primeru za najhujše prekrške, ki imajo za posledico najtežje kazni. Nasprotno pa je število prestopkov, ki jih predvidevajo drugi zakoniki in posebni zakoni, padlo za 3.1 odst. tako, da je bilo število prijavljenih lani 63.991, to je 2-045 manj kot predlanskim, medtem ko je število z globo ali podobno kaznovanih oseb doseglo lani 576.368 primerov, pri čemer so zabeležili porast za 2,2 odst. Po gornjih podatkih sodeč, bi se moralo povečati tudi število v zaporih pridržanih oseh. Vendar, v glavnem, ni tako, ker je sedaj mogoče na podlagi lanskoletnih sprememb nekaterih členov kazenskega postopnika nekoliko laže doseči začasno svobodo. Iz začasne svobode je moralo v osrednje in okrajne sodne zapore 59.803 osebe, od ka. terili je bilo 52.268 moških in 7.535 žensk. Na tem področju so v primeri s predlanskim zabeležili znižanje za celih 13 odst. Porast, sicer le za 223 oseb ali 9,6 odst., pa so ugotovili pri osebah, poslanih v zapore zaradi prestajanja kazni ali iz varnostnih razloge v Skupno število zaprtih državljanov 30. septembra lani je bilo 22.644, od katerih je 10467 moralo na podlagi obsodb prestajati kazen, 12.177 pa je bilo na razpolago sodnim ali drugim organom. Istega dne je bilo v kaznilnicah 10.807 oseb. Večina teh je bila obsojena na zaporno ali priporno kazen, »07 oseb pa celo na dosmrtno ječo. V istem obdobju je bilo 3.308 oseb zapitih iz varnostnih razlogov. Končno je omembe vredno dejstvo, da je bilo med zaporniki septembra lani tudi nekaj mladoletnikov (izpod 18 let) in sicer 43 v sodnih raporih, nihče v kaznilnicah, medtem ko je bilo 31 mladoletnikov odvzeta svoboda iz varnostnih razlogov. Največ mladoletnih izprijencev pa najdemo v poboljševal-nicah ali v tako imenovanih opazovalnih zavodih. Število teh je res veliko: 6.607, od katerih je kar 1.764 deklet. Ce seštejemo število vseh zaprtih ali priprtih ali iz varnostnih razlogov pridržanih oseb, lahko ugotovimo, da 30. septembra lani kar 42.826 dr-žnvljenov ni uživalo svobode. S stiskom roke pred fotokamero daje stari Churchill »blagoslov« Edenovemu nasledniku Mac Millanu, ki Je v nedeljo sestavil tako zelo malo »novo« vlado, da je že sedaj gotovo, da bo nadaljevala po starih poteh britanskega imperializma «RAZOČARANA» NAD AMERIŠKO POLITIKO BO FRANCIJA ŠLA V IZOLACIONIZEM? «Combat» se ogreva za tako zamisel, kljub temu, da ne štedi s temnimi barvami, ko slika sedanji položaj Francije Ne bi mogli reči, da je lahko biti danes predsednik francoske vlade; vendar pa prav-tako drži, da vrsta težav, v katerih se danes nahaja tako francoska zunanja, kakor notranja politika, izvira nedvomno iz dejstva, da si odgovorni francoski državniki in politiki niso na jasnem, kaj bi tilo v sedanjem trenutku za Francijo najprimernejši izhod iz tega skrajno nezavidljivega položaja. Tudi če ne omenimo slepe ulice, v katero je sueška pustolovščina potisnila francosko politiko v njenih odnošajih do arabskega sveta, obstaja zapleteno vprašanje Severne Afrike, kjer si francoski državniki, ki so si v tej povojni dobi sledili na krmilu vladne politike, niso znali postaviti ti- lami in Francijo usmerili na pot odkritega in plodnega sodelovanja v interesu vseh. Tako imamo v Severni Afriki odprto fronto, ki zahteva Človeške žrtve na obeh straneh. Glavni vzrok, da v Severni Afriki ne more priti do pomiritve je v tem, da si odgovorni francoski politiki zamišljajo rešitev vprašanja, zlasti v Alžiru, tako, da bi Francija v tej deželi v glavnem obdržala svoje dosedanje položaje, hkrati pa dosegla v takem okviru sodelovanje alžirskega prebivalstva. To je v bistvu kvadratura kroga francoske politike do Alžira, in resno dvomimo, da bodo mogli Francozi po tej poti dose-ži izhod iz zagate. Ce vzamemo skrajno levico, ki ji dejstvo, da se nahaja v stih trdnih temeljev, ki naj I opoziciji, ne dela težkoč, in bi odnošaje med temi deže- j more zaradi tega zavzeti do NEKATERA PRETIRAVANJA V VENEZUELI IN O NJEJ «Centre Bolivar» v Caracasu je lepši od Rockef Velikopotezni posegi sedanje vlade spreminjajo Venezuelo v moderno državo, le da se to nanaša povečini le na središča - Pri velikem bogastvu - veliko siromaštvo Z anglofrancoskim napadom na Egipt se je dotok petroleja v Evropo nekoliko zaustavil, ker morajo petrolejske ladje iz Perzijskega zaliva napraviti dolgo pot okoli afriške celine. Zaradi tega in tudi zaradi drugih vzrokov, ki so povezani z napetostjo na Srednjem vzhodu, se je v zadnjem času v Evropi začela v . Di«. ki osredn ga zajema statistika 1Jega urada, je bilo pri- ..........■■■■■umu... pogosteje omenjati Venezuela. Da si bomo nekoliko bolj na jasnem, kaj predstavlja Vene. zuela, si jo bomo pobliže o-gledali. Predvsem bomo omenili, da je Venezuela razmeroma majhna dežela južnoameriške celine. Velika je ma. Ione za tri Italije. To je nekoliko v protislovju s tem kar smo rekli že prej, da je Središče Caracasa »Centre Bolivar« z dvema nebotičnikoma ■» 30 nadstropji iiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiititiiiiiimiiiiiiiiiiimiitiiitiiiiiiiHitititiiiMiiiitaiiiifimiiiniiiitiiiiiitiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiit namreč Venezuela razmeroma majhna. Toda, če jo primerjamo z Brazilijo in Argentino je Venezuela dejansko majhna država. Poleg tega šteje komaj nekaj nad šest milijonov prebivalcev. In kljub te. mu .je Venezuela največji izvoznik nafte na svetu, saj znaša njena proizvodnja kar 1,750.000 sodov nafte na dan in jo glede .tega prekašajo e-dino le ZDA. Venezuela je izredno bogata dežela. Njeno glavno bogastvo pa je prav nafta. Se do nedavna je bila Venezuela skrajno nazadnjaška dežela in tudi danes bi ne mogli reči, da je vtis, ki ga daje tujcu njeno glavno mesto Caracas, odraz ali slika celotne Venezuele. Nasprotno, središča mest in večjih naselbin so izredno razkošna, nad vse moderna, notranjost deže. le pa je še vedno skrajno primitivna, v nekaterih predelih dežele še vedno žive povsem divja plemena. Nagel gospodarski napredek, ki ga je zabeležiti v Venezueli, je treba pripisati vladi polkovnika Marca Pereza Jimeneza, ki si je postavil za načrt naglo modernizacijo dežele. Kot vemo, je bilo v preteklosti v Venezueli v navadi, da so se vlade raznih polkovnikov menjavale kar druga za drugo in nič čudnega ne bi bi. lo, če bi tudi sedanja Pere prejšnje odletela na račun kakega kabinetnega puča ali kaj podobnega, kajti gospodarski napredek neke dežele prav gotovo še ne pomeni tudi socialnega napredka in vprav v Venezueli se lahko pogosto slišijo značilne pripombe na račun sedanje gospodarske politike Perezove vlade in mar. sikateri domačin in tudi naseljenec vidi za velikimi in zares uspelimi javnimi deli dokaj tvegano politiko, ki lahko spodleti. Prej smo rekli, da je največje bogastvo Venezuele nafta. Izkoriščanje nafte pa je prepuščeno zasebnim podjetjem, pri katerih je večina ali vsaj precejšen del tujega kapitala. Perezova vlada je dovolila priliv tujega kapitala, predvsem iz ZDA. in dovoljuje vsestransko črpanje in izkoriščanje naftnega bogastva z edino omejitvijo, da ostane 50 odstotkov dobička doma. To pa dejansko pomeni hkrati tudi velikansko zgubo za deželo, ker se z izvozom nafte odteka dejansko tudi velik del dobička. Toda tudi s samimi 50 odstotki dobička na nafti ima Perezova vlada dovolj sred. stev na razpolago za izvrševanje velikih javnih del. Samo glavno mesto Venezuela, Caracas, ki je še pred nedavnim štelo komaj kakih 150 tisoč prebivalcev, se danes že rova vlada nekega dne kot | bliža milijonu. In po nje- PraViuZn°rad Pr‘ BorUu- al' Koliknh. nad Zabrežcem. ga sem še! mimo nje- n ’ ^ njim in pod njim, bil opazil, čeprav jj t e *davnaj žele! ogledati kak Z°odovin*ki kraj. Toda baline”03 ^ove3f «°dkrije» raz-0raau ileB°dnjem gradu župan--p<*ar k-er *e kot- tja Auer, ki je prišel hila\'^iro^ske’ medtem ko ni Uer-Bertokova v svojem tam. Sedaj, ko so na griču, kjer so razvaline obeh gradov, odprli, pravzaprav obnovili nekdanji razgledni stolp (bolje kot stolp bi odgovarjal izraz razgledišče), sem sklenil, da si ob prvi priliki ogledam razvaline starega in poznejšega Muhovega gradu, novo razgledišče in dolino Glinščice s tega razgledišča. Z avtobusom do Katinare in od tam osvežujoči sprehod do Boršta. Da prideš čimprej iz mestne ko- | zadržati, ker si moram prej lobocije, bi sicer zadostovala I ogledati novo razgledišče. Mor- uninhuvrtn imznin rln On Al * d , ... avtobusna vožnja do Sv. Alojzija. ali meni je pot od tam do Katinare predobro znana, da bi me mogla zanimati in preveč se mi toži po nekdanjem hrastovem Logu, v katerem sem se počutil kakor o naročju prirode. Po tem kratkem sprehodu od Katinare do Boršta, sem se oglasil pri prijatelju, ki pa je bil zaposlen. «Ne, sem mu odgovoril, za sedaj ne mislim vas Kon/ S,nu ie v "*** nefle|lskl številki poročali, se Je moški pevski zbor PD Prosek-l°vel izkazal tudi na sobotnem koncertu v Avditorij u. Na sliki številno občinstvo, ki ga )e sloves proseškega zbora privabil na koncert. da se bova zvečer kaj pomenila, če se ne bom tam preveč zamudil. Sedaj bi samo rad zvedel, kako bom prišel do razgledišča». «Kar po glavni ulici do konca vasi, kjer se začenja pot navzgor proti Jezeru, od katere se prav hitro odcepi na desno pot, ki vodi na oba griča, na prvi, kjer je naše pokopališče in na drugi, kjer so razvaline in razgledišče. Ob vznožju prvega griča je zopet razpotje: na razgledišče se pride po levi ravni potiš. In tako sem šel in prišel mimo razvalin spodnjega gradu do razgledišča. Razgledišče namreč ni na vrhu griča, kjer je bil nekdaj stari srednjeveški grud, ampak ob vznožju griča, V višini razvalin poznejšega gradu na steni, ki štrli nad Glinščico pri naselju »Gornji konec«, ki je ie v starih srednjeveških pergamentih omenjeno pod imenom eGornakoncs, Grič sem zapisal, toda tako ga lahko označimo, le če pridemo do njega iz Boršta; ako pa gledamo nanj iz doline Glinščice, je to že pošten hrib, ki je kakor nalašč postavljen tja, da zgradiš na njegovem vrhu grad, ki bo zapiral pot s Krasa, po soteski Glinščice do Trsta in morja sploh-Kakšno potj dolino Glinščice proti Botaču, ne moreš razumeti, zakaj so na tem hribu (ki zares, kakor ogromen vojak na straži zapira dolino) zgradili Muhov grad? Saj vendar ni v dolini nobene ceste, razen kozje steze iz Botača do boljunskega Gornjega konca. Sedaj ne, ali v starih časih je bila skozi to sotestko ena od treh glavnih cest s Krasa v Trst in Istro. Druga je šla mimo hontovela in tretja mimo Socerba. Grad Monkolan je zapiral cesto pri Kontovelu, Muhov grad ono skozi dolino Glinščice in Socerbski grad ono z malega Krasa. Ta nekdanja cesta je bila speljana na levem bregu Glinščice, ki ni tako navpičen in skalnat Kakor je desni. Ma levem bregu so tudi ostanki tržaškega vodovoda iz rimskih časov. Cesta je bila gotovo na približno isti višini kakor vodovod, in njeponi ostanki nam pričajo, da so hudourniki v zadnjih stoletjih popolnoma uničili vodovod in cesto-Deloma so teren razrili in odnesli, deloma pa so zakrili cesto z ogromnimi skalami in drobižem. Kljub temu je bil tam že v prejšnjem stoletju zasilen kolovoz, danes pa je ostala tam, kakor sem že o-menil, le kozja steza skorai samo za Botačarje in planince. Neka Botačarka mi je nekoč prav na tej stezi pripovedo- So gleda! iz razgledišča j vala, da jo namerava dolinsko županstvo popraviti, da pa se italijanski alpinisti temu upirajo, češ da jim taka, kakrš na je sedaj, služi za njihove jdaniriske vaje. Se to zanimivost mi je Botačarka med potjo povedala o znani kapelici na Pečah, ki je precej visoko nad stezo. Podoba *pa-trones ali zaščitnice te kapelice prihaja namreč tja samo na letovišče. Spomladi jo prinesejo v slavnostni procesiji v kapelico, pred zimo pa prav tako v procesiji v boljunsko cerkev, kjer prezimi. Da je bila nekdaj pot po soteski Glinščice važna, dokazuje tudi hkranjska cesta« od L.akatišča po desnem bregu Glinščice do njenega izliva v nekdanje močvirje v Zavljah. l.akatišče je namreč tam, kjer se združuje cesta iz Doline proti Trstu z ono, ki prihaja iz Boljunca in kjer stoji sedaj spomenik padlim partizanom. Kranjska cesta je dobila ■svoje ime prav gotovo od kranjskih trgovcev, ki so po njej vozili blago v Milje in Koper in bržkone tudi v Trst; na Lakatišče so prihajali iz. Boljunca, do tam pa po soteski Glinščice. Iz razgledišča na hribu, kjer je stal nekdaj Muhov grad, se vidi vsa soteska do Botača. Le Botač sam je skrit, za ovinkom. Vidna pa je pred njim, na nasprotnem, levem bregu Glinščice, dolina, ki se dviga in vedno bolj širi od mosta do Beke. V Botaču živi precej ubogo pet kmečkih družin. Nekdaj je bilo tam pet mlinov, sedaj ni več nobenega. V otožnost je zavita vsa ta div je-rom antična dolina z Kotačem vred. Zakaj? Nehote se človeku vsiljuje misel; kaj bi napravili Švicarji iz tega pokrajinskega bisera? Ali bomo zares čakali, da pridejo tujci in nam pred nosom izkoristijo ta kraj? DRAGO GODINA . BREŽAN nih ulicah drvi izredno ve. liko število najrazkošnejših avtomobilov. Središče Caracasa je bilo do pred kratkim podobno središču običajnega provincijskega mesta ali bolje mesteca nazadnjaške dežele. Prišli so pa buldožerji in se nekega dne lotili frontalnega rušenja teh starih hiš. Za njimi so prišli graditelji, ki so postavili temelje enemu najbolj razkošnih mestnih predelov na svetu. Izredno visoke palače, izredno široke ulice, polne zelenja, z živahnim prometom, posebna avtomo. bilska cesta skozi samo središče mesta; vse to bi bila slika tako imenovanega »Centra Bolivar«. Toda cena tega čudovitega modernega središča je baje trikrat večja od znanega »Rockefellerjevega centra« v New Yorku. Nasploh se je Perezova vlada zelo velikopotezno lotila javnih del. Atomobilska cesta, ki vodi iz pristanišča Guaira v Caracas, je dolga komaj 17 kilometrov. Stroški za grad. njo pa so znašali dve milijardi in pol lir za vsak kilometer. To so vsekakor izredni stroški. Ta poživitev gospodarstva in želja po modernizaciji de. žele je pritegnila v Venezuelo izredno mnogo tujega kapitala in tujih naseljencev. Med temi je mnogo delavcev, mnogo podjetnikov in tudi mnogo običajnih avanturistov in špekulantov. Dobi. ček in uspeh sta tu lahka. Toda le za tiste ljudi, ki so prišli sem z močnimi kapitali, ali za brezvestneže. Zato kljub temu, da šteje Caracas na približno milijon prebivalcev nad 400 milijonarjev v venezuelskem smislu (ena venezuelska denarna enota »bolivar« velja 180 lir), je v Caracasu še vedno zelo mnogo siromakov in poleg izredno razkošnih vil, ki so bile zgrajene v zadnjih letih, se na periferiji širijo ali bolje bohotijo navadne barake, ki nimajo nikakega stika z najenostavnejšimi potrebami. Kako veliko je nesorazmerje med bogastvom in siromaštvom nam bodo pokazale Sle. deče številke. Višji funkcionar ali vodja podjetja dobi na mesec tudi 1500 do 2500 bolivarjev, kar pomeni od 270 do 450.000 lir, toda navaden delavec ima komaj 8 do 10 bolivarjev na dan, to se pravi 1500 do 1800 lir. To pa mu ne zadošča niti za dnevno hrano, kaj šele za dostojno življenje. In v razkošnem sre. dišču Caracasa, v čudovitem «centre Bolivar« pogosto nale. tiš na skupinico tujih naseljencev, ki bi se iz tega velikega bogastva vendarle radi vrnili v svoje «siromašne» de. žele, od koder so prišli. Njim vila, ki si jo je zgradil neki tujec v Caracasu in ki je stala nič manj kot 600 mi. lijonov lir, ne pomeni bogastva, ampak zasmeh. Tudi Rockefellerjeve trgovine pod geslom «Compre hoy y pague manana« (kupi danes, plačal boš jutri) ne zagotavljajo niti najnižjega življenjskega standarda. In to velja že za samo mesto Caracas in za razna druga središča dežele, da ne go. vorimo potem še o notranjosti dežele, o tistih rpedelih Venezuele, kamor civilizacija še ni prodrla. tega vprašanja abstraktno pravilno stališče, se tudi tiste politične osebnosti, ki računajo z možnostjo, da bi mogle v bližnji bodočnosti prevzeti nase določene odgovornosti v francoski vladi, izražajo skrajno previdno glede tega vprašanja, če izvzamemo dinamičnega radikalnega socialista Mendes-Franca, ki pa ima mnogo nasprotnikov zlasti med vsemi tistimi silami, ki ga dolžijo, da je bil on tisti prvi francoski pogumni politik in državnik, ki je edini skušal spraviti francosko politiko s slepega tira. A njegovi nasprotniki mu zamerijo prav to, ker smatrajo, da se je z njim začela »dekadenca« francoske moči v njenih kolonialnih deželah in posestih. Tudi mimo njegovih določenih stališč v zvezi s konkretnimi vprašanji francoske kolonialne politike, se v teh krogih smatra Mehdes-Fran-ce za simbol neke politike, ki se je ti krogi otepajo z vsemi silami, kljub temu, da je danes že povsem jasno, da se po stari poti ne pride nikamor. Tudi solzilne in zaži-galne bombe, ki so jih desničarski elementi odvrgli ob priliki volilnega zborovanja, ki ga je Mendes-France 10. t. m. priredil v Zimskem stadionu v Parizu, so najboljši dokaz nestrpnosti teh krogov. Ti krogi odražajo sicer razpoloženje francoskega prebivalstva v Alžiru, a znano je, da je vprav v nepopustljivem zadržanju tega prebivalstva do upravičenih zahtev krajevnega arabskega ljudstva i-skati vzrok za tragično stanje, ki danes vlada v tej deželi. Tudi politika francoske vlade, zlasti pa nameni njenega predsednika Molleta, niso do sedaj obrodili zaželenih uspehov predvsem zaradi tega. ker se francoski naseljenci v Alžiru nikakor nočejo odpovedati svojemu dosedanjemu privilegiranemu položaju, in je zato kaj malo verjetno, da bi alžirski uporniki pristali na premirje, ki jim ga Guy Mollet ponovno ponuja, četudi pod pogoji, ki so za francoske naseljence baje nesprejemljivi. V to zagato v zvezi z Al-iirom se vključuje tudi francosko «razočaranje» nad politiko ZDA glede Srednjega vzhoda. V določenih francoskih krogih je vedno jasneje opaziti naraščanje nezadovoljstva nad ameriško politiko, skoraj ti rekli izrazito proti-ameriškega duha. S tem v zvezi je zelo zanimiv članek, izolacionizem, zaprt sam va*e, ki naj bi imel v okviru francoskega cesarstva zadostne razloge za svoj obstoj. Kajti po njegovem mnenju se Francija nahaja, med Atlantskim oceanom in Sredozemljem, n« najbolj občutljivi točki sveta. Francija je bogata, more s« prehranjevati sama, ima v svojem cesarstvu zadostno surovin; zato nič Evropa. list se tudi pritožuje, da je Evropska skupnost za premog in jeklo podredila francosko siderurgijo in rudnike nekemu fttrustu«, ki nima domovine. Z Euratomom hočejo sedaj darovati vire francoskega urana, tistim, ki ga nimajo; Mollet je govoril o Evrafri-ki: hoče namreč podariti Evropi francosko kolonialno posest, itd. Ne bi citirali tega lista, če ne bi vedeli, da se za tako zamisel zavzemajo mnoge pomembne francoske politične osebnosti, ki bi jih mogli v' bližnji bodočnosti poklicati, da skušajo rešiti sedanje francoske težave. Ker vemo, da je moč grešiti na najrazličnejše načine, ne bi mogli izključiti, da bo Francija poskusila tudi po tej poti; a kljub temu, da je v sedanji francoski politični zmešnjavi zelo težko najti pametno pot za rešitev obstoječih perečih vprašanj francoske notranje >n zunanje politike, smo globoko prepričani da se po poti gtspodarskega in političnega izolacionizma ne bo prišlo daleč, najmanj pa, da bi si Francija po tej poti mogla pridobiti tisti ugled in vpliv, ki ga je zaradi svojih naprednih idej nekoč imela. Drobne kulturne vesti Na nedavnem zasedanju izvršnega odbora Mednarodne, zveze za gledališka raziskovanja v Bernu je bilo sklenjeno, da bo Zveza sprejela povabilo italijanskega gledališkega centra in da bo svetovni gledališki kongres leta 1957 v Benetkah. ■X * * V domači hiši velikega učenjaka Nikole Tesle, čigar stoletnico smo lani proslavljali, v vasi Smiljan blizu Gospiča so pred kratkim odprli muzej. Pravzaprav se Tesla ni rodil prav v tej hiši, ampak v manjši, ki je stala na istem mestu, vendar je v njej preživel svoja otroška leta. Mu. zej so uredili strokovnjaki zgodovinskega muzeja Hrvat-ske iz Zagreba. Prvi del je ki ga je pred dnevi objavil j posvečen življenju mladega «Combat« časnik, ki odraža Tesle, v drugih prostorih pa so razstavljeni dokumenti in določene kolonialistične kro ge, včasih se nagiba celo k gabllizmu, po drugi plati pa je pogosto branil Mendes-Franceove zamisli. «Combat» podaja precej dramatično sliko francoske osamljenosti «po ločenem premirju, ki ga je Anglija sklenila z Ameriko«, premirje, ki naj bi bilo posledica Edenove ostavke. ('Francija — piše ta list — je danes sama pred ZDA in svetovno zaroto proti našim stoletnim položajem. Ali bo FrEiicija, kot Anglija, klonila ptecl ameriškimi zahtevami in v tem primeru bomo izgubili vsako upanje, da bi rešili Francosko unijo pred požrešnostjo, ki se bo zagnala proti njej, kajti vrniti se nazaj, sprejeti Dullesovo in Menonovo politično moralo, pomeni dopustiti, da so lastne pravice odvisne od volje afriško-azijske koalicije. Ali pa bo Francija sprejela svojo izoliranost, da bi ohranila kar ji še ostane od njene neodvisnosti in vrhovnosti«. «Combat» propoveduje torej nek: namerni nacionalistični predmeti, ki govorijo o njegovem znanstvenem delu. * 4 # V Ghaux de Fondsu v Švici je umrl znani švicarski tiskar in umetniški založnik znamk Guido Essig-Courvoisier. V njegovi natančni izdelavi in tisku so izšie mnoge umetniško izdelane znamke Švice in raznih drugih držav. Med drugim je Courvoisier tiskal nekatere serije jugoslovanskih znumk, kot spominske znamke predsednika Tita in serijo jug. znamk z živalskimi motivi. * * * V pedagoškem muzeju v Parizu so te dni odprli zanimivo razstavo, posvečeno zgodovini' francoskega lepaka. Glavni delež 150 starih lepakov iz različnih obdobij je prispevala zbirka Marcel Robillard. Namen razstave je ne toliko umetniški, kot predvsem a-nekdotno — zgodovinski, saj se na ta način odpira gledalcem marsikateri obraz preteklosti v najbolj pristni luči. lltlllllltllllllllllllll,|||||||||IIIIMtlll||l|||l||||tllll||MIIIIIIIIIIM|,|l|,|||||||i||||||||||||||||||,|,|||„t„ ~ Nikar me tako ne glejte, s to zadevo zares nimam nikakega opravkaI _ 4 _ 15. januarja 195? Gorlško-beneškl dnevnik Prva seja ob veliki udeležbi občanov Tovariš Andrej Jarc izvoljen za novega župana v Doberdobu Prva sefa upravnega odbora bo v soboto ob 14. uri V nabito dvoranici v Doberdobu so prebivalci doberdobske občine v nedeljo dopoldne prisostvovali izvolitvi župana in občinskega upravnega odbO' ra Izvolitev tov. Andreja Jarca za prvega občana t-o pozdravili z navdušenim ploskanjem. Po to lik i h letih so prebivalci te krašRe občine končno vendarle prišli do Župana, ki bo resnični predstavnik interesov doberdob-skega delovnega ljudstva, ki se je v ogromni večini izreklo za demokratično občinsko upravo Obe mika seja se je pričela okoli 9.15. Otvoril jo je tov. Vilktor Vižintin kot svetovalec z največjim številom preferenčnih glasov. Po izvolitvi volilne komisije, v kateri so bili Karlo Laurenti, Alojz Focaro tn Anton Pahor, so ugotovili, da so vsi svetovalci v redu pred zakonom, ki prepoveduje izvrševanje svetovalskih funkcij ti-tfim svetovalcem, ki imajo z županstvom tesne materialne zveze, ki so v prvem sorodstvu z drugim svetovalcem in podobno, izvolili so župana, dva stalna odbornika in dva namestnika. Za stalna odbornika sta bila izvoljena tov. Viktor Vižintin iz Dola ter tov. Jože Pahor iz Jamelj, za namestnika pa Slavko Lakovič in Stanko Lavrenčič. po izvolitvi novega občinskega upravnega vodstva je predsednik tov. Vižintin sporočil, da bo prva seja upravnega odbora v soooto ob 14-uri. S tem je bit uradni del zaključen in dooeidobski občani to pouiteli k izvoljenim članom očbora in županu ter jim čestitali. Toda stvar s tem še ni bila zaKljucena. V vasici gostimi so vaščani sale-nili dogodek počastiti s tem, da so se v ogiomnem številu zbran okoli ovojih upravnih voditeljev. Slavljenje velikega čogodka je povzdignila tudi domača godba na pihala, ki je zbranim zaigrala nekaj poskočnih pesmi. Predolgo časa je večina doberdobskega prebivalstva bila potisnjejna proč oc oblasti, da bi moglo ob tem važnem dogodku krotiti vese-1 lje, ki se je v tako veliki meri nakopičilo v njihovih srcih 17 decembra 1956. polni občinski ^ Don Bosco 40, kamor jriih je klical zarači požara v dimniku Josip Humar. ZARADI VETRA IN BURJE Goriški gasilci so imeli veliko dela Zaradi včerajšnjega slabega vremena to morali odhiteti tudi goriški gasilci na številne kraje mesta in okolice, kjer so se v posameznih poslopjih odnosno stanovanjih vneli dimniki, za katere lastniki niso povkrbeli pravočasnega čiščenja. Tako so morali gasilci najprej v Raštel v hišo Marije Veet, kjer so se v stanovanju Marije Giobbe v dimniku vnele saje. Ogenj je u-ničil za 10.000 lir vrednosti leta ob dimniku. Nato so pohiteli gasilci v Ulico Don Bosco 45, kjer so se prav tako vnele saje v hiši, ki je last Alfreda Mininma. Ob 1155 so morali v Ul. Co-lombo, kamor jih je klical najemnik Evelino Carrieluto. Ob 12.20 so bili na Placuti, kjer so t* vnele saje v dimniku stanovanjske hiše št. 8. Kasneje so morali še v Ulico Lunga 65 in. ponovno v Ulico Vodstvo goriškega visokošolskega kluba Kakor smo že poročali so si goriški visokošolci, ki študirajo na tržaški in tudi drugih univerzah, v preteklem tednu izvolili svoje vodstvo, ki bo skrbelo za kulturno in športno delovanje, cbenem pa bo tudi skušalo pomagati svojim članom z raznimi tečaji pri učenju in pripravljanju posameznih izpitov. Za predsednika je bil izvoljen Raffaello Fabbro, o-stali člani izvršnega odbora visokošolskega kluba pa so še: Mario Bassi, Noella Pi- cotti, Giannj Marra, Pietro Mastramonaco, Giampiero Ca-ne, Lucio Derocco in Clau-dio Codazzi. —«»------- Jutri izvolitev župana Kakor smo že poročali, se bo jutri ob 18. uri sestal novoizvoljeni goriški občinski svet, ki bo izvolil iz svoje srede župana in odbornike. Pričakujejo da bo župan še naprej ostal dr. Bernardis, odborniki pa bodo najbrž sami demokristjani. - #»----------------- Obisk pri prefektu Predsednik ustanove za ljudske hiše ing. Francesco Caccese je obiskal gorišfcega prefekta dr. De Zerbija, kateremu je obrazložil stanje v gradnji ljudskih hiš na Goriškem. «»------ Prerana smrt V soboto pbpoldVie ‘ š'6 tta glavnem goriškem pokopališču pokopali komaj 5 mesecev starega Aleksija Čermelja, sina znane družine Čermelj s Koma. Otrok ki ,je bil prava radost mladima zakoncema, staremu očetu in stari materi, je preminil zaradi pljučnice, kljub vsem negam in zdravniški oskrbi. Užaloščenim staršem in vsej družini Čermelj naše iskreno sožalje. «»------ DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Pontoni - Bassi v Raštelu 27, tel. 33-49. ■ —«»— - Dva Tržačana v železniško rampo Vozač Je odletel 15 m v daljavo Ko sta se v nedeljo pozno zvečer vračala na vespi pro- — KINO — CORSO. 16 30: »Sedem zena za enega moža«, Rex Harrisom VERDI. 16.00: »Četvorka ljubezni«, vistavision, v barvah, Bing Crosby. VITTORIA. 16,30: »Upor obe-šencev«, Pedro Armendariz. vstop za mladino izpod 16 let prepovedan. CENTRALE. 16.30, 20.30: «V vrtincu« (»Via col vento«), Clarck Gable in V. Leigh, v tehnikolorju. MODERNO. 17.00: »Tarzan v prepovedani džungli«. ti domu dva prijatelja Tržačana 20-letni Bruno Turco iz Ul. D’Annunzio 62 in 20-letni tiskar Federico Pace iz Ul. Pondares 5, nista v Standre-žu, na cesti, ki vodi do glavne tržaške ceste, opazila že-ležniške rampe in se tako z vso silo zaletela vanjo. Pri trčenju sta seveda oba zletela na tla. Najhujše poškodbe je dobil Turco, ki je padel 15 metrov v daljavo in si pri tem poškodoval želodec in druge dele telesa, medtem ko je dobil njegov prijatelj Pace, ki je sedel za njim, le poškodbe na glavi, zaradi katerih se bo moral zdraviti deset dni. Zima je tu! Preveč topli in prijetni dnevi so bili za praznike in po njih, da bi trajali tako dolgo, da bi bilo zimsko obdobje že mimo nas in da bi srečni stopili v pomlad brez snega, burje, vetra in mraza. Včeraj smo se zbudili s temnimi oblaki nad nami in o-koli Gorice je bilo nebo zatemnjeno; Trnovo, Sabotin in ostale okoliške hribe in planote je zakril sneg, ki je začel naletavati že v nedeljo ponoči. Prve snežinke so ojiazili tudi na Krasu, kasneje pa tudi v Gorici. Tu sicer sneg še ni pobelil cest in hiš, vendar je močna burja z vetrom preprečila ljudem, da bi šli na ulice. Slednje so bile prazne, videti je bilo le tiste redke meščane, ki so morali na delo in po opravkih in pa dijaštvo, ki komaj čaka snega, da odda duška nestrpnosti po zimski igri, ki pri nas le malokdaj pride v pošten. Vsi pa le upamo, da letošnja zima ne bo tako huda kakor lanska in da bodo naše dosedanje zaloge drv zadostovale do pomladi. iiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiitiiiiitiiitiiiiiiiiiiiitiiiitMtiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini V Tržiču izvolili novega župana S 16 od 30 glasov izvoljen Rizzatti Potrebni sta bili dve glasovanji - Socialdemokrati sodelujejo kljub obljubam v odboru Po tolikih pripravah in u-gibanjih so v Tržiču v soboto zvečer končno le izvolili župana in odbor. Za župana je bil po drugem glasovanju občinskega sveta izvoljen s 16 od 30 glasov senator Rizzatti. predstavnik demokrist-janskega desnega krila. Prvič ko so novoizvoljeni svetovalci segli po listkih, na katere so napisali imena ljudi, ki naj bi vodili občino, sta demokristjan Rizzatti in socialist Giorgi prejela enako število 12 glasov. Ker se je pokazalo da ne bo rešitve iz zapletenega položaja, je svetovalec KPI Romano izjavil, da bo njegova skupina glasovala za dosedanjega demokristjanskega župana Pahorja, ki ' je ob mnogih prilikah pokazal, zanimanje za probleme, ki tarejo delovne ljudi in skušal demokratično vladati v svoji občini, toda Pahor je odklonil kandidaturo in izjavil, seveda pod pritiskom, kar je vsakomur jasno> da bodo njegovi strankarski kolegi in on sam glasovali za Rizzattija. Tako je bil po drugem glasovanju izvoljen za župana senator Rizzatti, in sicer s 15 glasovi demokristjanov in z enim glasom liberalcev. Tržič je torej dobil župana, ki je bil izvoljen z najmanjšim možnim številom glasov, njegovo delovanje bo težavno, čeprav je bil izvoljen v odbor poleg treh demokristjanov tudi socialdemokrat German. Socialdemokrati so pred volitvijo župana izjavljali, da ne bodo sode- Z AH VALA Najtopleje se zahvaljujemo prijateljem in znancem, uslužbencem podjetja Brunschwei-ler, darovalcem cvetja in vsem ki so nam bili ob strani ob bridki izgubi našega malega sina in vnuka, nepozabnega ALEKSIJA katerega smo po nenadni smrti pokopali v soboto 12. t. m. na geriškem pokopališču. DRUŽINA ČERMELJ Gorica, 14.1.1957 lovali v občinskem odboru, če bo Rizzatti kandidiral. Toda kljub temu so volitve župana in odbora pokazale, da v Tržiču demokristjanom ne bo lahko vladati; računati bodo morali na zahteve delovnih ljudi, ki imajo v občinskem svetu veliko svojih predstavnikov. Športni dnevnik 15. kolo italijanskega nogometnega prvenstva Katastrofa Fiorentin Zmaga Triestine proti Spalu (1:0) Zaradi neodločenih rezultatov Interja in Ju-ventusa Milan povečal svoj naskok na 3 točke Presenetljivi rezultati so bili doseženi v 15. kolu italijanskega nogometnega prvenstva, počensi od skoraj neverjetnega izida v Vicenci, kjer si je domači Lanerossi izposodil nič manj kot lanskega državnega prvaka Fiorentno z rezultatom 4:0. Z moštvom 'z Florence očitno nekaj ni v redu. kar dokazuje ze njegov neodločen rezultat preteklo nedeljo proti skromni Atalanti. Res je sicer, da tokrat ni nas*opil Ju linho in tudi ne prvi vratar Sarti, sta pa na njunem mestu nastopila Parodi in vratar Toros, ki je povrhu vsega se odlično branil. Kot poročajo domala vsi kronisti je izredno slabo igral tudi Montuori, ki brez Julinha ob svoji strani ne pomem skoraj nič. Nasprotno pa so imeli igralci Lane-rossija — kot se reče — svoj dan in vse jim je šlo od rok. Čeprav ju ločita še vedno samo dve točki od zadnjega mesta. se lahko kljub temu predvideva, da so prebrodili krizo. Nič manj nepričakovana sta rezultata iz Vidma in Ferrare. V furlanski prestolnici je Bologna v sijajnem finišu premagala domače kar s 5:1, čeprav so comačini do 24’ drugega polčasa še vodili z 1:0, v Ferrari pa je zagonetna Triestina slavila že svojo tretjo letošnjo zmago na tujih i-griščih z rezultatom 1:0. Dejstvo, da sta se tako In- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiir Za svetovno prvenstvo avtomobilistov Manuel Fangio argentinske «Temporade» Rekordno hitrost v enem krogu je dosegel Moss - Smola italijanskih vozačev BUENOS AIRES. 14. — Argentinec Fangio je z. avtom Maserati zmagal na argentinski «Temporadi», prvi dirki sezone veljavni za svetovno prvenstvo vozačev. To je bila že četrta zaporedna zmaga Fangia na tej dirki. Prihodnja dirka za svetovno prvenstvo bo čez 4 mesece v Mona-kovem. Včerajšnja »Tempora-da» je pomenila tudi veliko zmago hiše Maserat', saj so se njeni avtomobili plasirali na prva štiri mesta, na cilj pa je prišlo 6 od sedmih strojev, medtem ko so od sedmih avtomobilov hiše Ferrari prišli na cilj le trije. Poleg Fangia, ki je postavil tudi nov rekord proge, je odlično vozu tudi Behra, ki se je do 90. kroga celo izmenjaval v vodstvu s Fangiom a je bil končno drugi. Italijanski piloti so imeli smolo. Musso in Castellotti sta morala zaradi okvar odstopiti, prav tako Anglež Iiavvthorn. Drugi Anglež Moss je bil šele deveti, dosegel pa je najhitrejši krog v času novega rekorda s povprečno hitrostjo 134,532 km na uro. Hitrost zmagovalca Fangia na celotni progi je znašala 129.740 km na uro. BOKS NOGOMET PARIZ, 14. — Francoz Ha-mia se bo boril za evropski naslov peresne kategorije 21. ijan. v Parizu proti bivšemu I spoštovali pravil Mednarodne prvaku Belgijcu Sneyersu. J nogometne zveze. Honved v Braziliji RIO DE JANEIRO. 14. — Danes ob 17,45 je prispelo v brazilsko prestolnico madžarsko nogometno moštvo Honved. Na letališču je madžarske nogometaše sprejel podpredsednik kluba «Flamengo», s katerim se bo Honved pomeril v soboto. Kljub prihodu Honveda v Brazilijo pa je zadeva z njegovo turnejo še zelo nejasna. Po eni strani se zdi, da je brazilski državni svet za šport sklenil, da se ne bo protivil nastopanju Honveda, po drugi strani pa še ni znano, kakšno stališče bo zavzela brazilska nogometna zveza, ki je pred prihodom Honveda že sprejela stališče FIFA in prepovedala nastopanje Honveda. Na vsak način pa se klub Flamengo opira na stališče dr žavnega sveta za šport in namerava za vsako ceno izvesti sobotni astop Madžarov. Drugi klubi, ki bi morali igrati s Honvedom pa niso tako odločni in se boje posledic, ki bi jih izvajala FIFA posebno še, ker so se nekateri od njih že pogodili za gostovanja v Evropi, katere bi znala FIFA prepovedati, če ti klubi ne bi ter kot Juventus morala na lastnih igriščih proti Atalanti oz. Padovi zadovoljiti z neodločenima rezultatoma je prišlo prav Milanu, ki je se za eno točko povečal svojo prednost pred zasledovalci, čeprav je tudi on dosegel samo neodločen rezultat, ki pa ima toliko večjo vrednost, ker je bil dosežen sredi Rima proti vse prej kot lahki Romi. Ta tekma, od katere 30 si nogometni gurmani v Rimu mnogo obetali, je bila prej slaba in grda, kot dobra m lepa. Glavno besedo sta imeli obe obrambi. Kar za tri korake navzgor se je tokrat potegnil Napolj, ki je sicer tesno a zasluženo premagal Torino z 2:1. Z istim številom točk (18) kot Inter in Fiorentina, a z boljšo gol-diferenco je trenutno drugi. V preostalih dveh tekmah sta bila dosežena dva enaka neodločena rezultata; v Genovi Genoa - Lazio 1:1 in v Palermu P-jlermo-Sampdoria 1:1. Obema gostiteljema se je tako izmuznila priložnost, da si popravita kritičen položaj, kar velja predvsem za Genoo, ki je tudi vodila z 1:0. Vendar pa je slej kot prej ves rep tako tesno združen, da ni še prav nič mogoče predvidevati, koga bo doletela bridka usoda. | Triestina je torej dobila proti Spalu z rezultatom 1:0 obe točki in tako več kot nadoknadila izgubljeno točko proti Palermu. S te plati gre igralcem vsa pohvala, ostaja pa seveda odprto vprašanje na račun kakšne igre je bila ta zmaga dosežena. Iz poročil domala vseh nezainteresiranih listov je razbrati, da je Triestina še enkrat ubrala taktiko stoodstotne verižne obrambe in da se je zaradi tega skoraj vsa igra razvijala na njeni polovici, kolikor je o resnični igri sploh mogoče govoriti. Poleg običajnih branilcev je potegnil Pasinati nazaj na mesto beka še Clauta, ki je sicer startal kot leva zveza, medtem ko se je Belloni preselil na sredo kot prosti srednji krilec ob bok bolj ali manj fiksnemu Ferrariu, ki pa je bil že kmalu v začetku poškodovan. Ker se je pogosto vračal nazaj tudi Szoke. so v napadu praktično ostali le Pe-tris, Olivieri in Brighenti. Jasno, da tako ostrižen napad ni mogel razvijati ofenzivne igre in da se je pač omejeval na protinapade, ki pa so bili skoraj vedno nevarni za nasprotni gol, posebno še ker nasprotna obramba ni bila dobro raz- je bil kot poslednji varuh vedno na mestu Bandim, enkrat pa na mesto njega tudi drog. NOGOMET Nogomet v Budimpešti BUDIMPEŠTA, 14. — V Budimpešti sta bili včeraj prvi nogometni tekmi po tragičnih dogodkih. Vasas je pred 10.000 gledalci premagal Ujpest, v katerem je prvič nastopil Ti-chy, s 4:1 Ferencsvaros pa je premagal drugorazredni Ma-vag z 9:1. Ujpest bo v kratkem odpotoval pod vodstvom Sebesa na turnejo v Turčijo. • * * CARIGRAD, 14. — Galata-saray - Austria (Dunaj) 3:0. SAN PAOLO, 14. — »Santos« - AIK (švedska) 1:0. TENIS RosewaII premagan sionalec je Ken Rosewall izgubil proti Amerikancu Pan-chu Gonzalesu po napetem dvoboju z rezultatom 6:3, 3:6, 6:3, 1:6, 9:7. KOLESARSTVO Dirka po Egi KAIRO, 14. — Po drugi etapi kolesarske dirke po Egiptu vodi Nemec Ennig s časom 6.8’57”. Jugoslovan Petrovič je na 9. mestu, drugi Jugoslovan Jugo pa na 29. Startalo je 45 dirkačev iz Bolgarije, Maroka, Vzhodne Nemčije, Romunije, Poljske, Jugoslavije in Egipta. V prvi etapi od Luxor-ja do Kene je zmagal Maro-kanec Mohamed ben Mohamed. Petrovič je bil 5. V drugi etapi od Kene do Sohaga (135 km) je zmagal Nemec MELBOURNE, 14. — V svo-’ Ennig pred Bolgarom Dimljeno prvem nastopu kot profe-| trovom. Petrovič je bil osmi. 15. kolo A LIGA REZULTATI •Genoa-Lazio Irt *Inter-Atalanta 2:2 •Juventus-Padova 0:9 •Lanerossi-Fiorentina 4:9 »Napoli-Torino 2:1 •Palermo-Sampdoria 1:1 •Roma-Miian 0:8 Triestina-*Spal 1«* Bologna-*Udinese 5:1 LESTVICA Milan 15 9 3 3 27 18 21 Napoli 15 6 6 3 21 15 11 Inter 15 5 8 2 19 14 11 Fiorentina 15 7 4 4 24 19 11 Juventus 15 5 7 3 20 13 17 Sampdoria 15 5 6 4 27 25 16 Padova 15 4 8 3 19 18 16 Roma 15 5 5 5 26 21 16 Lazio 15 5 5 5 15 18 15 Triestina 15 5 5 5 12 15 15 Bologna 15 4 6 5 24 19 14 Udinese 15 5 4 6 21 29 14 Lanerossi 15 4 5 6 20 23 13 Atalanta 15 2 9 4 14 19 13 Torino 15 4 4 7 16 19 12 Palermo 15 3 6 6 12 17 12 Spal 15 5 2 8 15 24 12 Genoa 15 2 7 6 13 19 11 PRIHODNJO NEDELJO Fiorentina - Padova, Inter -Bologna, Lanerossi - Genoa, Palermo - Napoli, Roma - Ata-lanta, Sampdoria - Udinese, Torino - Lazio, Triestina - Juventus. ZMAGOVITI STOLPEC X X X, I 1 X, X 2 2, 1 1 I 1 Zmagovalci s 13 točkami prejmejo po 30.206.000 lir, zmagovalci z 12 točkami pa po 915.000 lir. V Trstu je samo * zmagovalcev z 12 točkami. iiiiiitiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiniKiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiitiff Smučarska nedelja v Wengenu Molterer prvi v slalomu Toni Sailer šele osmi Uspehi Italijanov, Cehoslovakov, Nemcev in Fincev v Le Brassusu - Jutri smučarski skoki v Ljubljani WENGEN, 14. — Pri Wen-genu na Lauberhornu se je včeraj nadaljevalo mednarodno smučarsko tekmovanje v alpskih disciplinah. Kot prvi dan so Avstrijci tudi tokrat hili najboljši, saj so v slalomu osvojili kar šest prvih mest, prvi Švicar je bil šele sedmi, prvi Francoz dvanajsti in prvi Italijan 25. Zmagal je Avstrijec Molterer pred rojakom Hinterseerom, medtem ko je bil nadmočni zmagovalec v spustu Sailer tokrat šele osmi. V alpski kombinaciji (spust -slalom) je zavzel prvo mesto Avstrijec Rieder, kj je bil predvčeraj v spustu četrti. včeraj v slalomu pa tretji. Drugi je bil Sailer. Vrstni red v slalomu: 1. Molterer (A) 121", 5; 2. Hinterseer 121,7; '2. Rieder 121,8; 4. Zimmermann; 5. Leit-ner 124,9; 6. H llbrand 125,2; 7. Schneider (S) 125,6; 8. Toni Sailer (A) 125,9; 9. Sutter (S) 126,3; 10. Mark (A) in Blaesi (S) 127,4; 12. Bozon (F) 127,9; 25. Talmon (I) (I) (I) položena. Iz takega protinapada. povrhu še prav nic nevar-1 137.2; 27. Bruno Burrini nega. se je rodil tudi edini 138; 33. Bruno Alberti gol tekme. Petris je hotel z. 143,5. dolgim predložkom zaposliti, jg BRASSUS, 14. — V Le Brighentnu, toda žogo je kri-J Brassusu je bilo včeraj med-lec Dal Fos prestregel z ro-. narodno tekmovanje junior- ko, zaradi česar je sodnik povsem upravičeno dosodil 11-metrovko. Realiziral jo je z odličnim strelom bivši igralec Spala Olivieri. Triestina je proti koncu imela še nekaj priložnosti za povečanje rezultata (Petris v 24’ drugega polčaso) čeprav je — kot že rečeno — pretežni del igre pripadal Spalu, katerega konstantni napadi pa so redko predrli hermetično obrambo Triestine, kadar pa so jo, jev in seniorjev v teku. Med juniorji je na 7,5 km dolgi progi zmagal Italijan Marti-nell: v času 32’48” pred Nemcem Weidlichem in Francozom Mathieujem, med seniorji pa je na 15 km dolgi progi zmagal Cehoslovak Pro-kes s časom 1.12*28” pred Nemcem Kuno in Fincem Paunnonenom. V nordijski kombinaciji je zmagal Nemec Schiffner s 456,5 točkami pred Poljakom Karpielom in Norvežanom Barhaugenom, v sa- mostojnih skokih pa je bil prvi Finec Silvennoinen (81, 83) pred Švicarjem Daescher-jem (77, 79), Cehoslovakom Rigerjem (76, 76) in Italijanom Pennacchiom (70, 75). Zidar v Planici PLANICA, 14. — Vodilni slovenski skakalni kader je včeraj izvedel več skokov na 60-metrski skakalnici. Najdaljši skok dneva je dosegel Zidar z daljavo 86 m, kar je le pol metra manj od rekorda skakalnice, ki ga ima Polda. Posamezni so skakali tako; Zidar 72, 74, 86; Gorišek 69, 62, 79; Gorjanc 68, 69, 77; Krznarič 68, 68. 75: Langus 72,5, 73, 78; Oman 64, 65,5, 73; Rogelj 68, 68, 73; Saksida 62,5, 60. Zidar, Rogelj, Langus in £lorišek bodo v kratkem odpotovali na daljšo turnejo po Švici. Jutri pa bo velika mednarodna tekma v smučarskih skokih v Šiški pri Ljubljani. Na 60-metrski skakalnici s« bodo poleg najboljših slovenskih skakalcev pomerili še najboljši avstrijski in nemški skakalci z Bradlom in Wa-bersatterjem in Bolkartom na čelu Odtovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarsk* zavod ZTT - Trst TUmnaCncinah predvaja danes 15. t. m. z začetkom ob 18. uri ^Posebni agent Pinkerton^ RANDOLPH SCOTT H*eraMRMAlAPOIQ5J.OII»l TECHNICOLOR n M OMELAH OOOOOCKJOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOCODOOOOOOOGOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCJOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOKJOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO DOBRIČA ČOSIČ MUC II SOItl Ko mu v tej vasi ni uspelo najti ljudi, ki bi ga prepeljali je stopil sam k Moravi iskat coln. Upal je, da bo pri mlinu nekako prišel čez, saj je domneval da bodo kmetje ne glede na grožnjo smrtne kazni kakor vselej tudi ta ukaz izigrali. Toda v mlinih, kjer so navadno mlinarji vsako noč prenočevali, ne glede na čas, ne glede na to, ali so imeli mletja ali ne ni bilo to noč ne njih ne kakršnegakoli čolna zadaj za zapornico. Noč je bila vedra, polna zvezd in mesečine. Jovan je stopil navzgor in navzdol ob Moravi, našel mline, tolkel na vrata klical, grozil. Bili so prazni; zibali so se na vodi m škripali, privezani za obalo z jeklenimi vrvmi. Cim bolj se je noč odmikala, tem nemirnejši in nestrpnejši je postajal, toda upanja da bo našel čoln, nikakor ni izgubil. Stikal je po obali, ogledoval zalive, preiskoval vrbovje in vztrajno iskal čoln tudi tam kjer ni bilo nikakršnega upa, da bi ga lahko našel. O času ni imel nobene predstave; šele zora, ko se ga je lotila tudi utrujenost od hoje in nespanja, ga je opomnila na nevarnost. Svitanje ga je zalotilo na produ pri mlinu, ki se je nahajal na nasprotnem bregu. Iz mlina se je skozi pločevinast dimnik valil gost dim: v njem so bili ljudje. Jovan se je skril v vrbovje sedel v grmovje in sklenil počakati dneva, si dobro ogledati okolico in podnevi prekoračiti reko, saj ima mlin najbrž čoln. ... Na mlinskih kolesih j« bučala Morava; tiho m uspavajoče se je slišalo drdranje mlinskega kamna in popevanje raglje na vsipalu. Mraz je ostro in kot kopriva pekoče grizel po obrazu in rezal po vsem telesu. Spanec mu je lezel na oči. V strahu, da ne bi zaspal, si je z dlanmi držal oči, da se ne bi zaprle, toda spanec ga je premagal in s povešeno glavo je v grmovju zaspal kot ptica. Prebudil ga je žvižg. Zdrznil se je in skočil, srdit nase, ker je zaspal. Zazdelo se mu je, da je dolgo spal. Drgetal je od mraza, a ni smel hoditi, ker sta na produ blizu njega na prste žvižgala dva kmeta in klicala mlinarja. Na drugem bregu so pred mlinom stale sanke, polne vreč. Goveja živina je pokrita s koci gledala na hladno vodo. Na mlinskem brodu privezani čoln je črnel, se gugal in pljuskal na vodi, kakor so ga zanašali valovi. Na praznem belem polju je ob poteh črnelo drevje in živa meja. Reka se je na mrazu kadila, kakor bi bila vroča, in s tekočo zmrzlino trgala ledene okrajke zamrznjenih bregov. Na žvižge kmetov sta se iz mlina prikazala dva mlinarja, sedla v čoln in odpeljala k njima, da ju prepeljeta. Jovan se se razveselil čolna, toda kljub temu Je sklenil počakati, da se bosta kmeta prepeljala in da bo še malo bolj ogledal okolico. Ko sta se onadva prepeljala in stopila skozi mlin na obalo, je Jovan stopil iz vrbovja, upognil kazalec, ga potisnil v usta in nekajkrat zažvižgal. Ni dolgo čakal. Mlinarja sta naglo prišla s čolnom k njemu. Pozdravil je in pazljivo opazujoč vstopil. Na njima ni bilo ničesar sumljivega, zlasti ker nista vprašala niti od kod je niti kam gre, kar sicer pri kmetih, ki vidijo tujega človeka, ni navada. Kakor vsi mlinarji sta bila tudi ta dva moknata; moknati prah se jima je ujel na brke ln vejice obrvi. Jovan je sedel in poslušal, kako bistra temno-zelenkasta voda enakomerno pljuska ob kljun čolna, ki je poševno sekal tok reke. Kljub ostremu mrazu je bilo v udar janju valov ob čoln in izhlapevanju reke nekaj sanjavega in toplega. Pozabljal je na nevarnost, se vživljal v vožnjo in si želel, da bi se ves dan takole vozil... .Ležeš v čoln in ga spustiš, da gre, kamor sam hoče. Tok ga zanaša, obrača v krogu, ti gledaš na vrbovje, oblačke na nebu in dremlješ. Tako zaspiš. Oh, kako se bom naužil, ko bo konec vojne! Vzel bom čoln, si pripravil suhe hrane in se odpeljal po Moravi do Džerdapa...’ Kljun čolna je udaril ob mlinski brod, se odbil in zagugal; starejši mlinar, ki je klečal na krmilu čolna in se držal za usmerjevalno žico, je zgrabil za pretin pri brodu in se obrnil k Jovanu. »Najprej plačaj dva kovača, nato pa stopi po temle plohu in skozi mlin čez most na suho!» Jovanu je bilo ob njegovem strogem in osornem glasu neprijetno, hotel mu je reči nekaj pikrega, a se je vzdržal. Plačal je, se vzpel na ploh in stopil, oprijemajoč se droga, mimo loput, ki so se enakomerno in leno dvigale in spuščale v vodo ter sipale raz sebe ploho bistrih kapljic. Ne da bi slutil kakšno nevarnost, je na široko odprl škripasta vrata pri mlinu. Znotraj je bilo nekaj nedičevcev. Jovan je onemel, se naglo ustavil, se usločil nazaj, kakor bi hotel pobegniti, pa trdo obstal. V glavo mu Je šinila misel, da bi skočil v Moravo, roka mu ie segla po revolver, a takoj za teni je s prestrašenim glasom dejal: »Dobro jutro...« žandarji so ga prodirajoče pogledali, zgrabili za orožje in namesto odzdrava skoraj vsi na mah vzkliknili; »Legitimacijo! Pokaži legitimacijo!« »Dajte, dajte, kaj vam bodo puške. Lahko bi malo bolj vljudno...« je dejal Jovan, da bi dobil nekaj časa za odločitev. Medtem ko je to govoril, se mu je v glavi sukalo: ,Bomba!... Skočiti v Moravo... Bomba!...’ »Legitimacijo pokaži, kaj čakaš?I« se je zadrl eden od njih, z obrazom, rdečim kot pravkar pečena opeka, in mu nastavil puškino cev na prsi. Ni bilo več časa za razmišljanje. Cev mu je pritiskala prsi in celo srce, ki je naglo tolklo Jovan je šel z roko v žep in izvlekel legitimacijo. Podnarednik z rdečim obrazom mu jo Je iztrgal iz roke, ostali pa so ga obkolili z naperjenimi puškami. Medtem ko Je podnarednik bral njegovo ponarejeno legitimacijo, to pa je trajalo nekaj dlje, si je Jovan, ki so ga kurirski posel in izkušnje naučile naglo in zbrano misliti, že izmislil svojo povest. «iNi lepo od vas, da tako ravnate a menoj. Baj poznate odločbo...« je osorno začel, a so {n prekinili. «Bi rad, da bi ti postregli s kavo in pecivom! Kaj pa se tebe tiče odločba! Kakšna odločba?« »Odločba vendar, ki ste jo dobili iz štaba za nas kurirje.* »Sem te kaj vprašal! Pokaži objavo za prehod v drugi okraj!« mu je zakričal podnarednik, ko si je bil pazljivo in sumljivo ogledoval črke na žigu. «Kaj čem z objavo! Mi nimamo nikakršnih objav!« Je drzno odgovoril Jovan. »Kdo pa ste vi, ki vam ni potrebna objava, prosim lepo?« je vzkliknil podnarednik in bliskal z drobnimi ptičjimi očmi. Jovan mu niti ni utegnil odgovoriti, ko se je že zadrl; «Roke gor, ptiček! Dobro vidim, kdo si!« Jovan se je obotavljal. V glavi so se mu kot iskre utrinjale pretrgane misli. »Roke gor, sem ukazal! Ubijem te!« se je zadrl podnarednik, okrog oči pa so mu izstopile kot vozli debele žile. »Kaj vam Je, ljudje božji? Počakajte, da se sporazumemo! Saj nisem...« Jovan ni dokončal: na podnarednikov migljaj so mu zandarji skočili za hrbet. Trgal se jim je iz rok, jih brcal in suval z nogami, a so ga vendar obvladali. Dva sta ga držala za roke in mu jih zvijala, eden pa mu je pretresal žep«. Ko je pri njem otipal revolver pod pasom, je vzkliknil: »A ha! To Je tvoja objava!« — in izdrl parabelo. »Bomba!« je kriknil četrti, ko je Jemal iz žepa nazobčan« »kragujevčanko«. »še ena!« je dodal eden od tistih, ki so ga držali za rok«i in potegnili iz žepa odvito bombo. »Kaj zdaj? Me naj mar takole ujamejo?« je Jovan škripal z zobmi od bolečin v rokah in ramenih. «Si komunist, kaj, seme prekleto...« je z grozečim, zadržanim glasom psoval podnarednik. »Pazi, kaj govoriš! Jaz sem Keserovičev kurir. Zapomnili si me boste!« se je zadrl Jovan in se zvijal v bolečinah, žandarji so mu čedalje bolj lomili roke. «Plavali boste jutri navzdol po Moravi kakor Toza iz Kukljina!« mu je bil prišel na misel neposlušni žandar, ki so ga četniki zaklali in vrgli v Moravo. (Nadaljevanje sledi).