Telefon št. 74.
Posamna številka 10 h.
Po poitl prejemati:
za
celo leto naprej 26 K — h pol leta , 13 , - , fatrt „ ,
»esec
6,60,
, 2 „ 20 , V apravnlitvu prejemali:
za
celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10, _ «etrt , , 5 , - „ ■esec „ l „ 70,
Za pošiljanje na dom 20 b na mesec.
SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Naro talno in Inserate sprejema upravnlitvo v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrsnkovsna pisma ne Tsprejemajo.
Uredništvo je v Semenskih ulicah St. 2,1., 17.
li hoja vsak dan, izvzemii
nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 77.
V Ljubljani, v soboto 5. aprila 1902.
Letnik XXX.
Leonova oporoka.
Liberalizem v državi.
»Pogubni nauki so, kakor vidite častiti bratje, iz kroga idej prodrli v zunanje življenje in v javna razmerja. Velike in mogočne države jih neprestano izvajajo, ker mislijo, da na ta način korakajo na čelu napredku splošne civilizacije. In kot bi javne oblasti ne imele dolžnosti, da najboljše strani nravnega življenja sprejemajo in razvijajo, mislijo celo, da so proste od dolžnosti, častiti Boga, in le prevečkrat so zgodi, da, ponašajoč se z ravnodušnostjo proti vsem veram, ono edino, ki je od Boga ustanovljena, sovražno onečaščajo.
Iz tega praktičnega brezboštva je morala izvirati popolna zmeda moralnega reda; saj je vendar vera podlaga pravičnosti in nravne poštenosti. Ko so raztrgane vezi, ki vežejo človeka na Boga, absolutnega in vesoljnega postavodajalca in sodnika, ostane samo Se neki zunanji videz čisto državljanske, ali kakor pravijo, »neodvisne« nravnosti, katera, ne oziraje se na večnost in na božje postave, nujno privaja do zadnje usodne posledice, da Človek samega sebe postavi za zakon. Nezmožen, da bi se na perotih krščanskega upanja povzdignil do nebeških dcbrot, išče samo še zemeljskega užitka v zabavah in ugodnostih življenja, hrepeni le po razveseljevanju, blepi za bogastvom, koprni po hitrem in neprimernem dobičku, služi svojim strastem tudi v prepovedanih stvareh, — in na zadnje zaničuje postave in javno oblast. Tako nastane nravna razbrzdanost, ki ima za posledico pravi propad civilizacije.
Ali .morda pretiravamo žalostne posledice te neBrečne zmede? A resnično življenje, ki ga vsak lahko z rokami otipa, žal potrjuje naše besede, in če se kmalu razmere ne zboljšajo, se bodo res omajali temelji državne skupnosti, ker se podirajo celo najvišja načela prava in večnega nravnega zakona. Vsi deli družabnega telesa trpo vsled tega, začenši pri rodbini. Kajti neverna država, ne oziraje se na bistveni namen in meje svoje oblasti, je začela s k r u n i t i
zakonsko zvezo, ker jej jemlje verski značaj; kolikor je mogla, je posegla v naravno pravico starišev do vzgoje njihovih otrok in je na več krajih izpcdkopala trajnost zakonske zveze b tem, da je s po stavo priznala svobodo nesrečni ločitvi zakonov...«
Sveti oče očita potem liberalnim državnikom, da se h 1 i n i j o nebrzdanim željam množic in dajejo svobodo ljudskim strastem, če tudi motijo mirno delovanje državljanov; a pri tem miBlijo na to, da v skrajnih slučajih s krvavim nasiljem potlačijo vstanke. Ker države med seboj ne priznavajo krščanskih načel, pa raste med njimi zavist in nasilje, iz česar izvira neizmerni militarizem, in oboroženi mir, ki je v mar sičem enak neprestani vojski. Socialna demokracija in anarhizem.
»Žalostna nravna zmeda je bila seme, iz katerega so nastali v nižjih slojih nemiri, beda in upornoBt. Odtod neredi in razburjanja, začetek hujših viharjev. Bedno stanje velikega dela nižjega ljudstva 2ahteva nujno, da se zboljša, a zdaj ga čudovito izkoriščajo spretni agitatorji, posebno socialistične stranke, ki z nespametnimi obljubami prihajajo med ljudBtvo, da med njim izvršujejo svoje brezbožne namene.
Ker pa, kdor je enkrat začel padati zviška, mora priti do tal, zato je logika razvoja kot maščevalka načel vzgojila pravo zločinsko družbo, ljudi zdivjanih nagonov, ki so takoj s svojimi prvimi dejanji zbudili grozo in strah ... Kdo bi se mogel obraniti zone sočutja in razburjenosti, kdor je v zadnjih letih videl, kako so napadali in morili vladarje in vladarice, poglavarje mogočnih republik, — in sicer iz tega edinega uzroka, ker so bili nositelji najvišje avtoritete.
Proti tolikemu zlu in proti nevarnostim, ki groze družbi, je naša dolžnost, da iznova vse ljudi, ki so blage volje, in posebno one, ki so višjega stanu, poživljamo, naj premišljajo o zdravilih in jih začno uporabljati hitro in z odločno previdnostjo.
V tem oziru je najnujnejše, da premislimo lastnost in vrednost teh zdravil.
Liberalna „svoboda "
Slišali smo že, kako so do neba povzdigovali dobrote svobode in jo hvalili kot glavno zdravilo, kot neprekosljivo orodje delavnega miru in blagostanja. A dejstva so nas poučila, da je svoboda nezmožna za to. Gospodarski nered, stanovski boji se vnemajo na vseh straneh, in od mirnega državljanskega življenja se ne vidijo niti začetki. Nasprotno vsakdo lahko spozna, da svoboda tako umevana, kakor jo umevajo zdaj, ko jo dajejo brez razločka vsem: resnici in zmoti, dobremu in slabemu, ni rodila drugega kakor ponižanje vsega, kar je p 1 e m e n i t o, s v e t o, vzvišeno, in je pot pripravljala zločinstvu, samoumoru in vsem izbruhom najnižjih strasti.
Liberalno Šolstvo.
Trdili so tudi, da bo izpopolnjenje ljudskošolskega pouka množice naredilo izobražene in prosvetljene, in s tem bodo baje dovolj zavarovane proti škodljivim uplivom ter bodo ostale v mejah nravnosti in poštenosti. A neizprosna istina na.« j jsak dan poučuje nasprotno, in dovolj izku^amo, kam dovaja pouk, ki ni urejen po načelih prave verske vzgoje.
MJadi, neizkušeni ljudje, polni kipečih strasti, postanejo žrtve slabih načel, posebno onih, katera brez prestanka razširja uprav brczstidno časopisje. Ta načela kvarijo pamet in voljo in goje onega duha prevzetnosti in upornosti, ki tolikokrat kali mir po rodbinah in mestih.
Liberalna znanost-
Potem so stavili visoke nade v napredno naraščanje znanosti, in res je videlo minulo stoletje velike, nepričakovane, čudovite vcdnostne napredke. Ali so pa tudi prinesli ono množino nravno prerajocih sadov, katerih so mnogi želili in pričakovali?
Da ne govorimo še enkrat o bedi ljudstva, — ali ne zadostuje en pogled, da se vidi, kako tlači srca neka splošna, težko izrazljiva žalost in kako leži v dušah neko globoko koprnjenje? Človek vlada materiji, a ta mu ni mogla dati, česar sama nima, in najvišjih vprašanj, ki se nanašajo na nje-
gove najvišje interese, človeška znanost ni rešila. Žeja po resnici, po kreposti, po večnosti ni ugašena, in zemlja, obogačena z zakladi in sladkostmi, in življenje polno udobnosti — vse to ni moglo zboljšati slabega nravnega stanja.«
Nato kliče z ginljivimi besedami svet^ oče vse narode, naj se povrnejo k cerkve-* nemu nauku in življenju, ter začne potem zavračati napade, s katerimi novodobni odpadniki izkušajo odvrniti duhove od katoliške cerkve. Tu podajemo poglavitne.	(Dalje prihodnjič.;
Takozvanemu „Slov. Narodu" v spomin.
Listič, ki si z brezstidnostjo nadeva ime poštenega naroda, drgnil se je že ope-tovano ob mojo osebo. Molčal sem vedno, ker je dobro, varovati se takega lista.
A tudi potrpežljivost ima Bvojo mejo. Vedno molčanje znalo bi pri nekaterih manj samostojno mislečih roditi napačno misli.
V 69. svoji številki poroča »Narod« o tiskovnih pravdah gg. Melhijorja Zorko, Ig. Šalehar, dr. Evg. Lampeta in »Obrambnega društva«, katere sem imel jaz čast zastopati proti Ante Begu.
To je pač že popolnoma naravno pri »Narodu«, da zlorablja tudi to obravnavo, da dejstva zavija, njemu neugodne okolščine zamolčuje in zopet prav grdo laže in sramoti g. dr. Evg. Lampeta, zruven si pa še mene privošči.
Kar se tiče sramotenja g. dr. Evgena Lampe, bode ta svoj čas zadoščenje dobil na pristojnem mestu. Omeniti pa vendar moram, da na strani g. dr. Lampeta o kaki blamaži govora ne more biti, ker nam je vsem pač dobro znano, da je pravdanje dostikrat podobno igri s kockami, da prav mnogokrat tri instance ne sodijo enako. Kar toraj prvi sodnik izreče, ni vedno mero-dajno, osobito ako je v svojih pravnih me-nenjih omahljiv.
sicer je pa toženi sam po svojem zastopniku pri obravnavi vso drugo struno napel, kakor potem v »N.« Pri obravnavi
LISTEK.
Reformatorji.
(Razmotrivanja liberalca z dežele.)
Katoliška cerkev mora biti res skozi in skozi reformacije potrebna. Kar piše naS »Slov. Narod« v tem oziru, jo res čudovito. Dobro je le, da ne hodim v cerkev. Župnik se sicer jezi, ali iz »Slov. Naroda«, ki je vendar list za inteligenco, vidim, da imam jaz prav, ne župnik. Kaj bom hodil v cerkev, ki je tako potrebna preosnove, in jaz sem o tej potrebi prepričan. Ako bi hodil v cerkev, bi s tem kazal, da se strinjam s cerkvijo, kakoršna je. To bi se pa reklo, odobravati napake, katere hočemo mi, reformatorji katoliške cerkve, temeljito odpraviti.
To bode reformacija 1 Luther naj se skrije I Samo da bi že kmalu začeli. Toliko piše glasilo naše inteligence, a začne nihče ne.
Ali seveda, vprašanje je, kako začeti? Katoličani smo, to vedno povdarjamo, celo zvesti in ljubeči sinovi katol. cerkve da smo, pravimo v enomer. Kako začeti torej ? NaSi listi sedaj, samo kriče, da treba cerkev
reformirati, ali tega nam ne povedo, kako. To me precej jezi, ker črni klerikaluhi bodejo lahko dejali, da hočemo s samim klicem po reformaciji samo omajati cerkev. Toda, kaj je nezdravega na cerkvi in veri, to so naši listi itak že poudarjali nebrojno-krat. Ako natanko pomislim, potem bo naši liberalni listi zabavljali vže večkrat čez zakramente. Tudi so se norčevali iz papeža, škofov in duhovnov. Pisali so, da je vsaka vera dobra in vsaka prava. Tudi o bivanju osebnega Boga so vzbujali dvame.
Podlago za reformacijo torej imamo. Vse to odpraviti, potlej bo vera očiščena. Strašno bo čista, ker jo sploh nikjer več ne bode. Toda zvesti sinovi katol. cerkve pa smo mi liberalci, to se samo ob sebi razume. Očistiti naj se da, pa bodemo z navdušenjem oznanjali njene resnice, če jih še kaj OBtane potlej.
Sedaj pa, kakor bo stvari, nam žal ne preostaja druzega, nego zahtevati reformacije. Kedo bo naš Luther, kedo 'Mvingli, kedo Calvin? Velikih mož se nam ne manjka, vsi liberalci smo veliki možje, bodi si v politiki, bodisi v književnosti, bodisi v umetnosti, vso veliko, priznano, zakaj bi torej v reformaciji ne bili veliki? Cerkvene reči itak vsi izvrstno umemo. O cerkvi ve
vsak temeljito govoriti, kar nas je liberalcev, in vsak zna povedati, da treba reformacije in da je cerkev, kakoršna je sedaj, nepopolna, da mora z modernim naziranjem spraviti se na kakoršen koli si bodi način v soglasje. Brezdvomno jo torej, da bodemo veliki reformatorji, kedar začnemo reformirati. Takrat, župniče, se me boj 1 Jaz ti bom navil uro I Maša, spoved, obredi itd., to bomo vse odpravili, vse bode požrla reformacija. Takrat bode veljala moja beseda v cerkvi, ne tvoja, in pridigoval bom jaz, ne ti. Duhovni nam bodo poljubljali roke, mi pa bodemo njihovi gospodje. In ko zamre zadnji duhoven, takrat bo reformaoija dovršena in končana. Takrat zavlada naša vera brez vseh mej nad človeštvom, katero bo srečno, tako srečno.
Toda vprašati se vendar moram, kaj bo potem delalo človeštvo ? Nad sabo ne bode poznal človek nobenega gospodarja in potem bode seveda počel, kar bodo hotel. Morda pa le nismo na pravi poti.
Potem pa se tudi spominjam, da Bem svoje dni v Soli slišal, da je cerkvi obljubljeno, da je moči pekla ne bodo premagale. Takra; še nisem vedel, kaj so te moči pekla.
Prešernova izpričevala.
Dobili smo v roke zanimivo zbirko Prešernovih šolskih izpričeval, katera so last gospodičen Ložarjevih v Vipavi. Dijak C. nam jih je izročil, da o njih sporočimo svojim čitateljem.
Poleg enega izpričevala Jožefa Prešerna, ki je I. 1818 Študiral na ljubljanski gimnaziji prvi gramatikalni razred, in ki si je priboril poleg dveh »prim« štiri »eminence«, je tu 6 izpričeval Jurija Prešerna, ki je bil v prvem gramatikalnem razredu 1. 1821 ter je študiral tako, da je dobival „prime" in so večkrat povspel tudi do »eminence«. Leta 1828. je dobil izpričevalo, da je „jako pridno" obiskoval na ljubljanskem liceju „splošno svetovno zgodovino srednjega in novega veka".
Zdaj pa pride na vrsto naš pesnik France Prešern. Ime je pisano večinoma »Preshern«, trikrat pa »Pre-s c h e r n «. Izpričeval je petnajst.
Prvo iz I. 1817 nam poroča, da je v četrti »gramatiki« ime Prešern same eminence v vseh predmetih. Ravnatelj je bil Frančišek Hladnik, profesor pa Jurij Dolar.
25. marca 1. 1820. mu izpričujeta rav-
govoril je ponižno o tem, da je bil menenja, da popravki ne odgovarjajo zakonu in da jih radi tega ni ponatisnil. Nič pa ni vedel povedati o blamaži ali o kakem homeričnem smehu.
Pred kratkim je isti listič poročal o neki drugi enaki pravdi ter ravno tako za-sramoval g. dr. Evg. Lampeta trdeč, da se je blamiral. Povedal pa ni, da je zagovornik obtoženega liberalnega lista pri obravnavi sam priznal, da se po zakonu in po sedanji praksi mora njegov klijent kaznovati, proseč ob enem, da se naj upelje nova praksa; povedal tudi ni, da se je potem sodba res po taki novi praksi razglasila . . .
No neke vrste ljudje imajo pač več sreče ko pameti . . .
Ako se popravki, katere dobiva »N«, res smejo s takim homeričnim smehom, kakorinega pozna »N.«, v koš metati, in ako delajo res le blamažo popravljalcem, odkod ona prikazen »N.«, katero je pred kratkim razkril sedanji »odgovorni" g. dr. Tavčar ? Saj je namreč vsem znano, da je zato prevzel on odgovornost za »N.«, da mu ne bo treba oprejemati popravkov ; radi imunitete ga Bkoraj ni mogoče sodno k temu siliti. Neresnično pisati znajo; če se je pa treba zagovarjati, potem pa iščejo — imunitete. Junaki pa, junaki!
Kar »N.« v zgoraj omenjenem članku glede mojega zastopanja poroča, je vse neresnično, zavito in očividno naperjeno na to, da bi zasramoval s tem g. dr. Lampeta in mene. Dotični poročevalec je ali tako glupast, da sodnim obravnavam ne more slediti, ali pa nalašč neresnično poroča; mogoče je pa, da on pošteno poroča, da pa drugi faktorji pri »N.« pošteno poročilo po svoje prestrojijo.
Na druge budalosti tega poročila se niti ne oziram, le glede predloga omenim, da sem predlagal utemeljeno strogo kazen po § 21. tis. zak. odst. 1. in pa to, kar določa isti paragraf v 2. odstavku.
„N." je že opetovano tako neresnično poročal. Osobito podtikal mi je povodom zadnje porotne obravnave v znani tiskovni pravdi ženskega telovadnega društva in drugih proti g. Rakovcu in gosp. šefredakterju »Slovenca«, da sem govoril nekaj, s čimur bi bil žalil članice ženskega telovadnega društva in svojega klijenta g. dr. Lampeta. Dasiravno sem prosil „N.", da napačno poročilo lojalno popravi, se toni zgodilo, iz česar moram sklepati, da je bilo poročilo nalašč zlagano, ker Bicer ne bi bilo povoda, da se pomotoma napačno poročilo ne bi popravilo.
Namen takega pisarjenja in sramo-tenja je očividen. Upajo ostrašiti in tako strahopetce na svojo stran pridobiti, ali ljudstvo vsaj zbegati. Morda se jim to posreči pri nesamostojnih značajih, a če mislijo, da pomaga to pri vsakem in da je to stalen remedij za njihove namene, se zelo varajo, in se le čudim, da more sploh izobražen človek biti tako zaslepljen, da ne vidi, da si s takim načinom bojevanja tla izpodkapa. Enakega načina bojevanja se morda ne najde na celem svetu. Zato, ker svoj poklic vestno oprav-
ljam, me grde in sramotč. In to je tem bolj nečuveno, ker vodi »N.« odvetnik, torej oseba, ki bi morala prav posebno varovati „decorum" mojega in svojega stanu.
Pri vsej tej čudoviti taktiki liberalnih bojevnikov veseli me le eno, da ne poznam niti enega, ki bi odobraval grdo pisarjenje „N." Imam namreč tudi med onimi, ki se prištevajo k liberalni stranki, precej prijateljev, a nikdar nisem še nobenega slišal, da bi bil zadovoljen s taktiko »Nar.«
Prišedši iz Štajerske v Ljubljano nisem poznal političnega boja na Kranjskem in prigodilo se je, da sem na prošnjo svojih prijateljev volil na liberalni strani. Uvidol sem pa kmalo iz lastne izkušnje, da se pri tej stranki ne gre za stvar, marveč za osebe. Naravno je, da sem se z gnjevom od nje obrnil. Upam, da se je na ta način mnogo drugih spreobrnilo, in da se jih še bo. — Kolikor OBtudneje toraj piše »N.«, tembolje je za našo sveto stvar.
Dasiravno sem le opetovano nečuveno izzivan spisal te vrstice, prepričan sem, da se bo »N.« strahovito maščeval nad menoj, da bo nanizal vse svoje duhovite in nedu-hovite, smešne in nesmešne, debele in suhe, kratke in dolge, visoke in nizke epiteta, priimke, psovke itd. ter me ž njimi počastil. To sklepam iz tega, ker se je »N.« dosedaj lotil tudi najzaslužnejših in vzvišenih oseb in bo storil to pri meni tem lažje, ker si ne žtejem v čast nobenih drugih posebnih zaslug, kakor da vestno izpolnujem svoj poklic.
Če se motim, me bo veselilo; če se pa ne motim, povem pa „N." že vnaprej, da se za vse njegovo godrnjanje, brenčanje, tuljenje itd. ne bom brigal, in da mu ne bom odgovarjal po časopisih.
Ubogi slovenski rod, kako dolgo boš še trpel, da Tvoje častno ime zlorablja časopis, ki je imel prvotno najidealneje namene, kaj porečejo ustanovitelji nekdanjega »Slov. Naroda"!
Dr. Fran Poček.
Baron Morsey o Celju. -
Na zadnjem občnem zboru katoliškega kmečkega društva za srednje in gorenje Štajersko, o katerem smo že poročali, je govoril med drugimi tudi posl. bar. M o r s e y, ki je posebno o zadevi celjske gimnazije, v kateri ni potegnil s krutimi sovragi slovenskega naroda, predmet silovitim napadom.
Med drugim je govoril ta mož tudi o Celju in v tej zadevi rekel tudi sledeče: „Nemci groze prav po nepotrebnem s silovito opozicijo ali obstrukcijo, mesto da bi ostali popolnoma mirni. Igra se zelo nevarna igra. Delavnost parlamenta je zopet v veliki nevarnosti. Kar se tiče naše stranke, ozira se ta le na svoje stare tradicije in načela. Od nemško-nacionalne in liberalne strani se se sicer zahteva, da stopimo mi na njihovo stran in se složno bojujemo proti Slovanom, toda tako povabilo moramo kratkomalo odkloniti. Kar smo v zadnjih letih dobrega izposlovali, dosegli smo to le s pomočjo in v sporazumu z desnico. Od strani levičarjev bi za svojo uslugo dobili le — psovke. Velika večina avstrijskega prebivalstva
je nenemška. Na to se mora naš centrum vedno ozirati".
Kajpada ga bodo »prijatelji" iznova proglasili za „izdajico nemškega naroda".
Schttckerjeva lajava glede Celja.
Poslanec dr. Schtlcker je sicer tudi med onimi levičarskimi politiki, ki ne morejo preboleti znanega celjskega udarca, vendar pa kaže njegova najnovejša izjava, da postopa mnogo bolj previdno, kakor drugi germanski kričači. Mož v prvi vrsti zelo resno svari pred obBtrukcijo ali brezmiselno opozicijo ter pravi, da se Italijanom, nemškim katolikom in Poljakom nikakor ne sme zameriti, da so glasovali proti btilrgkhovi re soluciji, ker so od levičarske strani neprestano leteli nanje najsuroveje psovke in napadi. Konečno pravi Schtlcker, da bi ne bilo umestno strmoglaviti Koerberjevega ministerstva, ker bi potem prišel na krmilo brez-dvomno desnici bližje stoječi kabinet. Nasprotno pa svetuje, naj se levica skuša okrepiti na ta način, da pridobi na svojo stran Italijane in socijalne demokrate in s tem zagotovi večino.
t Poslanec Ho^ica.
Včeraj smo javili vest, da je umrl v Marzelju, kamor se je podal iz zdravstvenih ozirov, mladočeški zastopnik mest. okraja Pfrbram v državnem zboru, poslanec Ignacij H o f i c a. Rojen je bil pokojnik v Brnu 28. julija 1859, dovršil ondotno realko ter pohajal potem nekaj let kadetno šolo v Brnu in Trstu. Leta 1884 je kot poročnik stopil v armado. Še v tistem letu pa je odložil vojaško suknjo ter se posvetil časnikarstvu na Češkem. Sodeloval je tudi pri »Nar. Listih«. Tedaj je pričel tudi že b pisateljevanjem. V marcu 1897 je prišel v državni zbor. Dne 6. maja istega leta se je bil z Wolfom. Bila sta oba ranjena. Udeleževal se je kajpada tudi znane obstrukcije v novembru 1897, kakor tudi v noči 8. junija 1900. Ko je pa v januvariju 1901 prišel zopet v drž. zbor, pridružil se je zmerne-jemu krilu mladočeškega kluba. Izredno je bil Horica vnet za solidarnost vseh slovanskih strank in obnovitev stare desnice. Mnogo se je trudil za dosego miru mej Cehi in Poljaki v Šleziji. Kot govotnik v parlamentu je zadnjič nastopil pri razpravi o proračunu za domobransko ministerstvo. Bil je odkritega značaja in vsled tega najpriljub-ljenejši češki poslanec. Poročen je bil s he-roino češkega narodnega gledišča gospo Marijo Lauda. Bolehal je že dalj časa za srčno napako. Da je bil Hofica izboren pisatelj in prijatelj Slovencev, Brno omenili že včeraj.
Posvetovanje levičarjev.
V ponedeljek popoludne ob 5. uri se snidejo na Dunaju načelniki levičarskih klubov, da se dogovore o skupni akciji v zadevi celjske afere. Pri tem posvetovanju bo, kakor znano, dr. Derschatta v ime nemške ljudske stranke formuliral one zahteve, ki se stavijo ministerskemu predsedniku Koerberju kot odškodnina za celjski poraz, ki so ga pa povzročili levičarji sami. Vsebina teh zahtev še ni znana, vendar se v obče sodi, da bodo nemški prvaki v prvi vrsti zahtevali od Koerberja, da zastavi vse sile v svrho izvedbe Sttirgkhove resolucije.
natelj Matej Ravnikar in profesor Jurij Pavšek, da je »pridno" obiskoval na ljubljanskem liceju predavanja iz teoretičnega modroslovja in dobil red »emi-nenter primam«. 21. marca istega leta je dobil od prof. Janeza Kersnika izpričevalo, da je »jako pridno« študiral „čisto matematiko" in dobil tudi »prvo eminenco."
27. marca 1820 mu jo dal isti red profesor
Elija Rebich iz „grškega jeziko-
slovja", 23. marca 1. 1820 isti red prof. F r.
R i c h t e r iz občne zgodovine, 20. marca ga hvali v spričevalu katehet Jožef D a -g a r i n, da je priden, in mu je »Eminenco« iz verouka zapisal z velikimi, krep kimi črkami.
31. avgusta 1. 1821. mu je dal J u r i j Pavšek najboljši red iz praktičnega modroslovja, 24. avg. i. 1. Richter iz občne zgodovine, 23. avg. zopet Jož. Dagarin veliko „Eminenco* iz verouka.
Kar Be tiče zadržanja je dobival iz po-četka izpričevalo, da so njegovi »moreš« »oonformes«, pozneje so pa postali »impri-
mis conformes«, kar mu je tudi Dagarin dal. Kar se tiče lokacije, izvemo le iz 1. 1817, da je v 4. gramatikalnem razredu bil med odličnjaki drugi.
Zdaj pa pridemo na Dunaj. Dne 4. marca 1. 1822. je dobil kot filozof III. leta od rektorja Wilde in profesorja Mi-k o s c h a prvi red iz avstrijske zgodovine, 31. marca 1822 od prof. Steina prvi red iz »znanosti, ki so potrebne za govorništvo« (»institutiones practicae ad eloquentiam«). Do sem so izpričevala latinska. Nadaljna tri so nemška. 20. avg. 1. 1825. mu izpričuje prof. pl. S c h e i d 1 e i n , da je pridno obiskoval predavanja iz avstrijskega zasebnega prava, in mu je dal o d -ličen red.
Dne 24. avgusta 1826. je pa dobil od rektorja Grinta (?) izpričevalo, da je k o n -č a 1 na dunajski univerzi predpisane študije iz pravnih in političnih znanosti. Slede vsi predmeti. Izmed teh ima vdesetih predmetih odličen r e d , v petih pa prvi red.
Dne 14. marca 1828. je dobil od barona Dubskega, c. kr. komornika in majorja, izpričevalo, da je »gospod Frančišek Prešern, kandidat juridičnega doktorskega dostojanstva, rojen v Rodnah na Iiiriju, bil vedno moralnega življenja, in da je izražal taka načela, ki so vredna poštenega moža«.
Zadnje izpričevalo je z dne 27. avgusta 1. 1832. Gimnazijski ravnatelj Frančišek H 1 a d n i k v Ljubljani mu je dal izpričevalo čez vse njegove gimnazijske študije v Ljubljani. Iz tega pregleda vidimo, da je Prešern vstopil v prvi gimnazijski razred v Ljubljani 1. 1814. in da je končal drugi humanitarni razred tu leta 1819.
Ta izpričevala so, kot smo rekli, last rodbine Ložarjeve v Vipavi. Hranil jih je pokojni dr. Gregor Ložar. Kako so prišla v njegovo last, ne vem. Morda jih je dobil po smrti pri prodaji, ali mu jih je Prešern sam izročil, ali jih je dobil od sorodnikov? Vsekako lep spominek v tej rodbini.	E. L.
Nemiri na črnogorsko-srbski meji.
Položaj na balkanskem polotoku postaja z vsakim dnem resneji in zdi se, da so v uporu vsi balkanski rodovi. Z vseh strani dohajajo poročila o krvavih spopadih mej prebivalstvom in posamnimi vstaškimi četami oziroma vojaki, in nikakor ni čudo, če obračajo državniki nekaterih velesil vso Bvojo pozornost na Balkan. Posebno naša monarhija in Rusija gledata z nekako akrbjo na te najnovejše pojave in tudi Italijanom dajo ti mnogo misliti, kajpada iz povsem drugih razlogov.
Poleg homatij v Makedoniji in Albaniji se pojavljajo sedaj še resni nemiri na črnogorsko srbski meji. Najnovejša poročila javljajo, da je prišlo blizu Kolašina ob črnogorski meji do krvavih spopadov mej srbskimi vstaškimi jatami i n A r n a v t i, Vsa znamenja kažejo, da se v bandšaku in* Novem Bazaru pripravljajo resni upori in vstaja. Poročila pravijo, da so se Črnogorci in Srbi zarotili proti mohamedanskim Arnavtom, ki so neki v veliki nevarnosti. Iz brbije, pa tudi iz Cmegore se zalagajo vstaSke tolpe z orožjem in streljivom. Mohamedanci, trdijo poročila, so bili izpočetka mirni, a izzvani vsled silnega nastopa združenih in oboroženih tolp so stopili iz rezerve in naskočili usiljivce. Prišlo je do resnega boja, ki se je potem naglo širil od vasi do vasi. V včerajšnji brzojavki se glasi mej drugim, da je storila turška vlada že vse potrebne korake, da zaduši upor in brani kristijane. Toda, kdor ve, kako izborno varstvo uživajo kristijani pod turško vlado, se mu zdi poslednja trditev kakor basen o volku in ovci. Saj se že iz poročil, ki jih turška oblastva pošiljajo v svet, vidi, da so kristijani napadli »mirne« Mohamedane.
Vendar je pa nada, da se iz teh pojavov ne izcimi prava meščanska vojska v celem vilajetu Kosovo, če bota resno nastopili Rusija in naša monarhija. No, prva je že velela Turčiji, naj v kali zatre upor, ki se preti razširiti mej Ipekom, Mitrovico, Pri-zrendom in Pristinom. Vsled tega pritiska je iz Carigrada že došlo povelje, naj se čim najpreje odpošljejo vojne čete na nevarne kraje, da se prepreči nadalnje prodiranje srbskih čet. Tudi Avstro-Ogrska bo bržkone opozorila Srbijo, naj skrbno varuje svoje meje in prepreči prestop oboroženih čet.
Liberalci in nova španska vlada.
Z reformo Sagastovega kabineta so razni liberalni listi silno nezadovoljni. Pričakovali so, posebno „Frankf. Zeitung", da se kabinet preosnuje v demokratiškem ter verskim redovom še bolj sovražnem smislu, a varali so se. Iz kabineta se je moral umakniti najbolj zagrizeni liberalec, bivši naučni minister Gonzales, z njim je pa šel tudi fin. minister U r z a i z, ki sta oba uži- . vala popolno zaupanje liberalcev. Veselili so se sicer vstopa Moretovega v preosno-vani kabinet. Toda tudi v njem so se silno varali. To dokazuje njegov govor dne 17. januvarija, ki ga je govoril kot zborniški predsednik. Rekel je mej drugim: „Razpor z Rimom je povzročil edino le nesrečni Gon-zalesov dekret. Zaman je bil ves moj trud, da bi preprečil njega objavljenje. In konečno se dekret, ki je povzročil toliko škodo, vendarle ne bo izvršil". Da tudi s starim Sagasto niso več zadovoljni, se umeje samo ob sebi, ker ni več zmožen za akcijo, ka-keršno žele izvesti liberalci.
Z južno afriškega bojišča.
Iz Bruslja dohaja zopet poročilo o veli k i burski zmagi pri L i c h t e n -b e r g u. Angleže sta porazila burska generala Delarey in Kemp, pomagal jima je bržkone tudi Botha. Število ubitih in ranjenih cenijo na 400. Obenem se poroča, da prodira Botha proti Natalu in da so ondotne angleške posadke v resni nevarnosti.
O mirovnih pogajanjih se javlja iz istega vira, da je stavil Kitchener Schalk-Burgerju veliko ugodneje pogoje nego lansko leto Bothi. Zagotavlja mej drugim neko notranjo avtonomijo ter popolno amnestijo Afrikandov. Kajpada burski voditelji še niso zadovoljni s temi pogoji, marveč zahtevajo popolno samostojnost in samostojno državno vlado.
Priloga 77. štev. »Slovenca" dn6 5. aprila 1902.
Kitchener pa ve poročati o neki angleški ziragi, ki jo je izvojeval 81. m. ir. Walter Kitchener v zshodnjem delu Trans vale, ki pa ne more biti posebno sijajna, ker je tako dolgo čakal s poročilom. Po tem poročilu je angleški oddelek nekaj časa sledil burski armadi, ki je itela 1500 mož in sta jo vodila Delarey in Kemp. Ko pa so Angleži ugledali nasprotnika, so se naglo zavarovali t nasipi. Pozneje je pa vendarle prišlo do večjega boja. Napadli so Buri, ki so imeli velike izgube in so ae umaknila preti severozahodu in jugu. A tudi angleške izgube so velike. En oddelek se je tako dolgo boril, doklerniso popadali vsi možje. — Mogoče je ta zmaga identična z ono, o kateri poročajo iz Bnmlja. Kajpada take zmage Angkži ne morejo biti veseli.
Iz brzojavk.
Cecil Rhodesova oporoka. Svoje na 12—15 milijonov funtov cenjeno premoženje je zapustil Rhodes Angliji z določbo, da Be a tem denarjem vzgojuje mladina v duhu imperialne politike. Ustanoviti se morajo po vsej Angliji instituti in visoke iole. Izvrševalci oporoke so mej drugimi lorda Rosebery in Grey, Rhodesev tovariš Beit, dr. Jameson in dr. — Mlado-češka strankarska organizacij a osrednjemu vodstvu ni popolno všeč. Pri sedanjih pripravah za bližnje deželno-zborske volitve je po poročilu »Plznskega Obzora" strankino vodstvo uvidelo, da se nahajajo v takozvanih petakarskih skupinah somišljeniki drugih strank ali pa so nepo-polnjena mesta v pododborih in zaupnikov. — Za nemškega ministra se ogreva Bedaj tudi posl. dr. Kienmann, ki se strinja s Schonererjem, da dotičnik ne sme biti obenem poslanec, pripominja pa, da bi prej lahko odložil poslaniški mandat. Kdove, če je mož pri tem mislil na kako gotovo osebo? — Deželni zbori se snidejo po najnovejših vesteh še le začetkoma junija. — Obstrukcija v tirolskem deželnem zboru. Med poslanci Kathreinom, Tambossi, Malfatti in Conci se je vršil pogovor v zadevi avtono-mijskega vprašanja oziroma o tem, kako bi se odvrnila preteča obstrukcija v tirolskem dež. zboru. Laški poslanci so izjavili, da ostanejo zvesti programu, na katerega so bili voljeni. — Odstop Waldeck Rousseaua. Francoski min. predsednik Waldeck Rouseau namerava še pred novimi volitvami v francosko zbornico s svojim mi-nisterstvom odstopiti. Liberalni listi pravijo, da hoče tako pokazati nevtraliteto minister-stva pred volitvami, skoro gotovo je pa kaj druzega zadaj. — Umira na Dunaju bivši drž. poslanec Kaltenegger. — Pogreb C e c i 1 R h o d e s a se je 3. t. m. vršil v Capstadtu. — Kongres Albance v se bo vršil 13. t. m. v Neapolju. Ustanovila se bo zveza vseh Albancev. Pojavil se je tudi neki princ Juan d' Aladro y Perez Valasco, ki se ponuja, da bi zasedel presto), ako bi se ustanovilo albansko kraljestvo. Kongres bo to »ponudbe« odklonil, ker v Neapolju žive še potomci Skanderbergovi. — Pouk nemškega jezika. Listi poročajo, da se bo v šolah Severne Amerike vpeljal obligatni pouk nemškega jezika. — Ruska vlada proti katol. škofu Zwierowiczu. Ruska vlada je poslala v prognanstvo škofa v Vilni, ker je katol. starišem naročil, da ne smejo pošiljati svojih otrok v pravoslavne šole in ker se ni hotel svojevoljno odpovedati škofiji, vkljub temu, da se mu je zagotovila popolna plača. Odposlali bo ga v Twer in mu zmanjšali dohodke na 1200 rubljev. — Kršč. socialna zveza v državnem zboru se v ponedeljek posvetuje o celjski zadevi ter o načinu, kako bi se poravnal spor mej kršč. socialci in konservativci.
Knjižernost in umetnost.
O pouku slovenskega jezika.
Njega dosedanje smeri in bodoča naloga. Spisal Fr. 11 e š i č , c. kr. profesor. Na svetlo dala »Slovenska šolska Matica« v Ljubljani. Natisnil A. Slatnar v Kamniku. 1902. — Ta knjiga, ki se bavi natančno s poukom slovenščine glede na ljudsko in srednje šolstvo, glede na prošloat in sedanjo prakso, podaja učiteljem in sestavljavcem
učnih knjig nasvete za prihodnjost in za primernejšo uredbo beril, čitanja in slovni-škega pouka. Spisana je z veliko natančnostjo in podaje res veliko množino dobrega gradiva. Splošno se mora dati pač pisatelju prav v večini njegovih trditev, a pri nekaterih je nekoliko zašel. Tako na primer mu ne moremo pritrditi, ko zahteva: »Namesto stare slovenščine mora stopiti srbohrvaščina«. In sicer hoče, da se že v ljudski šoli začne b poukom srbohrvaščine. Pri vsej naklonjenosti, ki jo imamo do hrvaškega slovstva in jezika, se pa vendar ne moremo odločiti, da bi mu žrtvovali pouk v staroalovenščini. Naše trdno mnenje je, da mora pouk v ataroslovenščini ostati kot naravna in zgodovinska podlaga nadaljnjemu študiju slovanskih jezikov. Iz pouka staroslovenščine mora dobiti učenec ono podlago, oni splošni pojem o enotnosti slovanskih jezikov, ki mu ie potreben, da se more učiti potem vsa kega drugega slovanskega jezika. Zakaj bi se ravno mi samo hrvaščine učili? Ali dobi učenec iz tega, da se uči najbližjega mu slovanskega narečja, ono Bplošno slo vansko izobrazbo, katera bodi smoter v srednješolskem pouku? Mislimo, da ne. Bilo bi bolj praktično učenje ruščine ali č e š č i n e. seveda, če se uči po sred. šolah le nekaj mrtvih staroslovanskih slovniških oblik, tedaj bi bilo skoro bolje, da bi se ta čas za kaj bolj praktičnega uporabil. Učenje staroslovenščine mora biti seveda vedno v zvezi s poukom kakega živega slovanskega jezika.
Knjigo priporočamo zlasti učiteljem slovenščine na srednjih šolah.	A.
Acta et decreta synodi Veglensis,
quam anno MDCDI A n t o n i u s Mahni č , episeopus Veglensis, abbas S. Luciae de Besca, Sacrae theologiae doetor etc. etc. habuit. Vegliae. Typis typographiae „Ku-iykta" 1902. — Tu imamo pred seboj obširno knjižico, ki obsega vse sklepe krške škofijske sinode. Za uvodom, ki določuje priprave in funkcije pri sinodi, sledi vsa tvarina v lepi in pregledni razporeditvi. Najprej so določbe o sveti veri in kako jo ohraniti, in o bogoslužju. Tu se določujejo natančno kraji, v katerih velja privilegij slovanskega bogoslužja. Ti kraji so: Poljica, Punat, Kor-nič, Vrh, Sv. Fuaka, Baška, Stara B<tška, Draga, Vrbnik, Omišalj, Dobrini, Dubašnica, Miholjice, Sv. Jakov, Stivan, Belej, Punta-križa, Unije, Ustrine, Martinščica, Beli, Lubenice, Valun, Dragozetiči, Orlec, Vrana, Predoičica, Sv. Potar-IIovik, Sansigi, Čunski, Lopar, Novalja, Lun, Barbat, Banjol, Mun-danije, Supetarska Draga in Kampora. Razen teh so še posebni posamezni privilegiji. S tem je to vprašanje definitivno urejen o v krški škofiji.
Za pouk v btaroslovenskem cerkvenem jeziku se ustanovi »Staroslo-venska akademija«. Cerkveni umetnosti bo služil škofijski muzej.
Poseben oddelek govori o političnem delovanju duhovščine. Splošno načelo je, da se duhovnik kot tak ne vtikaj v čisto posvetne stvari. A „per accidens" mu postane dolžnost, da sodeluje pri politiki. In sicer se navajajo zato tehtni razlogi.
Politično življenje samo je podložno moralnim zapovedim, te ao pa verake; zato ao v zvezi z duhovskim delovanjem. Zdaj pa je državno življenje prepojeno z liberalizmom, kateri je naperjen naravnost proti temu, da zaduši cerkveno življenje in katoliško vero. Tu mora duhovnik stati na svojem mestu kot javni branitelj pravice in res niče. Zato ni prav, da se duhovnikom pred-baciva posvetna gospodstvaželjnost, ako politično delujejo, saj to, kar nam hočejo sovražniki vzeti, je cerkveno, je versko, in zato se tudi duhovnik pri tem poteguje za sveto stvar po svoji dolžnosti.
Razen tega pa ima duhovnik tudi državljanske pravice, katerih svobodnega izvrševanja mu ne more nihče kratiti. Posebno priporoča krška sinoda duhovnikom prouča-vanje socialnega vprašanja. Seveda se morajo pri tem javnem delovanju duhovniki obnašati tako, kakor je njihovemu stanu primerno, in poslušati morajo navodila svetega očeta in svojih škofov. Duhovnik naj sam brez višjega dovoljenja ne zapusti cerkvene službe, da bi ee popolnoma posvetil političnemu delovanju. Škof ima pravico slabe liste izrecno prepovedati duhovnikom in ljudstvu.
Ostro se duhovnikom zapoveduje, da morajo imeti v redu svoje oporoke.
Jako važni so aklepi o krščanakem življenju ljudstva, o bratovščinah, o socialnih in dobrodelnih društvih. Duhovnikom se priporoča tudi, naj po moči skrbe, da dobe domači ljudje zaslužka in da se jim ne bo treba izseljevati, s poukom in dobrim glasom naj povzdigujejo vi nore jo in vi-nogradarstvo, udeležujejo naj so poljedelskih društev in shodov za kmetijski pouk, pri izobraževalnih društvih in čitalni-
cah naj sodelujejo in jih ohranijo v pravem duhu, Bkrbe naj za poaojilnice in druge socialne zavode.
Knjiga sklepa z navodilom, kako bodi razmerje med duhovniki in l|udskimi učitelji.
Taka je vsebina te izborne knjige, katero toplo priporočamo tudi ljubljanski škofiji. Šteje 156 strani in Btane vezana 2 K, nevezana 1 K 60 v.	B.
Dijaštvo o Celju.
Od mnogih vseučiliščnikov smo dobili sledečo izjavo, ki jo priobčujemo zato, da se spozna iz nje mišljenje dunajskega dijaštva.
Izjava.
Samostojno slovensko narodno misleče dunajsko dijaštvo zavzema proti kompromisni ideji glede celjskega vprašanja, izraženi v »Slov. Narodu«, v sledeči izjavi svoje stališče, ki je ob jednem stališče vseh za vednih in narodno čutečih Slovencev, kakor isto potrjuje historični razvoj narodne politike vseh drugih narodov, — da je vodilna ideja vsake narodne politike bramba realne narodne posesti, ozemlja in ljudstva, ozir. rešitev izgubljene posesti in da imajo v tej realni narodni posesti največjo vrednost mesta kot izvor kulturnega napredka — ter se pridružuje dooela izjavi štajerskih posl. in zaupnikov, ker meni:
1.	da se je storila v vseh svojih posledicah še nedogledna napaka s tem, da je prišla ideja kompromisa s slovenske strani v javnost,
2.	da bi, ko bi bila ideja sploh umestna, zadostovalo par privatnih pisem štajerskim pOBlanoem, mesto da se je razglasila v tako neprimernem momentu — ker je pač jaBno, da se da b prikrito taktiko doseči več kot z javno brbljavoBtjp,
3.	da bi vsak politik moral znati presoditi dalekosežnost svojih besedij in vedeti, da poda b tem le novo orožje našim narodnim nasprotnikom in da omaje tako naše nezanesljive politične zaveznike,
4.	da je poslanec, ki je Bprožil ta predlog, oškodoval naš parlamentarni ugled in vero v resnost naših narodnih teženj, podprl Nemcem sumničenje »einer windischen Trutzburg«,
5 da se je tako postavilo naše slov. zaveznike v zahvalo zato, da so Cehi poklicali svojega zadnjega moža na krov, da so so Poljaki s svojim velikim uplivom, da celo z ministersko besedo zavzeli za našo sveto pravico, v nekam čudno luč, kakor da bi se leti ne bili borili za našo pravico, nego storili zgolj čin sovraštva napram Ncmcem,
6.	da so Slovenci bržkone izgubili mnogo zvestih slovanskih zaveznikov, mesto da bi jih za bodočnost tem ožje priklenili nase, ker že prete, da si bodo v bodoče vsak korak Slovencem na ljubo dobro premislili.
7.	da se je s tem pokopala ideja obnovitve blovanske desnice.
8.	da bodo posledice take liberalne taktike zgolj Nemcem koristile,
9.	da je vsaka kompromisna izmenjava — dasi jo v tem slučaju ne dopušča vitalni narodni interes, ne narodni ponos — slaba, če sami, ne da bi nas kdo vprašal, ponu jamo in tako svoje lastno blago podcenjujemo, ker le tedaj je upati, da dobimo veliko v zameno, če nam je res veliko za stvar, katero dajemo v zameno, in če se vsaj delamo, kot da bi jo sploh ne dali iz rok.
10.	da nastaja sedaj kočljivo vprašanje, dobimo li za Celje, če nam že to jedva pri-borjeno pravico zopet ugrabijo, sploh kako primerno nadomestilo, ko se je prišlo v tako neumestnem trenotku z docela nepotrebno idejo na dan.
11.	da pač ta korak jasno kaže, da nastopajo naši narodni zastopniki, če ne brez konkretnega, pa gotovo brez skupnega narodnega načrta na političnem torišču vsled razdirajočega nastopa posameznih elementov.
12.	da je ta posredna pomoč vladi in Nemcem zopet jedna značilnih posledic, iz-virajočih iz zveze z Nemci in vlado.
13.	da je verojetno, da jo zviti diplomat minister Koerber, meneč, da bode Stiirgkhova resolucija sprejeta, in v bojazni, da bi nastal radi tega na Slovenskem vihar opravičene narodne ogorčenosti, ki bi prisilil poslance do obstrukcijo, obljubil liberalnim poslancem mastno liberalno kompenzacijo z namenom, da le ti gase z vodenimi frazami in bagatolizovanjem nastali plamen narodne ogorčenosti, da se vihar čimpreje poleže in ne moti Koerberju parlamentarnega dela. — Pa resolucija je bila odklonjena in liberalna kompenzacija je razpala v nič.
14.	da so v tem dejstvu živo kaže, da ministra Koerberja taktika napram Slovencem sestaja v tem, da izigra liberalce napram klerikalcem in obvlada tako ves slovenski narod po geslu : »Divide et impera !«
Liberalci pa se dajo vedoma ali premamljeni izvabiti v vladne zanjke.
15.	da je verojetno, da je Sttirgkhov naj bolj i prijatelj, predsednik kluba nemških veleposestnikov, pa ob jednem najožji prijatelj g. dr. Tavčarja, baron Sch\vegel, vplival na svojega prijatelja g. dr. Tavčarja in ga prekanil v tej za Slovence in Sturgkhov državniški renomee odločilnej stvari.
16.	da omenjeni poslanec izrablja narodne sileza nenarodni liberalizem, mesto da bi jih uporabljal v delu za narodni obstoj in procvit, in da — žalibog — hladno prepušča narodno idejo klerikalnim diplomatom in jim tako njih čete množi.
17.	da je neumestno proglašati sebe največjim državniškim modrijanom, edino realnim politikom, ostale ogromne večine slovenskega naroda pa zaničevati.
18.	da ceni ta poslanec, če so ne odpove mandatu, bolj svojo osebo kot narodno korist. Mož, ki nima srca, ne bistrih očij za narodno korist, ne sme stati na odločilnem mestu.
19.	da je list omenjenega poslanca zagrešil v najkrajšem času jako značilno nedoslednosti v želji, da krije svoje prvotne namere s prikupnimi argumenti. — Tako ponuja v četrtek v nadomestilo za Celje gimnazije v Barkovljah in Solkanu, dva dni pozneje pa izključno le gimnazije v celjski okolici in Mariboru. In teh nedoslednosti je še dolga vrsta.
20.	da je omenjeni list že davno jenjal biti glasilo celokupnega slovenskega naroda, ker se ravna izključno le po geslu: »Vse v večjo čaat in elavo dr. Tavčarjevo«.
V tem uverjenju izjavlja samostojno slovensko narodno dijaštvo, da mož, kojega hvalijo vsi naši nasprotniki in kojemu jo deveta briga, če se izlijo nanj cele kadi slovanske ogorčenosti, ne sme biti trenotek dlje slovenski zastopnik.
Samostojno narodno dijaštvo roti pa ljubljanskega župana g. Iv. Hribarja naj vendar že enkrat prereže prt mej seboj in dr. Tavčarjem. Roti ga, da ie enkrat s četo vseh narodni ideji zvestih zapusti liberalni tabor in se postavi z vbo brezobzirnostjo proti vsem zunanjim in notranjim sovragom in škodljivcem slovenskega naroda. Prosi ga, da popuBti, če treba, vsa si v časti prislužena narodna mesta in vse na-dalnje aspiracije in se poda na pot trnjeve, pa neizprosne opozicije, in upa, da župan Hribar, edina nada mlajšega zaroda, tudi če ga zapuste vsi njega dosedanji prijatelji, brez ozira na vse napade in blatenja ne izda svojega rodu v trenotku, ko rabi m6ž sposobnih in značajnih, mož, ki so voljni posvečati svoje sile in žrtvovati svojo korist narodnemu blagru in narodni koristi.
Gospod župan! Ojunačite se in ustanovite Vi, ki ste po svojem srcu in po svojih zmožnostih ket nalašč v to poklicani, mogočno preko kronovinakih mej aegajočo vseslovensko narodno stranko.
Svobodne misli ne bo konec nikdar, slovenskemu narodu pa preti pogin, če ga bodo zastopali možje brez narodnega ponosa, brez srca in brez bistrih očij za narodno korist.
Dunaj, d o 2. aprila 1902.
Samostojno slovensko narodno misleče dijaštvo.
Imena podpisancev so na razpolago pri g. iur. Ljudevi: K 1 o p č i č, IX., Porzellan-gasse 30, Dunaj.
One dijake, ki so še v domovini, se prosi, da nemudoma brzojavnim potom ali na dopisnici na naslov omenjenega gospoda
priglase svoje soglasje s to izjavo.
* *
*
Mi dostavljamo k tej izjavi dunajskih vseučiliščnikov samo to, da so se v osebi gospoda Hribarja zmotili. Hribar ni prerezal prta med Beboj in Tavčarjem, in ga tudi ne bo. Ravnokar sta se zopet spr a-v i 1 a. Celje ne more razdreti te zveze, katero kujeta vedno trdneje baron Schvvegel in baron Hein. Narodni ponos je pač stvar, o kateri imajo gospodje liberalci — svobodne misli!
Izpred sodišča.
Jeblinger propadel. Včeraj dne 4. t. m. vršila se je pod predsedstvom g. sodnega svetnika Polec-a jako zanimiva stav-binska pravda. Gospod arhitekt Rajmund Jeblinger gradil je namreč 1896 1. vsled potresa iz 1 1895 poškodovano cerkev v Dev. Mariji v Polji, za kar je dobil tudi že takrat od stavbenega odbora zasluženo plačo. Letos pa jo vložil g. Jeblinger po dr. Nicoladini-ju tožbo proti dotičnemu stavbenemu odboru, obstoječemu iz gospoda župnika Matija Ko-larja, Ivana Plevnika, Jožeta Mercina in Janeza Marinka, katere je zastopal dr. Furlan, češ, da ima za ozidko in za dovažanje stavbenega gradiva šo tirjati prebitek v znesku 6726 K 24 v. Pri včerajšnji razpravi pa so je na podlagi njegovih lastnih listin dokazalo, da je njegova zahteva glede ozidkov
popolnoma neutemeljena, vsled česar je tožnik že po dveurni razpravi skrčil zahtevo na le 8726 K 26 v. A tudi glede dovažanja materijaia dokazalo se je tožniku, da so toženci vse vožnje sami izvršili in da mu za taiste v smislu stavbene pogodbe ne gre nobeno plačilo. Ker je pa gosp. župnik Kolar uvidel, da je toženec zgradbo jako solidno izvršil in da torej ni imel posebnega za služka, mu je prostovoljno obljubil doplačdo 1600 K proti tomu, da tožnik izjavi, da nima glede stavbe cerkve v Devici Mariji v Polju nobene tirjatve več, s čimur je bil tožnik vseskozi zadovoljen. — Ta pravda je radi tega zelo instruktivna, ker se iz nje razvidi, kako nujno potrebno da je, da se pred oddajo vsake zgradbe napravi pravilna stavbena pogodba s posredovanjem kakega veSčaka, da se človek izogne neprijetnim tožbam. — Zastopal je č. g. Kolarja g. dr. F u r 1 a n.
S „čednimi besedami". Dne 26. decembra pozno v noči bo se vračali Janez in Fran Pleifer in Jakob Markelj (vsi trije rojeni v Loišab) iz gostilne domov. Pri tem je Jakob Markelj začel očetovsko svariti in opominjati s »čednimi besedami«, zakaj je tako neumen, da cele noči škodo dela. V znak hvaležnosti ga je zato Janez Pfeifer nekoliko v rebra sunil, da je Markelj v jarek padel. Markelj, jezen, da je njegov svareči glas našel tak odmev, je zato Janeza Pfeiferja tudi sunil v rebra, ko ga je ta začel zopet z dežnikom obdelavati. Obtoženi so zagovarja, da je bil v silobranu proti surovemu in divjemu Janezu Pfeiierju. Kon-statira se, da je poškodovanec res zelo vročekrven, kar priča dejstvo, da je brez povoda enkrat raztrgal tuj klobuk, dalje vzdignil streho raz nekega znamenja, potem, vračajoč se od procesije ravno tako brez povoda napal 2 fanta, in ko sta mu dotična ušla, lotil se druzega povsem nedolžnega fanta in nad njim dal duška svoji strasti. A sodišče je obtoženca obsodilo na 6 mesecev težke ječe z enim postom in trdim ležiščem na teden; bilo je na stališču, da bi se obtoženi najbolje branil s tem, da bi šel po drugi poti domov. Obtoženi vloži ničnostno pritožbo. Poškodovanec dobi za bolečine 20 kron; po civilnopravdnem potu zna dobiti morebiti še kakih 40 kron za zamudo.
»O tisi' pa, ie sam ne vem kol'-krat.* Fran Lap je doma iz Komende. Ko ga predsednik vpraša, če je že bil kaznovan, reče prepričevalno: »O tiet pa, še sam ne vem kolkrat,« Obtožen je sedaj, da je obrekoval sodnega slugo Jankoviča. Slednji je baje telička Valentina Lapa pri rubežni prodal za 80, a ne za 59 kron. Ker se trditev Franc Lapa ne vjema z izpovedbami prič, jo sodni dvor zavrne in obtoženca obsodi radi obrekovanja na 6 mesecev. Za iz-premembo se bo postil 14 dnij.
Tedenski koledar.
Nedelja, 6. aprila: 1. povelikončna (bela). Sikst p. m.; evang.: Jezus se prikaže pri zaprtib vratih. Jan. 10. — Ponedeljek, 7. aprila: Herman sp. — Torek, 8. aprila: Albert šk. — Sreda, 9. aprila: Marija Kleofa. — Četrtek, 10. aprila: Mehtilda opatinja. — Petek, 11. aprila: Leon I. Vel. pap. — Sobota, 12. aprila: Zenon šk. — Solnce izide 10. apr. ob 5. uri 26 min., zaide pa ob 5. uri 37 m. — Lunin spremin: Mlaj 8. aprila ob 2. uri 48 min. popoldne. — Musica s a -era v nedeljo, 6. aprila: V stolni cerkvi velika maša ob 10. uri: Mašo »Salve Re-gina« zl. I. G. Ed. Stehle, Aleluja z verzi-kloma Ant. Foerster, ofertorij »Angelus Domini« 1. G. Ed. Stehle. — V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9. uri: Cccilijino mašo v B dur zl. J. B. Banz, graduale Aleluja »In die resurrectionis meae« zl. Anton Foerster, ofertorij »Angelus Domini" zl. G. E Stehle.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 5. aprila.
Glasovi o Celju »slov. L<st« pravi v današnji številki: Ne rečemo, da bi se ne smelo govoriti o vprašanju, če naj bo gimnazija v Celju ali v Žalcu. Toda vpraša so najprej: kdaj se govoriinkako. Ko je enkrat velikanska večina odločila se za Celje, mala kopica mora molčati, zlasti pa ne sme vodja te kopice zahrbtno dajati sovražniku povoda, da izrablja v svojo korist naS položaj, in ne sme smešiti mož, pripadajočih večini. — Tako »Slovenski List.« »Novice« izrabljajo, da je »Slovenski List«, ki ni nikako glasilo katol. - narodne stranke in je popolnoma samostojen liat, ki nima za seboj onih oseb, katere so si izmislile »Novice«, prvotno bil tudi za nekak kompromis. Kakor smo poizvedeli, je dotični članek zagrešila neka posamezna oseba,
ki tudi ni v vodstvu katoliško-nar. stranke, a »Slov. List« je takoj, ko je »Siidst. Pr.« pojasnila stališče štajerskih Slovencev, odnehal in se pridružil edino pravemu stališču, katero zavzemajo štajerski Slovenci, ter je celo izjavo »Siidst. Pr « ponatisnil.— Pribito pa ostane, da je misel o kompromisu dr. Tavčar ie pred glasovanjem prvi sprožil in jo še sedaj noče opustiti ! Odkrito bi obsodili »Slovenski List«, ako bi potem, ko je govorila že večina, ko se je v državnem zboru konstatirala že naša večina, nastopal na način, kakor nastopa »Narod«, ki hoče proti soglasni volji štajerskih Slovencev in ogromni večini ostalih Slovencev, da bi obveljala njegova. Pri »Narodovem« uredništvu so gospodje, katerim nikakor v glavo ne gre, da se v narodnih vprašanjih na korist narodovo mora manjšina podvreči večini, sicer ima le naš narodni nasprotnik veselje. »Narod« še naprej hoče z glavo v zid in je sedaj pričel prihajati oelo z »argumenti«, da se v Celju slovenski dijaki ponemčijo in da zato ni treba v Celju slovenskih gimnazijskih vsporednic. — In na ta način si »Narod« še nadalje izmišljuje »argumente«, »blov. Narod« v zadevi celjskega gimnazija računa le še edino s tem, da se »Slovenec« od pristašev »Slov. Naroda« sploh ne bere. »Slov. Narod« sicer trdi, da si ne da pravice kratiti, o celjskem vprašanju stvarno razpravljati in v odgovoru se nahajajo izrazi kakor: »Nevedne device iz Marijinih družb", »pobalinski ton", pobalinska pisava", „pobalinski dovtipi", »čev-ljarski vajenec", .se je oblastno razkoračil", »dijaki bodo morali v svinjakih Btanovati", »grozovita luknja", »slovensko kretenstvo", ,cinizem", »če se sramujete kmeta v Žalcu", .impertinentni", »ostudni prizor", »oslarije*, »pljuvate". To je tedaj stvarna razprava o celjski gimnaziji!
Župnija Sodražica je podeljena č. g. Janezu C o b a š k u, župniku v Črnem Vrhu nad Polh. Gradcem.
Novomašniki iz tretjega bogoslovnega tečaja (presbiterji) so to leto doslej odločeni gospodje: A h a č i č Matej od sv. Ane pri Tržiču, D r o 1 c Martin iz Krašnje, Kmet Miha iz Št. Lovrenca, Kozina Janez iz Ribnice, Logar Josip iz Metlike, Peča-r i č Martin iz Metlike, P o d 1 o g a r Leopold iz Škccijana pri Turjaku, P i r o Josip iz Velesovega, Štrajhar Janez iz Sp. Tuhinja, Š t u 1 a r Martin iz Metlike.
Odlikovanje. »Wiener Ztg.« javlja: Cesar je podelil c. kr. dež. sodnemu kan-celijskemu oficialu gosp. Alojziju L i n d t -nerju v Ljubljani zlati zaslužni križec. Čestitamo !
Posvetovanje oltarjev. Jutri bo pre-mil. gospod knezoškof ljubljanski Anton Bo-naventura posvetil dva stranska oltarja pri sv. Petru v Ljubljani. Kamenita oltarja je izdelal kamnoseški mojster Feliks Toman. Glavni sliki sta ostali stari. Dovršil ji je s'avni Valentin Metzinger, restavriral pa jako srečno slikar Josip Kastner. Cerkveno opravilo se f rične ob 8. uri.
Kanonična vizitacija v Ljubljani. Ponedeljek 7. aprila bo kanonična vizitacija pri sv. Petru ob 6. uri zjutraj, pozneje pri podružnicah; torek 8. aprila pri sv. Jakobu ob 3. uri popoldne; sredo 9. aprila v Trnovem in četrtek 10. aprila v cerkvi Marijinega Oznanjenja ob 6. uri zjutraj. Vizitacija v stolni župniji bo še le 21. maja.
Javno predavanje. Preteklo L,.-edo je javno predavanje »Slov. kršč. soc. zveze" izostalo radi pogreba kardinala Missia. Predavanje se vrši prihodnjo sredo 9. t. m. točno ob 7,8 uri zvečer v »Katoliškem Domu". Predaval bo g. dr. M. O p e k a : »Zanimivosti o kardinalu Missia". Ker bo predavanje prepleteno z velepouč-nimi in zanimivimi podatki iz kardinalovega življenja, pričakovati je obile udeležbe.
Volitve v kranjsko trgovsko in obrtno zbornico Neodvisni obrtniki so vložili rekurz proti tej volitvi. Rekurz obsega sedem strani.
Naši liberalci. Duhovnik na Koroškem, rodom Kranjec, vozil se je zadnje dni po Rožni dolini, kjer zidajo železnico, z nekim podjetnikom s Kranjskega, ki je prisegal, da je »z dušo in telom" liberalec. Mej razgovorom o politiki, posebno o Celji, je priznal, da vsa liberalna politika nima drugega namena, kakor farško gonjo. Dotični du-
hovnik se mu je zato izjavo lepo zahvalil in dejal: Bog naa varuj takih prijateljev, kakoršni nam hočejo biti kranjski liberalci; sovražnikov se bomo že sami varovali	S—
Občni zbor »Katoliške družbe« se bode vršil v četrtek dne 17. t. m. ob 8. uri zvečer v »Katoliškem domu«.
O pogrebu kardinala Misslje bodo v kratkem izšle lepe fotografije.
Občni zbor dramatičnega društva bo v sredo, 9. t. m. ob 8. uri zvečer v kavarni »Narodnega doma«. Na dnevnem redu je vprašanje, ali se naj v bodoče opora opusti in vzdržuje le drama.
Proslava jubileja sv. očeta. Katol. mladeniško društvo v Ljubljani priredi slavnostni večer v proslavo 251etnice vladanja sv. očeta Leona XIII. v nedeljo, dne 13. t m., ob 7. uri zvečer v »Rokodelskem domu«, Komenskega ulioe št. 12. Vspored: 1. Papeževa himna, zbor. 2. Domovini, zbor. 3. Slavospev sveti stolici, deklamaeija. 4. Govor. 5. »Stanovitni kraljevič«. Igra v 5 dejanjih. — Španski spisal Don P. Calderon de la Barca. Poslovenil dr. M. Opeka. Vstopnina: Sedeži od I.—IV. vrste 40 kr., od V.—VII. vrste 30 kr., od VIII.-X. vrste 20 kr., stojišča 10 kr.
Poljudno znanstvena predavanje. Jutri dopoldne ob '/»H uri predaval be>de, kakor že naznanjeno, v Mestnem domu g. inženir Sbrizaj o osušenju ljubljanskega barja.
Ljubljanski protestantje so imeli včeraj ob 10. uri zvečer in danes dopoldne v svoji cerkvi koncert lipskega cerkvenega kvarteta. »Slov. Narodu« je sicer vsaka katoliška cerkvena prireditev na potu, to protestantsko prireditev je pa priporočal in vabil je svoje čitatelje v protestantsko cerkev. Cuje se, da so dohodki kvartetovi namenjeni za protestantsko agitacijo. Res lepo skrbi »Narod« za slovensko ljudstvo.
Sprememba v davčni sluibi. S Štajerskega se poroča: Davkar gosp. Karol Sehauer pride iz Konjic v Feldbach, davkar g. Fr. H o r a k iz Vranskega v Konjice, v Šoštanj pride davkarski kontrolor g. Ernst Potrz.
Občinske volitve v LJubljani Poroča se nam, da g. T o s t i ne bo več kandidiran. Malo časa je vžival čast obč. svetnika. G. Turka »napredna« stranka še kandidira. Napredna »inteligenca« II. razreda pa bo menda morala voliti g. Goršeta.
Društvo »Pripravniiki dom« ima redni letni zbor dne 20. t. m. ob */, 12. uri dopoldne v konferenčni sobi tukajšnjega c. kr. učiteljišča. K obilni udeležbi vabi odbor.
Novo slov. akademično društvo. Za ozemlje med Muro in Dravo vzhodno od Maribora se je osnovalo ferijalno akad. društvo »Bodočnost«. Društvo bo prirejalo v ondotnib krajih predavanja.
Novice iz Šiške V Spodnji Šiški se agitira, da dobi Spodnja Šiška samostojno šolo. — Od gospoda Seidelna kupljena Ko-čarjeva hiša poleg cerkve je podrta. Na tem mestu se zgradi dvonadstropna hiša.— Šiška dobi nekaj novih gostiln s cenenim vinom in izkuh kave.
Hrvaška kmečka zveza. Ustanovitev take zveze nasvetuje »Agramer Tagblatt«.
Notar ubežal. Notar Franc Meyer v Rottenmannu na Štajerskem je ubežal. Zasleduje ga policija radi uradnih poneverjenj.
Nova električna železnica. Med Matuljami in Lovranom v Istri se zgradi elektriška železnica.
Požar v Senožečah pred 100 leti. Dne 9. aprila bode 100 let, kar je v Senožečah pogorelo 93 hiš in 10 hlovov.
Tržaški zidarji in socijalni demokratje. Tržaški slovenski zidarji so na najboljšem glasu kot mojstri v svoji stroki. Njih število je veliko; ni je skoro hiše v tržaški okolici, kjer bi no stanoval vsaj en zidar. Po veliki večini so ti možje, zlasti starejši, zavedni alovenci, le med mlajšimi je nekoliko nezanesljivih življev. Te neza-vedneže vabijo zdaj slovenski socialni demokrati v svoje okrilje. Hočejo jim ustanoviti strokovno društvo. Proti temu bi bistveno no mogli imeti ničesar, kajti kdo bi hotel tajiti veliki pomen strokovne organizacije. Nevarnost tiči le v tem, da naših soc. de-
mokratov preteklost nikakor ni taka, da bi jim mogli v narodnem oziru zaupati. Bati Be moramo marveč, da bodo gospodje Kopač in dr. zlorabljali naie zidarje za štafažo svojim italijanskim zapovednikom. Kopač in dr. so to akcijo pričeli jako pametno. »Rdeči prapor« piše sadnji čas o narodnem vprašanju jako previdno; aemtertje se zdi, kakor da je Kopač odkril v sebi naenkrat nacionalno srce. Tudi ne reagira več na marsikatera predbaeivanja v »Edinosti«, katera bi bil nekdaj BlaBtno pograbil. Vse to je seveda le pesek v oči našim delavcem, da bi jih lažje privabil pod svojo zastavo. Še bi bil čas, da odvrnemo nevarnost od naših zidarjev. Zavedni okoličani naj bi se združili ter ustanovili zidarsko društvo na narodni podlagi. To društvo bi lahko bilo naše največje društvo v Trstu, kajti tu je več tisoč slovenskih zidarjev. Morda bi se dalo združiti z delokrogom tega zidarskega društva zidanje hišic delavskim družinam, kakor imamo podobna društva v Ljubljani in v Celju. Zdaj je še čas za nakup zemljišč v okolici za primerno nizke cene. Keelar pa bo dovršena druga železniška zveza med Dunajem in Trstom, utegnejo cene stavbišč visoko poskočiti. Tedaj bi bilo težje nabaviti potrebne zemlje za delavske hišice. Naj bi merodajni tržaški krogi razmišljali o internacionalni nevarnosti, ki preti našim, dosedaj po večini narodnim zidarjem, in o sredstvih, da se isto pravočasno prepreči.
Z okna skočila na cesto je v Celovcu soproga sodnega oficijala gospa Ana Luka s iz Beljaka. Umrla je v bolnici.
Nove žendarmerijske postaje so ustanovljene: Na Doberni in Ljubnem, okr. glavarstvo Celje, v Kapelah pri Brežicah in v Cirkovcah, okr. glavarstvo Ptuj.
Sama čista kri. Na shodu celjskih nemških bujskačev na Veliki petek so nastopili naslednji govorniki: Jabornegg, Negri, Ambroschitsch, Mravlag in Jesenko. To so torej možje najčistejše tevtonske rase, ki so reševali nemško Celje in pretakali solze pri tej nekrvavi žrtvi.
Ptujski župan v zadregi. Iz včerajšnje Beje ptujskega obč. sveta se poroča, da je obč. svetnik Fiirst dobil ukor, da je baje ravnal proti nemški »Gemeinbiirgschaft«, da je izdal brošuro o finančnem položaju Ptuja. Določilo se je, naj dva revizorja pregledata vse knjige v mestnem knjigovodstvu in da poročata o tem shodu volivcev. Enega revizorja določi Fiirst, ki sicer ni prišel k seji, a je pisal, da zahteva revizijo in da ga toliko časa ne bo k sejam, dokler se to ne izvrši.
Dohod delavcev. Zadnje dni je prišlo v Ljubljano zopet 110 goriških zidarjev.
Pri vasovanju so v Št. Lovrencu nad Mariborom štirje fantje delavca Jožefa Smolčniga tako nabili, da je nevarno ranjen.
Sa vinska železnica. Južna železnica vpelje dne 1. maja t. 1. tretji vlak na progi Celje-Velenje za hitro vožnjo. Vlak bode odšel iz Uelja ob 10. uri 18 min. dopoldne in pride v Velenje ob 12. uri 8 min. popoldne ter zopet odhaja iz Velenja ob 11. uri 31 min. dopoldne ter pride v v^alje ob 1. uri 4 min. popoldne.
Državna podpora. Mlekarski zadrugi v Sorici je poljedelsko ministerstvo dovolilo 700 K podpore.
Nemško posojilništvo Celjska nemška mestna hranilnica je izdala letno poročilo, iz katerega se kaže, da ta nemška hranilnica ne bode mogla več plačevati 4% od vlog, ker jo bode sicer »mašča zalila«. »JužnoštajerBka hranilnica« bode pa lahko dajala 4% svojim vložnikom. Izgube je imela mestna hranilnica pri zemljišču »Lowenwirt« v Celju, parceli 6 zraven in pri Braunerju na Dobrni vkup 21.625 K n ves rezervni lond se je zmanjšal proti le»u 1900 za 15.516 K. Mesto vleče od rezervnega fonda 5%, večja polovica tega fonda pa nese komaj 2Tako gospodarstvo ne more napredovati.
Dr. Luzzatto — odstopil. Iz Trsta se poroča, da je dr. Luzzatto odložil podpredsedniško v mestnem svetu. Izgovarja se s starostjo.
Dr. Lueger v Sarajevu. V veliko nočnih počitnicah so so mudili dr. Lueger, dr. Gassmann in Axmann v Sarajevu. Obiskali so v spremstvu nekega dvornega svetnika pri dež. vladi sarajevskega župana in
«i ogledali rasne znamenitosti. V Bosno so dospeli preko Dalmacije.
Stavka na Reki. Že včeraj smo javili, da so delavci na Reki pričeli delati. Stavkujoči delavoi so deloma dosegli vspeh. Delavci v banki Punto Franko dobe sedaj na dan 2 K 20 v. Danes se poroča, da so pa stopili v stavko kurjači parnika »Buda-pest«, ki ni mogel odpluti. Kurjači zahtevajo, da se jim plača poviša za 10 kron mesečno. Tudi kurjači „Adrije« in ogrsko-hrvaSkega parobrodskega društva še nečejo delati, ker niso zadovoljni s koncesijami. Zato vozijo te parobrode kurjači c. kr. vojne mornarice, katerih je prišlo 30 iz Pulja. Areti-ranco so izpustili vse razven štirih.
Zdravje v Ljubljani. Od 22. do 29. marca je bilo 24 novorojencev, 4 mrtvo rojeni, 26 jih je umrlo, in sicer: 8 za jetiko, 4 za vnetjem sopilnih organov, 1 vsled mrtvrmla, 13 za različnimi boleznimi, med njimi je 9 tujcev, 12 iz zavodov. Za infek-cijoznimi boleznimi bo oboleli, in sicer: 1 za vrat>co.
Znamenita mesta v Palestini ter mnogi drugi znameniti kraji v sveti deželi so pričenši z jutrišnjem dnem videti v mej-narodni panorami na Pogačarjovem trgu v poslopju meščanske bolnice. Vidijo so mej •drugimi prizori v Betlehemu, Nazaret, Jeruzalem z vsemi znamenitostim!, razgled z Oljske gore, dalje Hebron, Jafa, Tiberias, samostan na gori Karmel, gora Tabor in dr. Ta krasna serija bo gotovo zanimala vse tiste, ki si še niso mogli sami ogledati svetih krajev, a tudi drugi, ki so imeli srečo obiskati te kraje, si bodo ob njih pogledu vzbudili spomin na vse znamenitosti, ki so jih videli. — V naslednjem tednu pridejo na vrsto Atene in nekatera druga grška mesta.
Konji za juino Afriko. Iz reške luke je odplul parobrod »Devona« s 796 konji, namenjenimi za Južno Afriko. To je devetinpetdeseti parobrod, kije do danes iz reške luke odvel konje za Južno Afriko. Vseh konj se je doslej iz reške luke odpeljalo 4 5.61 1 glav. Sedaj se nahaja v reški luki angleški parobrod »Manchester Corporation", ki bo ukrcal 800 konj. Danes priplove na Reko parobrod »American«.
Opozarjamo na današnji oglas g. ple skarskega mojstra Ant. Otorepca, ki prihodnji ponedeljek otvori svojo novo delavnico v Gosposkih ulicah. Ker Bi je kot večletni poslovodja v tem obrtu pridobil vseh potrebnih izkušenj, bo lahko točno izvišil vsako poverjeno mu delo. Priporočamo ga
svojim somišljenikom v mestu in na deželi. * *
*
Najnovejše od raznih strani.
Velik požar v Zagrebu je bil včeraj v kemični tovarni. Skoda je znatna.
—	Sest hotelov gori v New-Yorku. Ogenj se je pričel v Tarlaton hotelu, kateri je popolnoma uničen. — Novo železnico bodo Angleži zidali v Južni Afriki za tri milijone funtov šterlingov. — Bataljon vojakov ponesrečil. »Novoje Vremja« poročajo iz severnega Ja pana, da je 210 mož nekega japonskega bataljona ponesrečilo r.a vaji v velikanskem sneženem viharju. Od 210 vojakov jih je ostalo pri življenju le 83. — Strašna kuga divja v Indiji. Na mesec umre 70.000 oseb. — Predsednik Kolumbije Marmel San Clemente je umrl.
—	Cetvorčke je povila v Turo Tri-dvori na Ogrskem 281etna kmetica Ane-pany. — Stavka pekovskih pomočnikov so prične v Kristianiji. — Tlak iz stekla. Po raznih pariških ulicah so napravili tlak iz stekla. Tlak iz stekla se napravljay iz steklenih odpadkov, ki se raztope. — Ženin s 108 leti. V združenih ameriških državah se jo 108-letni John Barlov poročil z 90letno vdovo.
—	Ustrelil se je v Belgradu b'agajnik zavarovalnice »Assecurazioni generali« Aleksander Zbateg. — Stavka ogrskih finančnih uradnikov. V Velikem Varaždinu postopa finančni ravnatelj Avg. Pfuhl na tak način z uradniki, da so uradniki sporočili ministerstvu, da prično stavkati, ako se razmere ne spremene. — Nadvojvoda Fran Ferdinand se nahaja sedaj radi zdravja v Egiptu, kjer ostane dva meseca. — Umorjen milijonar. V Moskvi so našli na cesti ustreljenega mladega milijonarja N. Uškar. O *tmlcu ni sledu. — Nadškof Kohn bo prodal svoj gala - voz, ki je vreden 240.000 kron ter bo izkupljeno svoto raz delil med reveže.
Z Matačič in Lujiza Koburška. Listi opisujejo življenje nesrečnega junaka iz
afere Lujize Koburške v zaporu. Na Mata-čiča pazi se tako strogo, kakor na nobenega druzega kaznjenika. Ako spomniš njegovo ime, tedaj osobje jelnišnice onemi. Matačič, ki sedaj izgleda 20 let Btarejši, vedno zatrjuje svojo nedolžnost. Ceh dan sedi v kaz-nilniški knjižnici čita in piše. Njegovo perilo se natančno pregleduje, da ne bi kaka tajna vest prišla do njega. Upati je, da bo interpelacija v drž. zbor vsaj nekoliko zbolj-šala njegov položaj. Nedavno je prišel v jetnišnioo polkovnik Powek z Dunaja ter je Matačiča zaslišal.
Najmlajši Vanderbllt je proglašen polnoletnim. Samega veselja je zakartal v dveh dneh 390 000 kron.
Zgorela v kuhinji. Na Dunaju je 241etna kuharica Magdalena Gram hotela poživiti ogenj v ognjišču s tem, da je vlila na gorečo žerjavico in len petrolej. Petro-lejeva svetilka je eksplodirala in goreč petrolej se je vlil po obleki kuharice. Predno je prišla pomoč, je kuharica zgorela.
Smrt na lovu Na poseben način se je v Nizzi ponesrečil na lovu 171etni mladenič Piere Masse. Hotel jo preskočiti nek jBrek in je vrgel puško preko jarka naprej. Puška je na drugo stran priletela s cevjo proti Pieru in je padla na petelina, kar je povzročilo, da Be je sprožila. Strel je zadel mladega lovca v prsa in zgrudil se je, ravno ko je vzdignil nogo, da preskoči jarek.
Gospodinjo umorila. Gospa Reitzer v Szanto je zasačila pri tatvini syojo deklo. Dekla je prijela kuhinjski nož in gospodinjo zaklala.
Zanimiv izprehod dvojčkov. Po Dunaju hodita dva zanimiva dvojčka, eden moškega, drugi ženskega spola. Moški je visok 2 metra 73 cm, njegova sestrica pa je pritlikavka 80 cm in tako nežna, da jo brat nosi okoli na razprostrti roki. Semintje utakne brat sestrico v nalašč za to prirejeni žep, iz katerega potem gleda zvedavo le drobna glavica pritlikavke.
Posebne vrste gledališče imajo v Madridu. Prvi sedež v tem gledališču velja samo 28 v., loža samo 1 K 60 v., sedež na galeriji 8 v., a gledalec mora plačati za vsako dejanje posebej, zapusti pa lahko gledališče že po prvem dejanju. Gledališče je vsak večer razprodano.
Roparji na Kavkazu. Iz Petrograda se poroča, da se ruski vladi ne posreči iztrebiti roparstva iz Kavkaza. Tudi knežje roparje imajo na Kavkazu. Nedavno so je vršila obravnava prt ti roparski tolpi, kateri je načeloval knez Aleksander Lordkipanidse. Med temi roparji je bil tudi knez Zalukidse. Ostali roparji so bili vsi begunci iz raznih ruskih ječ. Pokoriti Be bodo sedaj za svoja dela v S biriji.
Kralj Oskar — dramatični pisatelj. Na nekem pariškem gledališču so predstavljali te dni dramatično delo, katero je spisal norveški in danski kralj Oikar II. Neko njegovo dramatično delo je preloženo tudi v laščino.
27 ur neprenehoma igral glaso-vir. V Marseiltu je Francoz Garnier igral 27 ur neprenehoma na glasovir, razume se, da vsled stave. V ponedeljek zvečer je začel igrati na glasovir, igral je vso noč in še prihodnji dan naprej. Popoludne jo dobil že nekaj krča v roke, proti koncu pa mu je začela kri vreti proti glavi in roke so mu otekle. Dobil je stavo 800 kron, a se je vsled oslabelosti živcev zgrudil na tla.
Preko Montblanka namerava leteli s Bvoiim zrakoplovom Santos Dumont.
Namestu vode izpil — bencin. Sinček budimpeštanskega učitelja Jakob Adler je napravil globok požirek iz steklenice, v kateri je mislil, da je voda, a je bil bencin. Kljub hitri zdravniški pomoči je deček umrl po groznih bolečinah.
Samomor 761etne starke. Na Dunaju je iz tretjega nadstropja skočila na cesto 76letna Josipina Mestek. Zapustila je pismo, v katerefn pravi, da že predolgo živi in da sa je naveličala življenja.
Dva učitelja samomorilca. Učitelja na šoli Zdianici na Češkem sta se usmrtila. Nadučitelj Filip Pe je ustrelil, učiteij Ralis pa se je obesil. Šla sta v smrt. ker se je uvedla proti njima disciplinarna preiskava radi raznih nravstvenih deliktov.
Sejmi po Slovenskem od 7. do 12. aprila. Na Kranjskem: 7. v Podbu-kovju, na Igu, v Ribnici, Jagnenci, na Vačah, St. Juriju pri Gamberku, Š uriju in Novem mestu; 8. v Ljubljani, Metliki in Bušeči vasi; 10. v Ložu; 11. v Senožečah. — Nasloven. Štajerskem; 7. pri Sv. Lenartu v Slov. gor, pri Sv. Mohorju, v Rogatcu, Vojniku; 9. na Vranskem. — Na Koroškem: 7. v Trbižu. Na Primorskem: 12. v Sežani.
Telefonska in brzojavna poročila.
Obstrukcija y drž. zboru.
Liberce, 5. aprila. Včeraj je poslanec Prade tu govoril ter pojasnil
stališče nemškonaoijonalne stranke. Dejal je, da Korberjevo ministerstvo ni nestrankarsko, ampak da se hoče ohraniti na račun nemškega ljudstva (I) Stranka bo stopila v najstrožjo obstrukcijo in upa, da se ji pridružijo ostale nemške stranke, če se to zgodi, ali če ostanejo saj nevtralne, potem dobe Nemci popolno zadoščenje ne samo za Celje, ampak na celi črti. Dobili bodo nazaj svoje staro stališče. V slučaju, da se ostale nemške stranke ne pridružijo nemški nacijonalni stranki v zadevi ob-strukcije, povdarjati je. da ima stranka 48 poslancev in treba je le 50 poslancev, da se ovira vsako parlamentarno delo. Dva nemška poslanca bo-deta gotovo še stranko podpirala (Vsenemci) in potem so prišli parlamentu zadnji dnevi njegove sedanje sestave.
Dunaj, 5. aprila. O Wolfovem shodu v Landskronu se poroča, da je napovedal najostrejši boj KOrberjevemu ministerstvu.
Dunaj, 4. marca. Med strankami levice vlada glede taktike needinost. Dočim je nemška ljudska stranka za najstrožje nastopanje, so nemški kršč. socijalci proti vsaki obstrukciji. Nemški liberalci so mnenja, da bi bila obstrukcija v sedanjem položaju kvarna. — Nekateri nemški liberalci računajo na svoje zveze z vlado, da utegnejo Nemci več pridobiti z znanim — kompromisom. V ponedeljek bodo zborovali načelniki nemških strank in bati se je, da pride v tej „Gemeinburgschaft" do razdora.
Dunaj, 5. aprila. Včeraj je Korber konferiral z Javorskim, Marchetom, Stranskjm, grofom Sylva Tarouca, Liechtensteinom o tem, da bi se proračunska debata pospešila. Vlada se boji, da bo nemška ljudska slranka ob-struirala z nujnimi predlogi. Ako do o. maja ne bo rešen proračun, tedaj bo drž. zbor zboroval istočasno z delegacijama, dež. zbori pa se skličejo pozneje.
Vlada — kompromis.
Dunaj, 5. aprila. Vlada namerava pričeti s kompromisnimi pogajanji glede celjskega vprašanja.
Dunaj, 5. aprila. „N. Fr. Presse" javlja: V prihodnjih dneh bo stopila vlada s slovenskimi voditelji v dotiko glede kompromisa v celjski zadevi. Vlada namerava predlagati, da se celjske slovenske vsporednice opuste, da se sedanje slovenske vsporednice v Mariboru pretvorijo v višjo gimnazijo in da se osnuje posebna slov. nižja gimnazija v Žalcu ali v kakem drugem slovenskem kraju. Celjske slov. vsporednice se bodo odpravile, v Mariboru se pa otvori že v prihodnjem šolskem letu nov peti gimnaz. razred (Op. uredn. Koliko slovenskih ur?) in se tako z leti sedanje vsporednice razširijo v popolno višjo gimnazijo. V ponedeljek bo vlada predložila te kompromisne predloge tudi nemškim vodjem. (Op. ured. Koliko slovenščine pa bo na tej višji gimnaziji? 0 tem nihče ne govori.)
Gradec, 5. aprila. Med tukajšnjimi slovenskimi krogi vlada razburjenje, ker ima »Narodova" polemika edino le ta vspeh, da jo izrablja „Qrazer Tagblatt" proti naši narodni stvari. Ta list pona-tisknje „Narodove" napade na celjsko slov. voditelje, pravi po „Narodu\ da so njihovi argumenti le „Scheinargu-ment" in da na slov. strani ni resnobe in stvarnosti. Tavčarja „Grazer Tagbl." slavi kot „uberzeugungstreu, personlich rein", kaže na ..Narodov" izrek, da zaupni shod v Celju no bo resen, ter pravi, da skuša slovensko časopisje Tavčarju napraviti udeležitev nemogočo.
Dunaj, 5. aprila. Korber se poda prihodnji petek v Budimpešto, kjer ostane nekaj dni radi dogovorov o carinskem tarifa. — Dne 9. t. m. dobi poslanska zbornica poziv, naj izvoli delegate.
Bi'110, 5. aprila. Češka katol iško-narodna slranka pri bodočih deželno-
zborskih volitvah postavi v vseh kmečkih volivnih okrajih svoje kandidate.
Lipsko, 5. aprila. Državno sodišče je zavrglo revizijo o obsodbi 45 poljskih gimnazijcev.
London^ 5. aprila. Angleška vlada je sklenila, da opusti ukrcavanje konj za Južno Afriko preko Zagreba in Reke ter dobi cenejšo pot. Konjski hlevi v Zagrebu se opuste.
Kroonstadt, 5. aprila. Delarey in Kemp se nahajata pri predsedniku Stejnu.
Poslano.^
»Slovenski Narod« ne prijavlja prizorov, pri katerih se liberalci pobijajo med seboj s šampanjskimi steklenicami. Priobčil pa je o meni strašno vest, da sem klofnii Kravželjevega hlapca Oskarja. Res je to, da sem se njegovega napada ubranil. Za vožnjo na Ig sem izročil 2 gld. Kravželje-vemu sinu, ki jih je sprejel in kar je potem njegov oče potrdil kot zadostno plačo. Druzega to nič ne briga. Vinjeni hlapec Oskar se ni imel nič utikati vmes. Dobil je klofuto, katero je iskal z drezanjem s pestmi in psovanjem »farška stranka«. —■ Ubranil se bodem tako vsakega, kdor bode tako nastopal, pa naj bo to tudi tisti, ki ni kradel samo žlic, ampak tudi suknje, površnike , dežnike in frančiškanom knjige. Naj tudi to mojo izjavo objavi »Narod« svojim čitateljem.
Ivan Kregar,
zbornični svetnik.
ITmrll ao:
3. aprila. Ignacu Pristav, poštnega sluge sin, 3'/, let. Hrenove ulice 5. Bronchitis capillaris. — Pavlina Majce, črevljarjeva hči 9 mes. Radeckega cesta 12. Tussis convulsiones. — Leopoldina Iglič, sprevodnikova hči 9 dni. Bohoričeve ulice štev. 28. Cronchitis.
tesar 90 let. Velike
4. aprila. Jernej Lipove, čolnarske ulice 1. ostarelost.
Dunajska borza
dn6 5. aprila.
Sknpni državni dolg v notah.....lOfoO
Skupni driivni dolg r irebru.....101-30
Avstrijska zlata renta 4%......120-80
Avstrijska kronska renta 4%.....99-40
Ogerska zlata renta 4%.......119-85
Ogerska kronska renta 4%......97 50
Avstro-ogerske banCne delnice, 600 gld. .	1607-—
Kreditne delnice, 160 gld..............672 -
London vista......................240-07V«
NemSki drž bankovci za 100 m. nem drž.velj.	117-35
20 mark............23-44
20 frankov (napoleondor)......1906
Italijanski bankovci . . . •..........93 40
G kr. cekini...........11-30
Meteorologifino porodilo.
morjem 308 iu. sr»tf»j> zr*tui tlak 736-C«,*						
i	Ca* opa-muia	Stanj« barometru t mio.	T.mpo-oiurt po (2*lviju	Vstrtrl	N«bo	Hi t*'
41 9 zveu.		733-1	11 6 | sr. jzah.		jasno	10
7. zjutr. |2. popol.		736 3 735 6	80 95	si. szah. si. svzh.	oblač.	
Srednja vJerajBiia trmn«r»tura 131 , norroaU: 7 5*
rV-uv,./
433 1-1
-C	,N ' 5- '• .	............,..,
Zalivala.
Prečastiti duhovščini, potem gospodom pevcem za ganljivo petje, ter sploh vsem obilnim udeležnikom o priliki pogreba ranj-kega gospoda
MATIJA TORKAR-JA,
župnika v pokoju
izrekamo tem potom najsrčnejšo zahvalo. Na Raki, 3. aprila 1902.
Žalujoči ostali.
Zahvala. 428 »-1
Ker nam je nemogoče, da «e vsakemu posamezno zahvalimo za nebrojne dokaze ljubeznivega sočutja ob s, .i m za časa bolezni naše predrage n' > zalmc hčerke oziroma sestrice gospicc
ISlSj
učenka gospodln|. gole v Mariboru
izrekamo tem potom vsem tistim, ki so so na katerikoli način spomnili ljube ranjke, kakor tudi za prekrasne vence, za mnogo-brojno spremstvo k zadnjemu počitku. Nadalje zahvaljujemo iskreno čč. g. duhovščini, g. uradnikom, meščanski gardi, gdč. učiteljicam, dclclctam »Marijine družbe" in gospodom pcvecm za k srcu segajoče žalo-stinkc pred hišo in ob odprtem grobu.
Vsem še enkrat našo najsrčnejšo zahvalo.
Žalujoči ostali.
umetni zavod I. vrste, ▼ pritličju mehanske hiše.
Vhod a Pogačarjevega trga. Ljubljanska umetna razstava I. vrste.
Fotoplastiška potovanja po celem svetu v popolni istinl.
Danes v soboto dne 5. apr. zadnja razstava:
Potraje t Habano in St. Sebastijan.
Od nedelje 6. do 12. aprila razstavljeno je:
i li s
Znameniti kraji svete dežele. *******
Odprto vsa dni, tudi ob nedeljah In praznikih, od 9. zjutraj do 9. zvečer. 430 1—1
VABILO
na
I. redni občni zbor
„ Vzajemne zavarovalnice proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov v Ljubljani"
kateri se bode vršil
dn£ 28. aprila 19©2
ob 2. uri popoldne
v društvenih prostorih (Medjatova hiša v Ljubljani)
Dnevni redi:
1.	Računsko poročilo nadzorništva.
2.	Poročilo revizorjev.
3.	Letni račun in bilanca.
4.	Odobrenje računa in bilance.
5.	Dopolnilna volitev 5 članov v nadzorni-štvo.
6.	Slučajnosti.
383 2-2	Nadzorništvo.
VABILO
k
III. občnemu zboru
»Hranilnice in posojilnice na Gojzdu,
registr. zadruge z neomejeno zavezo",
ki se bode vršil
v nedeljo, dne 13. aprila 1902,
ob 3. uri popoldne v župniiču na Gojzdu.
Gnevni ped:
1.	Potrjenje letnega računa.
2.	Izvolitev načelstva in nadzorstva.
3.	Slučajnosti.
327 i-i	Odbor.
VABILO
na
VIL redni občni zbor
»Hranilnice in posojilnice v Blokah,
rej. zadruge z neomejeno zavezo"
kateri se bode vršil
T nedeljo dnč 2©. aprila 1902
ob 3. nri popoldne v zadružnih prostorih pri Fari.
Dnevni fed:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Potrjenje računa za 1. 1901.
3.	Volitev načelstva in nadzorstva.
4.	Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi
336 i-i	Odbor.
priporoča raznovrstne
yizi tiiice
po nizki ceni.
VABILO
na
III. redni občni zbor
„Kmetijskega društva v Blokah,
registr. zadruge z omejeno zavezo, ki bode
v nedeljo dne 20. aprila 1902 Ob 4. url popoldne.
v zadružnih prostorih pri Fari.
Vspored:
1.	Pore čilo načelstva in nadzorstva.
2.	Potrjenje računa za 1. 1901.
3 Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti.
K obilni udeležbi uljudno vabi 434 i-i	odbor.
Li i skii i a sto-oklopn a barva
je uporabljiva za okrasje; preprečuje rjo, dajs lep ko-vinasti lesk. Sosebno priporočljiva za prevlako predmetov, kateri trp6 vsltd vremena, n. pr. mostovi, železne konstrukcije, konstrukcije pod vodami, vrtne ograje , strešice nad prodajalnicami, sbrambice za plinove zvončke, železne predmete sploh itd. Edina prodaja za Krarjsko pri tvrdki BRATA EBEBI> v Ljubljani, Frančiškanske ulice. — Vnanja naročila proti povzetju.
Vzorci na zahtevo zastonj. 228 4 12 -8
Cisto mediciničHO ribje olje.
pri Mariji
Deželna lekarna
Čubar, Hrvatsko, septembra 1901. Blag. g. MIlan Levstek, lekarnar v Ljubljani. Iz srca se Vam zahvaljujem za dobretu Vašog neprecenjeno dobrog in prisinog mediolnskog ribjog olja, katerog že die časa samo iz Vaše dobro znane lekarne naročam in uporabljam za sebe in svojo rodbino sigurnim učinkom. Isto je prijetnega ukusa in lahko prebavljivo Prosim, pošljite mi zopet šest steklenic za 2 gld. 50 kr.	\\ll 18 Pozdravljam in ostajam Vam udani
Anton Ožbolt, trgovec in posestnik. Steklenloa 50 kr., dvojna steklenica 1 gld. Zaloga vseh znanih preizkušenih domačih zdravil, homeopatičnih zdravil, špecialitet, kirurgičnih priprav in obvez, najfinejših parfumov, mediciničnih in toaletnih mil. - Mcdlctn. cognac. pristno somatose krep-čujočo vino. — Malaga, maršala, sherry, vsakovrstni čaj itd. itd. Bazpošllja vsak dan z obratno poito
dež. lekarna pri Mariji Pomagaj
M r. Ph. M. Leusteka v Ljubljani.
Resljeva oesta št. 1., poleg: mesarskega moaža.
Velikanska pesa
Kraški zgodnji grah in pritlikovec kakor tudi zanesljivo kaljiva vsakovrstna semena pri
petru Lassnik-u v Ljubljani
Marijin trg Sto v. 1 276 ll-8
Edina zaloga na Kranjskem
Bogato svojo zalogo
najnovejše izvršenih vsakovrstnih
VOZ
priporočam prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu ponizki ceni.
Stare, obrabljene vozove jemljem v račun, ter sprejemljem vsa v mojo stroko spadajoča popravila po najnižji ceni.
peter Keršič
299 8 zaloga in tvornica voz
v Šiški pri Ljubljani.
!!„Češčena Kraljica"!!
15 Marijinih pesmi za mešan zbor, solo in orgije, zložil
Ign. Hladnik, op. 45.
Partitura in 4 glasi 3 K, posamezni glas 30 vin., poštnina 10 vin.
17 Marijinih pesmi za mešan zbor solo in orgije, zložil
Ign. Hladnik, op. 25, drugi nati?.
Cena partituri 2 K.
Dobiva se v Jfatolif^i /ju^varni in pri Schuientnerju v Ljubljani ter pri skladatelju
v Novem mestu, Dolenjsko.
slika, 370 cm dolga in 150 cm visoka, se prodi za zmerno oeno.	410 3—2
Več se izvo v Ljubljani, Sv. Jakoba
trg it. 2, I. nadstropje, na desni.
Za večnost!
New-York in London nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj pryti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče p edmete le proti temu, da se mi povrne gld. 6'60, in sicer:
6 komadov najflnejš'h namiznih nožev s
pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih vilic iz enega komada;
(> ktm. amer. pat. srebrnih Jedilnih žilo. 12 kom. amer. pat. srebrnih kavnih žlic; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnio za juho;
1	kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za mleko;
6 kom. ang. Vlktoria čašič za podklado
2	kom. efektnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čaj; 1 kom. najfla. sipalnica za sladkor.
42 komadov skupaj samo gld. 6'60
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6 60. Ameri-čansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na
nikakšni slepariji
zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi b lo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek, in naj nikdo ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot
ženitovanjsko in priložnostno darilo,
kakor tudi za vsako boljie gospodarstvo.
Dobiva se edino le v	13C 5—2
A. HIRSCHBEBG-a
eksportni hiši američanskega patent, srebrnega blaga
na Dunaju, II., Rembrandstr. 19 I.
Pošilja Be v provincijo proti povzetju, ali
če se znesek naprej vpošlje.	^ A
Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko. (Zdrava kovina.)
Izvleček iz pohvalnih pisem:
P i 1 i s, 24. avg. 1896. (Pošt. komitat.) Vaše blagorodje 1 Sem zelo zadovoljen z garnituro. Prosim pošljite moji svakinji baronici Nyary roj. Somogyi v Szante tri take garniture	baron Julij Nyary.
Gradec , 13. jun. 1897. Z Vašo amer. patent, srebrno zbirko sem zelo zadovoljtn. Priporočal bom Vaše blago svojim znancem. S spoštovanjem Ant. Mara, c. kr. policijski uradnik. S patent, srebrno garnituro stm prav zadovoljen; prosim še za štiri take garniture. — Eg:dij Gassner, župnik v uradu Jenesien pri Bolzanu, Tirolsko.
Kdor rabi za spomlad

en dober plug, naj si ogleda naše jeklene pluge, katerih ni potreba nič držati, — za orati so veliko ložji in trpežneji kakor navadni plugi.
Vsakdo dobi pluj na poskušnlo
in ga lahko vrne, če mu ne ugaja.
Znano dobra in lahko tekoča vratila, mla-tilnice, slamoreznice, čistilnice, mline za žito s kameni, mlini in stiskalnice za sadje in grozdje, vse vrste trombe in cevi za vodovode itd. v veliki izbiri v zalogi.
5amc blage pruc ur^te
Traverze, železniške šine in vse potrebščine za stavbe dobi se po jako nizki ceni in točni postrežbi pri	275 6—6
Karol Kavšeka naslednik
SGhneider & Verovšek
trgovina z železnlno na debelo in drobno = in zaloga poljedelskih strojev =
Ljubljana, Dunajska cesta fi>
umnimi Varstvena znamka: Sidro, nmiini>;
ILINIENT. GAPSIGIC0MP.	1
, i I* lekarne Rlohter-jave v Pragi,	s
■	i fiuE ™izTr8tno b°'ežine olaj-	I
I	Š k »5? je dohiti steklenica po	I : = lrt;v0' K V40 K 2-- v vseh lekarnah,	i ; I Zahte™,naJ to 1162 28—19	E
; | »Ploh priljubljanojomačg zdravilo	1
; I	I
, | jeve lekarne ter sprejlne"	1
' = le v steklenicah s to varstven« I.. u	=
i | kot pristni izdelek. vars,veno zna«ko	5
II	Rlchterjeva lekarna pri zlate,a levn , | V Pragi, I. Elizabethstrasse 5.
■	r.iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin„
Toyarna pečij in raznih prstenih izdelkov
Alojzij Večaj
Ljubljana, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki stradon št. 9
priporoča slav. občinstvu in preč. duhovščini svojo veliko zalogo barvani h prstenih
in
kot: rujavih, zelenih, belih, modrih, sivih, rumenih itd., kar najbolj trpežnih in po modernih modelih izdelanih. Oene nizke. 36 52-13
m~ Lastni Izdelek.
Ceniki franko in brezplačno.
Sna T^apni^,
Sv. Fetra oesta št. 13,
se uljudno priporoča prečasHti duhovščini in slavnemu občinstvu
za izdelovanje umetnih cvetlic, vencev, šopkov itd.
po primerni oeni.
357 3-3
J. H. Potočnik,
krojaški mojster
v Ljubljani, Sv. Petra nasip št. 2
se priporoča prečast. duhovščini v
izdelovanje
flnliovensRe obleke ln talariev
po najnovejšem kroju in
po nizkih cenah. 185 8—8
'.atko Arko
trgovec v Ljubljani (semenišeno poslopje)
priporoča največjo zalogo
otročjih vozičkov
od gld. 3"50 do najfinejših angleških.
Nadalje žimo in morsko travo za ma-trace, koiarice, jerbase , škafe itd.
po najnižji ceni. 362 5—3
Služba nadzornika
oddaje se pri neki domači zavarovalni družbi za življenje, nezgode in jamstvo sposobnemu nadzorniku za zunanjo = službo proti stalni plači in proviziji. =—
Oziralo bode se le na prosilce, kateri so že dalje časa poslovali v teh strokah — Ponudbe s priporočili naj se pošljejo upravništvu „Slovenca"
W)(l	1—1
pod šifro „1902'



Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno
blago ga bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kaznle, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje, prte itd
sploh vbh, kar se rabi v oerkvi pri službi božji. — Prevzema, tudi vezenje, preuovljenje stare obleke in vsa popravila. — Izdeluje ročno in poSteno po uajulžjl ceni bandera iu vso drugo obleko.
ProfastitH gospodo prosim, da s« blagovole pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agnntov.
Zagotavljale hitro in najpofctenejžo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjšo naročilo. Najodličnejžim apoštovanjam se priporoča 566 52 41
Ana Hofbauer,
imojiieljica zaloge cerkvene obleke, orodja tn posode
v Ljubljani, OTolfove ulioe 4.
St. 12360.
Razglas.
437 1-1
V ponedeljek dn6 7. aprila letos dopolndne ob 10. uri vršila se bode v tovornem skladišču tukajšnje postaje južne železnice
prostovoljna javna dražba 5 vagonov koruze
proti gotovi plači.
Koruza prodala se bode za vsako ceno.
Dražbeni pogoji naznanili se bodo kupcem pred pričetkom dražbe.
Magistrat deželnega stolnega mesta I^ubljane,
___ dne 4. aprila f 902.
Št. 10.823.
Volitveni razpis.
432 2—1
V smislu § 17. občinskega volilnega reda za deželno stolno mesto Ljubljano, daje se na znanje, da se bodo letošnje dopolnilne volitve v občinski svfet vršile v veliki dvorani „Mestnega doma" na Cesarja Jožefa trgu in bode volil:
dnč 21. aprila III. volilni razred; dne 28. aprila II. volilni razred; dne 25. aprila I. volilni razred; vselej od osmih zjutraj do ene popoludne.
Tretji in drugi volilni razred bodeta volila v dveh Oddelkih in pripadajo prvemu oddelku volilci od A—L, ki bodo imeli dohod na volišče po stopnjicah ob Stre-liških ulicah, drugemu oddelku pa volilci od M—Ž, ki bodo imeli dohod po stopnjicah nasproti mestnej ledenici.
Ako bode treba ožje VOllfVe, vršila se bode dan po prvi volitvi, to je dnč 22., oziroma 24. in 26. aprila t. 1. ravno tam kot prvotna volitev in tudi od osmih zjutraj do ene popoludne.
Iz občinskega svčta izstopijo letos nastopni gospodje občinski svetovalci, in sicer izmed izvoljenih:
a)	iz III. volilnega razreda:
Jakob Plmnik, Ivan Kenda, Josip prosenc, Ivan Tosfl, Josip Turk;
b)	iz II. volilnega razreda:
Anfon GorSe, dr. Lovro Požar, ftnfon Svefek;
c)	iz I. volilnega razreda:
dr. Karol vitez Blelwels, Fran Grošelj.
Med letom je umrl občinski svetovalec, c. kr. notar Ivan Gogola, ki je bil 1. 1900. v I. volilnem razredu izvoljen na dobo treh let, in se je odborništvu odpovedal občinski svetovalec, odvetnik dr. Mafija fludnik, ki je bil tudi v I. volilnem razredu izvoljen lani za dobo treh let.
Voliti bo torej v III. razredu pet, v II. razredu tri in v I. razredu štiri občinske svetovalce in sicer v III. in II. razredu vseh osem na dobo treh let, v I. razredu pa dva na tri leta, po enega na dve in eno leto.
mestni magistrat ljubljanski,
dnd 22. marca 1902._
jjjjOfvorifev pleskarskega obrfgul
Slavnemu p. n. občinstvu in pref. duhovSčiui v Ljubljani iu na deželi uljudno naznanjam, da z dnem 7. aprila letos o tvorim
v Gosposkih ulicah štev. 10
novo pleskarsko delavnico. |
lahvaljujoč se za obilno zaupanje, ki se mi je doslej izkazovalo kot mnogoletnemu poslovodji fjS
Zahvaljujoč
r_____irske tvrdke ______
kot samostojnemu obrtniku
Zagotavlj po najnižji ceni
-------— ...- __ ------- —... at, Jc uuoioj ,<.>uuiaiu nui mnogoletnemu poslovodji r^.!
pleskarske tvrdke J. Cotman v Ljubljani, prosim, da se mi isto tudi nadalje Lakloniti blagovoli Pl
knf samnstninemn nhrtniku.	^ 1
Velespoštovanjem
Zagotavljam vse p. n. naročnike, da jim bodem vselej postregel s solidnim in trpežnim delom ^
flj
pleskar,

Marija Sattner,
Ljubljana, Dunajska cesta št. 19, II. stop., II. nadstr. (Medijatova hiša),
se priporeia prečastiti duhovščini za
izdelovanje cerfivenifi paramentov.
Izdeluje oele ornate, kaznle v vseh liturgičnih barvah, plnvljale, obhajllne bnrze,
itole in vse za službo božjo potrebne stvari, priproste in najfineje, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju. - Izdeluje tudi bandera ia baldahine ter izvrSuje vsakovrstno oerkveno perilo iz pristnega platna. Vporablja samo dobro blago, cene po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. Prenovljenje starih paramentov tudi rado-voljno prevzame.	704 25
IGNACIJ ČAMERNIK
kamnosek v LJUBLJANI,
rmmmm pomenskega ulice št. 28, imeMm
se priporoča prečastiti duhovščini in slav. občinstvu v vsa v kamnoseški obrt vitevajofia se dela. bodisi umetno oerkvena ali stavbinsko-strokovnjaška. — Največja zalega najrazličnejših
nadrobnih spomenikov
iz vseh vrst marmorjev, katere prodaja po izrodno nizki ceni.
Opozarja tudi, da so le edino pri njem kupljeni JfS" grobni okviri trpežni proti vplivu vremena, za kar jamči.	4^8 6—1
Prečastito duhovščino in spoštovane naročnike prav uljudno obveščamo, da bode že nad 100 let tu v Prešernovih (Slonovih) ulicah peslujoča
tvrdka	361 3—3
tudi nadalje poslovala v isti ulici št. 7 v Perlesovi hiši, kamor se bode dne 15. aprila preselila radi demoliranja dosedanjega poslopja.	,1,
Za dosedanjo naklonjenost se iskreno zahvaljujoč prosi ista nadaljnega blago-hotnega upoštevanja, ter zagotavlja enako reelno in ceno postrežbo kot doslej.
Zaloga šivalnih strojev
JAN. J^ v Ljubljani.
punajska cesta št. 17.
ESGt „Durkopp"- in „Waffenrad" koles.
t„tt : i 11 x i t i x
NžtfboUša-
kavina primes
je in osfane
is
Ljiibljarie.
128 10-10

""i!!!!!*'*'1*'*""'""*""******************** ::::
:::: ••••
• ••••• f
•••••••••

::::
i... i... ...
• ••
Jurjevica pri Ribnici, Kranjsko.
izdelovatelj žienili (dratenlh) tkanin ter pletenin in trgovina s Kitarskim, rešetarskiin in lesenim blagom. 310 12-4
:::: i::?
:::: ••••
•••
• •M ••••
•••
••• • •• ••• • ••
priporoča slavnemu p. n. občinstvu svoje plešem JILne in pletene s strojem po uzocih, za ograjo gozdov in vrtov, za tazanerije, kur-nike, golobnjake; mreže za presojanje gramoza in peska. — Izdeljuje in ima veliko zalogo medene, pocinjene in železne tkanine za stroje, mline, okna, line, kleti; mesne sitnice, prožne posteljne mreže (Drahtmatratzen) v raznih velikostih, raznovrstna sita, rešeta za tovarne in mline, kape za ogrebanje čebel, pokrivala za jedila, razno leseno (suho) robo itd. po najnižji ceni.
Ceniki na zahtevanje brezplačno.
m?!!??!!!!?!!!!!?!!!!??!!!!?!!!!?!!!!
gMSHSMgMS)

Bivši seHundarij deželne bolnišnice In asistent porodniškega in ženskega oddelka
dr. med. Ivan Oraien
ordinira dopoldne od 7.9. do V« 10. ure in popoldne od
2. do 3. ure	405 3_3
v L j u b lj a n i, Wolfove ulice štev. 12, I. nadstropje.


V
<u
m
Bogato svojo zalogo najnovejše Izvršenih
konjskih oprav
priporočam preč. duhovščini in slav. občinstvu po znižani ceni.
Da\je tudi
jermena
za različne stroje.
Stare obrabljene Konjske oprave jemljem v račun, ter sprejemljem vsa v mojo Stroko spadajoča popravila po zeld nizki ceni.	389 (3-2)
Ljubljana, Preiernove ulice S». 5.
Josip Sfupica, _[)
Jermenar In sedlar.
ANDROPOGON
u
(Iznajditelj P. Herrmann, Zgornja Poljskava)
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina M »brani Izpadanje las ln odstrani prahaje. '
Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno brado. Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele.
Glavna zaloga in razpofiiljatev v Ljubljani
pri gospodu	[274 (6)
Vaso IPetričič-u.
V zalogi imajo tudi gg E. Mahr in U. pl. Trnkčczv v Ljubljani, Rant v KranJI, in lekarna „Prl anSelju" v Novem mestu.
Preprodajalci popust.
m
\
m
Stanje hranilnih vlog: 15 milijonov K.
Rezervni zaklad: 350.000 K.
na /I\esfnem frju zraven rofovža
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignjene obresti vsa-cega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to £ hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in 1 varovanoev.
8 ŠOT" Denarne vloge sprejemajo se tudi po pošti in 1 potom c. kr. poštne hranilnice. Poštno - hranilnične ■ s prejemnice dobivajo se brezplačno.	21 (15)
mm*i+*mm m******t***************
cS
cxxxxxxxxxxxxxx
franja flleršol
v Ljubljani, Mestni	IS
priporoča svojo bogato zalogo
pričetih in izvrženih ženskih ročnih izdelkov vsako vrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških potrebščin ter raznega drobnega blaga — vse po zelo zmernih cenah. Monogrami in risarije se v poljubnih barvah in slogih uvezujejo na vsakoršno blago.	i8 16
Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno.
P
Domača umetalna steklarija
Agnola v Uubljani,^^®
se priporoča prečast. duhovSfiini in cerkvenim predstojništvom v naročila za izdelovanje
cerkvenih oken in vrat, vdelanih s katedralnim steklom ali s svincem obrobljenim belim ali barvenim steklom,
s steklom z umetno slikarijo
strokovnjaSko dobro, z?ia čeno in trpežno izvrženo v lastni delavnici, od najpriprostejSega do najfinejšega
a
z? >
a a 0) h 04

£ * o e
■s *
o«
m c8
.S *
9
i-
~ S h
a a
5 S.
(S *
a
3
«7 d
r
o
8
3
Št. 50/Z.
Spričalo,
s katerim podpisani potrjuje, da je velečislana
tvrdka za stavbeno In umetno steklarstvo AVGUST AGJfOL* v Ljubljani, » polnem in lepem soglasju 8 gotsko arhitekturo, isvrSila prav pohvalno steklarska dela v novi šupni in dekanijski cerkvi v Šmartnem pri Litiji.
Okenj 32, v raznovrstnih gotskih oblikah, slikanih umetno na steklo v okusnih okraskih, strogo po gotskih pravilih, v barvah nežno - svitlih in ne vpijočih — svedoči jasno, da smo vdobili Slovenci v gosp. Avg. Agnola tudi v tej stroki spretnega, domačega umetnika, kateremu s mimo vestjo saupamo slična dela.
V prepričanju, po ostalih ofertah za to delo, se vestno zatrjuje, da so cene gosp. Avg. Agnola prav zmerne. Priporoča se kar najtopleje vsem. posebno pa onim cerkvenim predstojnikom, kateri razpolagajo sicer g malimi sredstvi, pa bi oskrbeli radi svojim cerkvam kaj lepega.
Župni urad v Šmartnem pri Litiji dne 9. februvarija 1901.
Ivan Lavrencič, župnik in dekan.
Prevzema tudi vsa stavblnska steklarska dela ter priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnega steklarskega blaga.	737 52-36
1
O
®
P 0
s»
ur ©
M
ur
o
i
Tehnični urad.
Zaloga strojev in železja.

Ustanovljeno

v letu 1877

Zastopstvo in zaloga vzorcev: ILijubljana, Dunajska cesta štev. 32.
Glavni zastop železja in tovarniških strojev. Naprava obrtnih podjedb vsake vrste. Instalacija strojev in parnih kotlov.
Motori na plin, bencin in petrolej sestava , Otto". Motori na plin in vodno moč. Naprave električne luči. Napeljave električne moči. Vodne naprave itd. Naprave za centralne kurjave in ventilacije. Naprave kopališč, klosetov itd.
Zaloga cevij za vodo plin in par.
Materij al za stavbisča.
Stroji vseh vrst. Vodne sesalke vseh sestavov. Odri za stroje in kotle. Pripadki. Kovine. Predmeti iz gome. Železne traverze in kolesa. Cement „Portland" in
, Roman". Olje za kolesa in masti.
V obče vsi predmeti za obrtna podjetja.
Tvrdka je izvriila dosedaj nad 200 obrtnih naprav, med kojimi:
14 žag za obdelovanje lesa in pripravljanje dog.
36 včdnih napeljav.
17 tiskarn in kamnotiskarn.
13 mehaničnih delavnic.
31	podjetij za čiščenje in pečenje kave.
7 naprav za izdelovanje praha proti mrčesom in drog.
16 naprav za kurjenje z gorko vodo in s parom.
12 sladčičarn, pekarn, tovarn za biškot in konfete.
32	napeljav električne luči.
Kakor tudi: Tovarne za kože. v Tovarne za obleko itd. Perilnice in predilnice. Tovarne za parafin in cerezin. Tovarne za sardine. Mline.
Podjetja za napravljanje soli. Tovarne za izdelovanje zamaškov. Stiskalnice olja. Naprave za vodno silo. Tovarne za šumeče vode. a Distilerijc.
Podjetja za čiščenje in nakladanje žita.
V ta namen je bilo postavljenih 161 motorjev sa plin in petrolej in
65 parnih strojev.	330 8—4
		
asar Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeio za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi.	Menjarična delniška družba „91 E B C U Bu 1., Vllollzeile 10 in 13, Dunai, 1., Strobelgasse 2.	Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem 0 kursnih vrednostih vseh fipekalaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasvčtl za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnlo. 134 32
kdajatelj: tr. Evg»<s t.arape.
Odgovorni vitriuik: Ivrn Rakoveo.
Tisk „ Katoliflk« Tiskarne v Ljubljani,