r8*""«« PMqML&JIP*»gW
Mariborski
Cena 1 Din
Leto V. (XII.), štev. 279 Maribor, sreda 9 decembra 1931
»
n
ahai a razun nadeti« m praznikov veak dan ob 16. up Račun pri poštnem čele. zav. v Ljubljani it 11.409 Velja mesečno preieman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn.2440 Uprava2465
Uredništvo in uprava: Maribor. Aleksandrova cesta št. 13
Oglati pe tarifu
Oglase Sprejema tudi oglasni PddsleV .Jutra- v Ljubljani, Prešernova ulica št, 4
Režim v Bolgariji
Danes je nova bolgarska večina, ki je Pri zadnjih volitvah v sobranju zrastla iz poprejšnje opozicije, že toliko časa na krmilu, da lahko presodimo, kaj je od tiste ga, kar je obljubljala, izvršila ali vsaj poizkusila izvršiti. Ko je bila še v volilni borbi, je naglašala, da bo v notranji politiki odstranila vse uplive neodgovornih elementov, uredila na novo gospodarsko poslovanje, v prvi vrsti kredite ter Uve dla režim popolne svobode in enakoprav nosti legalnih strank. V zunanji politiki je obljubila preorientacijo, tesnejšo naslonitev na Francijo in njeno skupino ter pospeševanje solidarnosti balkanskih držav in narodov. Posebno glede odnošajev do Jugoslavije je naglašala svojo trdno voljo, da se pozabi vse, kar je nekoč bilo, in poišče podlaga za iskren bratski sporazum.
Mi smo sicer že takrat dvomili, da bi mogel novi režim izvesti vse te sVoje lepe načrte brez resne nevarnosti za svoj obstoj, posebno še, ker smo vedeli, da je v nasprotju s tremi važnimi in močnimi faktorji: odločujočimi izvenparlamentar-nimi krogi, makedonstvujuščimi in neko velesilo, ki se s svojim uplivom iz Bol-v Ije ne bi dala kar tako na lepem izriniti. Vendar smo pa pričakovali da bo novi režim pokazal vsaj dobro voljo in izvedel tisto, kar bo stvarno izvedljivo in mogoče. Razvoj dogodkov pa je pokazal, da se niti to ni zgodilo in danes lahko trdimo, da so se po zadnjih volitvah v Bol-g:.,iji sicer izmenjale politične osebnosti 3n stranke, kurz je pa tako v notranji kakor v zunanji politiki ostal nespremenjen. Gospodarsko stanje se tudi ni Prav nič izboljšalo, vprašarije gospodarskih kreditov in posojil se ni rešilo, ma kedonstvujušči so slej ko prej suverena organizacija v državnem sklopu, njihov teror, podkrepljen po atentatih in izpadih na mejah, se nadaljuje in znana velesila je še Vedno gospodarica položaja na Bolgarskem.
Vzroka za vse to sta dva. Prvi in najmočnejši je ta, da so poprej omenjeni trije faktorji sicer izročili vlado novi parlamentarni večini, toda s mogočnimi pridržki ir. pod najstrožjo kontrolo, drugi je Pa razrovanost in nesoglasje vladne gru-Pacijr same. Kodirane skupine so po svoi ii programih nazorih in stremljenjih Prrccj heterogene, a v skopih vsake zaše P' potrebne harmonije. Posebno velja to '-a dejansko in idejno najmočnejšo članico koalicije, za zemljoradmiško stranko.
Ko je znana desničarska revolucija vr-da Stambolijskega in njegovo vlado in deloma pomorila, deloma izgnala njegove sodelavce, je zemljoradniška stranka o-stala brez močnih voditeljev. Posamezni jhanj znani in močni zemljoradniški prva-h ki so ostali, so skušali pokret obnovi-'> a sprva sploh niso uspeli. Zediniti se •so mogli niti glede enotnega vodstva > do zadnjih volitev je bila nanovo o-s,Y, a stranka razcepljena na več med-, ‘bino sprtih skunm. Osebna in sekta r-?trem,ien-,a so Žal ostala tudi še po Zn, £itvi pred volitvam> »n P® volilni
a£u Ta stremljenja so tudi povzročila,
StraSna prometna nesreia pri Žalcu
VLAK ZAVOZIL V CELJSKI AVTOBUS. DESET OSEB MRTVIH. VEČ TEŽKO IN LAŽJE RANJENIH.
ŽALEC, 9. dec. Med Petrovčami in Žalcem se je danes nekai pred 11. uro pripetila strahovita avtobusna nesreča. Velenjski vlak, ki dospe okoli 11. ure v Celje, se je na cestnem prehodu pri Levcu zaletel v celjski avtobus, ki vozi med Celjem in Vranskim. Sedem oseb je bilo takoj mrtvih, dočim jih je bilo večje število strašno razmesarjenih. Reševalno društvo iz Celja je ponesrečence takoj prepeljalo v bolnišnico, vendar so trije podlegli za-
dobljenim poškodbam. To je menda največja prometna nesreča v Sloveniji, odkar se je uvedel avtomobilski promet pri nas.
Do 13.30 tire znaša skupno število mrtvih deset, vendar je treba računati s tem, da bo število smrtnih žrtev še večje, ker se v bolnišnici še več ranjencev bori s smrtjo. Železniška direkcija je takoj odredila strogo preiskavo, da dožene, kdo je nesrečo zakrivil.
Hitlerjeve urlorave za prevrat
v Nemčiji
GRUPACIJA HITLERJEVIH UDARNIKOV. - NARODNOSOCIALISTIČ-NA VEČINA NA HESENSKEM. - KMETJE NOČEJO PLAČEVATI DAV-KOV. . HITLER IN ITALIJANSKI FAŠIZEM. - POT V ITALIJO. - BRU-
NINGOV GOVOR V RADIU.
BERLIN, 9. dec. Najnovejše časniš-ke vesti poročajo, da je Hitler osnoval svojo organizacijo, posebno udarno, popolnoma po vzorcu nemške državne brambe- Poveljništvo severovzhod nih čet svoje milice je Hitler prav te dni premestil iz Dusseldorfa v Minister na Westfalskem in sicer zaradi tega, ker je tamkaj tudi sedež generalnega štaba šeste divizije državne brambe. Tudi vsa okrožna poveljstva Hitlerjevih udarnikov so se namestila v onih krajih, kjer so poveljstva redne vojske. Mimo tega je pa Hitler kot vrhovni poveljnik sprejel v svojo organizacijo tudi številne bivše visoke častnike, ki tvorijo ob enem s svojo funkcijo v njegovih četah tudi stalno zvežo s poveljstvi državne brambe.
DARMSTADT. 9. dec. Narodni socialisti, ki so v hesenskem deželnem zboru najmočnejša stranka, zahtevajo od centruma, da jim prepusti v vladi mesto notranjega in finančnega mi nistra, dočim mu mesto prosvetyega ministra še prepuščajo.
BERLIN, 9. dec. V mnogih krajih Hesenske in Renske proviice so kmetje sklenili, da ne bodo plačevali ne državnih ne občinskih davkov. Tudi za plin. elektriko in vodo bodo plačevali samo 50 odstotkov. Enako gibanje se širi tudi po šleziji in drugod. •'VARŠAVA, 9. dec. Tukajšnji listi pišejo,_ da je treba resno računati z mož nostjo, da bo Hitler prevzel oblast v Nemčiji, in razpravljajo o vprašanju, kakšen mednaroden položaj bi potem nastah Kakor vse kaže, Hitler ne bo iskal s Francijo niti stikov niti sporazuma. Položaj je napet, vendar pa je treba ohraniti mirno kri.
FLORENCA, 9. dec. Italijansko časopisje povdarja, da je po besedah Hitlerjevih odposlancev dokazana popolna sorodnost Hitlerjevega pokreta s fašizmom. Odposlanca Nierrtland in Strieber sta opetovano izjavila, da žele nemški nacionalni socljalisti fašistični Italiji največjo bodočnost in da globoko spoštujejo Mussolinija.
BERLIN, 9. dec- Vodja narodnih so-cijalistov Adolf Hitler bo, kakor do-znavamo, odpotoval Še te dni v Rim, nato pa še v Budimpešto. Obe potovanji bosta v zvezi z njegovo akcijo.
BERLIN, 9. dec. Državni kancelar dr. Briining je sinoči govoril v radiu in pozval deželne vlade, da princip solidarnosti tudi v praksi izvedejo. V finančni politiki bo nemška vlada, je dejal Briining. storila vse, da ohrani marko na sedanji višini. Nadalje se je v svojem govoru bavil z nacionalni mi socialisti. Njihovo naraščanje je dokaz, da se mnogi široki ljudski, sloji vdajajo iluzijam. Če se bo Hitler hotel poslužiti ilegalnih sredstev pri svoji akciji, potem bo prišel v navzkrižje z vsemi drugimi voditelji strank. Državna vlada je zato tudi pripravila zakon, ki bo prepovedal zasebnim organizacijam nošenje uniform in orožja.
PARIZ, 9, decembra. Pariški listi prinašajo Briiningov govor v celoti, toda skoraj brez vsakega komentarja.
Na smrt obsojeni zločinec pobegnil.
SKOPLJE, 9. decembra. Včeraj zjutraj je pobegnil iz tukajšnjih zaporov na smrt obsojeni zločinec Dauš Osmanovič, ki je zverinsko zaklal nekega skopljan-skega kočijaža.
da ni bila za zemljoradniške emigrante predložena In izdana amnestija, in to iz enostavnega razloga, ker so se sedanji voditelji zbali, da bi se povrnitvi nekaterih močnih osebnost! Iz emigracije njihova veljava zmanjšala.
Taka, na eni strani od izvenparlamen-tarnlh krogov uplivana, na drugi pa medsebojno neenotna grupacija zato ni bila, ni in tudi najbrže sploh nikdar ne bo sposobna, da bi izvedla svoj volilni program in privedla Bolgarijo na nova politična
pota. Zato bo moral bolgarski narod počakati do novih volitev in izreči tedaj še enkrat svojo odločno besedo. Ta beseda bo nekaj zalegla samo tedaj, če bo izrečena jaSno in enotno in če bo bodoča parlamentarna večina bolj homogena. Izglc-dov na zmago bi imeli največ zemljorad-niki, toda morali bi poprej izčistiti in utrditi svoje lastne vrste. Mi se nadejamo, da bodo pomen svojega zgodovinskega poganstva pravilno razumeli in zanj žrtvovali vse os in kllkarske ambicije
Iz Narodne skupščine
BEOGRAD, 9. decembra.
Včeraj je imela Narodne skupščina svojo drugo sejo pod predsedstvom starostnega predsednika Spinčiča. Seje so se u-deležili vsi poslanci. Skupščina je z vzkll kom izvolila predlagane člane verifikacijskega odbora. Med člani tega odbora je tudi poslanec Vekoslav Špindler.
Po seji Narodne skupščine se je konstituiral verifikacijski odbor. Za predsednika je bi! izvoljen poslanec Milan Simonovič. Popoldne se je sestal verifikacijski odbor k svoji drugi seji, na kateri je takoj pričel z verificiranjem poslanskih mandatov. Ugotovljeno je bilo, da proti izvolitvi 249 poslancev Sploh ni bila vložena nobena pritožba, tako da so bili njihovi mandati lahko takoj verificirani. Proti izvolitvi nadaljnih 57 poslancev pa je bilo vloženih 77 pritožb. Iz 'dravske banovine je bila vložena samo ena pritožba in sicer proti izvolitvi poslanca Alojzija Drmelja v krškem srezu. Pritožbo je vložil bivši protikandidat v teni srezu Grebenc. O mandatih teh poslancev bo verifikacijski odbor razpravljal na svojih prihodnjih sejah. Zanimivo je, da ni bila vložena niti ena pritožba proti volitvam v Beogradu in na sedežih banovin. Danes dopoldne ima verifikacijski odbor zopet sejo.
Včeraj se je. sestal tildi khib narodnih poslančev. Najprej je bil sprejet klubski statut, nato pa se je izvršila izvolitev pred sedstVa. Za predsednika je bil izvoljen minister Nikola Uzunovič,'za podpredsednika Lovro Petovar. V glavni odbor sta bila med drugimi izvoljena Vekoslav Špindler ih Janko Barle.
NOVA ŽELEZNIŠKA PROGA SOFIJA—ČRNO MORJE.
SOFIJA, 9. dec. Včeraj je bila slovesno otvorjena železniška proga Sofija— Makočevo, dolga 40 km, ki spaja balkanske planine s črnim morjem-Svečanosti se je udeležila tudi bolgar ska kraljevska dvojica in ogromna množica ljudstva.
MANIFESTACIJE ZA DR. PFRIMERJA,
GRADEC 9. decembra. Včeraj popoldne so tukajšnji heiimvehroVci manifestirali po mestu za dr. Pfrirnerja in zahtevali od oblasti, da ga izpusti iz zapora. Policija se boji, da se. bodo demonstracije ponovile v večjem obsegu in je zatb strogo pripravljena.
NOVI BOJI V MANDŽURIJI.
PEKING, 9. decembra. Maršal Cang-Hsiljarig je izdal kitajskim četam v Cincali ukaz, da zadrže vsako nadaljno prodiranje Japoncev. Njegova namera je, zlomiti pripravljajočo se japonsko ofenzivo.
TOKIO, 9. decembra. Vest o ultimatu japonskega vrhovnega poveljnika v Mand žuriji, generala Honia, ki poziva kitajskega maršala Čaitig-Hsiljahga, da takoj izprazni Činčau se tu odločno demontira. Nasprotno se pa ne zanika možnost na-daljnega prodiranja proti Činčau. V prihodnjih dneh bo odposlana v Mandžurijo zopet nova divizija.
Naval krvi, tesnoba srca, zasoplenost,
tesnobnost, dražljivost, živcev, migreno, otožnost, nesparije odpravimo kmalu z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Znanstvene ugotovitve potrjujejo, da služi »Franz Joseiova« voda pri za-gatenju vseli vrst z najboljšim uspehom. »Franz Joschiva« grenčica se dobi v V9eh lekarnah drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Stran J.
utuaa
Mariborski V f c f i( N l K jutra
Trm*--: -•TiaamwH»r
Kulturne dolžnosti Maribora
ZA USTANOVITEV UMETNOSTNE GALERIJE V MARIBOR&
V mali dvorani pivovarne Union je te dni prva umetnostna razstava našega noveiga kluba »Brazde«. Ta razstava nam dokazuje, da se v skritih zatišjih naših likovnih umetnikov ustvarja marsikaj, kar bo imelo stalno vrednost. Nekaj tega je zbrala ta razstava in postavila pred mariborsko javnost, toda dela bodo na ogled samo do 19. tm., nato bodo spet romala v ateljeje in stanovanja onih, ki so jih napravili. Malo bo obiskovalcev, ki se bodo še kdaj spomnili nanje. In vendar bi bilo potrebno, da bi tudi bodoči rodovi mogli spoznavati prve začetke slovenske likovne umetnosti v Mariboru. Po njih bi šele mogli presoditi stremljenja osvobojene obdravske slovenske prestolnice in razumeti, da je stremela kvišku na vseh koncih in krajih in da se je pravilno zavedala ne le svojega političnega, ampak tudi kulturnega poslanstva.
Vse to pa bo mogoče samo tedaj, če se bo o pravem času započela akcija za u-stsnovitev lokalne umetnostne galerije v Mariboru, kajti le galerija je tisti javni forum, ki je trajen im pristopen vsem in vsakomur. Pomena takih galerij se dandanes zavedajo vsa večja mesta veliko bolj kakor kdajkoli poprej. Ozreti se nam je treba samo po naši državi, ne da bi hodi i po vzglede v tujino. Prav te dni je ustanovil in otvori! svojo galerijo naš Split, malo prej pa je započelo enako akcijo tudi Sarajevo. Ir če je to mogoče tam, zakaj ne bi bilo v Mariboru? Razumljivo je, da ne mislimo na to, da bi se že kar spočetka osnovala umetnostna
galerija v obsegu ljubljanske, zagrebške, sarajevske, splitske, novosadske itd., a začelo bi se vseeno lahko. Vsaj skromno.
Iniciativo bi morala dati mestna občina s tem, da bi za to bodočo galerijo nakupila nekaj del domačih umetnikov in jih začasno, dokler se ne najdejo primerni nalašč za to določeni prostori, namestila v rotovžu, ki danes žalostno zeva od praznote. V ta namen bi bilo treba določiti v proračunu neko stalno svoto, ki bi ostala vsako leto neokrnjena, odnosno bi se sčasoma po možnosti še povečala. Ute meljitev za to je zelo lahka. Dolžnost občine je, da podpira po svojih močeh vse panoge umetnosti, in če skrbi že vsa leta za gledališče, za glasbo itd., potem tudi na likovno umetnost ne sme pozabiti, kajti tudi ona je prav teko važna kulturna panoga, kakor vse druge.
Prepričani smo tedaj, da bo mestna občina v polni meri razumela svoje poslanstvo in da bo storila že sedaj vse, kar ji bo trenutno mogoče. Od leta do leta se bodo tako zbirale umetnine naših mojstrov, galerija bo rastla in nekega dne bo brez vsakih vidnih in občutnih žrtev ponos in okras našega mesta. Pri tem je pa treba upoštevati tudi to, da ne bo popolnoma pasivna postavka niti v finančnem oziru, kajti nekaj stroškov bo krila že vstopnina, ki jo bodo plačevaM obiskovalci, nekaj po porast vrednosti posameznih umetnin. Za reani začetek je pa vsekakor najprimernejša prilika sedanja razstava.
• r*r tr • i Taras***"
Mariborski	in
Razprava o mestnem proračunu.
Finančni odsek je pričel danes ponovno razpravljati o proračunu za prihodnje leto. Z ozirom na to, da je dovoljeno še nadalje pobiranje gostaščine. bo imel odsek za kritje v svojem proračunu brez dvomno lažje delo.
Ljudska univerza v Mariboru.
»Sedanji življenjski položaj Rusije« se glasi predavanje, katero bo imel v petek 11. tm. dr. Halm, bivši univerzitetni profesor v Irkutsku. Predavanje, ponazorjeno z mnogimi skioptičnimi slikami, bo nudilo jasen vpogled v nam neznani svet velikih socijalnih poskusov in tvori pravo nadaljevanje lanskega predavanja o Rusiji ki je vzbudilo največji interes našega občinstva.
Ljudska univerza v Studencih.
V četrtek 10. t. m. ob 19. uri bo predaval g. profesor Baš o Mariboru pred 100 leti.
Novi grobovi.
V pondeljek je preminula na Slomškovem trgu 16 priljubljena bivša gostilničarka Marija Pregeljeva, v visoki starosti 83 let. Blagopokojnico pokopljejo jutri ob 16. uri na pobrežkem pokopališču. Slikarju Meznariču pa je umrl včeraj v Delavski ulici 10 21etni sinček Albert. Blag jim spomin, preostalim naše iskreno sožalje.
Koncert mladinskega zbora Trbovlje.
Vstopnice h koncertu, ki ga priredi mla dinski zbor Trbovlje-Vode v nedeljo ob 11. uri predpoldne v dvorani Union, so od danes naprej na prodaj v papirnici Zlate Brišnikove v Slovenski ulici. Ker je ves dobiček namenjen za Ferijalno kolonijo revnih rudarskih otrok iz Trbovelj, toplo priporočamo Mariborčanom, da posetijo ta koncert v čim večjem številu.
Priznanje domači industriji.
Domača kartonažna tvornica Benčina in drug je bila odlikovana na VI. mednarodnem sejmu v Solunu z zlato kolajno. Čestitamo!
Mariborski lovci obhajajo jutri, v četrtek, 10. tm. ob 20. uri v lovski sobi hotela »Orel« desetletnico obstoja tukajšnje podružnice Slovenskega lovskega društva s kratko slav nostno sejo ter prijateljskim večerom s pestrim sporedom. Posebna vabila se ne bodo razposlala. Vsi lovci in njihovi prijatelji iskreno vabljeni! Obleka lovska ali promenadna.
Poceni meso.
Jutri, od 8. ure naprej bodo prodajali na stojnici za oporečno meso pri mestni klavnici 280 kg govejega mesa po 5 Din in sicer na osebo 2 kg.
Današnji trg.
Na današnji trg so pripeljali kmetje 6 voz zeljnih glav, krompirja in čebule, 7 voz sadja in 2 voza lončevine ter suhe robe, kmetice so pa prinesle krog 400 glav perutnine. Cene se v splošnem niso spremenile, ostale so iste kakor so bile v soboto, le nektera živila so se prodajala nekoliko ceneje. Na trgu za seno in slamo je bilo 5 voz sena, 2 otave in 3 slame. Seno se je prodajalo po 75 do 85 Din, otava po 65 do 70 Din, slama pa po 60 do 70 Din 100 kilogramov.
Težka nesreča.
V Cirilovi tiskarni je doletela strojnega mojstra 33 letnega Ernesta Frankla huda nezgoda. Z levico je po nesrečnem naključju prišel v stroj, ki mu jo je odtrga! in zmečkal v zapestju. Ponesrečenca so prepeljali z rešilnim avtom v bolnišnico. Mož je tem bolj obžalovanja vreden, ker tudi desnice nima, ampak samo protezo. Zdaj je siromak brez rok.
Živa bakla.
V ruški tvornici za dušik se je pripetila včeraj težka nezgoda. Tekoč karbid je brizgnil na 43-letnega delavca Jurja Haložana iz Smolnika, in se mu je v hipu vnela obleka, da je gorel kakor bakla. Z veliko težavo so ga rešili njegovi tovariši. Ponesrečenca, ki ima hude opekline, so takoj prepeljali v. mariborsko bolnico.
Policijska kronika.
Iz Avstrije so pritirali 40letnega Josipa B., ki je v oktobru ukradel hlapcu Kacu v Spodnjem Radvanju 4600 Din. Izročili so ga sodišču. Aretirani sta bili Micika in Terezija, ker sta ukradli svojemu kavalirju listnico s 170 dinarji. Ker zvračata krivdo druga na drugo, so obe pridržali v zaporih. Nadalje je bila aretirana pretepaška družba, Josip S., France K., in Cene M. s katero je imela policija velik križ, preden je pomirila pretepače. Zaradi pijanosti in razgrajanja so morali prespati noč v policijskih zaporih tudi Anton J., Avgust R., Jože T. in Jurij A.
Obltelj Klemenc
naznanja prijateljem in znancem, da vsled bolezni ne slavi svoje krstne slave.
O zimskem času Savinjskih planin, Pohorja in Julijskih Alp bo predaval g. Vlado Cizelj v torek, dne 15. decembra 1931 ob 20. uri v Zadružni gospodarski banki. Predavanje, ki ga priredi Zimskošportni odsek SPD Maribor, bo spremljalo nad 130 krasnih diapozitivov. Z gornjim predavanjem zaključi ZSO - SPD cirflus predavanj o naših planinah.
Ustreljen tihotapec.
Včeraj okoli 2 ure ponoči je patririja obmejne čete ustrelila v bližini Treh ribnikov v občini Gradišče pri Selnici ob Muri tihotapca, ki se na poziv ni hotel odzvati in je skušal pobegniti. Imena u-streljenega tihotapca doslej še niso mogli ugotoviti.
Najdeni predmeti.
Pri predstojništvu mestne policije je bilo oddanih, odnosno prijavljenih večje število v novembru najdenih predmetov, med njimi več ženskih ročnih torb e z manjšimi zneski.
Cercle francais.
Čitalnica francoskega krožka Grajska ti. 5, bo odslej ob sredah od 17.30 do 19.30 ure odprta.
Red na pot v Kamnico!
Najlepše sprehajališče v okolici mesta je brezdvomno pešpot od Vrbano-ve ulice naprej proti Lavrenčiču. Kljub dejstvom pa, da je cesta v dobrem stanju, kolikor je pač zdaj to mogoče, in gladka, tako da se lepše vozi po njej kot po pešpoti, in navzlic vsem protestom in apelom javnosti, še vedno razni kolesarji dan za dnem vznemirjajo šetalce, matere in pestunje z majhno deco in stare ljudi, za katere je namenjena ta pot. Več društev se je že obrnilo na mestno načelstvo, da poskrbi tudi na tej cesti za mir in red. S tem pa, da je 3—4-krat poslalo stražo na to stran mesta, še davno ni po-magano. Tu je treba rednega nadzorstva in strogih kazni. Kako se je žc razpasla brezobzirnost kolesarjev na tej poti. to drastično pokazuje primer, ki s.e je dogodil tam v nedeljo zvečer. Majhna družba se je vračala okrog 19. ure iz Kamnice. Kar naenkrat se po-iavi iz teme (tu se sme voziti tudi brez luči!) neki kolesar in podere na tla mlado mater. In jo povrh še ozmer ja, zakaj ne pazi, češ, da bi si lahko še kolo pokvaril! Vprašamo: če to ni nesramnost, kaj na je potem nesramnost? Zato pričakujemo, da bo naš ponovni apel kaj zalegel in da bo policija vendar enkrat energično napravila red na tej poti.
mariborsko glečališče
RtPč: 1OVR.
Sreda, 9. decembra ob 20. uri »Zemlja smehljaja« ab. D.
Četrtek, 10. decembra ob 20. uri »Kralj na Betajnovi«, ab. A.
Sobota. 12. decembra ob 20 uri »Ptičar« ab. B.
Nedelja, 13. decembra ob 15. uri »ZenTja smehljaja«. — Ob 20 uri »Ženitev«. Premijera.
Nasierima dramska pretnijera bo v nedeljo, 13. t. m. ob 20. url. Uprizorila se bo Gogoljeva komedija »Ženitev«, katere vsebina ie nad vse zabavna, mestoma pa grotekfto- satirična. Tipi te komedje, ki jo naziva pisatelj »Docela neverjeten dogodliaj«, so sijajno orisani in so »Ženitvi« pripomogli do trajnega uspeha. Režira H. Tomašič.
Mariborsko gledališče. Za trinajsto obletnico Cankarjeve smrti v četrtek, 10 tm. sp bo vprizori'a njegova učinkovita drama »Kralj na Betajnovi«. Ab. A. — V soboto 12. tm. se bo pela melodirozna Zellerjeva opereta »Ptičar« za ab. B.
S eda
kabaretni večer
Velika
kavarna
Zakon o meščanskih šolali.
Na predlog ministrstva prosvete je kralj podpisal zakon o meščanskih šolah, ki so državna ustanova. Njih namen je, da dajo svojim učencem razen potrebne socijalne vzgoje in vzgoje v
duhu državnega in narodnega edinstva in
verske strpnosti, obsežneje znanje nego ga more nuditi višja osnovna šola in da pripravijo svoje učence za trgovske, o-brtno-industrijske in poljedelske poklice
v življenju s tem, da jim daio zaokroženo praktično znanje, razvijajo v njihovo vnemo za te poklice in jih pripravijo za srednje strokovne šole Meščanske šole imajo stopnjo nižje srednje šole in se delijo v deške, dekliške in mešane, Vsaka meščanska šola ima svoje okrožje, iz katerega prvenstveno posečajo učenci do-tični zavod. Okrožje odren minister prosvete. Meščanske šole so lahko tudi internatsko urejene.
V M a r i b o r u dne 9 X!T. 1931
_^U ■..----------------------isn*
Zbor učiteljskega društva Maribor - levi fcreg.
Sresko učitejsko društvo JUU Maribor levi breg je imelo minulo soboto v dvorani Nabavljalne zadruge v Mariboru svoje prvo zborovanje. Otvoril in vodil ga je društveni predsednik gesp. M:rko Vauda. Zborovanje je pose til tudi sreski načelnik', vladni svetnik g. dr. Ipavic, ki je takoj po predsednikovem pozdravu povzel besedo iz izrazh priznanje učiteljstvu, ki je tudi v vsem delovanju za zmagonosni 8. november t. 1. dokazalo, da je vedno prvo na mestu povsod, kjer ga kliče domovina in kralj. Triumfalni uspeh volitev v narodno skupščino jfe v velikem zasluga zavednega učiteljstva. Ob sklepu tega govora so zborovalci zaklical kralju- trikratni živijo, nakar je predsednik'Izrazil g. predgovorniku zahvalo za učiteljstvu izraženo priznanje s poudarkom, da je učiteljstvo s tem storilo le svojo državljansko in nacijonalno dolžnost, katero je in bo razumevalo izpolnjevati vedno, kadar bo klicano.
Po tej patriotski manifestaciji je zbor razprav jal o svojih perečih stanovskih zadevah; strokovni učitelj g. Lavrenčič pa je predaval »O modernem telovadnem pouku«. Med mnogimi predlogi so zborovalci iznesli svoje pritožbe radi odtegljajev stanarine po novi odredbi o cenitvi stanovanj, s čemer so'kot »delavci-zastcnikarji« najbolj prizadeti upravitelji. Istotako so izrazili začudenje, da slovensko učiteljstvo uhiia iz svojih vrst zastopnika med nar. poslanci, niti doslej še v banovinskem svetu, in je bil zadevno odposlan predlog sekcije Zborovanja se je udeležilo 80% članstva, in vse kaže, da bo novo društvo znalo Ln moglo vršiti svojo .nalogo v polni meri. To našemu obmejnemu učiteljskemu društvu tudi iz srca želimo!
Najboljša plesna kapela v Mariboru v Velik' kavarni — dnevno koncert.
Vlom v samostansko cerkev v Studenicah
Poljčane 8. dec.
V noči od 8. na 9. junija je bil Izvršen vlom v samostansko cerkev v Studenicah. Vlomilec se je splazil v cerkev skozi okno in odnesel iz tabernakia glavnega o tarja monšfranco in 2 ciborija s pregrinjali. Nato je še oropal v rakvi stranskega oltarja mučenika Fidelisa pozlačene krone in treh zlatih prstanov. Ukradeni predmeti so bili vredni okoli 8000 Din.
Orožništvu se. tokrat kljub vestnim poizvedovanjem ni posrečilo izslediti zlikovca. G. komandir pa je imel na sumu med drugim tudi nekega Ivana Magerla ki pa se mu tatvina ni dala dokazati.
Dva meseca pozneje pa je bil taisti Ivan Magerl obsojen radi večkratnih viomnih tatv n povzročenih na več krajih ob vznožju Pohorja na 8 :et ječe. In zdaj, po 4 mesecih je iz nekega posebnega namena nenadoma priznal, da je izvršil tudi tisti vlom v studeniško cerkev. Izjavil je preiskovalnemu sodniku, da je ukradene predmete razpečal v denar. Le inon-štranco je ponoči blizu Studenc zakopal v zemljo, dokler ne dobi zanjo primernega kupca.
Da se prepričajo o njegovi trditvi, so prignali 5. decemlra Magerla v Pojčane. Preiskovalni sodri k in orožništvo so odšli z njim na mesto, od njega označeno. In res so kmalu našli v bližini proge nedaleč od kolodvora Sl. Bistrice zakopano monštranco, ki so jo prepoznali kot last studeniške samostanske cerkve. Po tej ugotovitvi so Magerla odpeljali nazaj v sodne zapore, kjer ho zdaj še za cerkveni rop prejel zasluženo kazen.
Iz Ljutomera
Zopet ogenj V naši okobci je v zadnjih mesecih do ta! pogorelo že več hiš. Kako so nastali ti požari, je še vedno nepojasnjeno. Pri Mali Nede ji je minuli teden požar upepelil vse gospodarsko poslopje gostilničarja Koseja. Ni dvoma« da je tu na delu zločinska roka.
Naš narodni poslanec g. Zemljič ie pred odhodom v Beograd prirejal v vsem okraju informativne sestanke. Značilno je, da so se udeležbi sestankov 1° stavili svoje predloge tudi o«ni, ki so se odločno borili proti volitvam v narodu0 skupščino.	____
oominjaite <e CNP
v Mariboru dne 9. XII. 1931.
Mariborski V C C E R N I K Jutra
^ ^ .<*>	«>	«*	r'	'	**•	•**
Stran 3L
Umor v megli
0 zanimivem kriminalnem primeru, v katerem je važno vlogo igralo vreme, Pripoveduje dunajski kazenski zagovornik dr. Jacobsohn.
To se je dogodilo pred leti v neki češki vasi. Jesenskega dne ob Vi 5 uri zjutraj je bil v svojem sadovnjaku ubit bogat kmet Hrček, ko je obiral tam hruške. Zadan mu je bil smrten udarec Po glavi z nekim topim predmetom, naj-brže s kolom. Kdo je bil morilec, to je ostalo dokaj oasa zavito v zagonetno temo, slednjič pa so neumorna pozvedo-Vanja dovedla kriminaliste na gotovo sled. Javila se je namreč priča, ki je baš tisto jutro opazovala, kako se je zadej iz umorjenčeve hiše priplazil neki Jan, krčmarjev sin iz bližnjega mesteca, in izginil v sadovnjaku. Tam je bil oči-vidno skril svoje kolo, zakaj takoj nato je splezal čez plot in se naglo odpeljal na svojem kolesu.
Bilo pa je znano, da je ta Jan lazil za Andulko, hčerko bogatega Hrčka, ki je veljala za vaško lepotico in ki je imela veliko snubcev in častilcev. In je bi! Jan resnično tudi Andulkin skrivni ljubček. Tisto noč je bil pri njej in je zapustil Hrčkovo hišo okoli Vi 5 ure zjutraj, da Se popelje domov. V tem smislu bi se bil Jan tudi lahko zagovarjal pred preiskovalnim sodnikom. Toda Jan je bil kavalir. Ni hotel svoje izvoljenke osramotiti Pred javnostjo. Kavalir molči! Povrh ga je še sosed lepe Andulke, neki Brežina, težko obremenil. Ta je kot priča izpovedal pod prisego, da je tisto jutro ob V>5 uri videl od svoje hiše, kako je Jan starega Hrčka pobil na tla z debelim polenom. Na vprašanje državnega pravdni-ka je izjavil, da je bila dotična hruška oddaljena od njega »samo« 40 do 50 metrov, tako da je tnogel vse natančno videti.
Jan je bil obsojen na petnajst let težke ječe.
Andulko je tragična usoda njenega dragega tako pretresla, da je poizkusila Izvršiti samomor. Ko je okrevala, pa se
je odločila za vsako ceno rešiti Jana. Poverila je stvar odličnemu praškemu odvetniku, in ta je dosegel obnovo kazenskega procesa proti Janu. Ampak An-dulka sama je morala pregovoriti neverjetno značajnega fanta, da je izda. tisto tajno. On bi bil za žensko čast svoje ljubice gotovo molčal do smrti! Proti Brežini pa je državno pravdništvo dvignilo obtožbo zaradi krivega pričanja. On je trdovratno vztrajal na svojih prejšnjih izpovedbah. Tedaj mu je Janov branitelj predočil, da je nemogoče, da bi videl na razdaljo 40 ali 50 metrov ob V5 zjutraj, ko je tistega dne izšlo so.nce šele celo uro pozneje. Brežina ,— že nekoliko v zagati, — je temu nasproti odvrnil, češ da je takrat pač še svetil mesec. Na to je sodni dvor sklenil, da se o tem povpraša pristojna državna vremenska o-pazovalnica.
Odgovor meteorološke postaje je bil za Brežino uničevalen: Solnce da je ta dan izhajalo šele po pol šesti uri, mesec pa že 35 minut po polnoči ni bil več viden. Vrhu tega je ležala v kritičnem času nad vso pokrajino tako gosta megla, da je moglo človeško oko ob Vi5. zjutraj videti kvečjemu šest korakov daleč. — Pod težo teh dokazov je Brežina omahnil in je konečno priznal, da je na obravnavi proti Janu krivo pričal. Hotel je uničiti Janovo ekszistenco, da bi s tem preprečil, da bi Andulka poročila Jana. On sam si je bil namreč vtepel v glavo, da mora lepa in bogata Andulka postati njegova žena in nikogar drugega. Pojasnil je potem tudi smrt starega Hrčka. Možu je na hruški tako nesrečno spolzelo, da je z glavo treščil z vso silo na debelo grčavo vejo; od tam je padel na tla v travo, kjer je obležal mrtev.
Sodišče je Jana seveda oprostilo. Odločilno pa je bilo v tem primeru vprašanje vremena ob Času dozdevnega zločina, in le razčiščenje tega vprašanja je rešilo poštenega človeka propasti, sodnijo pa obvarovalo justične zmote.
Črni dnevi v Monte Carlti.
Francoski časopisi obširno poročajo o neprestani »smoli«, ki se zadnje čase drži igralnice v Monte Carlu. Uprava igralnice stalno izgublja in ima že izgube, kakršnih ne pomnijo. Tudi tu se pozna kriza. Število igralcev je padlo in vsi igralci igrajo zelo oprezno. Če ima ta ali oni srečo, ne igra več dalje, temveč pospravi priigrani dobiček, kupi vozni listek in gre. Posebno zadnje tedne izgublja igralnica milijone in milijone. Če bo šlo tako dalje, bodo razobesili črno zastavo v znak, da je sreča — umrla.	p
Važen izum za slepce.
V Ameriki so iznašli stroj, s pomočjo katerega bodo lahko čitali navadno tiskane knjige tudi slepci. Stroj je podoben stolu, na katerega se vsede slepec. Tenak svetlobni trak reproducira tiskane črki avtomatično na aluminjev trak z izbočenimi črkami, ki jih slepec lahko zelo hitro čita. Sedanji izum je še zelo kompliciran, pričakujejo pa, da ga bodo že v kratkem poenostavili tako, da si ga bo lahko nabavi! vsak slepec.
Človek, ki ne zaupa niti smrti.
V Glazgovu je te dni umrl neki Georg Wells. Pred svojo smrtjo je napisal testament, v katerem je zahteval, da vbrizgajo v njegovo truplo večjo količino močnega strupa in mu odsečejo glavo. Njegovo zahtevo morata izpolniti dva zdravnika. Georg Wells je na vsak način hotel imeti jamstvo, da je mrtev in da ga ne bi žive ga pokopali. Da bi bil povsem siguren, je neverni Anglež zahteval na koncu testamenta, da ostanke njegovega trupla zažgejo in njegov pepel vržejo v morje. Ko pa so se zdravniki po njegovi smrti prepri čali, da je prenehalo biti srce Georgu Wellsu, ki, kakor je razvidino iz njegovega testamenta, ni zaupal niti smrti, niso izpolnili niti fene njegove zahteve.
Nazadovanje porok in porodov v Nemčiji.
število porodov v Nemčiji stalno pa da. Statistični podatki prve polovice letošnjega leta izkazujejo nazadovanje za 45.000 napram prvi polovici lanskega leta. Število porodov nazaduje na deželi v manjših in večjih mestih. Tudi število porok se je zmanjšalo v prvi polovici letošnjega leta za 30%,
Iz Slov. Bistrice
Izpremeba v občinskem odboru. Z dekretom so bili razrešeni svojih funkcij kot mestni župan dr. Boštjan Schaubach, kot občinska svetovalca Ivan Kos in Henrik Matusch, kot odbornik Karl Stu-pan. Za novega mest. župana je imenovan dr. Simon Jagodič, zdravnik v Slov. Bistrici, za prvega svetovalca dr. Josip Pučnik, za drugega Vinko Gornjak, ekonom, za občinskega odbornika pa Branislav Mondino, lekarnar.
Drzen vlom v poštni urad. Ni še dolgo, ko so drzni lopovi vlomili v Zgor. Bistrici in odnesli precej denarja. Sedaj so na prav drzen način vlomili v poštni urad, a na srečo niso prišli do denarja. Velike blagajne se niso lotili, a so prebrskali druge predale in vreče. Zjutraj so uslužbenci opazili vlom in ga javili orožnikom, obenem pa obvestili mariborsko policijo, ki je poslala na lice mesta daktiloskopa. Vlomilci so bili po vsem videzu začetniki brez spretnosti.
Novice iz Ruš
Gospodinjska šola prične te dni v novem šolskem poslopju. Šolski odbor je tudi v tem oziru storil v polni meri svojo dolžnost, dal na razpolago jako lepe prostore za kuhinjo kakor obednico in jiih opremil po najmodernejših predpisih. S tem je ustreženo nujni potrebi gospodinjske nadaljevalne šole za našo odraščajočo mladino.
Proslava ujedinjenja je prav dobro uspela. Po bakladi skozi vas se je zbralo lepo število narodino čutečih Rušanov v Sokolskem domu, kjer je br. Pirc v vzne-šenih besedah orisal borbo za osvoboditev in ujedinjenje, sokolska deca je pa v primernem gledališkem prizoru pokazala trpljenje naše mladeži v Goriški. Po živi sliki je zapriseglo 29 novih članov in članic.
Tečaj Sokola. V prosvetno-predniaš-kem tečaju Sokola je preteklo nedeljo predaval podstarosta mariborske sok. župe, br. dr. Makso Kovačič o sokolski ideji. Lepo število naraščaja in članstva je pozorno sledilo predavatelju, ki je predočil glavno sokolsko načelo, ki zah' teva le vrline vsakega individua, abso-lutno podreditev posameznika napram skupnosti ter pravo razumevanje brat' stva v medsebojnem sokolskem življenju. Predavatelj je za svoje navduševal-ne besede žel topel aplavz.
Lutkovno gledališče. Naš Sokol, pazno sledeč smerem kulturnega napredka, je za naše najmlajše omislil lutkovno gledališče. Prva predstava bo jutri ob dveh popoldne v Sokolskem domu, z lepo pravljico »Snegulčico«. Po predstavi bo razgovor o tem odru, nato pa predavanje br. Pirca o temi: »Naš zadatek, smer in cilj«. Vse to spada k prosvetnem te' čaju, kateri bo stem zaključen.
Iz Poljčan
Praznik rudarjev. Odkar je neka zagrebška družba obnovila naš premogovnik na Stanovskem, ki je več let počival, je zaposlenih tamkaj precej rudarjev. Letos na dan sv. Barbare, zaščit-nice rudarjev, so obhajali ■ svoj praznik kot že dolgo ne. Ob 9. so z godbo na čelu odšli korporativno k službi božji, nato pa so imeli pri gostilničarju Gajšku v Sp. Poljčanah skupno kosilo, ki mu je sledila prosta zabava. Za naš kraj je bilo to rudarsko praznovanje pravcat dogodek.
Sokolstvo
Izredna seja Sokola matice.
Jutri ob 20. uri v Narodnem domu Izredna odborova seja Sokola matice. Dnevni red: Silvestrovo.
Sokolska akademija v Konjicah se z malo spremenjenim programom ponovi na rojstni dan našega vladarja, v četrtek, 17. decembra ob 15. uri v telovadnici deške osnovne šole proti polovični vstopnini. Ta akademija je namenjena v prvi vrsti okoliškemu prebivalstvu in otrokom, ki se zadmpč vsled večerne ure niso mogli udeležiti te akademije, kakor tudi onim, ki so zadnjič morali oditi vsled manjkajočega prostora v telovadnica.
Spori
Medklubski odbor LNP, službeno.
V nedeljo, dne 13. t. m. bodo na igrišču SK Rapida sledeče tekme: Ob 12.30 prijateljska tekma SK Svoboda mladina :SK Rapid mladina im ob 14.15 prvenstvena tekma SK Rapid I:SK Svoboda I. Službujoča odbornika gg. Fišer in Marusig. Tajnik.
Odbor za delegiranje sodnikov pri MOLNP.
Nedeljske tekme bodo sodili naslednji sodniki: prijateljsko tekmo Rapid mlad.: Svoboda mlad. g. Klippstatter in prvenstveno tekmo Rapid I:Svobodlai I g. dr. Planinšek.
Mariborski zimskošportni podsavez. Prihodnja redna seja bo v četrtek dne 10. t. m. v. Aljaževi sobi hotela »Orel«. Važno zaradi skakalnice in tekme za državno prvenstvo! Tajnik.
Smučarske tekme in tečaji na Pohorju. Mariborski smučarski klub priredi za začetnike in izvežbane smučarje pri Pohorskem domu na Pohorju smuška tečaja. Prvi tečaj bo od 25. decembra do 1‘. jamarja, drugi pa od 1. do 7. januarja*. Razen tega še dva tečaja v Sv. Lovrencu na Pohorju v času od 10. do 24. januarja. Vsak tečaj traja sedem dni ter se vrši ločeno pouk za izvežbane in začetnike po znanem sistemu Bllgeri pod vodstvom strokovnega učitelja Vilka Forstneriča) iz Maribora. Vse informacije in prijave daje »Mariborski smučarski klub«, Maribor, urarna Stoječ, Jurčičeva ul. 8. Klub sporoča v svojem zimskošportnem programu za zimsko sezono, da priredi svojo klubsko tekmo dne 17, januarja pri Ruški koči; a svojo naj večjo smuško tekmo na daljavo 50 km za prehodni pokal Meinel & Herold priredi istotam dne 24. januarja. Na startu se pričakuje poleg naših najbolj ših smučarjev tudi večje število mozetrv-cev. Radi tega bo ta tekma ena najzanimivejših v tej sezoni.
Redek pokflc.
Kmalu po zadnji francoski revoluciji je v nekem pariškem listu stal oglas, ki mu ga ni zlepa para:
»Teoretično in praktično izkušen graditelj barikad, ki je bil delj časa zaposlen v največjih mestih Evrope, išče še nada>-lje če mogoče, trajnega zaiposlenja.«
Odkod p« ...
Oče (pretepaje sina): Ali me boš vbo-gal ali ne? Ali sem jaz tvoj oče ali ne? Sin jokaje); Odkod naj pa jaz to vem...
Razgovori z našimi umetniki
(Ob razstavi »Brazde« v, Mariboru.)
Janez Mežan.
S profesorjem Mežanom sva Šla zadnjič čez park do ribnikov. To je bilo na Početku meseca in v takih dneh je Me-žao navadno dobre volje; v drugi polovici pa hodi včasih okoli, da si ga človek še pogledati ne upa. Zadnje dni je Potem zopet vesel, ampak kdor ga pozna, ve, da ie to le krinka resignacije.
Nemirno se je oizra! okoli sebe kakor vedno, kadar gre skoz gozd. Čutila sem, da išče in izbira, pa sem ga vendar prekinila:	*
»Zdaj boste razstavili. Rada bi nekaj Priobčila. Pripovedujte mi no vse po vrsti!«
»Koliko sem star, ni važno. Saj me ne “°ste sodili po letih.« In je pripovedoval:
‘Risati sem začel zgodaj, kakor pač . ljudje radi rišejo. Očetu to ni bilo
po volji in dobro se spominjam, kako je po prvi šoli odločno izjavil:	»Za	ma-
larja ga pa ne pustim, so preveliki reveži!« Pa se ni zgodilo po njegovi preudarni volji.
Moj prvi učitelj je bdi J. Lapajne na cerkljanski osnovni šoli; drugi — prav tako dober — Andrej Pogačar v kamniški mestni šoli, kjer sem dobričini Ale-Šovcu sledil kot »klošterski muc«. Na gimnaziji mi je odpiral oči Gašper Porenta, zares izpregledal sem pa šele v vojski.
Potem sem — sam ne vem zakaj — vstopil v semenišče, a hrepenenje po nečem velikem in lepem me je že po dveh semestrih iztrgalo v svet. Hotel sem na Dunaj, a tedanje razmere (koroški plebiscit etc.) so menda povročile, da so mi gospodje na Dunaju povedali, da imamo tudi v Zagrebu umetnostno šolo, in tako sem prišel v Zagreb, kjer so mi bili učitelji Kovačevič, Vanka, Babič, Czikos, Križman, Kljakovič i, dr. Najbolj mi je imponiral Babič, pa tudi
Kljakovič, a vse je Šlo tedaj prehitro mimo mene. Najmanj tri leta sem po nepotrebnem presanjaril in zabil. Vse lepe nauke iz šole sem pozabil in zdaj že sedem let prakticiram umetnost po svoje v tem lepem in preljubeznivem Mariboru, kjer so človeku vsi pogoji dani, da se počasi skisa.«
Prišla sva do ribnike. Ledena skorja se je svetlo b’eščala v sotncu.
»Zime ne maram,« je pretrgal zvezo, »vse je tako mrzlol Ta gola drevesa. To belo nebo. Jaz pa imam rad barve, barve, barve.«
Sklonil se je, pobral ob poti zledenelo kepo, jo zalučal po gladini in se smejal kot otrok, ko je poskakovala proti drugi strani ribnika. V njegovih globokih očeh se je nekaj zaiskrilo. Metal je drugo za drugo. Še gruča študentov, ki so prišli mimo, ga ni zmotila. Kaj njemu mar šola, purgarji in ves svet! »Najrajši bi vse pusti! in šel kakor oigan.«
Komaj sem ea spravila dalje.
»Mislim, da Vam prav to, da se še niste prilagodili, daje moči za delo. To ta pa Vaša otroškost, ki ste je toliko čez vsa ta leta mogli ohraniti. Zdi se mi, ds skozi vse Vaše akvarele kliče Gorenjska. Kjer je ta klic najmočnejši, tam je največ toplote in največ življenja. To so tiste Vaše slike, ki delajo človeka dobrega. — Ali ste napravili že tudi kaj večjih del?«
»Pred nekaj leti sem delal sv. Frančiška v Selnici ob Dravi. Največja stvar pa so bile freske, ki sva jih v letošnjih počitnicah s Pirnatom delala v farni cerkvi v Tržiču.«
»Kaj pa za naprej? Ali snujete kake večje načrte?«
»Menda nobenih, čeprav živim samo v tem. Vidite, veliki otroci smo ljudje. Vse življenje iščemo absolutno lepoto in zato nikoli ne prdemo do rezultata. Vsa moja dela so samo skice in predštudije za ono končno ve'iko delo, ki ga nikoli ne bo.«
litem sobo in kuhinjo
s pritiklinami za J fon. z* 3 mirni osebi. Ceni. ponudbe na upravo pod šifro »boljši«.	5573
mv * -Vok
IT.SOKUC)
Maribor $11
tattopnild m aprefmet«
stran «.
MarTBorsItl VB C ČRNIK Jutra
V Mariboru dne 9. XII. 19i
■m i in
Currer Bell:
Lowoodska sirota
1. knjiga.	4
I. POGLAVJE.
i Vse srepo nasilje Johna Reeda, ves prešerni prezir njegovih sester, vsa nastornost njegove matere, ivsa pristranost družirte se mi je v vznemirjeni duši dvignilo kot kalni talog v mdtnem vodnjaku. Zakaj sem motala zmeraj trpeti, počemu so me venomer grdo gledali, rtie neprenehoma nečesa dolžili, me večno obsojali? Kako to, da nisem nikoli .nikomur mogla ugoditi? Zakaj sem zaman skušala, da si kogarkoli naklonim? — Elizo, ki je bite trrtiasta in sebična, so spoštovali. Georgiani, ki je bila vsa pokvarjena, jedko zlobna; Opravljiva ‘ni nesramna, so vsd izpregledali. Nje lepota, tijena rtižhata lica, njeni zlati kodri so očitno ugajali vsem, ki so jo uzrli, iti so ji izprosili odpuščanje za vsako pregreho. Johnu nikoli niti branili niso, nikar da bi ga kaznovaili, kadar je golobom vratove zavijal, pevske ubijal, ščuval pse nad ovce, krade! grozdje iz cvetličnjaka in izdiral popke najredkejšim bilinam y toplicah. Mater je nazival »staro dekle«, V.časfh se je rogal fijent šinji polti, ki jt bila vendar hjegovi hitdO podobna, sirovo je preziral njene želje, rteredkokrat ji jfe kvaril lh kazil židano obleko, tn Vendar je Ml Ve&tto »ifrjeh dragec«. A mene je bilo Sthih, da bi kdaj v čemerkoli se pregrešila, trudila sem se, da bi ižpoinHa vsako dolžnost, in pravili so mi od jutra do večera-, od večera do pozne noči, da sem hudobna, nadležna,. potrmuljena irt Hhtavska.
Glava me je se vedno boWtn in rana po udarcu in padcu je še veftorffcfr krvavela; nihče ni grajal Johna žitradi tega, ker ms je bil objesthb UdarH; in ker sem se mu postavila,/po r'dbu, da odvrnem nadaljnje nefaz-fcodho nlfsHfe, so me vsi zasramovali.
'»Krivično!* je fcivpito V meiH. >>Kfivičnb!« mi je zavpila pamet, ki jo je srčna muka neprestano dražila in*, bila prerano razviltt; irt odlOftnost, ki mi je bila ^žtlfla V duši na Irti riačln, mi je Šepetala obupne nasvete, kako bi se naj tešila neztiosneža zatiranja: po-tognem Haj iz hfSe ift ko bi to le ne Šlo, odklanjam naj jed in pijačo ali pa — tlaj umrem.
Kako irtii je bila duša tisto štraSno popoldne potr-
ta! Kak upor mi je besnel v možganih, kak punt v srcu! A v kaki črni temi, v kaki breznadni nevednosti sem bojevala svoj duševni boj! Nisem si znala odgovoriti na vprašanqe: »Zakaj sem morala toliko trpeti?« Sedaj — nočem reči, koliko let je od tega preteklo — vidim povod bistro in jasno.
Bila sem nekaka neskladnost v Gateshead-Hallu, prava ničla sem bila tam. Nic skupnega nisem imela ■c njo in njenimi otroki ali pa z njeno izbrano družino. Resda: če jim nisem bila všeč, jim tudi jaz nisem bila vdana. Niso bili dolžni, da bi obsipavali z ljubeznijo stvar, k m mogla nikogar vzljubiti, ki je bila povsem drugega rodu, ki se je od njih razlikovala po čudi, po duševnih darovih, po nagnjertjih; nepotrebno stvar, nesposobno, da bi jim bila kakorkoli v prid ali večje ugodje; stvar, ki jim je presedala, ker je v njej klila ogorčenost radi postopka ž njo, ker je prezirala njih sodbo. Vem: da bi bila lahkokrvno, duhovito, brezbrižno, prevzetno, lepo, poredno dekle, in četudi bi bila prav tako odvisna in od vseh zapuščena; Mrs. Reed bi bila brez dvoma rajši prenašala mojo prisotnost; njeni otroci bi bili čutili zame več srčnega prijateljstva; služinčad bi bila manij pripravljena, videti v meni edino hudobo in grešnico ritroške sobe.
Luč dneva je ostavljala rdečo sobo..Četrta ura je že bila odbila in oblačni popoldan se je nagibal k pustnemu somraku. Slišala: jem, kako je dež venomer pljuskal na šipe stopnišča iri kako je veter rjul in zavijal v grmovju za gradičem. Začelo me je zebsti, bila sem že mrzla kot kamen na cesti; in zdajci mi je hrabrost klon la. Moje obično nastrojehje, žloženo iz ma-IbduŠja, zdvojnosti in nemočne potrtosti, mi je gasilo in dušilo še žiVo Žerjavico že manj žestokega srda. Vse je trdilo, da sem hudobna, in morda je res bilo tako: ali nisem bila pravkar spočela namena, da bi gla-dovala, dokler bi ne Umrla? ali pa je bila grobnica pod oltarjem gotesheadskfe cerkve res tako vabljivo zavetje? Pod takim svodom, so mi rekli leži, gospod Reed; in ker mi je misel nahj oživila v srcu njegovo podobo, sem se 2ače’a baviti ž njo v kipečem strahu. Nisem se ga spominjala, a Vedela setji, da mi je bil Ujec — irittje matere brat — da me je bi! vzel kot si-rotibo pod svojo streho. Ko je izdihal, rrju je morala Mrš. Reed priseči, da bo skrbela zame kot za lastno deco. Ujna je gotovo bila prepričana, da dano obljubo tudi jzpolnjuje in jo je menda res izpolnjevala, v koli-
kor ji je to dovoljeval njen nrv. A kako je mogla resnično vzljubiti pritepenko, ki ni bila njene krvi, ki ž njo po soprogo\*i smrti ni bila prav v nobeni zvezi?! Moralo jo je hudo jeziti in kačiti, kadar se je zavedala obveze, da po Vsiljeni obljubi nadomestuje mater tujemu otroku, ki ga hi mogla ni ljubiti ni božati, ko je morala gledati, kako'se nepozvana t*jka neprenehoma vsiljuje njeni lastni obitelji.
Neka posebna misel me je obhajala. Ne dvomim, nikoli nisem dvomila, da bi gospod Reed lepo postopal z mano, da ni bil umrl. ‘In sedaj, Ro sem tako ždela in gledala belo posteljo in že temne zidove ter včasih obrnila zavzete oči proti motno se bleščečemu zrcalu, sem se začela spominjati vsega, kar sem bila kdaj cti-la o mrlič . ki niso mdg’i najti miru v grobu; ker jim ljudje niso Izpolnjevali zadnjih 'želj, ki so se vračali na zemljo kaznovat lomilce priseg in maščevat zatirane® Bala sem se. da bi duša gospoda Reeda, ki ji trp jetije revne nečakinje ni dalo mirit, zapustila' Svoje prebivališče -r- bodisi grobnico v cerkvi, bodisi neznani svet rajnih — in se mi prikazala v tej pusti sobi..Brisala sem si Solze in zadržavala ihtenje, ker me je bjlo. strah, da bi silna bol zbudi'a kak nadnaravni glas, ki bi me hotel tolažiti, ali pa pričarala iz' teme kako žareče lice, ki bi se sklanjalo nad mano v čadežnem sočutju. Ta v teoriji tako tolažilna misel se mi je zde'a, ostvarjena. grozna; z vso silo sem jo odganjala, na moč sem se trudila, da bi ostala mirna. Stresi sem si lase z oči. dvignila glavo in poizkušala g'edati smelo po mračni sobi. V tem hipu se je ria steni zasvetila luč. Vprašala sem se, ali je to bil kak pramen mesečine, ki je za-blodil skozi luknjico v oknicah? Ne: da je to sv t lune, bi bi! mirert, tista luč pa se je gibala in ko sem jo gledala, je huškhila na strop in mi drhtela nad glavo. Danes pač vem. da je bil t sti pramen luči bržkone le svit kake svetiljke, ki jo je kdo nesel preko trate; tedaj pa, ko mi je glava zakipela od strahu in so mi vsi živci drgeta'i v neverjetni vzburkanpšfi, sem b:la ti verjetja, da je tisti bliskovito potujoči žarek le glasnik kake prikazni z drugega sveta. Srce mi je utripalo, glava rti je gorela, v ušesih sem slišala zvok — kot bi peroti prhutale.1 Bilo mi je,' kakor bi bil kdo blizu mene, žače’o me.j^e davit;, dhšiti ■— moje, strpljivost' je bilo konec. Planila sem k vratom ih začela drmati ključavnico s silo obupa. Nagli koraki so prihajali po hodniku, škrtnil je ključ, vstopili sta Lizika in Abbot.
b——m—■
Stanovanje v novi zgradbi
eno ali dvosobno oddam. Vprašati na Težml v .gostilni Jelert však dan od 2. do 4. ure.'	,	-	:	5647
Dvosobno stanovati]«
sktfflmjo in prltHdihafn! V saditvi me fcta še oddft mlfrhi stranki. Ponudbe na upravo lista pod št. 4.	5657
Obiščite naš pedikersicl salon,
samo za Din iO.— osvežiti hočemo Va-, še noge, odstraniti kurja očesa im urediti Vaše nohta brez V6akih bolečin.
•a« -*> jjfl ft« <	5454
■ J..... ..-u
ti r
PMHvaM za hladilnike
pfl IIVIbmoMlrt le stfokfiVHo IzVrše iti Iv. Kravosu, Maribor, Aleksandrovi cesta. .•	5422
tobb M črkosHki«le,
vedfto nafoovfe® vtorcl n* rafcbolagr , Izvršuje poceni, hitro In okusno Franje Ambro«f8/ Grajska ttliea 3 ea kavarno »Astorla*.	X
hvalne stroje, gramofone, otroške vozičke, kolesa popravlja Justin ,Q«fttln«ič, mehanična delavnica, Maribor, Tattenbaohova ul. štev. 14.	5498
Poltovorni avto
prodam ali zamenjam za vino ali dru-, gq blago.. Naslov, v, upr a vi.	5650
Stavbene paroele*
na prodaj, m' po Din 14.—. Radvanj ska cesta 48}.	5651
Sotnčno dvosobno stanovanje,
parketlrano v brVem nadstropj"!! v no vi hiši oddatti.' Nekrepova ul. 8, vprašati hišniku.	5646
Opremljeno ali prazrio sobo
oddam s 15. decembrom. Maistrova ul ,1? Ivfrata .4., „ ........... 5643
Skoraj Čisto nova spalnica
iz črešnjevega lesa na prodaj. Ciril-Metodova ul. 18, pritličje, levo, vrata »A. ....	;	5641
Belo pleskana kuhinja
na prodaj. Mlinska ul.. 44.
5642
Dvosobno stanovanje
s kuhinjo in pritiklinami takoj oddam. Vprašati Obmejna cesta 14, pri igrišču ■	.■	  5645
Skladiščne prostore,
skupno za 86 m' površine v središču mesta, oddam v najem. Pritherni tudi za delavnico. Pojasnila v trgovini, Ma-ribor, Slovenska ul. 10.	5648
V zapugčinsk! zadevi po g. Alojziju Meniš še vrli v petek, dne tl, decembra 1931 popoldne ob 3. uri v Mariboru, Kopitarjeva ulica javna prostovoljna dražba različne stanovanjske oprethe in nakita. Predmeti se ne prodajo pod (tetillho Vrednostjo, Podrobnejša pojasnila se dobe v pisarni dr. Blanke — dr. Brfindstetter, Maribor, Aleksandrova cesta 14.	5658
Velik« prostora
pripravne za Vsako obrt z lokalom v sredini ftiesta oddam takoj. Naslov v
trpravi »Vež-etnifta«'._______5654
Lokal v pritličju,-----------------------
pripraven za pisarno ali obrt tik kolodvora oddam. Alektandrova c. 48.
, ,	'______________5655
Modne novosti
za dame in gospode tei šiviljske potrebščine v ttiodni trgovini
ANTON PAŠ
SiOVINSKA ULICA
Pristopajte k »Vodnikovi družbi"!
IZRABITE
m božica
ZA VAŠE
OTROK
Izdaja Konzorcij »Jutra« s Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: JOSIP FR KNAFLIč
STAMKO DETELA v Mariboru.
v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavni