ŠL 33. V Gorici, Iihaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stano po pošti prej«, »urna al' v Gorici na dom poSiljana: v$e leto.........15 K */. .............10 „ . ¦ ..*/.,..........5, Fosamiine številke stanejo 10 vin. „S6čA" iiua:"fif^}e5ii|ejž^|fc^>tf log^jj'CMm^v^iu^! lem„Kažipot po Goriškem in Gradil5anskem"iiMlvakrat v letu »Vozni red železnic, parnikov in poštnih zvei". Naročnino sprejema upravništvb V Gosposki ulici * jtev. 7 I. nadstr. v „Goriški Tiskarni" A." Gajušček. Ha naroČila brez dpposlane naročnine se ne oziramo. Oglasi in poslanice 'se "r&nafjo po-HPotit-vretali če tiskano i-krat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. -Reklame in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za ubliko in Vsebino" oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. v soboto dne 20. marca 1909. Tedaj XXXIX. »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K LavriS. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. U p r a v n i § t v o se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. NaroCnino in oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in drage reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošljejo le upravniStvn. ..PRIMOREC" izhaja neodvisno od „Soče" vsak petek in stane vse leto 3 K 20 vin. ali gld. i-60. „Soča" in „Primorec" se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: J. Afrič, Gledališka nI.; V. Baumgartner, Koren 2; Mat. Belinger, Tržaška cesta 1; Marija Bregant, Ponte Nuovo 9; Hen. .lellersitz, Nunska nI. 3. I. Hovarski. na Goriščeku; Peter Krebelj, Kapucinska ul. 1; Tereza Lete, tek. Jos. Verdi 11; Ana Pleško, Pokopal, ulica; Iv. Prešel, -Stolni \g 2; Jos. Primožič, Mirenska costa; Iv. Sar-dagna, Gosposka iil..; Jos. Sch\vavz, Šolska ul.; Južni kolodvor; Državni kolodvor. — V Trstu v tobakarni Lavrenčio na trgu della Caserma. TeUfon it. 83. „Gor. Tiskarna".A. Gabršček (odgov. J. PabČič) tiska in zal. M pnpilarni zaM? Naglašali^smo, da je goriški »Mont« e d i n a h r a n i 1 n i c a v d ež e 1 i, t. i. denarni zavod, ki je proglašen s posebnim odobrenjem državne oblasti za — p u p i-lamo varen, to se pravi: tako varen, da po človeški krivdi sploh ni mogoča kaka zguba. Zato pa se morajo nalagati na »Montu« vsi denarji maloletnih, odvisni r'enarji občin, cerkva, okrajnih bolniških blagajn in podpornih društev, cestnih odborov itd. — Nadzorovalne oblasti so večkrat posegale tu vmes z določnimi ukazi, da se morajo različne vloge dvigniti pri posojilnicah ali drugih zavodih ter... p u p i 1 a r n o varno n a lo ž i t i, torej na Goriškem edino na »Montu«. Tako So bile državne in nadzorovalne oblasti naravnost najboljši agitatorji za rast in mast »Monta«. Zato so pa narasle hranilne vloge v 10 letih od K 8,665.356 na K 20,522.691, kar je za goriške razmere naravnost velikanska svota. In z vsem tem denarjem gospodari po svoji dobri ali slabi volji neka »preča-stita kuratela«, kar spi nadškof m dva goriška župnika. Kako gospodari, smo videli. V desetih letih je padla ustanovna glavnica za 100.000 K, zalog za kurzne zgube je padel tudi za 100.000 K, le navadni reservni zalog se je pomnožil za okroglo 100.000, in to v dobi zadnjih 10 let, ko je gospodarsko življenje silno napredovalo. Vse se je razvilo, vse napredovalo, Montove hranilne vloge so poskočile za dva in pol krat, le Montova finančna podlaga se je silno poslabšala. In v takih razmerah je pobasal »prečastiti ku-ratorij« iz Montove blagajne nad — K 600.000, namesto da bi poskrbel za okrepitev zavoda, za močne rezerve, ki bi vsaj deloma opravičile lahkomiselnost državne uprave, katera je dala Montu privilegij — pupilarne varnosti. — VI. 1907. je tr- pel zalog za kurzne zgube občuten vda-rec, pri papirjih je bilo 55.000 K zgube, — a »prečastiti kuratorij« je vsejedno ravnodušno pograbil 44.000 K iz čistega dobička, namesto da bi bil raje pokril vso zgubo na kurzu Montovih papirjev. To bi bilo dobro gospodarstvo in »prečastiti kuratorij« bi pokazal, da ima nekaj smisla za vzdrževanje ugleda, kredita in varnosti te edine hranilnice v deželi! Čudno je, kako more trpeti tako gospodarstvo tista državna oblast, ki bo so-kriva, ako se Montu pripeti kaj — človeškega, tista oblast, ki je sicer silno stroga z — drugimi hranilnicami. — Državna oblast se sploh krčevito upira ustanavljanju hranilnic, in predno jo odobri, zahteva jamstvo celih dežel, mest ali celo večje skupine okrajev in občin. Z vsem svojim imetjem in z vso svojo davčno močjo morajo jamčiti za varnost — hranilnih vlog. Le tako so vloge — pupilar-no varne. Kdo jamči pa za Mont? Nikdo na vsem božjem svetu! Nadškof tudi ne, po vsem vrhu.jQ.se vzvišen nad vsako odgovornostjo! Ali niso nečuvene te razmere? S čem pa daje potem Mont sploh kako varnost — hranilnim vlogam?! Odgovor je žalosten: Vsa varnost nad dvajset m i 1 i-jonov hranilnih vlog na Montu je v tistem mizernem reservnem zalogu -— borih K 257.155!! In državna oblast molči k temu, — ne stori nikakega koraka v varnost pupilarnih naložb cele dežele! Povsod drugod državna oblast skrbno Čuva nad razdelitvijo čistega dobička. Dokler reservni zalog ne dosega visokosti 10^ vseh vlog, navadno sploh ne dovoljuje nikake razdelitve čistega dobička, ki se mora ves pripisovati reservnemu zalogu. Kritje 107« se smatra za nujno potrebno. »Kranjska hranilnica« je imela nad \2f/<-, vsaka mala posojilnica ima več kritja, le ta slavni »Mont« ima komaj l1///- kritja, — a državna oblast je mirno gledala, ko je »prečastiti kuratorij« pobasal nad 600.000 K, namesto da bi za toliko narava,r,eserva v večjo varnost vlog. In stavimo glavo, da državna oblast ve danes tako malo kakor mi, kam so šli tisti lepi stotisočaki! In tak zavod bodi edina pupilarno varna hranilnica v deželi? Nečuveno in neverjetno! — Pride še! Moška podružnica Predležeči račun je istega dne* načelstvo pregledalo in našlo v redu. Pripominjamo, da se je od blagajniškega ostanka iz minolega leta družbenemu vodstvu v Ljubljano na račun tekočega leta Že zopet odposlalo K 300. — družbe sv. Cirila in Metoda v Gorici izkazuje glasom zadnjega občnega zbora, ki se je vršil dne" 6. t. m. ob 8'/, uri zvečer v veliki dvorani hotela „Pri zlatem Jelenu" za minolo društveno leto 1908. naslednji račun: A. Denarni promet K 7 708*4 3. B. Dohodki in sicer: 1.) Članarina po 2 K = K 138. — 2.) Članarina po 220 K = K 57 20; 3.) Goriška ljudska posojilnica darovala 200 —; 4.) Tr-govsko-obrtua zadruga v Gorici 100 —; 5.) Dobodek skupno z žensko podružnico v Gorici prirejenih dveh veselic 1408*08; 6.) Po upravništvu „Sočeu se je prejelo skupaj 1603*91; 7.) Za božičnice nabral g. prof. Košnik v Gorici 28*—; 8.) Za božičnico v Krminu prejelo iz Ljubljane 50*—; 9.) G. dr. Dereani daroval mesto venca 20*—; 10.) G. And. Jakil iz Kupe poslal 10*— 11.) Kolesarsko društvo „Goricatt plačalo za poslane mu butelke o priliki veselice v Velodromu 269*40; 12.) O raznih prilikah in pod raznimi naslovi nabralo 180*47; 13.) Dijaki z realke nabrali 1. majnika 1908 K881; 14.) Zaspre-jemnice in plačilne listke potegnilo 060. Skupaj K 4080'47. C. Stroški: 1.) Družbinemu vodstvu v Ljubljani poslano: a) Dne 25/2 1908 K 170*-; b) Dne 16/7 K 1400—; c) Dne 10/9 1908 K 630*— r, Dne 11/1 190 K 500* -. 2.) Treski druge prirejene veselice 728*68; 3) Troški božičnic v Pevmi, Ločniku in Krminu 20513; 4) Razni stroški 54*15. Skupaj K 3687*96. Blagajniški ostanek dne- 6/3 1909 K 392*51. Jeleizdajniška* razprava v Zagrebu. , (Dalje.) Razprava se vrzi naprej. ZasliSavajo se obtoženci. Ponavljajo se ista vprašanja in slediš jednaki odgovori. — Predsednik senata Tarabochia je poklical k sebi nekaj hrvatskih časnikarjev ter jim zabičal, da naj nikar ne poročajo „tendenciozno" o razpravi! Seveda v poročilih ni tendencioznosti, ampak resnica oči kolje. Obtoženec Milic je rekel, ko je' slifial vsa vprašanja, da ne umeje, radi česa je obtožen. Namestnik drž. pravdnika: Vi igrate komedijo. Milic: Jaz ne igram nobene komedije. Gaj Zivkovič ni utnel obtožnice. Na daljna vprašanja predsednika je obtoženec odgovoril, da se nu shodih ni nikdar govorilo proti Hrvatom, marveč nasprotno, proti Madjarski in za potrebo boja za pravice Hrvatske. Nastica ne pozna in tudi BSlov. Juga" ni čital. Obtož.: Po obtožnici je poglavitno obtožena srbska samostalaa stranka. Nam. drž. pravdnika: To ni res, to so vam rekli branitelji zunaj na hodniku. (Viharen protest na tribuni braniteljev. Klici: To je laž, Accurti sam je to priznal). Predsednik je ukoril branitelje. —Branitelj dr. Hinkovič: Jaz konstatujem zopet neresnico v obtožnici, kjer se pravi, da sta bila na kongresu srbskih delavskih društev ustanovljeni dve novi delavski društvi. Nam. drž. pravdnika; Protestiram proti temu, da dr. Hinkovič neprestano konstatuje neresnice v obtožnici in zahtevam o tem sklep senata. Predsednik: Obtožnice ne dopuščam več kritikovati. Branitelj dr. Mazzura: Oho, vsa glavna razprava ni Dvajset let pozneje. Nadaljevanje — »Treh mušketirjev". = Francoiki ipiial: ===== ALBXANDRB DUMAS. == (Dalj«.) — Ne* tja poj dem ineognito, grof, pod imenom Marija Michon. — Vi ste res dražestni. miiostljiva gospa. — Toda Raoula nikar ne obdržite poleg sebe. — Zakaj ne? — Ker je zaljubljen. — On, otrok! — Da, saj pa tudi ljubi otroka! Athos se zamisli. — Prav imate, vojvodinja; ta nenavadna ljubezen do sedemletne deklice ga utegne narediti nekega dne zelo nesrečnega: v Flandriji se bodo bili, tja pojde. — Potem, ko se vrn* m pošljete meni: oborožim ga proti ljubezni. — Ah, miiostljiva gospa, dandanes je ljubezen kakor vojska: oklep je postal brezkoristen. "V tem hipu je vstopil Raoul; prišel je povedat grofu in vojvodinii, da ga je grof Guiche, njegov prijatelj obvestil, da so naslednjega dne vrne kralj, kraljica in minister* Drugega dne na vse zgodaj seje res Izpred sodnijec v časnikih se čita, da je bil obsojen ta ali oni na 2, 3, 4 ali celo 5 mesecev v ječo z raznimi posti, ker se je zoperstavljal redarjem, ko so ga hoteli aretirati. Vaški policaj je važna uradna oseba, kateri se vse verjame, in sledijo ohčutne obsodbe. — Kako pa prihaja na deželi do javnega nasilstva? Vaški policaj je navadno človek, ki je potreben stranskega zaslužka, katerega si išče v policijski službi. Cel teden dela, ne nosi uniforme, tudi v soboto ali nedeljo navadno ne, kadar se bliža policijska ura ali če kje kaj zavre, pa ga pošlje župan pogledat, kaj da je. Cesto se" pripeti, da igra vaški policaj v gostilni »briškolo« z vaščani, pije ž njimi, se raž-govarja in prička, potem pa stopi domov, opaše bridko sabljo in kapo položi na glavo, pa je uradna oseba. Nato jih gre pa preganjat v gostilno, naj gredo domov. Taka hitra prememba v osebi ne vpliva navadno najboljše na razgrete duhove*; rada zavede do kake opazke, češ, kaj me bo sedaj priganjal, ko je še pred par minutami igral z mano in smo skupaj pili. Beseda da besedo, in cesto iz čistih malenkostnih rečij nastane javno nasilstvo, kateremu sledi velika, ostra kazen. Občutne kazni imajo gotovo namen, odpraviti to večno zoper-stavljanje vaškim redarjem, ali kakor" se vidi ! pa kar ni konca ne kraja tožba radi javnega nasilstva. Drugače dobri in pametni mladeniči in možje pridejo v ječo po par mesecev. Kako vpliva to na nje? Kakšno škodo imajo! — Mi sodimo, da treba županom biti izbirčnim v tem, koga vzamejo v policijsko službo, in paziti, kako se vrši — ker drugače ljudstvo ne pride ven iz javnih nasilstev. V?žno ulogo igra včasih maščevalnost, osebna mržnja, strankarska strast — vsega tega pa ne sme biti v policijski službi na deželi. — Mladeniči seveda naj se že enkrat spametujejo, da se ne sme nikdo zoperstavijati redarju, ker sledi gotovo težka odsodba, ali vaško policijo pa treba temeljito preurediti. To v j prevdarek vsem prizadetim! j Izlet Čukov v Bodlnjsko Bistrico. - Iz Gorice: „ Včeraj smo imeli nekateri izletniki' prvič priliko, da smo videli — čuke. To bi gledal dr. Mahnič, ako bi bil ostal v naših krajih. On, ki je toliko ropotal proti Sokol-stvu in rdeči srajci, bi moral gledati na svoje oči Čuke v — sokolskem. kroju.— Prizor za bogove! Čuki, tihotapci in oznanje-valci teme, so se nakitili z obsovraženim — sokolskim perjem. Ukradli so sokolski kroj, klerikalni fondi pa so odprti vsakemu čuku, da poseže notri in si naroči tak — sokolski kroj. Ker se pa Čuki silno radovedno ogledujejo, čo so kaj bolj pametni, odkar se ki-tijo z znaki sokolstva, zletajo jako pridno od vseh stranij, toda na svojo žalost morajo iti zopet narazen s prepričanjem, da čuk ostane čuk — tudi v sokolski obleki 1 Razsodnim Slovencem solle v — zasmeh I Kaj so delali včeraj v Bistrici, ni znal nič povedati noben domačin, katerega smo poprašali. No, to nas Goričane tudi nič ne zanima. Pač pa moramo omeniti, da je bil med temi Čuki tudi suplent na goriški gimnaziji — brat dr. Capuder, ki je baje imel v Bistrici celo govoranco. Brat dr. Capuder je vnet Čuk in hoče skrbeti, da se tudi pri nas razmnoži število Čukov in Čukelj. Za naraščaj je skrbel že lani, ko je skrbel med podrejeno mu gimnazijsko mladino, da je zahajala v Čukovsko telovadnico. In mladi fantje so se hvalili, kako lepo po čukovski se tikajo z bratom dr. Capudrom. To jih vjece tje! — In izključeno je, da bi potem Čuk dr. Capuder kdaj v šoli ali pri izpitih »vrgel" kakega mladega Čuka. — Poskrbeti bo treba, da dobi Capudrčkovo ču-kovstvo primerno oceno tam, kjer nalaga dolžnost, skrbeti za to, da je šolska mladina prosta takih strankarskih uplivov!" »Avita coltura«. — Včeraj je prišel ob 4. pop. neki Italijan Kalabrež, menda je hlapec pri Fonzariju, v sladčičarno na korenjskem trgu, naročil kozarček žganja in se pri računu obotavljal plačati. V trgovini ni bilo nobenega moškega. Dotič-nik je začel razsajati, prijel s svojo dve--tisočletno kulturo oziroma s svojo pestjo nekega prodajalca, ki je priskočil damam, v sladčičarni na pomoč, za vrat, strgal gospodinji jopco, razsajal še dalje, pridružil se mu je pri tem dober prijatelj, hlapec pri Orzanu in dolgo časa sta oba straho-vala cel lokal, dokler ni prišla policija, ki je vzela vso reč v roke in je dolžna pošteno »pokultivirati« nevarna napadalca. Splazil 89 le pred električnim tramvajem na Tekališču konj, vprežen v koleselj. Vozni^ ki je doma iz Flumičela, je padel s kolegija ter si pri padcu zlomil nogo. Odprti lekarni. — Mri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Cristofoletti-Gliubich. V teh dveh lekarnah bo tudi ponočna služba v času od 21. do 30. t. m. Morina. — Za uničenje stenic rabi se navadno različne kisline, katere ne samo da so skrajno nezdrave in smrdeče in nevarne, a kar je glavno pokvarijo vse, kar pride v dotiko s tako kislino. Odpomoči vsem tem nedostatkom, je edino možno, ako se vporablja v omenjeno svrho „Horano", kemično pripravljeno teko-čino popolnoma neškodljivo zdravju v vsakem obziru, ima prijeten vonj in nikakor ne oška-duje niti mobilje niti tkanin, za kar je tembolj priporočljiva. Listnica, — P. n, dopisnikom: Vsi dopisi morajo biti • pisani s črnilom. Stavci m stavijo dopisov s svinčnikom. Dopisi in notice naj bodo pisani tako, da so Čitljivi. -uredništvu tudi nimamo časa, študirati roglife ter popravljati in sestavljati poročila raznih gg. društvenih tajnikov in blagajnikov. V tem oziru grešijo pred vsem nekateri mestu. — Za poročevalce z dežele je kaj drugega. Ti se navadno potrudijo, kolikor mogoče dobro sestaviti poročila. Če kdo ne zna ravno povsem pravilne slovenščine, za to imamo že čas in voljo, da popravimo. Sicer pa dobivamo iz nekaterih kraiev z dežele naravnost uzorna poročila in dopise.— Onim, katerim tičejo naše opazke, naj se ravnajo po njihl Na Kras: Prihodnjič. Priporočamo našim rodbinam prvo se je zagnal »Prismojenec« v g. Ga- iz ponovnih razprav radi javnega nasilstva brščeka, ker je bil izvoljen na zadnjem ne odpravljajo zpperstavljanja. Mi mislimo Zveza narodnih društev. Ustanovni občni zbor kmetsko-izo« braževalnega društva »Branik« v Skrije-vem se je vršil zadnjo nedeljo. »Zvezo naronih društev« je zastopal R i h a r d Orel. Govoril je o »postanku in pomeni! narodnih društev«. Besede govorjene iz srca so tudi našle pot v srca navzočih poslušalcev in vladalo je med njimi veliko navdušenje za društveno delovanje. Imena novo-izvoljenih odbornikov so tudi porok, da se najmlajše društvo v Z. N. D. zaveda pomena in koristi neumornega delovanja. Predsednikom je bil izvoljen: S k u b i n M i h a, podpredsednikom: M c-lar Anton, tajnik: Ipavec Anton. blagajnik: M o 1 a r Kari, odborniki: L c-sica Peter, Petruša Andrej in Lavrin Anton; pregledovalca računov: Kamuščič Šte fan in Kon-stantinMiha. Želimo novemu društvu kar največ uspeha na njegovem večkrat težavnem potu do ciljev, katere si je postavilo in katere hoče tudi doseči. Bralno In pevsko dražlto t Ozeljanu bode imelo svoj občni zbor v nedeljo dne 21. marca t. 1. točno ob 4> uri popoldne, s sledečim dnevnim redom: 1.) Pozdrav predsednika. 2.) Poročilo tajnika. 3.) Poročilo blagajnika. 4.) Volitev novega odbora. 5.) Volitev pregledovalcev računa. 6.) Razni predlogi in nasveti. — K obilni vdeležbi vabi odbor. VojaSkl Itoerter. — Oblajati v Vidmu se je predstavil 23 letni Avrelij Kolonel iz Romansa, vojak-domobranec iz Gorice, ki je pobegnil od svojega polka. — Odkar imamo toliko vojaštva v deželi, se čudovito množi število beguncev. Obsojeni klerikalci. - V četrtek so bili klicani k politični oblasti v Gorico nekateri klerikalci iz Batuj, ki so lani zmerjali Trža-čane, ko so Sli ti s shoda v Lokavcu, ter metali pesek v vlak. To so delali klerikalci, ko so se vrnili s „katoiižkett slavnosti v Logu. Tako podivjnjejo ljudstvo »katoliške« slavnosti. Kakor čujemo, so bili obsojeni trije na denarne globe. StejO Httir |e nišla. — V Gorico je prišlo neko 19-Ietao dekle iskat svojo mater. Rodilo se je dekle v ljubljanski bolnišnici; wi mater ni vedelo nič, mati ne za njo. Eo je deklica slišala, da bi utepila mati Živeti v Gorici, jo je prišla iskat ter jo res našla. Prodajalka je na trga. Oinjeni sta se spoznali. Dekle se piše Magdalena Volk. TrpvsMrtfie in gospodarske vesti. T«l8fOB pa SOŠki dolini. Pri tukajšnji trgovski in obrtni zbornici je bilo v četrtek posvetovanje za uveooi telefona Gorica-Solkan-Kanal-Tolmin. Poleg zastopnikov zbornice, dež. odbora, poštnega in brzojavnega ravnateljstva in goriškega mestnega sveta so bili navzoči tudi žnpaui: A. Mozetič iz Solkana, A. Krizntf iz Kanala in O. Gabršček iz Tolmina. Raz govor je bil živahen; vspeh konference je kar najboljši. Enoloikl nadzornik. — Poljedelsko minister-stvo je imenovalo encloškega adjunkta Jos-Zabavnika v Gradca za enološkega nadzornika II. razrada za Primorje. Izktz posredmlnlce sloTioskegi tr§o*skega društva »MERICuT ? Ljubljani. - v službo se s p r e j m e: 1 knjigovodja, 2 kontorista, 4 pomočniki mešane stroke, T pomočnik špecerijske stroke, 3 pomočniki manufaktnrne ntroke, 1 pomočnik galanterijsko stroke, 4 blagajni-čarke, 2 prodajalki, 1 učenec/ 1 učenk*, Službe iščejo: 4 knjigovodje, 2 kontorista, 1 poslovodjo, 1 potnik, 30 pomočnikov mešane stroke, 2 pomočnika špecerijske stroke, 3 pomočniki mamifakturne stroke, 2 pomočnika modne in galanterijske stroke, 10 kontoristinj, 6 blagajničark, 13 prodajalk. Posredovalnica posluje za delodajalce in člane popolnoma brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini. sv. Jelerja 60 konj, 850 prefiičev tef 980 glav goveje živine. Kupčija .je, bila srednja. Za zgradbo železnica LJublJana-DIftča-Senote če- ŠtMJBl je stavil predlog v poslanski zbornici posl. Hribar. »¦•*¦-..* . ^., Na Balkanu. Ali bo vojna ali ne bo .'vojne, je še vedno odprto vprašanje. Poročila iz Srbije govorijo sicer o vojni kakor o gotovi reči, toda morda se le Še dobi izhod iz. neugodnega položaja. Pravijo, da Isti dan ko stopi avstro-ogrski poslaiuk v Belemgradu grof Forgach pred srbsko ministerstvo, da zahteva zadnji odgovor, priplujejo pred Beligrad vsi avstrijski monitorji, okoli Zemuna po gorovju pa se postavi avstrijsko vojaštvo, kar ga je zbranega tam okoli. To bi bila velika vojaška demonstracija, ki naj bi vplivala v prilog miru. — Italija je stavila baje na Dunaju tudi predlog za konferenco, ki bi se bavila z avstro-turSkim sporazumom, s turško-bolgar-skim dogovorom in koustatirala bi, da Srbija glasom lastne izjave ne stavlja nikake zahteve. — Srbija je pozvala na 14 dnevne orožne vaje drugo kategorijo vojske. — Vsi vojaški dolžnosti pripadajoči Srbi v inozemstvu so dobili pozivnice ter odpotovali v domovino. — Vlade v Londonu, Petrogradu in Parizu so se sporazumele glede tega, da pošljejo Srbiji noto s pozivom, da naj dobi novo podlago za sporazum z Avstro-Ogrsko, katero da smatrajo za neobhodno potrebno. — Baje se kralj z dvorom preseli v kratkem v Kragujevac. Ruski odposlanec v Belemgradu je izjavil srbskemu kraljeviču, da se Rusija ne bo' bojevala oficielno, pač pa ruska vojna uprava dovoli dopust vsem častnikom in vojakom, ki bi se hoteli udeležiti vojne. Ruskih prostovoljcev utegne biti okoli 100.000. Belignjski dopisnik »Standarda" je poslal svojemu listu vojni načrt Srbije, ki ga je sestavil po informacijah najuglednejih srbskih vojaških oseb. Načrt temelji na popolni nevtralnosti Rumunske, Bolgarske in Turške. Od svojih pet divizij upotrebi Srbija tri divizije nasproti sovražniku, prodirajočemu s severja, dočim preide z dvema divizijama in ustaši v ofenzivo proti Bosni in Hercegovini. Načrt severne vojske je, da opusti trdnjave Beligrad, Smnderevo in Kladovo ter da koncentrira vso bvojo silo na višinah oko-, lu Niša, ki bo s svojimi utrdbami njena operacijska baza. Zapadai armadi bo operacijska baza Kragujevac, združena ob levem boku severne vojske. Kakor poročajo iz Sarajeva, je v noči od srede na četrtek četo avstroogrske patrulje napadla.pri Javorniku srbska četa kakiii 200 mož, ki šo pričeli metati ročne bombe. Patrulja je začela hitro streljati ter pognala srbsko četo v beg. Streljanje je trajalo do zore, 3 vojaki so bili ubiti, 6 pa ranjenih. Ni znano, koliko da je padlo Srbov. (Vse take vesti treba seveda vsprejeinati z največjo previdnostjo, ker so jim viri navadno nezanesljivi.) AvstroogršM poslanik Forgach je poslal ¦ svojo družino iz Belgrada v Zemun, tam bo Čakal najbrže tudi on odgovora 'na zadnjo avstrijsko noto, ki bo predložena Srbiji tekom par dnij. lmski odločno zavrnil govorice, češ, da zapleni država za slučaj vojne vloge v hranilnicah in jih porabi za vojne stroške. Minister je izjavil, da kako nezaslišana je taka govorica, da se nahajamo sedaj v različnih deželah Avstrije v stanju zelo nevarnih runov. Utemeljene nade je, da ne pride do vojne, ali celo v najskrajnejem slučaju, ako pride . do vojne, moram.reči, da me je sram, da zamo-$e~aaSt3. prebjvajstvo od vlade svoje dežele misliti tako izredno žalostilno in poniževalno. Celo v slučaju vojne se v sovražni deželi prizanaša privatni lastnini kakor svetinji. Kako je možno misliti, da se zambre proti vsem zakonom privatna lastnina odvzeti lastnim državljanom? Te govorice so tako otročje in tako neumevne, da se mora misliti, da so agitatorji, ki imajo od tega kak dobiček. Mi nismo nikaka uboga dežela, ] ako pa pride vzlic temu domovina v nevarnost, je minister prepričan, da zbornica izrazi požrto-valnost narodov in da stavi domovini na razpolago potrebna sredstva. Ne le v imenu vlade, ampak tudi v imenu vse zbornice po* daja minister izjavo, da se kaj tace ga ne more nikdar zgoditi, da bi se avstrijska vlada polastila tujega blaga, ki nam je sveto. Uloge posojilnic sj popolnoma varne in ostanejo nedotaknjene ne glede na mir ali vojno. O laga tel ji nimajo ni naj manjega povoda, da jemljejo denar iz posojilnic. Nadejamo se, da se veliki in mali ulagatelj pomirita, in da preprečimo run, ki bi utegnil biti v veliko nesrečo vsemu prebivalstvu. (Živahna pohvala in ploskanje). V razpravi o rekrutnem kontingentu so povdarjali vsi govorniki potrebo miru, Šusteršič v imenu Jugoslovanov, da so za mir, ker v slučaju vojne bi se morali boriti proti lastnim bratom. Rekrutna predloga je sprejeta z 209 proti 103 glasovom. O mobilizaciji je stavil interpelacijo v zbornici posl. Breiter. V zunanjih listih, kakor tudi v ogrskih, se naznanja mobilizacija, v naši polovici pa se ne tiska nikaka vest o tem. Vidi se pa po cestah vedno cele kolone re-servistov, okoli 100.000 rezervistov je bilo poklicanih pod orožje .zadnje dni, 50 bataljonov je odšlo na jug, mobilizirati se hoče še 5 vojev, interpelantje zahtevajo pojasnila o vsem, tem. eden največjih cerkvenih dostojanstvenikov prednost političnim interesom, in da prihajajo verski interesi komaj za političnimi. Je pač moderna: ecclesia militans. Mladina proč od oražja! — v Celju sta hotela streljati golobe 14 letni F. Cempirek in 15 letni E. Sokol, oba gimnazijska dijaka. Sokol je imel težko lovsko dvdcevko, napel petelin;., postavil k nogi ter gledal za golobi. Puška se je spipžjla, deček jo migal s puško semintje, ter zadela Cempirka v glavo; odnesla mu je ves zadnji del' lobanje. Seveda je bil dečko takoj mrtev. Pes »Ami« pred telefonom. — Neki trgovec je zgubil svojega psička »Ami-ja«. Vse iskanje in poizvedovanje je bilo brezuspešno. Naznanil, je vso reč policiji* popisal natanko svojega ljubljenčka in ča- -kal. Čez dva dni je bil klican fc*te!efonu. »Halo! Tu trgovec Meyer«. »Tu policijska postaja Griinheim«. »Želite, prosim?« »Prosim, pokličite svojega psička!« »Ne morem ga poklicati, mi manjka že 2 dneva«. »Imenujte njegovo ime k telefonu«. In ko je trgovec zaupil v telefon; Ami, je zaslišal veselo lajanje. Neki rej^ar je namreč aretiral malega psička, kateri bi mogoče odgovarjal popisu izgubljenega psička, prinesel ga k telefonu, poklical gospodarja in psiček pri telefonu je res spozna) glas svojega gospodarja. Tudi psi postajajo moderni. Katoliško vseučilišče v Solnogradu. — Te dni je imelo društvo za ustanovitev »katoliškega« vseučilišča svoj občni zbor, na katerem se je konstatovalo, ,da je denarja nabranega K 3.154.477. — Koliko je slovenskega denarja vmes? Anton Potafzkv v Gorici. Politični pregled. Poslanska Zbornica. — Poslanska zbornica je pričela drugo Citanje rekrutne predloge. Tekom debate je finančni minister vitez Bi- Razne vesti. Otroci la drema. — V državnih šolah na Švedskem zasadijo šolski otroci vsako leto 500.000 drevesc ter pomagajo tako izvrševati .načrt šveškega poljedelskega ministerstva glede pogozdovala. Nesreča Y Kanadi. — Kanadski Paeific-ekspresni vlak je na postajališču Windsor v Montrealu prodrl zid, -drl v čakalnico, pri čemur je našlo pet oseb smrt, 20 je pa ranjenih. Vzrok temu je bil, da je počil kotel lokomotive dve milji pred postajo. Strojevodjo je ubilo, kurjača pa hudo ranilo. Kaki aVlfli SO Streli ? — Vojna je združena z velikanskimi stroški. ,Čim večji je top, tem dražji je strel. En sam strel stane pri 15 cm topu 63 K, iz 23 cm topa 336 K, pri topu po 30 cm kalibra pa 720 K. Ravno toliko stane tudi granata, ki more prodreti debele oklepe. Ako se računa zraven še obrabo topov, se pomnože stroški, kateri nekateri brzostrelni topovi stanejo, do četrt milijona kron. Moderen kardiMl je belgijski nadškof Mer-cier, kateri je očrtal nekemu rimskemu časnikarju delovanje klerikalne stranke v Belgiji, pri tem povzdigoval važnost katoliškega časopisja in se povspel slednjič do trditve, d a je dati ustanovitvi kakega novega katoliškega časopisa prednost pred ustanovitvijo kake nove.cerkve. Te besede so zelo odkritosrčne. Marsikdo, se sicer začudi; ko bo slišal, da daje Književnost. Slovenska Šolska matica je izdala te-ie knjige: Šola in doma posebnim ozirom na roditeljske večere. Napisal Dragotin Pribil, c. kr. vadnični čitelj in šolski nadzornik v Krku. Uredil u.. Fran Ilešič. — Pomožne knjige za ljudskošolske >učitelje. Nazorni nauk. Zbirka učne snovi za nazorni nauk. Drugi del. (IV. snopič.) Nazorni nauk za drugo in tretje šolsko leto. Uredila H. Schreiner in dr. Fran Ilešič. — Pedagoški letopis. VIII. zvezek. Uredila H. Schreiner in dr. Jos. Tominšek. — Prosto s p is je v ljudski šoli. M. Lichtemvallner, I. snopič. Uredil dr. J. Bezjak. — Poljudnoznanstvena knjižnica: I. zvezek: Skrivnost radioaktivnosti. Spisal dr. Fran Ča-dež. Uredila H. Schreiner in dr. Bezjak. Zvezna tiskarna v Celju je izdala: Pod cesarjem Franc JožMom I. Spisal F. L. Turna. Ponatis iz »Domovine0. Stane bros K —'60, po pošti K —-65. Naš Dom. Zbirka povesti, pesnij in narodnega blaga. H. zvezek. Drugi ponatis. Zadnji grcf Celjski. Iskalci biserov na otoku sv. Duha. Broširano stane K ¦—*50, po pošti K --•60. -— Madeži in njih snaženje. Praktično navodilo, kako je snažiti madeže na raznem blagu, na kovinah itd. Stane K l*— vezano; po pošti K 1*10. — Kaj obsegajo te knjižice, je povedano že v naslovih. Vse so priporočila vredne. ; Na sredi BaStelja 7. TRflOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovalida fllrnberikeg* la drobnega btega ter tkanli, preje la iltlJ. POTREBŠČINE za pisarniCB, Kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za Šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojafa in ievlfatfr Sretinjiee. — Rožni venoi. — HaSne knjižice. lišna obuvala za f se letna čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje OBkrbliena zaloga za kramarje, krcfinjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. * S&-8 Pozor • pri nakupovanju šivalnih strojev! • Denar, kateri se izda za šivalni stroj slabše vrste, je izgubljen, Zatorej izbirajte pri nakupu Šivalnih strojev blago najbolj Se vrste. — Najboljše stroje izdeluje tovarna Pfaff v Kaiserlautern. Ako kupite stroj s to znamko, ste lahko zagotovljeni, da niste zavrgli svojega denarja, marvefi plodonosno naložili. — V zalogi imam Še druge različne šivalne stroje, dvokolesa in stroje za kmetijstva. Jot. Oekleva, trgovec, Gorica nI. lonlclplo it. l. edino lutopitvo. Ivan Kravos m Komu it II. HRiM na Komu (t. II sedlarska delavnica in zaloga različnih konjskih vpreg za lahko ali pa težko vožnjo; dalje ima v zalogi različne konjske potrebščine, potovalne potrebščine kakor: kov-čege, torbice, denarnice, listnice itd. — Izvršuje in sprejma v popravo različne koleseljne in Popravite se izuršujejo točno. (IW* Cene zmerne. *THB Naznanilo. — Na razna vpraBanja slavnega obfiinstra si dovoljujem naznaniti, da se tofii pravo pliensko pivo »prazdroj« v Gorici v hoteljskih restavracijah, ia sicer: — v hotela.....»Pri poŠti« • » '.» ......»Union« .". ' » » . . »M zlatem jelenu« * < .; »a » ».....»Trt krone« ter, da ga oddajam na debelo iz zaloga v sodčkih po 100, 50 in a litrov. Priporočam se ž odličnim spoštovanjem. A« I. Pečenko, zalagatelj za GoriSko-GradiSSansko v Gorici, tek. Josipa Verdi 26./Ž8. N. B. — Kdor pije pliensko pivo pri »Zlatem Jelena« prispeva 25 vinarjev pri hektolitra xa »Dtj&lko kuhinjo«. Veliko denarja prihranite, ako naročite siiknp naravnost iz tovarne. Po zelo nizkih cenah razprodaja strogo poštena tvrdka Ozler & Dostal trgovina z avstrijskim suknom Brno, Ščirae&angass« 5/II. Uzorci na zahtevo poStnine prosto. Nlanufakturna trgovina priporoča svoje novo dospelo hlago za pomladaDsV in leh)© do|o. i R|$aiL- Gorica, v hiši Jonta" .^»gffi- «1 gosposka alfe št ft i Pa kpnk^r^Qhih cenat| POTNIKE, t ki so dobro uvedeni v hotelih, restavracijah. J kavarnah in trafikah, sprejme proti fisokl j profili]! tovarna aa reklamne iredmete.: Specijaliteta: čipke in servijete iz papirji Ponudbe z referencami naj se pošlje ne B. AHschul, Praga Tischlergasse 20. Cenjenim odjemalcem v Qorici in na deželi priporoča . A. viBerini Gorica, Šolska ulica št. 2. uellka zaloga = ==oljkinega olj prve vrste ijiiljilfc tvril iz litri, Dilatcij* BiHitli, fui h lici a prodno na drobno in debelo. Prodaja aa drolm: Kron —96.104, 112, m m M«, m m mu *-. m la lmčl io 72 iti. ------- Na debelo eeiie ugodne. ------- Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se puSSa kupca do popolne vporabe olja; p« vporabi se spet zameni s polno. ' vinski kis in navaden. Zaloga mila in svek------------------ Pravi Cene zmerne. w* Franc Lang zapriseženi kulkurni iožeair ii geomtter t Gorici, 8ia fonte Isonzo 32, sprejema vsakovrstna dela n. pr. načrtovanje in izdelovanje cest in drugih gradenj, razdeljevanje zemljišč, postavljanje mejnikov, uravnavo pritokov in odtokov, zapravljanje vodovodov itd, — Njegovi načrti se rabijo kot podlaga || prošnjam za vladno podporo. Zgorajiinenovnni sprejme takoj tehničnega risarja amoinega obeh deželnih jezikov. Pijanosti ni ueč pšenično moko Vlastelinski valjčni mlin v Nuštru (SLAVONIJA), katera prekaša v donašanjn in v dobroti vse moke in je nedosegljiva, kar priznajo vsi oni, ki so jo dosedaj poskusili. Zastopnik za Gorico in okolico Josip niarmolja, Miren pri Gorici zalagatelj deželnih pridelkov in kolonijalnega blaga. Proda se enonadstropna hiša z dobro vpeljano gostilno, koncesijo in opravo v trgu Ajdovifiina. trst ulica Ueč poue H. Sfibil dello Scoglio št. 3. „Morana" Uiorec tega cadezBega „C0ZA" se polije brezplatao. More se dati t kavi,' V mleko, v piva, v vina ali v jedilih ne da bi pivec to i*' kemično pripravljena tekočina za radikalno iztrebljenje mrčesa, (stenic in usi) popolnoma neškodljiva zdravlju, opravi in tkanini, izkazala se je kot edino »ceno in res delujoče sredstvo. Vsestransko priznavanje in mnogobrojna spričevala potrjujejo izvanredni učinek „Morane". lena stekl. 100 gr 50 vin. Glavna zaloga: HI. SKRINJAH Trst, nI. Solitario 25. Gosp. trgovci, kateri bi prevzeli razprodajo na drobno, naj blagovole obrniti se na založnika. Prašek „C0ZA" ufiinfarje čudovito tako, da se pivcu pristudi alkohol in vse alkoholne in močne pijače. Ta prašek deluje tako mirno- in gotovo, da mu ga smejo dati Žena, sestra ali ' "" ' 'ičnika, ne da bi on zapazil, kaj :x_- _„_—_*:i_ _i_^jV^ ozdrav- PraSek „G0U« je-",_________, tisočere družine, je rešil ogromno osen sramote is ponižanja, da, iz takih oseb ie celo napravil Čvrste, močne in vsakega dela zmožna ljudi. Ta prašek je že marsikaterega mladeniča spravil nazaj na pravo pot sreče ter je podaljšal za mnogo let življenje mnogim osebam. — Zavod, ki poseduje ta Čudodelni prašek, posije vsem onim, ki zahtevajo knjigo s 1500 zahvalami in en vzorec. Dopisuje se v nemškem jeziku. Zajamčeno je, da je prašek popolnoma neškodljiv cozfl sunite <&sstiR Na pisma je djati znamko 25, na dopisnice za lOsto NajizvTstnejše in najbolje tambare izdeluje in razpošilja Prva sisačka tvornica tambnra X Sijepušin, Sisak (Hrvatska). Odlikovan na pariški razstavi 1.1900. ter l» milenijski izložbi 1896. Razen tamonrie in skladb za tambnrice ima razna glazbila kakor: gosli, citare, gitare, mandoline, harmonike, okarine itd. Za zahtevo se pošilja poseben ilustrovan cenik. V isti tvomiei izhaja tamburaški mesečnik pod naslovom .TAMBUE1CA" koji prinaša ponk in krasne tamburaške skladbe. Cena za celo leto K 8-—. Tamburaška šola je tiskana z latinico in cirilico. MIZARSKA ZADRUGA V SOLKANU, tovarna pohištva m stavbenih izdelkov. Lasten železniški tir Teflon r*?r*r ^agc v SotesW Gorica drž. kol. — Solkan J^P. M^** (last verskega zaloga). Osrednje vodstvo: Trst, Via della Gaserma i\. L InUrurban. telet: Gorica it 74, Tnt it 163L - Tel.: Zadruga, Used. A. B. C. Gode v. Edit | Zaloge: Solkan; Trst, Via della caserma 4; Reka, Via delle Pile št. 2; Spljet, ulica Sv. Dujme, Na novoj obali. | Zastopstva: Egypt in Levanta. * Vposluje okroglo 400 uslužbencev ter ima nad 150 H. P. parnih in turbinskih gonilnih sil — Lastne električne centrale. — Letna produkcija E 600.000. Izdeluje pohištvo vseh slogov, ter vsa stavbena dela. Tehnični in fotograflčni zavod v Solkanu. Opravlja popolnoma: Hotele, vile, cerkve, šole i. i d. Les se pripravlja v posebnih pečeh na par, ki se razgrejejo do 60°. ZairižN ilami« 193.001. - toueijsb rnem I IIIBBD. — Ruma za iigili K 2I.0B0. Zadružni urad v Solkanu sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje po 5—6%. POZOR! Jim specijalist -iffi 1 Primožič Gorica na Komu št. 13. priporoča svojo bogato zalogo optičnih predmetov kakor: raznovrstna očala bodisi niklasta ali zlata v vseh številkah, (Bergkristal), leče itd. vse le po zdravniških predpisih. Velika izber: barometrov, toplomerov, zdravniških toplomerov, kukal za lovce in hribo-lazce, vage za vino, žganje in razne druge tekočine, mikroskopov ter drugih predmetov spadajočih v to stroko. Popravila se izvršujejo točno Is po zmernih cenah. Cena blaga konkurenčna. Na željo se pošilja blago tudi na dom. Za mnogobrojna naročila se toplo priporoča J.'P.?'možl$, optik. V najem se odda s 15. aprilom meblo-vana soba s prostim vhodom in razgledom na ulico, 3 okna —:= solnčnata lega. ------t-. Natančneje te izve na Koran št. 11.1, nadstr. Varstvena znamka: „!idra" MuT fctoiment. Capjici B0»p.K Nadomestek m 1^^ Anker-Pain-Expef!er ,. poviod nrlioznr; kot najboljše iredstvo proti prenlajenjn itd. Za ceno 80 vin., K 140 in 2-— se dobi po vseh lekarnah. Pri nakupu tega tako priljubljenega domačega zdravila se je JE posluževati le originalnih steklenic v škatljah z našo varstveno znamko „il. drom" ker le tako je zagotovljeno, da je izdelek pravi. RICHTEH JEVA LEKARNA k „