PRIMORSKI DNEVMIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE VI - Štev. 46 (1437) Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. I. gr. TRST petek 10. marca 1950 Cena 15 lir .Borba" poudarja Kardeljeue tzjaue 9lede Tržaškega ozemlja Norveške, angleške in ameriške napredne žene na obisku v FLRJ -Skrb ljudske oblasti za varstvo otrok Razvoj šolstva v Sloveniji (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 9. — Današnja iiBorbai) objavlja članek, ^ Poudarja izjave, ki jih je podal Kardelj v svoji , Wll v Mariboru. «Borba» poudarja, da nova .Tinmsinv Pristala na odstopitev jugoslovanskih narot rv. ™ii oblasti. Članek obsoja iredentistične izjave senatorja Pristala na odstopitev jugoslovanskih narodnostnih sku- oj!obI« 'n ugotavlja, da je tudi skupina okrog glasila KP l„ ',**L’Unlta» v isti politični liniji z omenjenim senatorjem PgJ^liJsmskimi monarhisti in fašisti. Članek zaključuje s da 3e Jugoslavija činitelj, na katerega je treba ces nočeš — računati. Cia, (s , i odbor AF2 v Slove- Hai na Predvečer praznika priredil svečano pro. ta °pnie^narodnega dneva že* lto JPslave so se razen zasij p Političnih organiza-ot' J.U(lske oblasti in ženskih le j f*®ij Ljubljane, udeleži' J]0v delegacije žena Gorice, •ke 'V'e Benečije in Sloven-, Koroške. Delegaciji na tržaških žena pa je bil PPern, ti, °®P^en prihod. Na prosla-«, b*la navzoča tudi delega- ^ demokratičnih naprednih Norveške, ki so prišle v goslavijo, da spoznajo re-“1Co » njej. Referat o pomenu 8- marca sicllil®la tov. Mira Tomšič, čla-® Slovenije in pred-w ®1Ca republiškega sveta za 115 V° ®a^ere in otroka. Tom. ■ ev? ie navedla velike uspehe ^»slovanskega ‘delovnega ljud- 'n je nato ugotovila, da toašal državni proračun za otrok leta 1947 t ‘C,919,500 din, leta 1948 pa letn 97,121,747 dinarjev. Za I9®® je predvidenih za 1» Jf'.*^a 'er igre doma in de jJ? ljudskih odborih in reti skih podjetjih 48,7 milijc Doj^sticij in pri zveznil ^ jih 26 milijonov. Za raz-,C°ine in socialnoskrb: 30^?5}°ve je odobrenih nad M dnov, za gradnjo šol ir za učence v gospo-23 milijonov dit Sp v cJtfjj^ubliškem, oblastnih in 1#5J b Proračunih je za lete »je. , dvldeno: za vzdrževa J&Oi kuhinj poleg naka-llvij kontingentov potrebn j(V aad 50 milijonov dinar-Vzdrževanje kuhinj med- HiJ-ega dečjega fonda še po V 19 rai J® Tedna matere in otroka milijonov, za organi- ^ilijona; za 36.000 otrok in j Cine, ki bodo letos v Slojni preživeli počitnice ija {(.•'»njih in taborenjih, okrog . »>111 j ono v; za vzdrževanje i orP in C6 «domov igre in za vzdrževanje ter in po- nMm — — u C®) otroških ustanov skupno ^koii 120 milijonov. Število in študentov se je po %LBovišal° v vsei državi za Število učencev v tojj0.- Za štipendije daje dr-1>. jelelno 2 milijardi dinarjev lli^kor0 VSak drugi študent »H jVdla je nato o delova-'S J4 na raznih področjih 0,l4*»inlltl aktivnosti ženskih Vij pred volitvami tet 8tvu se je skoraj go- po- naloge kmečkih žena . “» delavcem e, ih V; n. Sv aV20že le iieha delavcem iz vse so bile tudi in amp ki so se kot gosti- Ce angleških "5|S 8Ju8oslavlje udeležile , 'i 1*. ' marca v Beogardu delegatk 4n n Slnrtj,p,rl sprejemu bri-‘°let T a ."a lunkci°nar- žv.;!teSa\?aylor. Predsednic >-21 Vpni5 CI1ia na v Jugoslaviji in skrb države za njihove otroke. Centralni komite Ljudski mladine Slovenije je izdal vo-livni proglas, v katerem poziva mladince in mladinke Slove, nije naj z volitvami poslancev zvezno skupščino dokažejo, da so vredni velikih pridobitev narodno osvobodilne borbe, v kateri so postali enakopravni člani FLB.J. Danes se mlademu rodu Titove Jugoslavije odpira nešte to možnosti, da lahko izkoristi mlade sile za napredek svoje svobodne domovine. Danes je v Sloveniji 26 višjih gimnazij s 6113 dijaki, 42 nižjih gimnazij učiteljišč s 1511 dijaki, 33 srednjih strokovnih šol s 6851 tjijaki in 178 šol za učence v gospodarstvu in industrijskih šol s 25.508 učenci, dočim jr leta 1939 bilo le 18 gimnazij 40 meščanskih šol, 4 učiteljišča s 332 dijaki in 77 nižjih strokovnih šol. Letos sprejema štipendije 84,6 odst. dijakov sred-njih strokovnih šol in učiteljišč; 3220 študentov prejem; štipendije v znesku 6.762.00C din. V razglasu je nadalje poudar jena skrb države za vzgojo nižjih strokovnih kadrov ter skrb do delavske mladine. Z zakonom o agrarni reformi se je kmečka mladina osvobodila polfevdalnega izkoriščanja ter postala lastnica svoje zemlje. Nato navaja razglas, da je pred vojno znašala letna na klada mladinskih listov 45.000 izvodov in je bilo izdanih 11 do 17 mladinskih knjig, danes pa izhaja 6 mladinskih listov in revij s 190.000 naklade, letno pa izide okrog 60 mladinskih knjig. Ogromne uspehe je dosegla mladina na številnih delovnih akcijah, kjer je sodelovalo preko 64.000 slovenske mladine 2500 mladih udarnikov, 5200 mladih zadružnikov so pono mladinske organizacije. MILAN SULCIC Louis Adamič prejel pismo tržaških prosvetnih delavcev NEW YORK, 9. — Naš rojak, slavni ameriški književnik Louis Adamič je prejel pismo prosvetnih delavcev cone A (ki jimo ga 26. novembra p. 1-objavili v načem dnevniku), glede diskriminacijske politike angloamerišike vojaške uprave do slovenskega življa v con* A, zlasti pa glede zatiranja slovenskega šolstva z ukinitvijo in spajanjem 22 razredov v slovenskih osnovnih šolah. TANJUG DEMANTIRA KLEVETNIŠKO VEST ANSE Resnica o incidentu pri Poreču Poveljnik jugoslovanskega izvidniškega čolna je bil prisiljen uporabiti orožje v samoobrambi, pri čemer je bil po nesreči smrtno zadet razen kapitana italijanskega ribiškega čolna tudi jugoslovanski mornar BEOGRAD, 9. — Tanjug je izdal poročilo, v katerem izjavlja, da je pooblaščen sporočiti da je bil incident na ladji «S. Marcoii, kakor ga podaja poročilo Anse, prikazan na neresničen in tendenciozen način z namenom klevetati Jugoslavije in z namenom, da se opraviči kršitev dogovora o ribolovu ob jugoslovanski obali. Incident se je dogodil takole; V noči od 6. do 7. marca okoli 1. ure po polnoči je jugoslovanski izvidniški čoln naletel v bližini Poreča na dva italijanska ribiška čolna v jugoslovanskih teritorialnih vodah. Prvi italijanski ribiški čoln je na poziv jugoslovanskega komandanta Boža Fordova izročil dokumente in je bil odpeljan v Poreč. Ko se je jugoslovanski izvidniški čoln približal drugemu ribiškemu čolnu, ki je bil osem milj in pol od jugoslovanske obale, t. j. v jugoslovanskih teritorialnih vodah, je moštvo odklonilo izročitev dokumentov. Oba čolna sta se približala in kapitan italijanskega ribi- škega čolna je na odločno zahtevo jugoslovanskega komandanta prišel na jugoslovanski čoln, ne da bi prinesel s seboj dokumente. Italijanski kapitan je nato odšel in se zopet vrnil in tudi to pot brez dokumentov. Jasno je bilo, da se je hotel izogniti nadzorstvu in posledicam kršitve dogovora o ribolovu. Tedaj je hotel jugoslovanski komandant prestopiti na italijanski ribiški čoln; italijanski kapitan mu je skušal to preprečiti s tem, da je tekel proti Fordovu, ki je v svojo obrambo ustrelil proti njemu. Isti izstrelek je zadel tudi enega od jugoslovanskih mornarjev, ki je kmalu za tem umrl. Ko je jugoslovanski komandant hotel pomagati ranjenemu mornarju, je moštvo italijanskega ribiškega čolna izrabilo priliko in se oddajilo. 2e dva dni zaporedoma se ves italijanski reakcionarni tisk naravnost histerično razburja zaradi incidenta v Kopru, ki ga je agencija Ansa tako netočno opisali. V člankih tega časopisja ne manjka najbolj grobih in gnusnih izrdzoo, ki _ imajo očitni namen v čim i y d r* a t /rvi /i—; /v-^» L11 -v-tl; J vi NOVA PROTI POLICIJSKA DELAVSTVU NASILJA V ITALIJI V San Giovanni Valdarno je policija napadla delavce in pri lem je bilo več ranjenih - Tudi v Foggii je policija napadla delavce - Ministrski svelrazpravlja o tako imenovani agrarni reformi FIRENZEj 9. — Danes so proglasili splošno stavko v San Giovann-i Valdarno kot protest proti surovemu nastopu policije proti brezposelnim delavcem, ki so demonstrirali po mestnih ulicah. Policija je demonstrante napadla in pri tem je bilo mnogo ranjenih. Položaj jie še vedno zelo napet, ker delodajalci zavlačujejo pogajanja s predstavniki rudarjev, ki že več časa stavkajo z-zahtevo po povišanju mezd. Do incidentov je prišlo tudi v pokrajini Puglie, v Foggi in Portanova. Brezposelni delavci v Foggii so demonstrirali po ulicah in policija jih je napadla ter mnogo od njih aretirala. Tudi v kraju Ortanova jie policija napadla brezposelne delavce. Tudi kmetijski delavci so stalno v borbi. Ministrski svet je danes razpravljal o tako imenovani agrarni reformi, ki jo je pripravila klerofašistična vlada. S to reformo ni nikakor zadoščeno zahtevam in potrebam italijanskih kmetijskih delavcev in kmetov brez zemlje, ker klerofašistična vlada ž njo ščiti edinole koristi zemljiških veleposestnikov. Zato sc gibanje med kmetijskimi delavci vedno bolj širili. Na Sardiniji so kmetje brez žemlje zasedli rečjo površino neobdelane zemlje veleposestnikov. Policija je kakor običajno nastopila proti njim in v kraju Ozieri aretirala 40 ljudi. Medtem je bila nadaljnja debata o spremembi fašističnih zakonov o javm varnosti, ki se jg začela v parlamentu, odložena in vsa zadeva je bila predana V nadaljnjo preučitev parlamentarni k c misiji Italijanski institut v Bukarešti zaprl RIM, 9. — Agencija Ansa poroča, da je romunski zunanji minister izročil 4. marca italijanskemu poslaniku v Bukarešti noto, s katero je romunska vlada odpovedala italijan-sko-romunsko kulturno kon- Z nezmanjšano odločnostjo nadaljujejo francoski delavci horho Uspela stavka nameščencev plinarn in električnih podjetij -u*«. « - y zi>družni ŽIanirfr:i,Un.V.e’ Laura ’41‘k j — * • w*mc.^a (ju« 61,’. Ure(W rUženia, Ada Nor- izvršilnega od- PAR1Z, 9. — Kljub temu. da je vlada z diktatorskim ukazom odredila mobilizacijo vsega osebja, nameščenega pri plinarnah in električnih podjetjih, so delavci sklenili, da bodo stavkali in stavka se je danes začela. Posledice stavke se močno čutijo, ker primanjkuje plina in električne energije. Zato je vlada danes sklenila, da bo sodno postopala proti tistim, ki se ne bi pokorili njenim ukazom o mobilizaciji. Tudi stavka nameščencev podzemeljske železnice in avtobusov se strinjeno nadaljuje, čeprav skušajo razna vladna poročila prikazati, da je stavka neuspela. Prav tako še vedno stavka okoli pol milijtona kovinarskih' delavcev v vsej Franciji. Medtem , se je stavkovno gibanje razširilo tudi na občinske nameščence, na pometače in pogrebna podjetja v Parizu. Tudi na področju socialnega skrbstva in v zavarovalnicah narašča protestno gibanje. Povsod nadaljujejo delavci borbo z nezmanjšano odločnostjo, kljub temu, da se Bi-dault pripravlja, da začno uveljavljati pravkar izglasovani fašistični zakon proti stavkam, ki je bil narekovan iz Amerike. mi tedni odvzel Kowalewske-mu parlamentarno imuniteto. Kowalewskega obtožujejo, da je izrabljal svoje funkcije in s tem ogrožal državno varnost. PRAGA, 9. — Glavni urednik češkega lista «Mlada fronta« Jaroslav Horek je bil razrešen svoje službe. List «Mlada fronta«, ki je to vest priobčil in pojasnil vzroke. Horaka je nadomestil Alojz Svoboda, glavni urednik brn-skega lista «Rovnost». h,, raj- miss Johnson. haihi ,■ jugoslovanski ?0$?5bQra oj1 lainikom glavne v‘le fZe sindikatov Ju. *° je. britanike žene to in O w?.V prI lz«radnj kulturno prosvet . vPra5anj Rovanških va de delavko ob zaJ zaposlenih že- MOSKVA, 9. — Na bolgar-skem poslaništvu v Moskvi so včeraj podpisali trgovinski sporazum med Bolgarijo In Finsko za leto 1950. Za bolgarsko republiko je sporazum podpisal bolgarski poslanik v Sovjetski zvezi. Za finsko republiko pa finski minister za zunanjo trgovino Uno Taski. vencijo od 8. aprila 1943. Romunska vlada je zato opozorila italijansko vlado, naj zapre institut za italijansko kulturo v Bukarešti. Aprila ali maja konferenca M mimslrov WASHINGTON, 9. — Na tiskovni konferenci je minister Acheson izjavil: «Kof predsednik seVerno-atlantskega sveta je moja naloga ta, da skličem sestanke tega sveta po posvetovanju s svojimi kolegi. Mislim, da bomo morali imeti prihodnji sestanek aprila ali maja meseca. Sestanek treh zunanjih ministrov pa menim, da bo naj-brže konec aprila ali začetek maja«. Aheson je potrdil, da bo ameriška vlada glasovala proti sprejemu delegata LR Kitajske v OZN. Glede povratka rublja k zlati podlagi je Acheson, izjavil tisku, da je to le umeten ukrep. Posledice teiga pa bodo te, da bo imetje Vzhodne Evrope še bolj kopnelo v korist Sovjetske zveze. Glede ssetanka treh zunanjih ministrov je Acheson izjavil, da še ne ve, kje bo ta sestanek: niti ni vedel odgovoriti, če bodo na dnevnem redu tega sestanka tudi evropska vprašanja in ona Z Daljnega vzhoda. Poudaril je, da bi morale prizade te države sestaviti dnevni red za ožji sestanek treh ministrov za zunanje zadeve in za atlantsko konferenco. Na vsak način pa Acheson ni hotel ničesar gou voriti o dnevnem redu. Poročajo, da se bodo načelniki glavnih stanov držav a-tlantskega pakta sestali v Haagu. Sestanek bo od 5. marca do 2. aprila. zmago katere koli stranke pač pa naj bi se ljudstvo izjavilo za ali proti Narodni fronti. Predvolivna zborovanja bo najbrže organiziral blok antifašističnih strank, in ne posamezne politične stranke. Vo-livna kampanja se bo baje začela prve dni junija. Semjonov je baje še dodal, d'a bo potreb n0 zamenjati v vladi nekatere ministre, ki niso zadovoljivo izpolnili svojih nalog. V po štev bi prišla predvsem social-komunist Max Fenner, minister za pravde in liberalni demokrat Karl Hamma, minister za trgovino. Sovjelski odgovor Seminnov o v Vzhodni Nemčiji BERLIN, 9. — Na sestanku, katerega so se udeležili tudi prvaki političnih strank Vzhodne Nemčije, je sovjetski poslanik Semjonov, politični svetovalec generala Cujkova izjavil, da bodo volitve 15. oktobra v sovjetski cqni nekakšen referendum. List «Neue Zei-tung«, ki je javil to vest, piše, da je sovjetski poslani k Semjonov o teh volitvah nekako takole govoril; Pri volitvah namreč naj ne bi skušali doseči Sfer Ginljiva zmeda VARŠAVA, 9. — Bivši poljski namestnik kmetijskega ministra Kowalewski je bil predan vojaškemu sodišču, kjer se bo moral zagovarjati zaradi vohunstva. Tako je odločil poljski sejm, ki je že pred tre- Zadnja številka «Demokraci. jen citira Kardeljeve besede iz njegovega govora v Mariboru in pravi, da je «7’0 VSEKAKOR NOV TON n ter da se je po njenem mnenju Kardelj skregal z Babičem, ki pa je po istem mnenju iredentist, ker je na sestanku aktiva OF dejal, da smo vedno bili in da bomo za pravično rešitev pripadnosti vseh delov slovenskega ozemlja Toda v nekem drugem članku v «Demokraciji» pa čitamo da Babič prav za prav ni iredentist. ker ‘prodaja Trst Italiji (najbrž zato. ker se je s Kardeljem skregal čeprav oba trdila da se je Slovencem zgodila krivica z mirovno pogodbo leta 1947). prav tako kot ga prodajajo Italiji kominformisti (Sitaj prvo stran lista), ki so se vzdržali glasovanja o resoluciji italijanskih iredentistov kateri pa zahtevajo Trst za Italijo. To trdijo kljub temu da je eBabičev zastopnika v občinskem svetu glasoval proti omenjeni resoluciji in najbrž prav zato «zasužnjuje lastne brate«, proti kateremu se morajo ogro. ženi bratje «boriti bolj kot proti potujčevanju od strani tujerodcevs. Ne samo zadnja, temveč vse številke glasila dolarske zveze so polne podobnih protislovij, zlasti odkar je to glasilo postalo hkrati tudi glasilo vseh očetov akcijskega odbora za ohranitev angloameriških okupacijskih čet. Glavni vzrok te dolarske zmede Pa je v tem, da bi omenjeno dolarsko glasilo hotelo z varanjem prikriti, da je prav za prav glasilo — kot rečeno —- za ohranitev imperialističnih okupacijskih čet v coni A, Čet. ki akcijskim očetom tako zelo prijajo. iie MOSKVA, 9. — Radio Moskva je nocoj objavil sledeče poročilo: Svet zunanjih ministrov je 12. decembra 1946 sklenil, da je treba nadomestiti konvencijo o podonavski plovbi iz leta 1921, ki je izključila Sovjetsko zvezo in nasprotovala koristim podonavskih držav, z novo konvencijo. Na podlagi nove konvenciie in zvezi s prvim zasedanjem podonavske komisije novembra meseca 1946. v Galacu so vlade ZDA, Anglije in Francije sporočile sovjetski vladi, da ne priznajo podonavske konvenci je podpisane 1948. leta v Beogradu in da priznavajo še vedno staro konvencijo iz leta 1921, Note teh vlad so govorile tudi, da konvencija 1948. leta krši stoletno tradicijo plovbe po tej mednarodni reki in da ni v duhu določil mirovne pogodbe z Romunijo, Bolgarijo in Madžarsko. Podobne notfe so poslale tudi italijanska, belgijska in grška vlada. 1. marca je sovjetska vlada odgovorila vladam ZDA, Anglije in Francije. Sporočila jim je, da je vsebina njihovih not že znana s konference y Beogradu 1948. ko so obrazložili stališče teh vlad njihovi predstavniki. Odbili pa so njihovo stališče predstavniki podonavskih držav. Sovjetska vlada je v noti odgovorila, da so konvencijo odobrile podonavske države, ki so sodelovale na konferenci in da je bila ta sklenjena v duhu mirovne pogodbe z Romunijo, Bolgarijo, Madžarsko. Belgijski, italijanski in grški vladi pa je sovjetska odgovorila, da sploh ne razpravlja o vsebini njihovih not saj so bile te vlade na podlagi sklepa ministrov za zunanje zadeve 15. decembra 1946 leta izključene iz seznama sodelavk 118 podonavski konferenci. ba objavljati nikakršnih dokumentov, kajti vladin tisk je ng čelu z agencijo Ansa storil use, da bi v zveži z omenjenim incidentom odnose med obema državama v resnici zastrupil. Hessen eo govoril na Grazianijevem procesu večji meri razburiti in razdražiti italijansko ljudstvo. Ansa je namreč javila, da omenjeni ribiški čoln sploh ni bil v jugoslovanskih teritorialnih vodah, drugega ribiškega čolna pa sploh ne omenja; prav tako ne omenja, da je bil smrtno vanjen tudi jugoslovanski mornar — iz razumljivih razlogov — sicer bi italijanska javnost takoj lahko presodila, da gre za uporabo orožja v samoobrambi. Omenjenemu tisku pa se je sinoči pridružil na občinski seji sam župan Bartoli, ki nikoli ne pozabi poudariti, kako je resnicoljuben, V njegovem besedišču ni manjkala besed kot so: «brutalni umora, užalitev našega čustva svobodnih ljudi«. ebarbarska gestas. esistemi nekaterih ljudi*, itd. itd. če je tržaški župan .res tako resnicoljuben kot bi moral biti vsak tržaški župan, posebno pa tisti, ki hoče biti demokrat in se hkrati ravnati po Kristusovem nauku, bo ng bodoči seji občinskega sveta VSAJ OMENIL tudi drugo plat zvona, t- j- poročilo agencije Tanjug o omenjenem incidentu. Iz Rima Pa poročajo, da je državni podtajnik za zunanje zadeve Giuseppe Brusasca v rimskem senatu včeraj takole odgovoril na zadnji Kardeljev govor: ((Italijanska vlada odklanja obtožbe in bi mogla objaviti obremenilne dokumente glede Jugoslavije s posebnim ozirom na incident, ki se ^e dčgodi! pred tremi dnevi italijanskemu ribiškemu čolnu, ki so ga Jugoslovani zajeli. Toda italijanska vlada ne bo objavila teh dokumentov, da ne bi zastrupila odnosov med Italijo in Jugoslavijo*. Da, Brusasci resnično ni tre- FUM, 9. — Na procesu proti Grazianiju je bil zaslišan tudi novinar De Benigno, ki je bil član vojne vlade pred in takoj po italijanskem premirju. Priča je govoril, da, se je Graziani skušal pogoditi z maršalom Bado-gliem, tedanjim predsednikom kraljevske vlade, ki je zbežala v Bari. Grazianijevo ponudbo katero je sporočil sedanji škof v Pompejih Ronca pa je Badoglio odklonil. Priča je nato govoril, da je prestolonaslednik Umberto poslal Grazianiju ordinančnega častnika, ki naj bi maršala obvestil o prestolonaslednikovih namenit. V Rimu pa so Nemci tega častnika aretirali. Graziani je zanikal izjavo priče, da bi on še pred 13. septembrom 1943 leta gojil prijateljska čustva do Nemcev. Izjavil ja še, da je bil zadnji njegov pogovor z Umbertom 7. septembra, ko je bilo premirje že 4 dni preje podpisano. Pri tem pa je Graziani izjavil, da ni zanj niti vedel, ker mu Umberto ni niti govoril. Graziani omenil, da ga je na prejšnjih sestankih Umberto prosil, naj mu bo na razpolago zaradi izredno važnih zadev. Graziani pa je izjavil, da ni nikdar razumel, kaj je s tem prestolonaslednik mislil. Graziani — obtoženi bivši maršal — je dodal, da je Umberto bil zadovoljen, ker on ni sodeloval z Badogliem, kateremu je bilo po Umbertovem mnenju usojeno le kratko življenje. Sodišče je sprejelo predloge c-brambe ter bo zaslišalo maršala Kesselringa, bivšega vrhovnega poveljnika nemških oboroženii sil v Italiji in von Ranna, bivšega nemškega poslanika v Rimu. T^taJhica udi Iz Trsta pojde poseben smučarski vlak V nedeljo 19. t. m. ob 1,45 zjutraj odide iz Trsta z glavnega kolodvora poseben smučarski vlak v Planico na mednarodne skakalne tekme. V Planico prispe vlak oh 8 zjutraj, kjer bo za izletnike pripravljena gorka pijača in P- tri" zek, kar je že s potnino plačano. V lepi zimski naravi bodo prebili izletniki ves dan in prisostvovali tekmam svetovnih smučarjev ter se šele ob 18 odpeljali nazaj v Trst. Vpisovanje Za izlet v Planico je PODALJŠANO DO VKLJUČNO SOBOTE 11. t. m. Vpisuje potovalni urad «Adria-Expresss, Uli. ca^ F. Severo D. dalje čevljarna Ge c v Bojanu, Trg Tra i Rivi 3, čevljarna Pirc-Transalpina, Ul, Settefon-tane 3 ter pisarna ZDTV, Ul. Machiavelli 13, II. Pohitite s prijavami, da vam ne bo žal te redke in edinstvene prilike, ki se je boste z veseljem spominjali dolgo, dolgo časa. Za utrjevanje prijateljstva med francosko in jugoslovansko mladino Francoski izdajali I mladinci, ki so delali v Jugoslaviji, so začeli sl, ki mu je namen pisali resnico o FLRJ Praške oblasti PRAGA, 9. — Praško sodišče je ukazalo zaplembo in uničenje biltena od 28. februarja t. 1. izdanega od poročevalskega urada agencije Tanjug. Ze lansko leto so češkoslovaške kominformlstič-ne oblasti zaplenili več številk Tanjugovega biltena v Pragi. O- EARIZ, 9. — V Parizu je izšla prva številka informativnega biltena «Brigadir», ki ga izdajajo francoski napredni mladinci, ki so skupno z jugoslovansko in drugo napredno mladino iz inozemstva delali na mladinskih gradiliščih v Jugoslaviji. V uvodniku se poudarja, da je osnovni rramtn tega biltena utrjevanje .-ijattljakih vezi med francosko in jugoslovansko mladino in obramba resnice o socialistični Jugoslaviji. Po vsakem povratku iz Jugoslavije, bodisi leta 1947,1948 ali 1949, j|3 rečeno v uvodniku, so francoski mladinci in mladinke pokazali isto voljo in soglasnost do utrjevanja prijateljskih vezi med Francijo in Jugoslaviji;), da pokažejo 'francoski mladini pravi lik ljudstva in mladine Jugoslavije, da seznanijo Francijo z ogromnimi napori . tamkajšnjih narodov in mladine pri gradnji socializma. Zaradi dejstva, .da obstaja gnusna kampanja laži in klevet, smo mladi francoski brigadirji postali priče stvarnosti, ki se skuša z vsemi sredstvi prikriti in uničiti. Naša dolžnost kot prič, je, da povemo kar smo videli, da branimo, kar smatramo za resnico. Ne gre za ((jugoslovansko vpraša- nosti jugoslovanskega poslanika v Franciji Marka Rističa in preko tisoč predstavnikov u-metniško - kulturnega življenja v Parizu odprli razstavo jugoslovanske srednjeveške umetnosti. blasti so skušale opravičiti Svoj sklep, češ da so ti bilteni pred-1 R)e» ker ni potrebno poudarja- stavljali nevarnost za varnost češkoslovaške republike. Poročila v teh biltenih pa so se nanašala izključno le na Jugoslavijo, nikdar pa niso bila objavljena poročila iz Češkoslovaške in drugih držav Vzhodne Evrope. Prav tako je bil bilten od 8. februarja sestavljen izključno iz poročil o jugoslovanskem gospodarstvu in o u-deležbi delavcev pri obnovi in drugih. ti, v kakšni meri so napori naših jugoslovanskih tovarišev združeni Z osnovnimi načeli resnice in poštenja, nad katerim morajo imeti zgled vse napredne sile v borbi za boljšo bodočnost. Z našo akcijo hočemo pokazati tovariškim jugoslovanskim mladincem, da o stajamo zvesti prijateljstvu, ki nas druži. Sinoči so v Parizu v navzoč- Stališče FLRJ gled povzeto v spomenici Trygve Liea Spomenico so razdelili vsem delegacijam članic OZN - Cang-kajšek in Licungjen še nadalje igrata komedijo o predsedniku Folklorna skupina FLRJ V Švici ZURICH, 9. — Sinoči je jugoslovanska folklorna umetniška skupina nastopila z bogatim u-metnlškim sporedom. Na programu so bili narodni plesi, pesmi, godba in drugo. Občinstvo je navdušeno sledilo sporedu. Tudi tisk se je pohvalno izrazil o nastopu. Nocoj bo folklorna skupina nasto. pila v Bernu, MOSKVA, 9. — «Tass« poroča, da je britanska vlada Izdala belo knjigo o obrambi Anglije. Po Tassovem poročilu bodo vojaški stroški od 1. aprila 1950 pa do 1. aprila 1951 narastli za 21 milijonov funtov šterlingov. LAKE SUCCESS, 9. — Danes so objavili spomenico, ki jo je naslovil glavni ta jnik OZN Trvgve Lie o pravnem vpraša-ju kitajskega predstavništva v OZN. Spomenica je bila razdeljena vsem državam članicam OZN. Se prej pa predana članom Varnostnega sveta. Spomenica pravi, da gre pri vprašanju predstavništva nek.e nove vlade pri OZN predvsem za to. «ali ta vlad® dejansko vrši svojo oblast na državnem o-zemlju in če to vlado navadno res spoštuje večina prebivalstva«. Spomenica dodaja, da v primeru da vlada tem zahtevam odgovarja, potepi bi morali vsi organizmi OZN dovoliti, da ta vlada res upravičeno predstavlja državo y OZN. S tem je Trygve Lie ponovil stališče, ki ga je v Varnostnem svetu razložil jugoslovanski delegat Bebler, ki je dokazal, da delegat Maocetungove Kitajske lahko nadomesti sedanjega Cangkajškovega delegata, tudi če vlada LR Kitajske ne bi bila v Varnostnem svetu priznana kot zakonita kitajska vlada z zadostnim številom držav, ki so potrebni za sprejem sklepa v tem smislu. Čeprav ameriška delegacija ni še pojasnila svojega stališča glede predloga Trygve Liea o kitajskem delegatu, so nekatere delegacije s simpatijami sprejele na znanje spomenico glavnega tajnika. Te delegacije pravijo, da če bi Trygve Lievo mnenje sprejelo vsaj 7 članov, tedaj bi lahko Varnostni svet to zadevo premaknil z mrtve točke Dobro obveščeni krogi OZN mislijo, da se bo s kitajskim vprašanjem v kratkem času bavil Varnostni svet, ki bo sklican m izredno zasedanje. Zaenkrat sta francoski in ameriški delegat komentirala Trygve Lievo stališče. Delegat Camgkajškove Kitajske ie iz‘ [javil tisku, da jg Trygve Lieva spomenica poditično in pravno neosraovana. V angleških krogih pravijo, da mora Varnostni svet sam reiiti vprašanje kitajskega predstavništva. Angleška vlada, ki j® prva priznala LR Kitajsko. bo sprejela odločitev Varnostnega sveta v prid pred. stavnika LR Kitajske, vendar pa Anglija ne bo v tem pogledu p odvzela nobenega koraka. Med Cangkajškom, ki je sklenil, da bo prevzel predsedstvo nacionalistične Kitajske, in Li-cungjenam, vršilcem dolžnosti ((predsednika«, ki je sedaj v ZDA že nekaj mesecev, pa je nastal spor. Licungjen obtožuje namreč Cangkajška, da je uzurpator. Tiskovna agencija «Nova Kitajska« komentira ta spor in piše, da ta komedija ne bo trajala dolgo in da na no-bon način ne bo izpremenila notranjega položaja kuomin-tanga. Komentar opozarja, da je Cangkajšek vselej popolnoma kontroliral kuomintang. Trenutni nesporazum pa je samo nov dokaz, da je ameriška politika na Kitajskem propadla. Agencija poudarja, da je Licungjen, kaiterega je državni departman označil za Cangkaj. škovega namestnika, potem ko ao se razbila pogajanja za mir med kuomintangom in LR Kitajsko in po razbitju nacionalistične armade v Kvangsiju, izgubil tudi pomen kot okrasnp podobe. Komentar pravi da Li-cungjenove izjave, da bo nasto-pil proti uzurpatorju Čangkaj-šku, kažejo, da nameravajo ZDA poslat; Licungjena kot or-ganizatorja nek> vrste ((tretje sile« Za Licungjenom in ((tretjo silo« pa stoji ameriški posla, nijt Leighton Stewart. Kitajska nacionalistična ti-skovna agencija »Central N e w s » poroča, da so izbruhnili hudi boji ng otoku Vajčeu pred južno obalo pokrajine Kvangtung. Nacionalisti so po- slali na pomoč pomorske sile, V noči na ponedeljek se je na otoku Vajčeu izkrcalo čez tisoč vojakov narodnoogvobodil. ne vojske. , Zaupnica Atileeiu z neznaino večino LONDON, 9. — Danes dopoldne je predsednik francoske republike skupno z ženo obiskal francosko bolnišnico Londonu. Pozneje pa sta oba obiskala parlament, kjer sta ju sprejela lord kancler in predsednik parlamenta. Nato sta oba gosta obiskala College Ro-yal Naval v Greenwichu. Francoski zunanji minister Schumann pa je imel pozno popoldne nov sestanek z Bevi-nom. Medtem ko sta na prvih sestankih razpravljala bolj na splošno o mednarodnih vprašanjih, sta se danes lotila podrobnejše obdelave teh. Važna točka naj bi bilo posarsko vprašanje, do katerega je tudi Anglija zavzela isto stališče kot Francija. Pred glasovanjem o zaupnici vlade v zvezi s spomenico konservativcev o kraljevem govoru oziroma o programu vlade je govoril ministrski predsednik Attlee. Ta je odgovoril Edenu, da nedavne volitve niso bile noben plebiscit za ali proti nacionalizaciji. Attlee je še med drugim dodal, da je angleški narod ha volitvah doka-zal, da noče več slišati o Chur. chillu in njegovi stranki. Parlament je nato izrekel zaupnico Attleejevi vladi in s 310 glasovi proti 296 odbil sporne nico konservativcev glede nacionalizacije jeklarske industrije. Proti vladi so glasovali tudi liberalci, kar je izzvalo veliko presenečenje. AiMio Huje II . . ' ATENE. 9. — Ministrstvo za notranje zadeve je izdalo uradne številke o porazdelitvi mandatov y. parlamentu. Populisft imajo 33 mandatov. Plastiras 32, liberalci 29, demokratska fronta 15. Eapandreu 12, me-taksisti B. Kanelopulos 3, Zer-vas 3. Marfcezini 1, Varvutis 1, jrama stranka 1. V zalivu Falero so se danes zasidralp ameriške vojne ladje, katerim poveljuje admiral John Baler.tine. podpoveljnik ameriškega brodovjg na Sredozemlju. Admiral je obiskal ministrskega predsednika Heroto-kisa in ministra za zunanje zadeve pipinelisa. Bela knjiga o sarskem vprašanju BONN, 9. — Komisija za zunanje zadeve v zveznem parlamentu je danes poslušala Ade-nauerjevo poročilo o Posarju. Kancler ni v tem govoru omenil svojih predlogov o franco-sko-nemški zveri, ki jih je javil v intervjuju dopisniku ameriške agencije INS. Politični krogi v Bonnu sklepajo, da bosta vladna koalicija in opozicije branili na jutrijšnji izredni seji parlamenta isto stališče glede Posarja, kot ga je zavzela vlada. Nemška tiskovna agencija DPA pa poroča, da se nameravajo sestati 11. in 12. marca v Schluchsee blizu Freibur-ga francoske in nemške politične osebnosti. Te naj bi razpravljale o psihološkem, političnem in gospodarskem stališču v zvezj s francosko-nem-škim sporazumom. Bela knjiga o posarskem vprašanju, ki jo je objavila danes popoldne nemška zvezna vlada, predlaga ustanovitev ne kake mednarodne oblasti, ki bi morala skrbeti Za Posarje, ter ustanovitev posebnega carinskega režima med Posarjem, Loreno in Južno Nemčijo. Bela knjiga pravi, da bi bilo treba dati Posarju, kot sestavnemu delu francoske okupacijske cone neko določeno gospodarsko samoupravo. Ta samouprava pa bi morala biti vselej v okviru zakonodaje nemške zvezne vlade, ker je pač z mednarodnega stališča vzeto, Posarje sestavni del Nemčije. Rešitev posarske-ga vprašanja pa. pravi bela knjiga, je mogoče samo v evropskem okviru in po želji prebivalcev Posarja. Predsedstvo komunistične partije Zahodne Nemčije je izdalo r.orcčilo. v foderem ostro kritizira politiko Adenauerja in Schumacherja, ki stremj po ločitvi Posarja od Nemčije. Poročilo poudarja, da nemško ljudstvo ne more priznati sporazuma med Francijo in Posarjem: ker je bil sklenjen brez njegovega pristanka. -----j MOSKVA, 9. — Vrhovnemu sovjetu so včeraj v Kremlju izročili člani delegacije Drista-šev miru spomenico. Clan delegacije Ives Fargie je v svojem govoru poudaril potrebo, da se začnejo pogajanja med' vsemi državami za utrditev miru. član delegacije, bivši ameriški namestnik ministra za sodstvo, John Rodge je izrazil 2=ljo, da bi v okviru OZN ustvaril mednarodno ustanovo, ki bi imela Pravico nadzorovati vse atomske tovarne na svetu. ALBUQUERQUE (New Me-xico), 9. — Včeraj je eksplodiral kotel v tovarni orožja v vojaški bazi Sandia, kjer je atomsko naselje. Eksplozija je sledila požaru, ki je nastal iz do sedaj neznanih vzrokov. Nesreča je zahtevala 13 mrtvih in 3 ranjene. k KOLEDAR Petek 10. marca Makarij, Damir Sonce vzide ob 6.29, zatone ob Stanko ¥uk in Danica Tomažič (Zločinsko umorjena 10. III. 1944) «Sam smeh Je je bil, sama pesem, toda tam na tistem Cesarjevem portretu je zelo žalostna, kot da bi že slutila svojo usodo«, pripoveduje tovarišica Ema Tomažičeva o hčerki Dani, o svojem drugem otroku; tako kot Finka je tudi njo in njenega moža Stanka Vuka dala za svobodo, in z njima je odšlo vse, kar je zase še pričakovala. V nežne lirične pesmi je Stanko prelil bogato vsebino Svoje duše. Pred vojno je sodeloval v Dejanju. Pripadal je Kocbekovi struji krščanskih socialistov, ki je našla takoj 1941 leta ob početku upora pot v Osvobodilno fronto in se spojila v eno z njo. Milko Mati-četov pripravlja zdaj izdajo njegovih pesmi. Največ zapuščine imajo doma, na njegovem domu v Mirnu pri Gorici, nekaj jih je tudi na straneh šibkega zvezka, ki jih je tam vsa leta, ko je bil v ječi, s tolikim čutom nežnosti in ljubezni urejal. Iz njih diha vonj po pomladi po cvetju, mandeljnih na bregu pod Tomažičevim domom. eKako sta se srečala?« ePinko, ki se je poznal s Stankom, je dal Dani, naj mu odnese neke papirje na Goldonijev trg kjer jo je čakal. Opisal mu je, kako bo oblečena in tudi pozneje jo je najrajši videl v tisti obleki. Po Pinkovi aretaciji sta ves čas pričakovala, da bosta aretirana tudi ona dva, ker pa je bilo. že vse pripravljeno za poroko, sta se štirinajst dni nato poročila in odpotovala za tri tedne. Med njuno odsotnostjo so. kvesturini stalno prihajali in spraševali, kdaj se vrneta. Res je sledila aretacija in zapor. Stanko je bil skupmo z drugimi v Pinko vem procesu in dobil je petnajst let. Dani je bila o zaporu na Reki in v Trstu, pod policijskim nadzorstvom doma, v konfinaciji in internaciji in zopet pod policijskim nadzorstvom. Konfinirana je bila v Abrucih in družina, pri kateri je stanovala, jo je imela rada. Čutila je, da se godi krivica našemu ljudstvu. Ne moremo si razlagati drugače, kot da se jim je zdela kazen premila in so jo zato iz internacije premestili v konfinacijo» pripoveduje vzdržema. «Kje je bila ob Pinkovi smrti?« »Prišla je že domov. Sivo-megleno jutro je bilo in iz oblakov je pršilo. Nič nismo slutili, da se je že zgodilo. Odšla je v Coroneo. da povpraša, kako je. Pred vrati je zagledala vozove, ki so se pravkar vrnili z Opčin. Pinko in tovariši so bili že mrtvi, Stanka in ostale so odpeljali pjonoči brez sledu, iz Fossane ji je potem pisal čez tri mesece. Bil je tam z Dragom Steha, Francem Udovičem in še kakimi petimi Tržačani. Odpotovala je tja, da bi mu bila blizu in bila je potem njihova vez med ječo in zunanjim svetom, tovarišica in sestra vsem. Tudi sama sem bila dvakrat v Fossani, in takrat mi je Stanko rekel: «Veš mama. ko bova imela 'z Dani sinčka, ga bova vzgojila v takem duhu, kot je bil tvoj Pinko«. Hotel me je s tem malo razvedriti, toda če ne bi bilo prišlo tisto vmes bi bilo tudi res tako. Pripevedali so mi, kako sta moj Pinko in Stanko v zaporu pt glcbila prijateljstvo in kako je n j-ga in vse ob slovesu vzpodbujal k borbi«. Umolknila je. Iz tistega nemega Pinkovega naročila, ki ga čuti vsak dan in vsak trenutek, je zajemala moči za najtežje. Po Stankovem povratku iz za pora bi morala obad v a v par. lizane in prav to so morali za-slediti in zato preprečiti njun odhod Cma roka je opravila svoje delo. (Kako se je zgodilo?« sem jo prekinila. »Njuna smrt bo ostala za vedno prikrita«, je nadaljevala nezadržno in kakor da mora izpovedati do kraja tudi to svojo drugo veliko bolečino. eTiste tri tedne, ki so jim bili še na menjeni, da zaživita skupaj, sta obedovala in večerjala doma in z njima se je vrnilo nekoliko življenja v našo strašno ti šino. Stanko je prišel tisti večer k večerji sam. Rekel mi je, da Si bo Dani doma napravila nekaj malega, kot se je včasih zgodilo. Prosil me je tudi, naj Oprostim, da me pusti samo, ko še ni papana. Prijatelj, da ga čaka, ki ga je že večkrat iskal. Pol ure nato me je poklicala hišna vratarica. Vprašala je, če imamo ključ od stanovanja in na moje vprašanje odgovorila, da so slišali iz njega strele. Z možem se oba takoj odpravita tja. Pred hišo je že bila policija. Sla sem za komisarjem in odklenila vrata. Vse je bilo tiho in v sobi je gorela luč. Vedela sem, da se je moralo zgoditi nekaj strašnega. Nisem mogla zdržati. Ho. tela sem dalje, da vidim vse. S silo so mi ubranili. «Ne svetujem vam«, mi je prigovarjal komisar. Samo v trenutku, ko je on vstopil, sem jih zagledala in kriknila od bolečine. Stanko je ležal pred mizo in Dani je imela kolena vsa krvava. Sedem strelov so mu dali. Ona oa je hotela najbrže obvarovati, Ustreljena je bila od vrha navzdol v. oko. Policija nam je tedaj zagotavljala, da bo našla zločinca, storila pa ni ničesar. Bili smo pač Slovenci. Vratarica jih je videla, kako so prišli Po stopnicah. Trije so bili in nekdo ji je še rekel, da streljajo za njimi. Zločin, ki so na napravili, so hoteli z različnimi govoricami naprtiti Osvobodilni fronti, da bi jo umazali pred ljudstvom in ga odvračali od nje. To me je najbolj bolelo, ker vem sama in tovariši tudi vedo, da je Stanko Osvobodilni fronti sledil in da je bil nepopustljiv pred onimi, ki so ga hoteli odvrniti od nje.« Zgodba njune krathe ljubezni in sreče, prepletene z borbo, da tudi na tem koščku zemlje vzklije boljši svet, se jc končala. Tri mesece za njima ji je vzela vojna še moža. «Ko grem po Ul. Rossetti, na tistem mestu, kjer je padla bomba, se mi zdi, da hodim po njegovem grobu« jg rekla. Spornim so najtežji, toda njo kot toliko drugih naših mater — trpink, vzpodbujajo k delu zn stvar, 2a katero so dale svoje otroke. ZAKLJUČENA JE DISKUSIJA POKOJNINAH PESIMISTIČNI DEMOKRISTJANSKI ZUPAN Bomo že kaj zboljšali, problem pa se rešiti ne da, je dejal - Nova pohvala kominformistom Na včerajšnji izredni seji, ki ie bila. sklicana zaradi tega. da se ne bi sedanje zasedanje preveč zavleklo, se je nadaljevala in zaključila diskusija o poročilih odbornikov Cumbata in Benassija. glede ureditve perečega vprašanja pokojnin in socialnega skrbstva. Se pred diskusijo pa so soglasno sprejeli nekaj manj važnih sklepov občinskega odbora. V diskusiji sami so govorili: Svetovalec HARABAGLIA (D Cj, ki je v glavnem polejnizi-ral z opozicijo. Kominformist-ka dr. WEISSOVA, ki je precej obširno govorila o vprašanju tuberkuloznih bolnikov, zlasti pa o tistih bolnikih, ki so ozdraveli in ki po uredbi prejemajo posebno podporo, in zahtevala njeno povišanje. De-mokristjanka PIZZULOVA je imela krajši propagandistični govor, v katerem je hvalila zasluge ’ demokristjanov za skrb tiste mladine, ki je prepuščena sama sebi. Demokristjan CRI-STIANI je govoril o vprašanju vajencev. — Svetovalec MON-CIATTI (Blocco Italiamo) je seveda poudarjal, da se vsako tržaško vprašanje lahko reši le v bkviru Italije; dejal ie, da se delno strinja s kominformistič. nim predlogom rešitve vpraša, n ja in ie posebej kominformi-ste zelo, zelo ponvalil, «ker so začeli razumeti, da Trstu samo Italija lahko pomagaš, t. i. da so — čeprav po treh ali štirih letih, prišli do istega prepričanja. ki ga imaio predstavniki italijanskih tn nacionalističnih strank na čelu z »Blocco Ita-liano* in «Movimento sociale italiano« Demokristjani«. CATOLLA je hotela s spretnim demago-škim govorom prepričati navzoče, da je mcžno rešiti vprašanje revščine v Trstu predvsem z dajanjem revežem »duhovnega kruha*, katerega so lačni. Pr; tem je naštela celo vrsto primerov, kako tržaški reveži denar, ki ga prejmejo v imenu podpore, enostavno za- Proslava dneva žena na Proseku Članice ASIZZ s Proseka bo. do proslavljale v nedeljo 12. t. m. ob 19. uri mednarodni praznik žena 8. marec v dvorani Prosvetnega doma. K pestremu sporedu bodo pripomogli dramska družina, pevski zbor, pionirji in žene. — Vabljeni vsi! TRST MORI) IMETI USJE CERE po logiki listih, ki skušajo podražitev kruha opravičiti s tem, da je ponekod kruh še dražji kot v Trstu Urad za obveščanje pri Vojaški upravi je objavil sporočilo finančnega in gospodarskega oddelka VU, da bodo od četrtka 16. marca 1950 dalje povišane kontrolirane cene kruha in testenin, kar smo mi javili že predvčerajšnjim. Cena kruha je povišana od 82 lir na 94 lir in testenin od 100 lir na 110 lir za kilogram. Cena moke bo ostala nespremenjena: 84 lir za kilogram. Edino opravičilo, ki ga je našla vojna uprava zaradi podražitve kruha in testenin pra. vi, da bodo cene tem najpotrebnejšem hranivom še vedno nižje nego v Italiji. Kakor da gre tu za neko tekmovanje, kdo bo prodajal cenejši kruh in ne za plačilno zmogljivost tržaškega delavstva, ki je s tem ukrepom prav gotovo najbolj prizadeto. Gre torej v glavnem za prihranek onih dveh milijard, kajti prav toliko je morala vojna uprava utrpeti — tako pravi njeno poročilo — da smo mogli v Trstu kupovati kruh po 82 lir, a testenine po 100 lir za kg. In v ta namen si je izbrala prav tedne po dolgotrajni stavki, ko bo tržaški proletariat najteže občutil nenadno podražitev. Skromni povišek. priborjen s tritedensko stavko, je postal tako praktično brez vsakega pomena, ker bo komaj kril pajnovejše zvi-žanje cen. Danes bodo bržkone spoznali tudi oni redki pristranski prenapeteži vse obsodbe vredno napako, ki jo je zagrešil samolastni stavkovni odbor s svojim skromnim programom v zadnjem stavkovnem gibanju Mobilizirano delavstvo je pripravil ob tritedenski zaslužek ne da bi — ako računamo poslednjo podražitvijo živil — izsilil zanj zrno dobička. In ne le to. V špekulantski nizkotno, sti je šel tako daleč, ta je v onih dneh težko preizkušenemu delavstvu skušal onemogočiti tudi prejemanje živil in podpor, ki so jih v izdatnih količinah nabrali delavski tovariši v coni B. Kruh je osnovno živilo delavca. Vojna uprava je bržkone mnenja, da bi bilo odveč trošiti dve milijardi letno za kruh delavcu, ki si upa s stavko upirati se izkoriščanju- Toda potem ko bo analizirala potek zadnje stavke tržaškega delavstva, bo bržkone ugotovila, da so se iz nje izcimile koristi le zanjo in delodajalce, ki bi ukrenili pametneje, ako bi posebne nagrade, namenjene stavkokazom določili stavkovnemu odboru. Storjene usluge mu verjetno ne bodo mogli zlepa poplačati. veseljačijo in zapravijo, namesto da bi ga koristno uporabili. Zato predlaga občini da naj po svojih organih nenehno budno pazi, v kakšne cilje reveži denar potrošijo, kajti s tem se bo doseglo, «da ne bo treba več milijonov lir* za podpore. Ko smo jo poslušali, smo dobili vtis, da omenjena demokrist-janka na tržaških siromašnih ljudeh ni našla v svojem — kakor se sama hvali — 301etnem delovanju nobene moralne strani. Bo njenem mnenju se bo vse rešilo le «i.n segno di Cri-sto». Demokristjan DELISE pa je nato ostro naoadel fcominfor-mista Radicha. hvalil Marshallov plan. omenil nekajkrat «ca. so Tito* in čele nato polemiziral s kominformističnim predlogom rešitve pokojninskega in socialno-skrbstvenega vprašanja. Po odmoru sta govorila najprej občinska odbornika Cum-bat in- Ben us si kot referenta, sklepne besede v diskusiji' o vsem problemu upokojencev, brezposelnih in sicer pomoči potrebnih pa si :e prihranil zase župan. Odbornik Curnbat je deial. da ie opoziciji lahko, ko postavlja moralno upravičene zahteve, ki pa jih jc potem mnogo teže reševati na upravnem področju. .Izjavil .ie nadp.lje, da velike številke zanj niso «a priori* ovira, da se ne bi lahko kaj storilo in mogoče So bo res direktna pokojnina povišala od štiri na pet tisoč, če bodo poročila iz knjigovodstva ugodna. Na račun komin-foriuistov pa je rekel, da niso samo oni tisti ki se zanimajo za sočialna vprašanja. Benussi je smatral predvsem za potrebno, da najprej razčisti vprašanje incidenta med njim in Ra-dichem s prejšnje seje. Pred nadaljevanjem je gospod župan — ne da bf vedel in gotovo ne da bi niti želel vedeti, kako jc bilo z incidentom pri Poreču — blagovolil jz-trest; nekoliko svojega neizmernega protislovenskega besa. (O tem poročamo tudi na prvi strani), potem je precej na dolgo odgovarjal n.a različna mnenja izražena v diskusij; in polemiziral a kominformisti. Dejal je. da bomo imeli reveže vedno med seboj (zato ker ie že Kristus — pa tudi Agne-letto — tako dejal) jn da tudi ranjka Avstrija «-i bila nikak raj, kajti njegov oče je bil dober obrtnik, oa ni nič kaj po* sebno zaslužil. Sicer pa — borili se bomo že, da bi ka j zboljšali, ampak da bi probleme rešili — to se Pa ne da. Velik hrup je nastal, ko je hotel Bartoli dokazati, da je povsod na svetu hudo, s tem. da je hotel navajati neke podatke iz SZ, za katere pa ni povedal, odkod so. Pri zatrjevanju, da se vprašanje ubogih ne da za vedno rešiti, se je spomnil tudi dr. Agneletta. ki je na nehi prejšnji seji nekaj podobnega dognal. Slovesno je potem dejal, da si je v svesti, da je občina stcrila za potrebne vse, kar je bilo v njeni moči. Vendar vprašanja ne bo rešilo 20 točk kominformistične resolucije kakor ni rešilo miru 14 Wrlsonovih, pač pa bi znalo pomagati 10 zapovedi. Radich mu vpade v besedo, da so take pridige nepotrebne. 2bogar-Brocchi mu pa svetuje da bi prišel te stvari pridigat v nedeljo dopoldne na zborovanje upokojencev, nakar se Bartoli zelo razburi jn drugi seveda tudi, tako da je spet velik hrup. Pred glasovanjem o res°lucl" jah so oglasi Radich, ki izjavi, c« se bo njegova skupina vzdržala glasovanja pri volitvah o reisoluciji občinskega odbora. Zahtevala pa bo, da se postavi na glasovanje njihova resolucija in sicer prva točka ločeno od ostalih in o njej naj se glasuje poimensko. Ko so se izrekli še nekateri predstavniki skupin, je odbornik Dulci predlagal, naj se združi odbo-rova resolucija z omenjenim členom iz kominformovske resolucije, kajti bistvene razlike med obema resolucijama itak ni. Nikakor pa ne gre, da bi prebivalstvo reklo, da se v občinskem svetu uganja politična špekulacija celo ob takem vprašanju, kot je revščina ti-sočev prebivalcev. Po dolgem pogajanju za končno obliko priključenega člena, je občinski svet soglasno sprejel tako kombinirano resolucijo. (Glede omenjenega člena iz kominformovske resolucije, bi omenili, da se je župan branil sprejeti formulacijo, da se občinski odbor «obvezuje», da bo uveljavil svoj čas po VU odbiti načrt za zvišanje pokojnin, in so se končno sporazumeli na formulaciji, ki bi nekako pomenila, da bo občinski odbor «zastavil za to vse sile*). V splošnem zadovoljstvu, da so dosegli taik sporazum i,n sejo vendar že končali, (sai je bilo blizu enajste), so se občinski svetovalci takoj razšli. -IfloAio- 18.03. Dolžina dneva 11.34. Luna vzide ob 1.00, zatone ob 9.19. Jutri sobota 11. marca Heraklij, Stana SPOMINSKI DNEVI 1915 se je vršil v Chikagu v ZDA prvi narodni kongres severnoameriških Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se ga je udeležilo 563 delegatov. Izrekli so se za osvoboditev od Avstro-Ogrske in za združitev vseh južnih Slovanov. 1944 je minerski vod južnopri-morskega odreda miniral pri Devinu več stebrov e-lektričnega dalj-novoda. 1946 je civilna policija v Skednju streljala na množico. Mrtva sta obležala tov. Gensa Giovanna, mati štirih otrok in Giorgio Boni-facio, ranjenih pa je bilo 22 oseb. Gledališče Verdi DAROVI IN PRISPEVKI 12 SAMATORICE Pogreb tov. Za vedno ga je sprejela v svoje narečje zemlja, ki jo je tako ljubil. Zadnji sončni žarek je objel njegovo krsto in mandeljni; ki jih prebuja nova pomlad, so se s svojim cvetjem poklonili zavednemu Kraškemu fantu, ki je ostal skozi vse svoje življenje, v trpljenju in borbi zvest svojim idealom. Za krsto pa je stopala dolga povorka prijateljev in znancev, ki so prihiteli, da ga spremijo na zadnji poti. Včeraj popoldne so v Samo-torici pokopali tov. Josipa Kocmana, zavednega Slovenca, borca in invalida narodnoosvobodilne borbe, zvestega člana Osvobodilne fronte, občinskega svetovalca Ljudske fronte zgo-niške občine. Huda bolezen, posledica borbe in naporov med vojno in po vojni, ga je mučila že dolgo časa. V.eč. mesecev je bil v tržaški bolnici. Ko pa je uvidel, da se mu bliža konec, je zaprosil, naj ga pripeljejo na dom, na svoj Kras. Zelja se mu je izpolnila. Toda Ie malo ur je še. pretrpel na svojem domu. Zvečer, 7. t; m. so ga pripeljali domov, naslednje jutro ob 3 pa je že ‘umrl. Pokojni Kocman je btl značajen mož, napreden delavec. Sin revnih staršev si je moral s trudom služiti grenek kruh, zato je bil med prvimi, ki so razumeli veliki pomen osvobodilnega gibanja in se je pridružil borbi za osvoboditev svojega naroda. Načelom, za katera se je boril in izgubil ‘svoje zdravje, je ostal zvest do smrti. Zloglasna resolucija, ki je preslepila mnoge tovariše, ni mogla spraviti s prave poti našega Kocmana. Na občinskih volitvah je bil izvoljen za občinskega svetovalca. Toda sejam občinskega sveta ni mogel nikdar prisostvovati zaradi bolezni. Nadcmestcval ga bo drugi tovariš in nadaljeval na tem mestu delo, ki ga je pokojni zapustil, borbo za resnico in pravice našega ljudstva. Lep pogreb je pokazal, kako ■je bil pokojni priljubljen daleč naokoli. V povorki smo opazili predstavnika glavnega odbora OF za Tržaško ozemlje tov. dr. Deklevo, zgoniškega župana in vse občinske svetovalce. Med številnimi venci in cvetjem pa vence Zveze partizanov, glavnega odbora O F in zgoniške občine. Godba iz Križa je med pogrebom igrala ža-lostinke, mladinski pevski zbor iz Saleža pa je zapel več pesmi. Ob odprtem grobu se je poslovil od pokojnika v imenu občinske uprave in vseh svetovalcev župan zgoniške občine, v imenu O F pa tov. Obad Vladimir, ki je osvetlil značaj in življenje zavednega tovariša. Zvestemu rojaku ih dragemu tovarišu naj bo lahka kraška zemlja. Za Dijaško matico je darovala v počastitev spomina šeste obletnice smrti hčerke Dani in zeta Stanka Vuka tov- Em; Tomažič 5.000 lir. Danes nevski koncert na Ogčinah Prosvetni krožek na Opčinah vabi na PEVSKI KONCERT, ki ga bo priredil pevski zbor ((Slavko Škamperle* iz Sv. Ivana danes 10. t. m. ob 20 v kinodvorani na Opčinah. Nocoj ob 20.45 bo gledališka skupina Ernesta Sabbatinija za slavnostni večer na čast družbe igrala v gledališču Verdi komedijo v treh dejanjih ((Srebrna piščalka*, ki jo je spisal Robert E. Mr. Enroe. še iulri bo slikarska razstava Jožeta Cesaria V galeriji ttScorpione* razstavlja tržaški slikar Jože Cesar oljnate slike, portrete in krajine- Opozarjamo naše kulturno občinstvo, da si ta dela ogleda, ki so po mnenju mnogih njegove najboljše stvaritve, in da s tem priznanje umetniku. Jutri planinsko rajanje Sl.UliEIVI.SKU IVI IV KIIII IVI U GLEDALIŠČI za Tržaška »zeffljjf ob M V soboto 11. t. m. priredi PDT svoje običajno planinsko rajanje, .ki bo na stadionu ((Prvi maj* pri Sv. Ivanu s pri. j četkom ob 20. uri. Vabila bodo razposlana pravočasno. Članom, ki ne bi vabil prejeli, bodo ta na razpolago. pred pričetkom prireditve. Pionirske lahko-alletske tekme SHPZ - odsek za ljudske prosveto obvešča tečajnike in ostale interesente, da se bo re-žisersko-igralski tečaj nadaljeval v nedeljo 12. t. m. ob 9 v Ul. R. Manna 29, II. desno. — Pridite točno! Izredni občni zbor pn ES V nedeljo 12. t. m. ob 9 bo izredni občni zbor Zveze prosvetnih delavcev Enotnih sindikatov v Trst v Ul. Ruggero Manna 29. Dnevni red bo sledeč: 1. Poročilo predsednika; 2. čitanje pravil Zveze prosvetnih delavcev ES; 3. razno. Vabimo članstvo, da se občnega zbora polnoštevilno udeleži. Odbor Pionirji, prijavite se za lah-ko-atletske tekme, ki bodo v nedeljo 12. t. m. ob 9 na stadionu «Prvi maj*. Tekmovanje bo v četah po 5 pionirjev in 5 pionirk in sicer: v teku, skoku v daljino, metu krogle, štafeti in teku čez ovire. Obleka: telovadni kroj. Javite svoj pristop Pionirski komisiji, Ul. Ruggero Manna št. 29. Izžrebane obveznice Tržaškeqa posojila iz lela 1916 TRŽAŠKA BORZA Zlati šterling 7800-7850, papirnati šterling 1550-1580, dolar 665-670, telegrafski dolar 672-673, švicarski frank 156-156.50 100 francoskih frankov 17.2, av. strijski šiling 21.50-22, zlato 875-880. Avtobusna nesreča iz Nabrežine pred okrožnim sodiščem 1. marca se je vršilo 34. žrebanje obveznic Tržaškega posojila iz leta 1916. Izžrebanih je bilo 36 naslednjih številk: 1141, 1287, 1242, 1434, 1201, 1348, 1461, 1392, 1271, 1210, 1631, 1679, 1789, 1596, 1855, 1762, 1694, 1701, 1722, 1995, 1710, 2040, 2153, 2208, 2145, 2207, 2344, 2350, 2437, 2383, 2557, 2509, 2562, 2461, 2478, 2686. Izžrebane obveznice bodo izplačane v roku 6 mesecev pri občinski blagajni (Ul. Aurelio in Fabio Nordio 11) in sicer po 60 lir za vsakih 100 kron, oziroma po nominali za konvertirane obveznice. Seznam obveznic predzadnjega žrebanja, ki še niso bile izplačane: 1048, 1070, 1131, 1221, 1297 1593, 1747, 1901, 1909, 1991, 2014, 2083, 2131, 2179, 2218, 2329, 2330 2429, 2443, 2482, 2494, 2496, 2501, 2511, 2529, 2555, 2611, 2670, 2671, 2684, 2694. 2696, 2699. Danes 10. marca f dvorani k v SKEDNJU PREMIERA drame v treh dejanj^1 Kobilice Spisala: Lillian Helim« Režiser: Modest Scenograf: Jože Cestf St* luti Osebe: Oscar Hubbard -ne Raztresen; Birdie *v bard, njegova žena -Starčeva; Deo Hubbard,^ sin - Silvij Kobal; Ben bard, Oscarjev brat - Jo t Babič; Regina Giddens. scarjeva in Benova sest Nada Gabrijelčičeva; Ho**Jl] Giddens, Reginin mož -Nakrst; Aleksandra njuna hči - Štefka Droke William Marshall - B*11,. Sancin; Addie, črnka, ksandrina dojilja - Vera čeva; Cal, črnec, služal Julij Guštin. Alf abH>* Dl* Prodaja vstopnic Prl . * gajni kina v Skednju 00 do 12. ter od 15. daljč- Jutri 11. t. m- -gostovanje v dvorani " svetnega društva na KONTOVE1; z dramo Lillian Helim*1"! 99 Kobilice* V nedeljo 12. t. m. ot> gostovanje v dvorani v v NABREŽINI z dramo Lillian Helim*110' Kobilice* 99‘ lili RADIO SMRTONOSEN PADEC z 12 metrov visokega odra Šofer Emil Ferluga obsojen na 3 leta zapora Smrlna nesreča 40-letnega zidarja Umka Marcela pri gradnji semenišča v Ul. Besenghi Včeraj dopoldne se je v UL Besenghi dogodila strašna nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev v osebi 40-letnega zidar ja Marcela Umka iz Ul. Ful-vio Testi 7. Kot vsak dan je tudi včeraj ubogi zidar delal pri gradnji semenišča v Ul. Besenghi. Okrog 10.30 se je z visečim odrom dvignil do višine 12 metrov, da bi pričel s svojim delom Iz neznanih vzrokov, ve» varovan, je vrv prav na tisti strani, kjer je bil nesrečni zidar, popustila. Viseči oder se je pričel silovito gugati ter vrgel Umka v praznino. Nesreča bi morda ne bila tako huda, Če bi nesrečrtik Pri padcu ne udaril z glavo ob tla in si pre. bil lobanjo, tako da je na mestu izdihnil. Pokojnikovo truplo so po prvem zdravniškem pregledu odpeljali v mrtvašnico v Ul. Pie-ta, kjer bo ostalo na razpola- jetrio je bil oder premalo za-) go sodnih oblasti. Včeraj se je pred okrožnim sodiščem v Trstu nadaljevala in končala razprava proti 19 letnemu Emilu Ferlugi s Kon-konela 502, ki je obtožen, da je 21. decembra lani pri znani avtobusni nesreči v Nabrežini kot šofer avtobusa zakrivil smrt Marije Bitežnik, Giulia Mazzuccattija. Skerk Kristine in De Štefanija Tullija. Pri isti nesreči pa so bili več ali manj hudo ranjeni Ema Skerk, Pavla Gabrovec, Vjtia Furlan j in Vilma Gabrovec. Po govorih zastopnikov zasebnih strank odvetnikov Fer-luge, Tončiča, Vesela. Skerka, Poilluccija in Jacuzzija je nai-prej spregovoril branilec odvetnik Morgera. V svojem do najmanjših podrobnosti preštudiranem govoru, tako 7. ju-ridičnega stališča kot z obnovo dogodka, je skučal omiliti krivdo svojega klienta, kar mu je deloma uspelo, saj je zahteval javni tožilec za obtoženega Ferlugo kazen 4 let in 6 mesecev zapora. Jedro njegovega govora ie bilo tudi v dokazovanju, da je za nesrpčo soodgovoren tudi Caharija. ki je takrat šofiral avtomobil, ki je trčil z avtobusom. Končno je zahteval od sodišča, da bi v primeru obsodbe naklonilo Jean de Letrai: Eno noč v vaši hiši, gospa!... Zopet smo gledali tipično francosko lahko komedijo z intrigami in zamenjavami, z duhovitostmi in drznimi dovtip-nostmi, s spalnico in z igralci v negližejih. Človek si skoraj težko predstavlja, od kod jemljejo francoski pisatelji te vrste komedij zmerom nove in nove domislice za svoje zaplete in razplete, ki obravnavajo v bistvu zmerom isto snov: ljubezenske dogodivščine z zakonsko nezvestobo na čelu. Zaplet Letrazove komedije preseneča pot tem, da mu je avtor našel spet novo varianto, ter dal v njej nekaj novih nians na prastaro temo. Kajpada se komedija tudi to pot dogaja v Parizu. Novopečena zakonca Dubreuil si najameta za svoje skupno življenje hišo ter sprejmeta eslužabnikd«, ki je sicer nespreten jecljavec, a ki ima to nevarno lastnost, da takoj spočetka odkril- neko staro nrazmerje« svojega novega gospodarja. To «razmerje:i> se tudi kmalu prikaže v hiši v obliki gospe Klare, ki še nič ne ve, da se ie njen oboževalec pravkar poročil, in ki se je ločila od svojega moža Prav zato, da bi se poročila z Dubreuiljem. (/Služabnik« je bil poklical svojega prijatelja, ki se izdala za V’komta Mav-ricija. Ta lažni vikomt je bla zno zaljubljen v lepo Dubre uiljevo ženo in . je zato skuhal načrt, da bi prebil eno noč v niii E. njeni hiši. Prihod gospe Klare je pač i kakor nalašč, da olajša to podjetje. Dubreuil natveze svoji ženi, da sta vikomt in Klara ljubimca. Todfi vikomt, ki je prav jpodjetjen mladenič, je všeč tudi njegovi ženi. V hišo pade še njena prijateljica Rozina, ki jo baje njen zaročenec, pravi Mavrici j, katerega še ne pozna, vara ter se hoče zato predati prvemu moškemu, ki ji bo prišel na pot. Tu nastanejo novi zapletljaji, v hišo pade še vikomtova teta Aliče, lažni vikomt in «služabnik» zamenjata pri tem obleki in vlogi, kajti jecljajoči ■ Ošabnik ni v resnici nihče drugi, kot pravi vikomt Mavricij, ki bo izgubil dediščino bogate tete, če se ne bo v treh tednih poročil. Teta je prišla v Pariz tudi zato, da najde tvojo pobeglo nečakinjo Rozino. Tudi Klari postane medtem všeč lažni vikomt, in tudi Rozina sklene, da ga bo ujela v svoje mreže V zadnjem dejanju menjujeta zakonski postelji svoje prebivalce, pojavijo se vse možne kombinacije dokler ne najde zadeva svoj povsem moralni izhod; zakonca ostaneta zakonca, prani vikomt dobi Klaro in dediščino podjetni lažni vikomt iv don Juan, ki spet ni nihče drugi, kot (/slavni« pisatelj romanov v nadaljevanjih Didier in ki si je ves zaplet izmislil zato, da bi dobil snov za novo delo, pa nepričakovano lepo «podeželsko nedolžnost« - Rozino. Komedija je dala igrdlcem izvrstno priliko, da so se na odru razmahnili v vseh svojih sposobnostih komedijskih interpretov. Ernesto Calindri je odlično igral jecljajočega služabnika, Franco Volpi je bil kot lažni vikomt spreten zapeljivec. ljubka je bila Vittoria Regoli kot Rozina, zelo dober Cassoli kot Dubreuil, Laura So-lari je bila šarmantna gospa Dubreuil in Isabellg Riva je žela aplavz pri odprti sceni za soojo komično interpretacijo tete Aliče. W. Sommersel Maugham: Carol ali Nedosegljivo V. S. Maugham, čigar «Sveti plamen« so igrala pred vojno tudi slovenska gledališča, je znan angleški romanopisec in komediograf drugačne vrste, kot so francoski pisci lahkih komedij, ki smo jih videli zadnje dni v gledališču ((Verdi*. Tudi njegova komedija «Carol gli Nedosegljivo« nima samo namena zabavati občin-stoa, marveč ima tudi svojo umetniško in človeško težo. Lepa in ne več prav mlada gospa Carol Ashlg je čez noč postala vdova. Njeni prijate- ljici, mlada gospa lsabella in «stara devica« Maude pričakujeta po vsej človeški pameti, da jo bo zdaj njen dolgoletni prijatelj Robert, ki je ta-ko dolgo hrepenel po tej priložnosti, zaprosil za roko. S svoj itn možem se Carol že dolgo vrsto let ni razumela, živela sta ločeno, ne da hi se bila tudi formalno ločila. Robert se zares pojavi, ve, da vsi pričakujejo, da bo svojo prijateljico zasnubil, toda odločilna beseda mu gre le težko in s pomočjo številnih viskijev z jezika. Carol, ki čuti, da snubitev ni prišla iz srca, je užaljena, a to zakrije In ko Robert končno le izdavi besedo o poroki, ga odbije. Lepo gospo Carol že dolgo na tihem obožuje tudi mladenič Rex in vdova sklene da se bo zdaj oprijela te priložnosti. Toda ko namigne mlademu oboževalcu, da jo utegne doseči, ji Rex pove, da ljubi samo tisto, kar je nedosegljivo, da ljubi nesrečno ljubezen zaradi nesrečne ljubezni same. Vnovič razočarana se Carol zateče k dolgoletnemu hišnemu zdravniku in prijatelju dr. Cornishu. staremu, belolasemu gospodu, po nasvet. Zdravnik ji pove nekaj prav bridkih resnic. Ob tej priliki pade Caroli na um. da bi pripravila doktorja do tega, da bi jo zasnubil. Kajpa- da s pogojem, da ostane njeno Življenje, kakršno je bilo. to se pravi, da bo ostal tudi za naprej Robert njun hišni prijatelj. Zdravnik na videz sprejme to igro in zasnubi gospo Carol. Toda ko je krog prijateljev zbran in bi moral razodeti svoj korak, izjavi, da pokojni Caro-lin mož ni mrtev in da je pred 10 minutami zdrav zapustil to sobo ter da bo zagotovo živel še 20 let. Takoj nato se zdravnik odstrani, Carol dobi histeričen napad smeha. Toda medtem je razumela doktorjev nasvet ter prijgoveduje izmišljeno zgodbo o povratku svojega moža. Vse bo torej ostalo tako, kot je bilo, oboževalca se bosta še naprej udajala svoji iluziji o nedosegljivem, a lepa Carol je postala za veliko spoznanje zrelejša. Igralci so podali diskretno komedijsko igro. Dobri so bili vsi. Odlična je bila Lina Vo-longhi kot gospa Carol, ki je zdržala levji delež te fine in duhevite komedije. lsabella Ri-va je ustvarila v «s!ar; deuici* Maude Fulton dober karakterno komičen lik. Ernesto Sab-batini je igral zdravnika z diskretnim humorjem. Zadržanega angleškega gentlcmana Roberta je s fineso podal Ernesto Calindri. Drugo Cdrolino prijateljico, fsabello Trench. je skušala posrečeno individualizirati Vittoria Regoli. Franco l'o!pi je bil simpatičen mladi Rcx. Scena je bila okusna, dvorana polna. VLADIMIR BARTOL njegovemu klientu privilegij začasne svobode, saj gre za sodbo v prvi instanci. Odvetniku Morgeri je odgovoril še zastopnik zasebne stranke odvetnik Poillucci. ki je obtožencu odrekal privilegij začasne svobode, nakar se je sodni dvor umaknil. na posve tovanje ter po eni uri in tri Četrt izrekel tole sodbo: Ferluga Emil je kriv obtoženega dejanja in se z upošte vanjem splošnih olajševalnih okoliščin obsodi na 3 leta zapora, 14 tisoč lir globe, plačilo sodnih stroškov, plačilo 30.000 lir stroškov vsakemu zastopni ku zasebne stranke ter plačilo škode oškodovancem, ki jo bo določilo civilno sodišče. Dalje mora obtoženec plačati za nepremoženjske stroške 100.000 lir Bitežniku Josiou, 150.000 lir Skerk Milanu, 100.000 lir za dva njegovega otroka. 100.000 lir Semec Viktoriji (to so sorodniki umrlih). 40.000 Furlan Vidi jn 50.000 Skerk Emi. Sodišče je nadalje določilo naslednje vsote, ki jih bo moralo verjetno Dlačati podjetje, kjer je bil obtoženi Emil Fer-luHa v službi: 500.000 lir ženi pokojnega De Štefanija, po 1.500.000 za dva njegova otroka, 500.000 lir nožu pokojne Skerk Kristine, po 750.000 za dva njegova otroka. 250.000 lir Bitežniku Josipu, 60.000 lir Skerk Emi. 40.000 lir Gabrovec Pavli. 80,000 lir Gabrovec Vilmi in 50.000 lir Furlan Vidi. Končno ie sodišče odbilo predlog odvetnika Morgere in obtoženemu, ki bo vložil prt ziv, ni dovolilo začasne svobode. , Predsednik dr. Picclola, Javni tožilec De Franco, zapisnikar Pivke, zastopniki zasebne stranke Ferluga. Tončič. Vesel, Skerk Poillucci. Jacuzzi, branilci Morgera. Jona. Carbone. ROJSTVA SMRTI IN POROKE Poročili sp se: mizar Mario Cuk in gospodinja Frančiška Bencari, oficir italijanske mornarice Pier Luigi Donnini jn učiteljica Lilijana Brili, trgovec Dušan Rudolf in gospodinja Gabrijela Brinšek, mpha-nik Aleksander Manzoni in šivilja Ivana Sauko. Umrli so: 45-letni Alojz Mesar 5-letna Bernarda Valič, 81-letna Olga Spiliopulo. 13-letna Lucija Zanier, 68-letni Anton Gigante, 97-letna Marija Vuga. vd. Susmel, 79-letna Kandida Dej Piero, vd. Mar-cuzzo, 71-letni Ivan Dilič, 68-letna Antonija Moretti, por. Basioli. JUG0SL. CONE TBSTj (Oddaja na srednjih va j 240 m ali 1250 kc> PETEK 10. IH- 1,50 { 12.00: Posebna • glasbena ^ ja za italijanske srednje p. 12.00: Godba na pihala;.}2-porof ljubljene melodije; 12.45: la v ital. in objava spored • ^ Napoved časa - poročila 111 objava sporeda; 13.15-ne slike; 13.45: Ljudska u" tš - v slov.; 14.00: Igra Vaški s^y 14.30: Pregled! tiska in krat ^ ročila v ital.; 14.45: Pregle0 in kratka poročila v s*°v-17.30: Politične aktuain®^ ital.); 17.45: Ritmična »^1 13.00: Športni pregled (v .. f> 18.15: Komorna glasba; 1 AijS^ ročila v hrvaščini; 19.00: ...u Nočna služba lekarn v mesecu marcu Cammello, Viale XX Settem-bre 4, tel. 65-11; Codermatz, Ul. S. Pietro 2, tel- 80-68; Godina, Trg sv. Jakoba -, tel. 90-212; S. Sabba, Trg Valmaura 10. tel. 95-978; Vielmetti, Borzni trg 12, tel. 51-11; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju imata stalno nočno službo. na medigra; 19.15: Poročila'Ljj 19.30: Napoved časa - PfLjefl1 .............. }j 'n 1 mo (v ital.); 20.30: Slušna jr<šW' slov.; , 19.45: (v ital.); 20.00: Uganite K",2 C SindikaWUKj' |gl* ital.); 21.30: Italijanska LgoSi°-glasba; 22.00: Iz življenj*' vanskih narodov (v swv «D* Schubert: Kvartet v D-tO0'^ gl^ klica in smrt*, nato lah* jt* ba: 23.00: Zadnje vesti v jjjS 23.05: Zadnje vesti v slo^' JeK, ' Plesna glasba; 23.30: ZaKliu KINO et>f Rossetti. 16.00: »Modra °e B Crosby, Fred AStaire. j Excelsior. 16.00: «Edvard o10' S. Tracy, D. Kerr. (f Fenice. 16.30: «Pot tobaka*-Tierney. Filodrammatico. 16.00: furija*, Linda Darnell. ,|CV Z orožjem se je igral Včeraj popoldne je iskal v bolnišnici zdravniško pomoč 241etni Trittu Manrico iz Ul. Commerciale 31. Zdravniki so ugotovili, da ijna na desni nogi rano, povzročeno s strelnim orožjem. Manrico je povedal, da je bil predvčerajšnjim popoldne na Opčinah. Tam je naprosil nekega neznanega dečka, naj mu posodi flobert. Med polnjenjem pa se je flobert v Manricovih rokah nenadoma sprožil in ga tako ranil. Huda nesreča težaka Nove grobnice na cokapaliSCti pii Sv. Ani . Alabarda. 16.00: »Dolgo »g# i vanje*. Lana Turner, c- I I Garibaldi. 11.30: ((Ubcžn111 Uprava občinskega pokopališča pri Sv. Ani sporoča, da bodo v najkrajšem času pripravljene za nove pokope grobnice XXXVI na oddelku II za deset, letno uporabo, kjer so posmrtni ostanki pokopanih od 10. februarja 1940 do 1. aprila 1940. Kdor bi hotel prenesti posmrtne ostanke v drug grob, se mora obrniti do 8. aprila na odsek za pokopališča v Ul. Tea-tro 5, III. soba 43. Po tem roku ne bo več dovoljen prekop, prav tako pa tudi ne odstranitev nagrobnih plošč in dru- gih pogrebnih znakov, katera bodo ostala last občine. «ADRIA-EXPRESS» priredi 19. t. m. IZLET S POSEBNIM VLAKOM v Planico, kjer bodo smučarska lekmovanja. Vpisovanje do 11. t. m. Vpisuje in daje informacije uAdria-Express«, Ul. F. Severa št. 5 — Telefon 29-243. mes Mason. kSi», I Ideale. 15.30: «Moja hčer* J Lopez. . v )trl Impero. 16.00: «Ne.delja gl- stu». Nastopa Tržačan l Lisjak. 0t' j Italla. 16.00: «Seheraza°e'' I Donlevy. Kt3<\tP Viale. 15.30: «Pavel in ( A. Cecchi. nt0^1 ' Vittorlo Veneto. 15.15: (‘Vj plamenih*, John Gart 'lil Adua. 15.00: «Zfravo PflJ , Stanllo in Olio. . h Armonia 15.15: «Ponoči dnevi*. -sto*-*! Azzurro. 15.30 ;«Boleče m C\F ! Belvedere. 166 00: «ObUPa" Scott. ci4> »Ob morju* 15.00: «Velika poljski film. Marconi. 15.30: »Slrtna*'__„ail rt?1 film, nagrajen na Bi* j Benetkah. i iub**l Massimo. 16.00: «Cudna *'g, j Marte Jvers*. B, s,ao.vel | Nevo Cine. 15.30: *” Francka*. ,to»- Odeon 16.00: «Boleče m* J ftadlo.’ 15.30: »Talje k°le aeri*r/4 Savona. 14.30: «Zgodba * 011' Custerjan, E. Flynn> De Havilland. .i-nj*- J* Venezia. »Možje 9 ž|V'J' ,la#1 Vittoria. 16.00: ■Q"ie“ 1 Lockvvood. Pri delu na neki ladji v stari luki se je včeraj popoldtle hudo ponesrečil' 621etni Ferluga Karel iz Ul. Moreri 51. Pri delu je nanvreč padel nanj težek kos železa. Zdraviti se bo moral 40 do 50 dni. »r. R. /iOBO/iDKAVKIK izdeluje proteze v jeklu, zlutu, kavC in pluNtiki. - Najveeju garancij*1. k" Sprejema od 10 do 12 in od 15 (Govori slovenski) 19 TRST, Ul. Torrebianca 43 - Vogal Ul. Cari PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU - ULICA C. BATTISTI 301a - I. - TEL. 70 I. marec je Praznovanje mednarodnega praznika žena v Istrskem okrožju Osni; marec je odjeknil po vseh vaseh in mestih v okrož-kot dan miru, dan bratstva, dan visoke zavesti naših žena, v današnji gradnji novega življenja tako uspešno ki udejstvujejo. Poročila, ki smo jih prejeli iz vasi, ali pa sami garali vtise, govorijo o velikih proslavah, združenih s kultnimi prireditvami, na katerih so žene pokazale zelo veliko 0 tivnost. Ni je bilo vasi, ki ne bi na ta dan imela Značaja Paznika. 2ene so pošiljale svoje delegacije na obiske v. tovar-ve’ iz tovarn pa delavke svoje delegacije v vasi. Tako so iz-neniale pozdrave, voščila in darila. v V Kopru je bila glavna proslava v obnovljenem gledali-sdu. Tu so žene. sprejele najprej razne delegacije, ki so pri-pozdrave in darove. Med drugimi sta prišli tudi delega-dJ* glavnega odbora AFZ Slovenije in ASIZZ iz Trsta. Nato .* sledil kulturni del proslave z obširnim sporedom. naslednjem objavljamo nekatera poročila o proslavah iz ^foeznih vasi. Semedela Po vseh vaseh okraja, j o tudi ^ene v Semedeli ime-V sredo zvečer lepo uspelo Po Služi 'Vo našega praznika. Le-smo okrasile dvorano, ki '‘“Zl za sestanke in prireditve. 0 uvod smo poslušale referat ^Pomenu našega praznika in °š‘ žena v današnji gradnji £ ve§a življenja. Nato je sle-d ,i° recitacij, katere so po-čut Pi°nirii in žene. Zelo ob-v n<> So podali recitacije Per-Nevenka, Martinuzzi Mari-m Gok Vojko. Recitacije so j * v obeh jezikih. Posebno ® oila pozdravljena recitacija ,k«irke Martinuzzi, ki je pri-Pa oder s polnim naročjem cit "tic’ s katerimi je Po re-obsula žene z beseda-s.' jvo pa za naše matere in žen. Pavz, ■To je napravilo na vse ;Pče zelo lep vtis. j Po kulturnem delu proslave, ®a izmed “— " ----------------- zena v imenu .. aluega odbora ASIZZ izropa tovarišici Čokovi darilo, Priznanje za požrtvovalna ■k-l ga vrši med že- °kra; čila kot v ®° delo, 2ei ene so na to proslavo po- kile^ tudi predstavnike vseh . ozičnih organizacij v okra-. ' Pripravile so v dvorani J?® in jih okrasile s šopi j^dueljnovega cvetja. Pri za->. ki in kozarcu dobrega vi- na Se ie razvila zelo prisrčna ^bava! žene Semedele so bile še jjdbho zadovoljne, ker sta se \e°a Praznovanja udeležili i^Vredsednica okrožnega od-Hk8 kSIZZ tov. 2iva in čla-šlavnega odbora AFZ Slo. venije tov. Zmaga. Seveda smo jih zaprosile, da nam kaj povesta, kar sta tudi radi napravili. Tako sta nam povedali, da so tudi za nas žene največje važnosti volitve, ki bedo 16. aprila. Gledati moramo, da bodo tudi žene postavljene za kandidatke in izvoljene lahko sodelovale pri ljudski oblasti. Zene Slovenije prav tak0 tekmujejo za volitve v Zvezno skupščino. Zelo aktivno sodelujejo y pripravah za volitve. V petletnem planu so sprejele velike naloge in jih tudi izvršujejo. Zavest žena v Sloveniji je velika in neomajna, ker vedo, da s svojim delom pomagajo utrjevati ljudsko oblast. Ob prepevanju, partizanskih pesmi in vzklikanju našemu prazniku, smo nadaljevale s .prazhovgnjem do . pozne ure. Razšle smo se v zavesti, da bomo za naprej še bolj poživele in utrdile našo organizacijo. Bertoki :'cdnarodni praznik žena smo tudi žene Bertoko\ zelo lepo praznovale. V vasi je vladalo ves dan pravo praznično razpoloženje. Zene so pripravljale ves dan pecivo in slaščice, katere so zvečer po pri. reditvi uporabile za skupno zakusko. Zveč :r je bilo na kulturni prireditvi zelo veliko število ljudi. Referatu o pomenu dneva 8. marca, je sledil kulturni spored. Na prireditvi so nastopal^’ žene in pionirji z recitacijami in igrami. Zene so podale. igro «V posredovalnici«, pionirji pa «Stevilke». v v SPOMINSKA PLOSCA Padlim borcem - Koprčanom ODKRILI V SREDO 8. MARCA NA TITOVEM Kot najbolj požrtvovalni sta bili nagrajeni za. svoje delo, ki ga vršita v korist skupnosti, dve tovarišici. Zene so na pro. slavo povabile poleg predstav, nikov tudi vojake JA. Bila je navzoča tudi članica glavnega odbora AFZ Slovenije. Po prireditvi se je razvila zelo živahna prosta zabava, ki je trajala pozno v noč. Korte V sredo zvečer so proslavile naše žene mednarodni praznik demokratičnega ženstva. Proslava je bila v dvorani ljudskega doma, katero je napolnilo gotovo nad 250 ljudi. Doma. čini so hoteli dati našim ženam vsekakor priznanje za njihovo trajno požrtvovalno delovanje, ki ga vršijo v dobrobit vsega prebivalstva in skupnosti sploh. Omeniti moram že v naprej, da so žene v Kortah, v okviru svoje krajevne organizacije ASIZZ v predkongresnem tekmovanju in v tekmovanju za čim lepšo proslavo navedenega praznika doprinesle nekaj nad 150 prostovoljnih delovnih ur. Tako so napravile za otroke, ki so v domačem otroškem vrtcu, 40 predpasnikov in razne sladkarije, s katerimi so jih obdarile na dan praznika žena. Nadalje so ustanovile ženski pevski zbor in lastno dramsko družino. S pevskim zborom in dramsko družino so žene deloma izvajale spored te prireditve. — Tako je dramska skupina uprizorila enodejanko «2ena s skrinjo«, katere je povzeta iz življenja in časov narodno osvobodilne borbe. Nastop je bfl prav dober ter je vsem navzočim zelo ugajal. Lahko rečemo, da bomo imeli v Kortah pri vztrajem delu v kratkem zelo dober diletantski oder. — Isto tako je vse udeležence pre senetil pevski zbor. Slišali smo kar občuteno podane narodne in partizanske pesmi, ki so na. ravnost dvignile celotno, raz. položenje ljudstva. Poleg nekaj lepo in zavestno podanih recitacij smo imeli na sporedu tudi referat o pomenu praznika mednarodnega demokratičnega ženstva. Razume se, da so bili vsi izvajalci programa nagrajeni s prisrčnim ploskanjem. Pri tej priliki sta bili nagrajeni dve tovarišici, ki sta se najbolj izkazali pri delu jn sta pokazali največjo požrtvoval nost za vsestranski napredek. Ta prireditev nam je zopet v dokaz, da nočejo žene v Kortah tudi pri kulturnem delu zaostajati, marveč da želijo biti zgled še ostalim organizacijam. PRESKRBA zbor Pod« SHPZ bo v nedeljo B.1. m. v Kopru V nedeljo 12. marca ob 9.30 bo v Kopru občni zbor Pod-zveze SHPZ. Dnevni red: 1. Otvoritev. 2. Volitve delovnega predsedstva in raznih komisij. 3. Poročila o izvršenem delu. 4. Diskusija o poročilih. 5. Volitve. 6. Sklepi. 7. Zaključek občnega zbora. Občni zbor Podzveze SHPZ bo pregled uspehov in kritična presoja našega dosedanjega dela, hkrati nam bo dal tudi smernice za naše nadaljnje delo. Uspeh občnega zbora ljudskih prosvetarjev mora biti ta, da se bo v nadaljevanju dela ljudska prosvetna dejavnost po naših tovarnah in vaseh še in še razširila, ker bomo s tem pomagali dvigniti kulturno raven naših delovnih množic. Delegati, ki so jih izvolila prosvetna društva in druge kulturno prosvetne ustanove, naj v diskusiji iznesejo izkušnje in probleme iz dosedanjega dela, tako da se bomo v bodočnosti lahko izognili raznim nevšečnostim, ki so motile kulturno prosvetno dele Nedeljske nogometne tekme SKUPINA A: Olimpija - Aurora B na igri šču v Dekanih ob 15; Partizan - Portorož na igrišču v Kopru ob 10. SKUPINA B: Buje - Seget na igrišču v Bujah ob 15; Brtonigla B -Novi grad B na igrišču v Brto-nigli ob 15; Dajla - Vilanija n« igrišču v Dajli ob 15. LESTVICA Skupina A; Arrigoni B Partizan Rdeča zvezda Adria Meduza B Aurora B Strunjan Piran B Soline Olimpijg Portorož 10 8 2 0 49 6 18 9 5 3 1 22 10 13 9 5 1 3 17 16 11 10 5 1 4 26 18 11 9 4 14 6 13 9 9 3 3 3 16 1.1 9 9 4 0 5 19 16 9 2 3 4 8 25 9 13 5 10 21 7 115 6 23 8 0 2 6 6 26 Skupina B: Umag B Brtonigla B Buje Novi grad B Materada Vilanija Dajla Seget Nova vas 9 8 1 0 24 8 5 2 1 8 6 5 0 1 13 6 4 1 1 13 8 3 14 9 15 7 2 2 3 12 14 8 3 0 5 4 14 8 2 15 4 15 7 2 0 5 5 13 7 17 4 12 5 10 4 9 7 6 6 5 4 Otuoriteu rdečega kotička in praznot/anje praznika žena pri sindikalni podružnici sodnik namoščenceu v Kopru Sindikalna podružnica pravosodnih ustanov s Kopru je imela v sredo 8. marca lepo uspelo intimno slavje. Odprli so rdeči kotiček ter obenem praznovali dan žena. Na povabilo so se slavja med drugim udeležili udarniki tov. Cefuta Franc iz podjetja «Stil», dalje tov. Orlando Evelino iz gradbenega podjetja «Edilit» in Bušsani Ida iz tovarne za kon-serviranje rib De Langlade, kar je dalo slavju še posebno obeležje. Predsednik podružnice tov. dr. Viktor Vovk je najprej pozdravil udarnike in naglasil politični in delovni pomen njihovih naporov in uspehov. Nato je v kratkem opisal nastanek in dosedanji razvoj Zveze sindikatov Jugoslavije, važnost sindikatov za izvajanje upravne službe in za razvijanje idej-no-političnega ter kulturno-vzgojnega in kulturno-prosvet-nega dela. Govoril je o načinih in ciljih tega dela v sindikalnih edinicah Po otvoritvi rdečega kotička je tov. Ivanka Maearolova podala lepo zasnovan referat o pomenu 8. marca, praznika žena. Njeno poročilo je bilo sprejeto z velikim razumevanjem. Nato je tov. Darinka Bobič recitirala odlomek iz Prežiha Voranca, tov. Pina Minutti pa v italijanščini — globoko zasnovane verze «8. maržo«. Pevski zborček tov. dr. Vuge je sproti zapel več pesmi in tako znatno poživil prireditev in razpoloženje navzočih. Tovarišice članice sindikalne podružnice so prisrčno servirale malo zakusko in v tovariških razgovorih ter ob lepem prepevanju Vugovega zbora je naglo potekel čas, ki je bil članom sindikalne podružnice pravosodnih ustanov odmerjen za proslavo otvoritve njihovega rdečega kotička in za praznovanje 8. marca, dneva žena. Izleti na Slavnik v Polhograjske Dolomite in Planico PLANINSKO DRUŠTVO V KOPRU priredi v nedeljo 12. marca 1950 dva izleta, na Slavnik in v Polhograjske Dolomite. Za Slavnik je odhod v nedeljo ob 5. uri zjutraj z avtobusom. Udeleženci izleta v Polhograjske Dolomite se bodo odpeljali iz Kopra v soboto 11. t. m. ob uri 12.30 z avtobusom do Divače, od tam do Ljubljane z vlakom. Povratek z obeh izletov v nedeljo zvečer. Prijave za oba izleta sprejema do petka 10. marca zvečer tov. Olga Cotarjeva v Kopru. V nedeljo 19. t. m. bo izlet v Planico k mednarodnim smuškim tekmam. Prijaviti se je do ponedeljka 13. t. m. zvečer v Kopru pri tov. Ogarevu (Primorski dnevnik). PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - Ul. S. PELUCO 1 - II.; TEL. 11-32 DOVOLJ KRIVIC IHt SE PREVEC ZA UNIČENJE SL0VENSKE6A ŠOLSTVA se poslužujejo vseh mogočih sredstev Napad na šoloobvezne otroke optantov - Skrčenje šol po slovenskih vaseh -Neznosne razmere v Slovenski Benečiji - Potujčevanje v Kanalski dolini Objavljamo govor tov. Jožice Tomšičeve, ki ga je imela v zvezi s šolskim vprašanjem na izredni konferenci Z SZ v Pe vrni. Drage tovarišice! Menda ni bolj perečega in težkega vprašanja, ki zadeva Slovence v Italiji, kot so slovenske šole. Od vseh strani prežijo nanje skriti in odkriti sovražniki ter premišljujejo, kako bi tu zadali smrtni udarec, ki bi bil obenem umiranje in iztrebljanje slovenskega življa V Italiji. Kar fašistom ni uspelo, skušajo sedaj izvesti šovinisti, podprti od samih oblasti. 1] KOPRU. VEČNA SLAVA JUNAKOM, PADLIM BORBI ZA SVOBODO ZATIRANIH NARODOV! Ponovno opozarjamo KLO. uirnde, podjetja in ustanove, da predložijo predstojnim mestnim odnosno okrajnim LO, odsekom za trgovino in preskrbo žahtevnice (spiske) potrošni- ških nakaznic za mesec april Okrajni (t estni) LO bodo sprejemali žahtevnice nepre- klicno do vključno 13. marca 1950. Kdor ne bo predložil zahtev-nice (spiska) in rekapitulacije v predpisanem roku, kakor je to predvideno v ((Navodilih o izdajanju potrošniških nakaznic«, ne bo prejel potrošniških nakaznic za mesec april. Fašistična Italija, ki je odkrito vodila boj proti našim šolam in, našemu ljudstvu nam je vsekala precej globoke, skoro nezaceljive rane. Za vse to po-dlo in ogabno početje fašistov je morala Italija v narodnoosvobodilni borbi drago plačati. Kaže pa, da se sedanji oblastniki niso od te vojne prav ničesar naučili, ker ponovno pričenjajo tam, kjer je fašizem prenehal. Nedavno smo bili priča napadu na otroke optantov, kateri so merali hoieš-nočeš zapustiti slovenske osnovne, strokovne in srednje šole. To dejanje je bilo načrtno in premišljeno napravljeno, zato da bi se število slovenskih otrok zmanjšalo. Posebno je to veljalo našim srednjim šolam, od koder je moralo 32 dijakov in se je zaradi tega število na vseh srednjih šolah zmanjšalo od 378 na 346 dijakov. Seveda so bile s tem odlokom prizadete tudi naše osnovne šole. To nečloveško dejanje, ki nima nikake zakonite podlage, so skovali v kovačnici goriških šovinistov, bivših fašistov. Demokratična fronta Slovencev je takoj podvzela vse ukrepe in odločno protestirala po časopisju in pri vladi v Rimu, kamor je odpotovala posebna delegacija. V Rimu so pa takoj, zaprli yse dohode v ministrstva in še posebno do predsedstva vlade. Tudi keminformisti šo poskusili na račun preganjanja naših šol ribariti v kajndtri, Ic.da se jim ni posrečilo, ker so bile izkušnje našega ljudstva v preteklosti prevelike, da bi se pustil kdo ujeti v njihove dobro nastavljene mreže. Z velikim pompom in truščem so v časopisu ponavljali in si lastili naše obtožbe , ter se na vse ko-minformistične svetnike zaklinjali. da se bodo njihovi poslanci zavzeli v parlamentu ter senatu za nage šole. Do danes pa nismo niti slišali, niti čitali v nobenem časopisu, da bi ti poslanci vsaj z mezincem trenili v obrambo slovenskega šolstva in v obrambo našega kulturnega življenja. Namesto tega napadajo voditelje DFS češ. da so šovinisti, fašisti, trockisti, litini, bandit; itd., zraven pa pristavljajo obrabljeno geslo, da samo takrat ko bo partija zmagala in bo komin-formizem na vladi, bodo tudi Slovenci v Italiji uživali vse pravice. Znan; pregovor pravi: ((Čakaj osel, da bo trava zrasla«. Sicer nam je Pusteto že itak zazvonil na goričkem gradu pri prvi seji občinskega sveta, ko je šlo zg dvojezičnost, koliko jim je za naše pravice in upravičene zahteve. Od, te- W .^bruarja je delegacija 11 12 ASIZZ šla v Ljub- Hitvaa si ogledamo razne pri-0 socializma, zlasti na otrobi skrbstva za mater in M, a kol odvoru v Ljubljani so ^estr^*6 tlanice glavnega L odbora AFZ. Z av niUbCi 0 Se cdPeljaJc P" lin ono bi M rade ogledale Za>W Sl ogledan'° raz' *“■ "•■■■ l>rv 'Stroi' nas je Peljala v I.i-?? že Zastrmele smo prepro-r nk v DSromne stavbe in \ .',rr*° mogle verjeti, da je ■h 1 t u ° nastal° v dobrih , s Pr‘dnostjo in ini-%}A,? našlh ljudi. V n< V skrbi za mater in otroka nam bo za zgled socialistična Jugoslavija Žene iz Koprščine so obiskale Ljubljano ’ 1°varne nas je zlasti h V 0 kaJ d<-'lajo žene. Posa-sm° Ee kar zagledale v sB'ojq in delavke, ki hl kaii'?'strežtj°- Bilo pa je i Iji ^lodati in ce čemu ču-itr>e zBfenoho,na 511,11 sc vse afalc nud lažmi viduli-hv'*r v ri 'skuSajo prikazati dl'uKačni luči in blatiti ,lk*r m i°S vanskih delavcev. i°V’ san!M Videl žalostnih obra. C Vs6(n zavest in veselje se .*>*"t■ a‘° Z 11C- ivii j® lat(t<),V' iudustrij.sk i šoli, ^Shi-f . Bito.-troja, kjer se bod? dekleta usP°sab-le. tv? e ‘"Ojstro in spe- kr * obr-itSmeian* in zdravja v. si želn-*. 1 Se sklanjajo nad Cu21l‘VQeZa 'n Ea obdelujejo o aS* se "terli‘vostjo. V učil-ja risbai °Pet dru«i sklanjajo v t^Piha strojev, tret_ om Va pravičili svoje nečloveško početje. Podtalno pa delajo slovenskemu narodu nove krivice, ki so tako vidne in otipljive, da jih še tako popačeno zgodovinsko pisanje ne bo moglo opravičiti. PAZITE NA SVOJA KOLESA Včeraj so bili tatovi koles spet na delu. Zaradi njih ?ta morala peš domov 11-letni Jurij Kodermac in 25-letni seme-niščnik Bogomil Brecelj. Prvemu so kolo odpeljali izpred cerkve sv. Srca, drugemu pa iz veže semenišča. Tatvino sta oba prijavila policiji. * * » Listnico z osebno izkaznico in 1273 lirami je včeraj izgubila 25-letna Kosič Terezija iz Ul sv. Gabrijela št. 41. KINO VERDI. 17: «Tot6 išče dom«. VITTORIA. 17: «Mayerling». CENTRALE. 17: ((Nemogoča ž( lja«, A..P. Aumont. MODERNO. 17: ((Poslednja od poved«, R. Milland. EDEN. 17: «Vohun suličarjev«, D. del Rio. M0(;0( \l l*HST \\ pravljična igra na pevinshnm n dr n Nekaj misli in ocena ob nastopu podgorske mladine Po dopoldanskem vsestranskem preučevanju političnih, gospodarskih in kulturnih tež-koč in položaja, ki ga imajo naše zene, je sledila 5. marca popoldne kot drugi del kongre_ sa kulturna prireditev naše mladine. Ob tej priliki sta nastopil a dva pevska zbo-ra in igralska družina iz Podgore. Pred nabito polno dvorano in množico ljudi, ki se je gnetla pred vhodom, je prvi nastopil mladinski pevski zbor iz Podgore. Ze ob svojem nastopu ob ljudskem taboru v Scvod-njah je žel odobravanje in si pridobil naklonjenost vsega občinstva. V nedeljo pa smo z veseljem ugotovili, da je ves dosedanji čas koristno uporabil in se pridno vežbal. Pevovodji priporočamo, da temu res dobremu mladinskemu zboru posveti vse svoje odlične sposobnosti, in smo prepričani, da bo zbor dvignil do zavidljive višine. Komaj se je poleglo navdušenje v dvorani, že nas je presenetil nov zbor, skupina mladih pevcev, ki je štela nad 50 grl. «Kdo so in od kod?» je završalo med poslušalci. To je bil pred kratkim ustanovljeni mladinski zbor iz Gorice, ki se mu pozna, da je pod vodstvom spretnega glasbenega pedagoga. Po tem uvodu so nastopili mladi podgorski igralci s pravljično igro kMogočni prstani). Delo je dramatizacija Valjav-čeve pripovedne pesmi «Pa-stirs. Snov za to pesem je dobil iz narodne pripovedke, ki je pristno slovenska in še danes čudovito lepa. Saj nam v narodnem tonu s preprosto besedo pripoveduje zgodbo dobrega mladega človeka, kateremu pomagajo v borbi z zlim i„ krivic0 pravljična bitja. Milčinski je svoje dramatsko delo odlično prilagodil snovi in obliki pravljice Brez dvoma bi nudila mladinska igra Mogočni prstanu primerni in hvaležno snov za naš prvi slovenski pravljični film. Srca naših Cicibanov in malčkov bi ob njem ravno tako uživala, se rado vala in trepetala kot ob Snegulj- čici. Dramska uprizoritev navedenega dela zahteva od režiserjev in scenografa precej truda jn previdnosti. Saj so dejanja, v katerih nastopajo kralji in cesarji, kače, mačke, psi, vile in škrati z vsemi svojimi čudeži, svet sanj in iluzij, ki vsekakor niso sama sebi na. men. Igra in okolje mora biti prikazano tako, da otroka ne razočara. Iz dogodkov na odru pa mora neprisiljeno izstopiti ideja dobrega in pozitivnega, ki je služila pesniku in dramatiku kot osnovna misel in temelj dela. Nedeljska uprizoritev je bila dokaz, da se je režiser zavedal omenjene naloge in je uprizoritev v tem pogledu prav gotovo dosegla svoj namen. Tudi tehnična zamisel in izvedba je povsem odgovarjala. Scenograf je s svojo iznajdljivostjo vseh osem slik pripravil v splošno zadovoljstvo gledalcev. Lepo scenerijo je izpopolnilo še posrečeno izbran0 pohištvo in pristne preproge. Tudi kostumi so ugajali. Glasbo za pevske nastope muce in psa je za to priliko napisal naš goriški skladatelj E. Komel, ki je petje osebno spremljal na klavirju. Ta kompozicija je dokaz, da je skladatelj. čeprav je obhajal pred kratkim že precej visoki življenjski jubilej, še vedno prožnega duha in s svojim delom bogati našo glasbeno literaturo. Edina neprijetnost so bili dolgi odmori med posameznimi dejanji. To pa bo mogoče odpraviti šele tedaj, ko bomo imeli Slovenci na Goriškem primerno in odgovarjajočo dvorano s krožnim odrom in vsem potrebnim za naše nastope. Mladi igralci nas so s svojo igro zadovoljili. Opaziti pa je bilo, da se niso znašli v prostoru, čemur je iskati vzroka v dejstvu, da so se vežbali v domačih društvenih prostorih in so imeli le eno samo vajo na opremljenem odru, To je bilo za tako igro res premalo. Ponovitev del;,' bo y nedeljo 12. t. m. ob 15. Koroški Slovenci imajo polno pravico I© OSPODAESTVO do pouka v lastnem materinem jeziku i trgovina • industrija • promet • finančeZ Korošci bodo znali branih’, kar jim pripada, in uspešno odbiti vse napade nemških šovinistov "J"TŽSŠki f* fF§[ V3T08V31ljG lil iflV6StlCij6 Na osah povojnih konferencah ki so se bavile z vprašanjem bodoče pripadnosti Slovenske Koroške, so se avstrijski pred-stavniki ped vodstvom zunanjega ministra dr, Gruberja naštevanju vseh mogočih »argumentov)) v prilog «nedeljive Koroškes zelo radi sklicevali tudi na «vzorno rešitev šolskega vprašanja na Koroškemu. Sedanjo šolsko politiko na Koroškem so vedno predstavljali kot Zgled in primer, kakor treba urediti šolstvo na ozemlju, kjer živita dva naroda V čem je stvar? V prvem povojnem času, 1945. I., ko si avstrijske oblasti še niso bile na jasnem, kako bodo potekali razgovori o avstrijski mirovni pogodbi, ko so bile pred vrati prve volitve v novi avstrijski parlament, je začasna koroška vlada izdala odredbo o »novi ureditvi šolstva v južnem predelu Koroške». Po tej odredbi bi se moralo na ozemlju Slovenske Koroške ustanoviti 106 dvojezičnih šol. V prvih treh stopnjah bi se ves pouk moral opravljati do polovice v nemškem jeziku in do polovice v slovenskem jeziku. V ta namen, pravi odredba, se morajo sestaviti ustrezajoče slovenske šolske knjige, kot učno osebje pritegniti vse učitelje, ki obvladajo slovenščino, uvesti tečaje za usposobitev učnega osebja itd. To je v glavnem bistvo te nove šolske odredbe. Takoj v začetku pa treba poudariti, da ta odredba ne odgovarja potrebam in zahtevam slovenskega ljudstva na Koroškem. Koroški Slovenci se že osemdeset let borijo za slovenske šole, takšne, v katerih bi bjli vzgajani v svojem jeziku, kjer bi spoznavali kulturne dobrine svojega naroda. Slovenske šole so oblasti v stari monarhiji ukinile, namesto njih pa dale »utrakvistične« ali kakor se danes imenujejo »dvojezične:i) šole. Te šole Pa so bile vedno samo sredstvo, s katerim so avstrijski šovinisti dosegli hitrejše «ponemčevanje sloven. skih otroks (izjava kor. publicista Th. Veiterja), odnosno uspeli, da »otroci ne obvladajo niti svojega materinega jezika niti nemščine v zadovoljivi meriš. (Iz zaupnega poročila kor. deželnega šolskega sveta, 1946. leta). Takšna je bila naloga bivših uutrakvističnihs in takšna je tudi naloqa današnjih »dvojezičnihs šol. Praktična izvedba te, toliko hvalisane in reklamirane «vzorne» odredbe o ureditvi šolstva v »južnem predelu Koroškes je namreč naslednja: namesto 106 dvojezičnih šol, kolikor bi jih moralo biti, jih je, reci in piši, samo osem. Skupino slovenskih učiteljev, ki so hoteli izdati odgovarjajoče šolske knjige, je deželni šolski svet razgnal, in s tem seveda onemogočil izdajo potrebnih knjig. V učiteljske tečaje so sprejeli v večini bivše folksdojčarje iz Jugoslavije in CSR, ki slovenščine ali sploh ne obvladajo ali pa jo obvladajo jecljajoče. Pretežna, večina učiteljev v osnovnih šolah Slovenske Koroške so ie vedno nacisti ali pa največji šovinisti. Vsi tl so koroškim Slovencem' in slovenskemu jeziku vse drugo, samo ne naklonjeni. Ce k temu dodamo neizpodbitno dejstvo o preganjanju še onega malega števila slovenskih učiteljev, ki streme za tem, da bi to odredbo izvajali (primer starega slovenskega nadučitelja Aichholzerja v Ločah, ki je pred kratkim odklonil premestitev na popolno, ma nemško šolo in rajši pristal na predčasno upokojitev, ali premestitev upravnika šole v Ledenicah na nemško šolo v Beljaku, ali premestitev slovenskega učitelja iz Bilčovca v nemške kraje itd.), potem je slika o praktičnem izvajanju te odredbe vsaj do neke mere popolna. Spričo vseh teh vnebovpijo-čih krivic, ki se dogajajo koroškim Slovencem, bi nekdo pričakoval, da bo pri merodajnih faktorjih koroške politike morda le zmagal zdrav razum in preudarnost nad šovinistič- no miselnostjo, da se bodo danes vendarle skušali izogniti onega nasilja in Maier-Kaibit-schevih metod, značilnih za prvo avstrijsko republiko in dobo nacizma. Zlasti sedaj, ko usi vedno znova gostobesedijo, kako pristno so zainteresirani na sožitju obeh narodov, ki živita na Koroškem, kakor tudi na dobrem sosedstvu z novo Jugoslavijo. Toda to mišljenje je popolnoma zmotno. Razvoj današnje šolske politike na Koroškem ne gre morda v smeri zadovoljevanja upravičenih zahtev .koroških Slovencev, ampak ravno nasprotno, v smeri še hujšega teptanja onih osnovnih pravic, ki pripadajo ne samo koroškim Slovencem, ampak vsakemu narodu, — pravic po pouku v materinem jeziku. Koroške oblasti in predstavniki političnih strank so v zadnjih mesecih ugotovili, da je nekdaj tako hvaljena nova odredba o ureditvi šolstva (takrat, ko je to bilo potrebno, za Časa razpravljanj o bodoči pripadnosti Slovenske Koroške), prav za prav zelo nedemokratična, in krivična. Zato, ker je baje nemška mladina prisiljena, da se uči slovenskega jezika, dočim je potreba, da se slovenska mladina uči nemščine, sama Po sebi umevna. Zaradi tega naj starši sami odločijo, v kakšni šoli in v kakšnem jeziku naj se njihovi otroci uče. In v tem je glavna linija današnje šolske politike na Koroškem. Kajti nesmisel je trditev, da se nemški otroci uče slovenskega jezika, ker je že iz zgoraj navedenih skromnih podatkov razvidno, da je to v najbolj hinavsko, zahrbtno sred stvo, največje smešenje pojma demokracije, zlorabljanje tako imenovane pravice staršev. Izjave staršev so vedno in vsepovsod rezultat strahovanja in prevejanih sredstev, od gospodarskega in političnega pritiska do najbolj sladkih pregovarjanj in vseh mogočih praznih obljub. Posledica takšnega «spontanegas izražanja ljudske volje je vedno podobna rezultatom tega velikovškega sestanka: Nacist Zettel je na kraju samem sestavil delegacijo «staršev», ki sta jo tvorila župan Hosp, priseljenec iz Zgornje Avstrije in notorična nacistka Kudinka. Ta »delegacija», je naslednji dan obiskala deželnega glavarja Wedenika ter mu izrazila «voljo staršev» političnega okraja Velikovec, da dvojezične šole ukinejo, odnosno da revidirajo odredbo o šolstvu. Vso to organizirano, skrbno pripravljeno gonjo za odpravo zadnjih ostankov slovenščine iz ljudskih šol pa spremlja živahna polemika med predstavniki «ljudske stranke» in neonacistično »Zvezo neodvisnih)). Eni kakor drugi trdijo, da so bili oni tisti, ki so spravili to vprašanje na dnevni red, ki se bore za ukinitev slovenskega jezika v šolah, za ukinitev še onih malenkostnih pravic, ki so jih — vsaj na papirju — imeli koroški Slovenci. Medtem ko deželni svetnik Karisch na učiteljskem sestanku v Velikovcu s svojo osebo jamči, da bo šolska odredba iz 1945. I. še letos ukinjena, pa prinaša glasilo VdU članke, v katerih napoveduje, da bo ((Južna Koroška mim&M DELEGATKE IZ SLOVENIJE IN KOROŠKE, KI SO SE UDELEŽILE II KONGRESA ASIZZ SO Sl OGLEDALE TUDI NASE MESTO. NA SLIKI JIH VIDIMO V MOTORNEM ČOLNU PRED KRATKO VOŽNJO PO NAŠEM EALIVU praksi nemogoče, in ker je dej. stvo. da se nemški otroci slovenščine sploh ne uče. Sklicujoč se na ta nesmisel in z demagogijo o tako imenovani prravici staršev pa so pod-vzeli gonjo proti dvojezičnemu šolstvu, v bistvu pa gonjo proti onim ostankom slovenskega jezika, ki so se kljub vsemu nasilju uspeli obdržati v sedanjih dvojezičnih šolah. V sklopu te gonje, ki se okrep Ijeno izvaja že od lanske jeseni sem in ki je dosegla svoj višek v prejšnjem mesecu, je bil na pr. 15. febr. 1.1. v Velikovcu sestanek «Elternverei-nigung« — »zbora staršev». Na tem sestanku je vodja tega »zbora«, zagrizen in nepopravljiv nacist Zettel postavil na glasovanje vprašanje dvojezičnega pouka. Z dviganjem rok so se starši izjavili »za« ali »pro ti». če upoštevamo, da je mesto Velikovec z raznimi priseljenci in s pomočjo različnih upravnosodnih uradov v germanizaciji zelo napredovalo, zraven pa še dejstvo, da je to »anketo« nadziralo čuječe oko nacista Zettela, potem ne more prav nikogar iZnenaditi »rezultat ankete«, ki pove, da je bilo okrog 93 odst. glasov proti dvo-jezični šoli. Takšna je v praksi tako imenovana pravica staršev. Metoda, ki se ogrinja s plaščem demokracije, ki pa je v resnici kmalu dosegla pravico, ki ji pripada«. Vsa ta neverjetna propagand na aktivnost, »ankete«, medsebojne polemike in vse ostalo, Priprave za manjSinsKi t V LR Makedoniji deluje nad 20 kulturnih, prosvtfnih in umetniških društev šiptarske in turške manjšine, ki imajo več tisoč aktivnih članov. V zahod, ni Makedoniji, kjer živijo Sip-tarji, deluje o, v vzhodni Makedoniji, kjer živijo Turki, pa 6 kulturnoumetnlških društev, ki imajo vse sekcije. Ostala društva imajo samo po nekaj sekcij, a se tudi čedalje bolj izpopolnjujejo. Velika kulturna in umetniška društva in tudi posamezne sekcije, zlasti folklorne skupine, so že večkrat nastopale na festivalih. Tako je nastopalo leta 1947. v Bitoli 12 folklornih skupin, naslednje leto v Skopju pa 70 raznih skupin s 77 člani. Letos 1. rnaja bo republiški festival za vse manjšinske kulturne in umetni, škg skupine in društva. V Tetovu bo festival šiptarske, v Stipu pa festival turške narodne manjšine. Kulturna in umetniška društva obeh manjšin• se že zdaj pripravljajo na ta lestival. kar spremlja in daje ton tej gonji, pa ima seveda glavni cilj — ustvariti med nemškim prebivalstvom potrebno razpoloženje, še bolj pa zastrašujoče vplivati na koroške Slovence. Ta aktivnost proti dvojezičnemu šolstvu ali bolje rečeno proti šolskemu pouku v slovenščini, je dosegla svoj višek z delegacijo deželne Vlade, ki so jo sestavljali deželni glavar Wedenig, deželni svetnik Ka-rišeh in poslanec »Zveze ne odvisnih« Skrinzi. Ta je 24. febru arja t. I. obiskala zveznega kanclerja dr. Figla ter z njim, zunanjim ministrom dr. Gruber jem in prosvetnim ministrom dr. Hurdesom razpravljala o šolskem vprašanju na Koroškem. Kakor se je pričakovalo, tako je bilo. Vsa umetno razpihnjena gonja bi bila brez vsakega haska in vsakega smisla, če ta sestanek ne bi ugotovil, da so mnenja vseh odgovornih popolnoma enotna, zlasti pa še, če bi ne bil sprejet sklep o ukinitvi odredbe o »ureditvi šolstva v južnem predelu Koroške« iz l. 1945. Ne vemo, kakšna bo nova odredba o šolstvu na Slovenskem Koroškem. Vendar gonja, ki jo vodijo predstavniki avstrijskih političnih strank o tem vprašanju, je nedvoumna in zato, umljivo, povzroča vznemirjenje. Ta napad na pravice koroških Slovencev v vprašanju šolstva časovno sovpada z napadom italijanskih šovinistov na slovensko šolstvo v Italiji. Iz tega se vidi, da so tako tam kakor tudi na Koroškem če vedno na delu sile, katerim je netenje nacionalne nestrpnosti, teptanje osnovnih pravic, ki malemu narodu pripadajo, prva in glavna naloga. In to je ono, kar vznemirja. Kar se Pa tiče koroških Slovencev, pa ni dvoma, da bodo znali braniti ono, kar jim pripada, da bodo uspešno odbili tudi ta napad vele-nemških šovinistov. Menijo, da jih mnogo izvira iz prodaj na obroke. Zares se je bančno poslovanje s tem v zvezi znatno povečalo. Decembra 1946 so dosegle bančne aktivne postavke »efekti v poter-janje« — 435,8 milijonov lir, marca 1949 — 498,3 milijonov, junija že 724,3 milijonov lir. Toda banke so imele več možnosti ((postopati na široko« kakor bi sodili iz poročil Trgovinske zbornice, ki pravijo, da je bilo povpraševanje po kreditih nasproti predvojnemu, 50-kratno, depozitov pa da je bilo le 20-krat več. Fiduciarnih depozitov je bilo res le tolikokrat več (1938 — 572 milijonov lir v vsej tržaški pokrajini), toda stanje dopisnih tek. računov s strankami je danes nasproti predvojnemu 100-krat večje: 161,7 milijonov lir v 1938 nasproti 16.184 milijonov konec 19491 Investicijska politika tržaških denarnih zavodov? O njej težko govorimo, bodisi ker od 12 denarnih zavodov vsaj 8, in sicer največjih, ni tržaških, bodisi ker so osi denarni zavodi tudi drugače popolnoma vezani na pogoje dela italijanskih denarnih zavodov. Razen podružnice «Banca dTtalia« poslujejo v Trstu: a) podružnice denarnih zavodov »javnega prava« t. j. Banco di Napoli, Banco di Si-cilia in Banca Nazionale del Lavoro: b) podružnice bank «državnega interesa« t. j. Banca Commerciale ltaliana, Cre-dito Italiano in Banco di Roma: c) podružnici Banca d’Arne rica dTtalia in Banca- del Friu-li; č) Banca Popotare Giulia-na, Banca Triestina, Cassa di Risparmio Triestina m Cassa delVRisparmio delVlstria. Kakor smo že omenili, so leta 1938 vse te banke investirale v tržaški pokrajini za vsoto nad 53 odst. depozitov. Pri tem so se investicije domačih bank razlikovale od investicij podruž GOSTOVANJE SKUPINE Dve nadaljnji komediji ERNESTA SABBATINIJA V GLEDALIŠČU VEBDI HENNEOUIN in WEBER: Gospa predsednica Repertoar italijanskih kome. dijAih skupin sestoji po veči ni iz francoskih komedij. Zato ne bo odveč, če še enkrat na kratko osvetlim smigel in funkcijo specifično francoskega družabnega (in ne družbenega) humorja. Francoska komedija ima svoj izvor in nastanek v družabnem življenju Pariza, iz katerega jemlje večji del tudi vsebino. V tem starem velemestu, dolgoletnem «srcu sveta® in središču svetovnega družabnega in kulturnega življenja, so se v teku stoleletnega razvoja razvile zelo zapletene in komplicirane družabne in družbene vezi in oblike. Živi se naglo in svoboda običajev in nravi je široka. Na dnevnem redu so številne ljubezenske afere in škandali, živi se v nekakšni družbeni džungli, korup cija vseh Vrst je običajen pojav in ves ta kaos bi že zdavnaj privedel lahkoživo prebivalstvo Pariza v vesoljni potop, da sj ni našlo pravočasno svojega ventila, svoje odvodne cevi za nabirajočo se družabno in družbeno neurejenost in nesnago: humor. V tesnih vaških razmeran in v malih pro. vincialnih mestih pomeni n. PL zakonska nezvestoba veliko-krat osebno ali rodbinsko tragedijo. Ce bi Parižan jemal svoje zapletene zadeve s tragične strani, bi ga bilo verjetno že zdavnaj konec. Toda ko gleda večer za večefom v številnih pariških teatrih in kaba-rejih komedije, ki obravnavajo vse te družbene in osebne nepravilnosti z lahke, humorne strani, ko posluša takemu prikazovanju podobno konverzacijo vsajk večer v svojih salonih in pri obiskih, najde sprostitev tudi za lastne tegobe. In še nekaj je bistveno za francosko komedijo: neštete duhovite domislice in dovtip-nosti, ki prepletajo njen dialog kot z iskrami bengaličnega ognja. Te duhovitosti in ta duhovičenja so, če so posrečena, kakor piš burje, ki pomete s kočljivih situacij vso lascivnost ali neokusno poltenost. Cim bolj blesteč je humor, tem bolj priteguje nase pozornost ter jo odvrača od situacije same. Zato učinkujejo ob duhovitih domislicah in dovtipnostl tudi pri zori s precejšnjo drznostjo v negližejih in golotah, kot smo jih videli pri nekaterih zadnjih komedijah, bolj kot opoprane duhovitosti kot pa neokusne lascivnosti. Primer ‘take komedije sicer nekoliko starejšega datuma je V znatni meri tudi «Gospa pred sednica®. Prvo dejanje se godi v francoskem provincialnem mestecu Gray, kjer je predsednik sodišča 60-letni Tricoin-te, strog in resen principal, ki mu je vzor stari rimski poštenjak Katon, čigar soho ima v svoji delavnici na častnem mestu. V to mestece pade operetna skupinica in z njo očarljiva pevka Gobette, s katero prebije mladi preiskovalni sodnik precej burno noč. Prav tisti dan odpotuje predsednikova žena s hčerko v Pariz, da bi pri ministru izposlovala povišanje svojega moža. Gobette je izgubila zaradi škandala sobo v hotelu in preiskovalni sodnik ter dv=i sodna svetnika jo spravita v hišo predsednika sodišča, in sicer v prazno ženino sobo, da bi omajali čednost strogega principala ter tako dosegli potlačenje škandala. Prav takrat pride iz ParizE-v mestece sam pravosodni minister, ki potuje po deželi, da bi zatrl korupcijo in ljubezenske škandale, ki so se vgnezdi-li v samem osebju sodišč. Tri-cointe, ki je že skoraj zapadel Čarom lepe Gobette, ga mora sprejeti končno na Gobettino Željo pod svojo streho. Minister zamenja Gobette za «gospo predsednico® in prebije noč v njeni spalnici. Drugo dejanje se vrši v Parizu na samem pravosodnem ministrstvu. Tu zaplete dejanje prihod prave gospe predsedni- ce, ki se poteguje za napredovanje svojega moža. Vmes poseže tudi ministrov šef kabineta. Slačenje in zamenjava oblek obeh ((predsednic® sta polna precej zapoprane komičnosti, ki drči po ostrmi rezila. In če se v tretjem dejanju, ki se dogaja v penzionu, kjer prebivata prava gospa predsednica in njena hči, končno vendarle vse dobro izteče, bomo vendarle pomislili na znani francoski izrek: Cherchez la femme! Ce sem zapisal v prejšnjih dveh ocenah, da je Ernesto Sabbatini v svoji igri zmerom on sam, moram to popraviti. Kot predsednik sodišča Tri-cointe je dobro obvladal svojo živahnost in je dal prav s svojo umerjenostjo nekaj novih odtenkov svoji karakterni komiki. Zelo posrečeni so bili tudi ostali igralci od Ernesta Calindrija, ki je igral ministra, do groteskno komične Izabelle Riva, prave gospe predsednice. Posebej so se izkazali igralci nekaterih manj obsežnih vlog, med njimi Alfonso Cassolj kot južnjaško vročekrvni Marius, šef personala ministrstva, Pie-ro Pandolfini kot nesrečni pod-načelnik urada, ki mora vsakih pet minut menjati dekret o imenovanju Tricointa, ali Le-nsi Sabbatini kot prikupna sobarica Zofija. Vsem je prednjačila z odlično igro, žuborečo živahnostjo, humorjem in prikupno zapeljivostjo Laura Solari kot neprava gospa predsednica. Scene so kazale soliden okus v verističnem smislu. G.S. GEORGE in E. LEONTOVlCH; Kaviar za generala Ta komedija dveh ameriških piscev je Iz povsem drugačnega sveta in hoče biti nekakšna politična satira v komedijskem stilu z ostjo, ki je naperjena oroti družbeni ureditvi v Sovjetski zvezi, Ce se ne motim, sta imela avtorja pretenzijo, podati nekakšen odgovor na komedijo Konstantina Simonova «Rusko vprašanje®, ki je zbudila Po vsem svetu veliko pozornosti in debat in ki sir.o jo gledali tudi na odru Slovenskega narodnega gledališča v Trstu. Kar se resnosti obravnavanega vprašanja tiče, ameriška komedija nedvomno ne dosega ((Ruskega vprašanja®, je pa po mojem mišljenju spretneje napisana in ima več sproščenega humorja. Zgodba ni kdo ve kaj zaple tena. Ameriški milijarder J. C. Allison prileti z letalom v ((prestolnico® same severne Sibirije, da sklene s predstavniki sovjetske vlade trgovinsko pogodbo. Z njim se prikažejo tu-dj njegova bogata teta, akcio-narka in «filokomunistka» Miss Allison, njegov poslovodja Thur ber in zamorski služabnik Jones, S ((sovjetske® strani nastopa cela vrsta ((službenih® osebnosti, vsi so kajpadu v vojaških uniformah in z rdečo zvezdo na kapi, med katerimi je naj-višjv ((generalmajor®, mlada lepotico Kroška. Dejanje se dogaja v ((vladni palači® in s sovjetske strani se začno prisluškovanja in zalezovanja. Mlad) »generalmajor® zaigra celo komedijo z lastno degradacijo čemur se baje pravi ((kaviar za generala®, kar pomeni deportacijo v Sibirijo (kljub temu da se dejanje dogaja v Sibiriji sami), ki se pa ob koncu sprevrže v «kruto® resničnost. Toda kako bi mogel vase zaljubljeni Amerikanec dopustiti, da se n» bi lepi in mladi sovjetski ženski generalmajor zatreskal na prvi pogled v «prikupnega» ameriškega kapitalista, se čez noč prelevil iz hrabrega vojaka in visokega dostojanstvenika v nebogljeno jn zaljubljeno bitje? Iz te komedije se prav tako zrcali ameriška prepotentnost in samozaljubljenost, kakor tudi skoraj popolno nepoznavanje in nerazumevanje jedra socialistične družbe. Zdi se mi, kot da st» si avtorja najprej prikrojila sovjetski socialistič. ni svet za svojo uporabo in začela potem udrihata Po njem. Ce so nekatere poante kljub temu zadele v črno (na pr. sploš no nezeupanje in večno sumničenje in vohljanje vseh proti vsem) gre to na račun prav tistih osnovnih napak, ki so se razkrile z nastopom kominfor. mizma. Komedija je bila igrana s humorjem. Skupinski nastopi ((sovjetskih® službenih osebnostih so bilj karikirani in zagotovo ne odgovarjajo resničnosti, čeprav bi bila odeta v humoristično obliko. To je bil nastop pruskih militaristov in ne predstavnikov sovjetske vojske. Toda kot posamezniki so se igralci izkazali z živo igro iri dobro tehniko, tudi tedaj, ko so, kot na pr. Ernesto Sabbatini v prvem dejanju, izgovar. jali ruske besede ali govorili nrusko® italijanščino, kot očarljivi ((generalmajor® Laura So-lari, ki je odigrala svojo vlogo s prekipevajočim temperamentom. Imeniten je bil Ernesto Calindri kot ameriški milijarder Allison, njemu enakovredna je bila Lina Volonghi kot Miss Allison, posebej naj orne-nim še Viktorijo Regoli, mlado igralko, ki je simpatično predstavljala «črnega» sovjetskega poročnika Davisa, in «črnca» Jonesa, ki ga je Igral Plerlui-gi Pelitti. Nov in zelo posrečen je bil Ernesto Sabbatini, najprej kot ((sovjetski® vojak nedoločene stopnje, ki ne zna niti besedice angleško, a se kajpada pozneje izkaže kot tolmač angleškega jezika in polkovnik sovjetske tajne službe. Gledališče je bilo pri obeh predstavah polno in igralci so želi obilo priznanja. VLADIMIR BARTOL nic osrednjih italijanskih bank. Kakor je razvidno iz tab, 12.2 in 12.3 12. poglavja univerzi trgovskih investicijah tukajšnjih denarnih zavodov, Nji® «politika« je bila pa celo P" tetne publikacije »Economialteh zelo skromna. Na prve"1 mestu je glede kreditov tM0' vina in industrija prehrane “ poljedelstvo, slede po vrsti: kaditi zasebnikom, gradbeni stri-ki, lesni trg. in ind., trg.^j^ neželeznih rud, kemičnih * delkov itd. V celoti odpadem^ večji del investicij od skttp*4 10.128 milijonov lir, po staSJ1 30. 4.1949), na prehrano in J* Ijedelstvo, drugi del na ostaj* trgovino in industrijo, najrišm ši del pa na net-rgovsko klit* telo in finančno poslovanje. * Italiji je vrstni red drugače Po vojni odpade 1. mesto z " odstotkov investicij na vepri" hranjevalno industrijo in vino. na 2. mestu so z 32 stotki investicije v prehranF' valni sektor m poljedelstvo, tretjem z 18 odstotki netrgoC" sko in finančno poslovanje. C* della VcneZia Ginlla« so domače banke, (»banche giuliane») investirale relativno t. j. v primeri s stanjem depozitov pri njih, znatno več kakor osred-nje-italijanske banke. Niso nam znani novi podatki, da bi delali primerjavo z današnjim stanjem.. Splošen razvoj pa ne kaže, da bi se bilo v tem pogledu kaj izpremenilo. Nasprotno, takšno stanje je bilo eden od povodov za to, da je prevzela VU vlogo posojilodajalca celo za domačo mulo in srednjo industrijo in podobne n brate, ki jim je njena »Cassa mutui» podelila v 1. polletju 1949 za 142,3 milijonov lir posojil. v II polletju pa za 222,5 milijonov lir. Ne spadajo sem večja posojila, ki so se podelje-vala iz državnih proračunskih sredstev, lani v I. polletju 2.035,1 milijonov lir, v II. polletju (po napovedi) za 1.664,2 milijonov lir. Na podlagi znanih podatkov lahko govorimo le o tipično bi bilo tudi v Trstu tako, in bilo splošno stanje nedvotnM’ boljše. Navajamo nekaj pod"' kov o investicijah, sicer zasl1' relih, toda edinih, ki so dosm priobčeni. GLAVNE AKTIVNE POSTAVKE DENARNIH ZAVODOV 5. <** posojil 268-1*5 321-155 405.9*5 392-315 399.509 429-025 A. 1. 2. 3.- 4. (* menični Preduj. Tek. rač Te!k. rač porfelj dopisni februar 48 1.584.124 302.670 . 1.942.570 2.211.257 junij 1.521.541 386.294 2.658.763 2.597.049 december 2.003.361 776.536 4.505.240 3.368.152 januar 49 2.024.220 815.875 4.072.634 4.291.478 februar 2.084.633 754.179 3.576.428 3.703440 marec 2.147.554 709.380 3.541.171 4.365.633 april 2,222.136 790.150 6.460.607 — maj 2-355.677 831.114 5.615.295 — junij 2.447.209 774.484 5.862.639 — — 374.61* Hs) od aprila dalje pozna statistika le pozicijo «conti c“r' renti®: ali «impieghi ordinari® vsebuje tudi poprejšnji “.da pisni tek. rač-s ni razvidno. £*) brez industrijskih in hipotekarnih posojil (Se nadaljuje) se ravne za izvoz Londonski »Financial Times« poroča, da so izdelali japonski industrialci načrt, po katerem bodo povečali svoj izvoz, da bi si pridobili tržišča v Indiji, Pakistanu, Vietnamu, Indoneziji, Kitajski in Mandžuriji. List ugotavlja, da mora nuditi japonska industrija ugodnejše pogoje kakor angleška ali ameriška, bodisi glede cen, bodisi izročilnih rokov. Ze v preteklem letu je japonska industrija sklenila uspešne dobave elektromotorjev in generatorjev v Pakistan in na Kitajsko. Za letos pa se pripravlja na Kitajsko zlasti izvoz težkih strojev in tehničnih naprav, pristavlja londonski list. Iz Pekinga pa poročajo o načrtu, ki ga je že potrdilo tajska vlada Po katerem b° letos povečali proizvodnjo I***1 ric za 5 milijonov ton in baža za 240 tisoč ton. 1 Poizkusi z rasi*, ki no muk na Na Madžarskem preizkuša gojenje posebne rastline, ki s<> jo dobili iz ZSSR in iz kateri korenin je mogoče pridobit'ah kavčuk. V preteklem letu so izdelali prve količine takšntt gumija, ki je zelo podoben 9“ miju tropskih dežel, toda *f*,‘ Hkrati Pa je bolj elastičen Jl> se manj obrabi. Madžarska ,rl dustrija gumija bo sedaj la ta gumi s tropskim, kar * je zelo izkazalo Pri poisku TAJINSTVENO POD PUŠČAVO SAHARQ Ne da bi vzbudili pozornost po svetu, so v preteklem letu v puščavi Sahari navrtali nad 1500 vrtin, da bi ugotovili, če je tam voda. Raziskovalcem je bila sreča mila, ker je bruhnila voda na dan iz največ teh navrtanih vrtin in sicer iz okoli 600 metrov globine. Pred 22 leti je francoski štu. dent Justin Savorin, ki je danes profesor geologije, napravil v tej puščavi zelo zanimive geološke ugotovitve. Na podlagi teh dejstev lahko sklepamo, da je bilo pred milijont let morje tam, kjer vlada danes peščena in kamenita puščava. Ugotovil je tudi, da večje število rek. ki imajo svoje izvirke v Atlasovem gorovju, izginejo v zemeljskih razpokli. nah, ne da bi za seboj pustile kakšno sled. Gotovo je, da te vode, ki se razgubijo v notranjosti zemlje, ne izhlapijo in se najbrž zbirajo v kakih podzemeljskih jezerih. Le majhen i tfl® del teh vod privre na dan ’ peskom v niže ležečih kf tvoreč tako zvane oaze »** re. lenice. V puščavi Sahari J ^ čarno tu pa tam te oaze, k* več ab manj obširne, P mezne ali v gručah. Oaze zelo važne za promet, ker P* stavljajo naravna postsja,1vjJ za karavano na njenem dolš potovanju skozi nepregledno c ščeno puščavo. Ena izmed n . večjih oaz je Ghadames; približno 500 km južno od . polisa in ima nsd 6000 PTe^ valcev. Tu raste od 20.00° 25.000 dateljnovih palm. P°fe, vode je nad 40 litrov na kundo. _yfh Zato 6o zelenice jasen da v podzemlju res nahal vodo. Profesor Savorin, k r. sam vodil zgoraj omenjeno V tanje zemlje, je prišel d(’ j ključka, da se to puščavo razprostira od z»v* “tl’?: vega gorovja na severo-**?^,! d0 Libijske puščave na vz ( in od Francoske ekvato Afrike na jugu. in preUaaTTlUSL »UU rv. /C V ■ . -s------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- * ***» im mn umnimi ................................................................................................................................................................................................................................................................... m....i..m.....mmmmimmmi"11"" V uradnem slogu so nakazana dejstva, ki govore o uporniškem gibanju loških podložnikov, o podkupljivosti tedanjega uradništva, o krivičnem obremenjevanju ljudstva z davki in ro-botninami in o veri v čarovnije. Pisatelj je postavil dogajanja v to dobo. Nosilci tega doganja pa so ljudje, ki o njih po večini govore omenjeni viri. Iz poljudnih razprav, ki sta jih objavljala v Domu in Svetu in v /zvestjih muzejskega društva Franc Kos in Anton Koblar. je zbral še nekaj podatkov o tedanji Loki, zlasti o njenem uredništvu in duhovščini, Valvazorjevo opisovanje loških običajev ter podatke V Grudnovi in Dimitzovi zgodovini pa je porabil za okvir glavnemu dejanju. Popis tridesetletne in turške vojne je posnel iz anonimne nemške knjige, ki je v Kalanovi knjižnici v škofjeloškem muzeju: Kurze Einleitung in die allgemeine Geschichte. Izšla je med 1770 in 1777. Po izjavi p i sateljevega sina odvokata dr. Iva na Tavčarja (28 XII. 1947) jo jt dobil od prijatelja graščaka Ltohtenberga prav za »visoško kroniko«. ■Nekaj imen je pisatelj sprejel od svojih sodobnikov poljanskih kmetov, morda je namenoma v svoji šegavosti postavil v roman tudi prednike svojih prijateljev, tako žitniČarja Trillerja. Visoko, ki ga je 1893 kupil pisatelj t vsem inventarjem vred. pa je neposredno vplivalo na njegovo domišljijo. Kmečki dvorec je bil napolnjen s predmeti. ki so zgovorno pričali o življenju nekdanjih prebivalcev Visokega. Starinsko pohištvo z globokimi skrinjami in prostornimi omarami je govorilo o bogatem kmetu, ki ljubi žive barve in rože ter z domačim platnom napolnjene skrinje in o-mare. Nežna rožasta zibelka je klicala po skrbni materi, nabožne podobe, božja očesa nad zglavji postelj in pobožni pripisi v starih knjigah pa so pisatelja postavljali v čas, ko s* je duševno življenje kmeta izživljalo v veri. ki naj bi uravnavala njegovo življenje. Polne omare zemljepisnih, nabožnih zgodovinskih. matematičnih in drugih knjig so bile dokaz, da so visoški sinovi radi obiskovali šo le, se udeleževali vojsk, potovali in se zanimali za razna vprašanja svojega časa. Računi, stare pratike e opombami, gospodarski zapisi in poljedelske knjige pa so ga seznanjale e nekdanjim visoškim gospodarstvom. Tudi portret fretsinškega škofa Janeza Frančiška ni mogel ostati brez sledu v pisateljevi domišljiji. prav tako ne težka železna blagajna, ki je govorila o skopuškem bogastvu prejšnjih lastnikov. Pisateljeva domišljija je vse te predmete povezala v zgodbo. Visoško domačijo je pa tudi obdajalo s skrivnostjo pripovedovanje o nesrečni smrti zadnjega moškega potomca Kalanov, ki se je 1884 ustrelil. Pisatelja je podžigalo k ustvarjanju in ga z romantičnimi vezmi navezalo na posestvo. Pisatelj je roman postavil v dobo med 1631 in 1716. Ozadje romana je švedsko razdobje tridesetletne. vojske ter plenjenje in ropanje najemniških tolp po Nemčiji. Glavno dogajanje pa se vrši v dobi po tridesetletni vojski. Življenje se je tedaj tudi prt nas izredno poslabšata Razmah denarnega gospodarstva, vpada- IVAN TAVČAR (O našem novem romanu in njegovem pisatelju) nje trgovine, vojne kontribucije in rastoči davki so povzročili, da so fevdalni gospodje besno iskati denar pri svojih podložnikih Loški škof je imel prav take potrebe kot drugi fevdalci: naročal je ogromne množine najfinejših vin iz Istre, želel si je južnega sadja, ostrig in drugih redkih jedil. Potreboval je o-gromno denarja za Svoj dvor v Flemingu, vse to pa so morali plačevati njegovi podložniki, zraven pa še zadovoljevati grabežljivost škofovih oskrbnikov in uradnikov. Skof je skušal dobiti denar z izrednimi davki in robotninami, dajal je desetino in plese v zakup, oddajal žage in mline v najem in zastavljal Loko s podložniki vred za visoka posojila. Višje uredništvo je bilo od 16. stol. dalje nemškega potekla. Nižji uradniki so izhajali deloma iz najbogatejših domačih meščanskih družin in duhovščine. Vsi so pomagali škofu izže-mati podložnike, odirali so ljudi pri desetini samovoljno so nalagali podložnikom razna bremena ter zahtevali podkupnine. Srednji meščani gotovo niso bili zadovoljni z obstoječim redom, vendar pa so skušali s pritožbami po postavni poti doseči prt cesarju svoje pravice. Najteže je životarit kmet. Moral je delati na škofovih posestvih, plačevati desetino, zemljari-no, robotnimo in drugo. Ni se mogel ne poročiti ne umreti, ne da bi plačal gospodu. Pridelke je prodajal za vsako ceno, škof pa si je tudi na trgu zagotovil prvenstvo s prepovedjo, da kmet jn ne smejo prodajati žita, dokler je deset insko žito naprodaj v grajski Kašči. Loški podložniki so čutili nevzdržno stanje, niso si pa znali predstavljati bodoče ureditve družbe, ampak so zahtevali le vrnitev časov, ko so še veljale pravice, zapisane v stari knjigi, ki jo je škof namenoma uničil. Fužinarli v Železnikih, ki niso priznavali škofove oblasti ter so se brez dovoljenja naseljevali po njegovi zemlji in mu pobijali divjačino, so bili pač pre- šibki, da bi združili kmečke množice v upor. S ponosom pa moremo zreti na organizirano gibanje loških podložnikov, ki niso hoteli oddati krivične robotnlne. ter na njihovo prostovoljno zbiranje denarja za uporniške voditelje kmečkega vojvoda Šifrerja, Su-sta in druge. Naravnost preseneča nas njihovo trdovratno iskanje pravice, ki je trajalo več kot štirideset let. Vsa ta dejanja nosijo v sebi kali globoko revolucionarne vsebine. posebno poglavje v loški zgodovini so nemški naseljena, kt so se le počasi prilagodili novi okolici in so posebno v hribih dolgo obdržali svoje običaje, vero in jezik. Od 16. stol. dalje se je zaradi razpadanja fevdalizma in zaradi pregrad, s katerimi je bil v tedanji dobi vsak poklic pregrajen * neštetimi prednostnimi pravi-cami, večala množica ljudi brez določenega poklica in brez stalnega bivališča. V vojnih časih so se udinjali v vojsko, v mirni dobi pa so sc potikali po deželi in beračili ali pa so sl kakor koli skušali ustvariti eksistenco. in prav med temi brezdomci je. bilo vedno več pristašev verskih ločin, ki so se izživljali v mistiki, v bičanju in plesu. Ker so živeli pod najslabšimi življenj skimi pogoji in niso bili vezani na lastnino, je razumljivo, da so mogli že tedaj imeti kritičen odnos do družbene ureditve. Ukrepi državne oblasti, ki ni skušala odstraniti vzrokov nezadovoljstva in je nezadovoljneže pošiljala na galeje, pat pa niso mogli zatreti gibanja, ki je zavzemalo vedno večji obseg. Pisatelj je v svoj roman vnesel vse tedanje značilne probleme škofjeloškega področja, ki jih je sicer gledal z Očmi liberalnega meščana, vendar je skušal ostati nepristranski in je le delno izpreminjal zgodovinska dejstva. Prav hlapcu Lukežu, ki je izhajal iz plasti brezdomcev, je položil v usta ostro obsodbo loških škofov: »Ti visoki gospodje pridržujejo vse ease, kar je količkaj dobrega, nam beračem pa najslabšega ne privošči jo/ Da bi jih vrag jemali» Skof Janez Frančišek je sicer odločen in pravičen vladar, dvigniti hoče podložnike iz duševne omejenosti, vendar ostane samozavesten, visok gospod, ki sc čuti v^s»i' nega nad omejenostjo »P^c l , vrsta 'i i« 0 It*1 1 gospodarske plati ni 1 bolj «napreden» od ^ pat pa je tip takega Pro'sVf-*n(tf, ca. kakršne si liberalec ‘,ntM kot duhovnike želi še v 4 času — nasprotje Janeza g, šperja. ki je tip klerikalca, r-ti kakršnim se je Tavčar v jem političnem življenju j Propadajoči fevdalci so [ ni slabiči, podkuplfivci h* -fi' čl Krčmar wohlgemuct J' ,/nd: vilno oceni: »Usta vedno PmV I mošnje pa prazne, da naje« ni solda v njih.« pd'; Srednji meščani se 6i°* ■ družijo nezadovoljnežem i jgn* in kritično gledajo na / vendar pa so preveč V fŠtejo pred vsem svo, Morda je na to temne vplivala pisateljeva os^fllpgm vendar pa so preveč P,a*’gofisi (štejo pred vsem svojo Morda je na to temno 41 ; vplivala pisateljeva 01* ggtir grenjenost. Z veliko s , pa nam je podal lošk* « l ke. Aktivne so in ču»‘% K ko je v nevarnosti čl°l. )toti c Ijenje. se ne boje rablja, temveč obsodijo > ,^1 | zaostalost ter potegnejo 3U seboj. , .((čl Nadaljevan)« UREDNIŠTVO' ULICA MONTEOCHI, St. fc, ill. nad. *“ Telelon Slev. 93 808. UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA št. 20 — Telefonska St. 73-38 OGLASI* od 8 30-12 In od 15-18 . Tel. 29-477. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini i stolpca trgovski ho, finančtio-upravnl 100, osmrtnice 90 Ur. Za FLRJ: Za vsak mm Slrlne 1 stolpe-, za vse vrste oglasov po 10 din. Od* urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski savod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pelllco 1-1I-, Tel. 11-32 - Koper, ul. Battistl 301a-I, Tel. 70. ,00 dl* NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 liri cona B: Izvod 3, mesečno 70 dinj FLRJ: izvod 4.B0, mesečno Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. - Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 8-1-90803-7. - izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO-Z- -