í^olpf Gorenjski časnik od LITA.1947 w A J o ^ prv; p88í;moi>nik itumk gorenjec ieta iqoo TOREK, 21. SEPTEMBRA 2009 Leto LX11, §t. 75, cena 1,35 EUR, 10 HRK Odgovorna urednica: Marha Volčjak is izhaja ob tosjcih in ob petkih naklada: 22.000 IZVODOV www.gore njsk iglas.s i dobild Občina je v nove garderobe, klubske prostore in druge dodatne površine za Športnike vložila skoraj milijon evrov. i as na p^1aj>in že ob projektiranju dvorane menda in predsednik grad-....................................... jasno, da bomo morali na ra- benega odbora. Prizidek v iz- Komenda • Športna dvorana čun večje igralne površine meri 27 krat 9 metrov so de- v Komendi je že pred začet- popustiti pri garderobah in lavd SGP Graditelj zgradili v kom gndnje in slavnostnim spremljajočih prostorih, štiri sbbem letu dni, v dveh eta» odpjtjem pred osmimi leti majhne garderobe niso zado- žah pa so v njem uredili Sest med Komendčani vzbujala štovale za polno zasedeno garderob, prostor za fitnes, več polemik o svoji velikosti, dvorano in uporabniki dvo- sobo za čistila, klubske pros- ki naj bi bila za tak kraj preve- rane so se preoblačili kar na tore oz. čajno kuhinjo, pisar- lika, kmalu pa se je izlozalo, stopnicah, na tribunah ali v no za upravnika, sobo za koda kritike niso bile upraviče- prostorih, namenjenih šport- šarkarje, garderobo za obis- ne. Dvorana je bila večino nim pedagogom- Prvotni kovalce in dodaten prostor iasa polno Tasedena, Tato so osnutki za prizidek so pred- za športne rekvizite. Stare prostori kmalu postali pretes- videvali le gradnjo v pritličju, pomožne površine v dvorani ni in Že lela 2005 so na občini a smo se kasneje odločili za so preuredili v prostore za začeli razmišljati o prizidku. podkleteni prizidek," je na Športne pedagoge, obnovili "Zaradi omejenega prosto- slavnostnem odprťu povedal so sanitarije, okolica dvorane ra, ki ni dopuščal gradnje Roman Grošelj, predsednik pa bo zdaj tudi pod video večjih dimenzij, nam je bilo Košarkarskega kluba Ko- nadzorom. ^izldek k športni dvorani sta namenu uradno predala župan Tomaž Drolec In Roman Crošeli Preprečili katastrofo na Laborah Prisebnosti zaposlenih in hitri intervenciji gasilcev se v Savatechu lahko zahvalijo, da se petkov požar v njihovi mešalnici elastomernih zmesi ni razširil na sosednje obrate. Simon šubic Kranj • Vzrok za petkov požar v mešalnici elastomernih zmesi gumarske vdsnostob6$*)?tnicf pořrga vdsf. Slovesnosti se udeležila tudi ministri* ca za obrambo dr. Ljubica jel^lČ. ki i« ob tem zaželel«, ddbi bili slovenski povsod po svetu sprejeti kot mirovniki, 2 GORENJSKA Tudi vrtci $ koncesijo škofjeloški občinski svet je soglasno podpri sprejetje novega odloka, ki omogoča razpis koncesij za varstvo predšolskih otrok. O pravilniku, ki bi zagotovil subvencijo za otrok«, ki ne hodijo v vrtec, pa tokrat niso JESEN NA VRTU Poberimo, kar smo pridelali danaSnJem Časopisu je na straneh od ^ do 16 priloga jesen na vrtu. v kate n pišemo o letoinjem pndelku v zelenjavnem vrtu, o cvetličnem vrtu, sadju z domačega vrta, novih sadnih dresesih v starem sadovn/aku, jesen» s ki h barvah in okrasitvah ... KULTURA Najbolje je podmazati, UOW ••è V soboto j« bfia v Pr€Ž«foov«m gle* dali!ču prva premiera letošnje sezo* n^. Domači gkdahiki ansambel okfepijen s Stirimf gostujočimi igral* cii jc uprizoril Revizorja, komedijo V. Cogotja v režiji Mateje Koležnik. 27 VREME Danes, jutri in v četrtek bo prevladovalo psno vreme^ Zjutraj bo po nižini me^ ali nkka oblačnost. ^o/z4X jutnijasno . œ ; H \D h i < y k i 4 17703529 2 POLITIK) À dan ica.zavrl @ g-^s.si GORENJSKI GLAS torek, 22. septembra 2009 KRATKE NOVICE LjUBgANA Prvo jesensko zasedanje parlamenta Včeraj seje z vprašanji poslank in poslancev ministrski ekipi začelo prvo jesensko zasedanje državnega zbora. Med drugimi zakoni se bodo parlamentarci lotili novele zakona o kazenskem postopku^ o državnem pravobranilstvu, državnem tožilstvu in sodniški službi, spremenili m dopolnili naj bi tudi zakon o sistemu plač v javnem sektorju. Na mizi je tudi predlog novele zakona o dohodnini Odločali bodo tudi o predlogih za ustanovitev novih občin, med katerimi pa tokrat ni nobene gorenjske. Na tokratnem zasedanju bodo odločili tudi o parlamentarni preiskavi, povezani z naložbami^ ki jih financira državni proračun: nakup stanovanjskih objektov v Mestni občini Ljubljana, gradnja objektov Univerze na Primorskem, vlaganja v pediatrično kliniko in onkološki Inštitut. D. Ž. Škofja Loka Tinka Teržan ne bo več občinska svetnica Na zadnji seji občinskega sveta je Tinka Teržan, svetnica iz stranke Zares, oznanila, da od 1. oktobra naprej ne bo več članica občinskega sveta. Vlada jo je namreč pred kratkim imenovala za državno sekretarko na ministrstvu za javno upravo. Od tega mesta se je poslovil Branko Lobnikar, ki se vrača na univerzo. D. Ž. Kranj Prvo srečanje s kandidati Mestni odbor NSi Kranj je v sklopu priprav na lokalne volitve, ki bodo čez eno leto, organiziral pn/o srečanje s kandidati s svoje liste. Na srečanju so predstavili programske usmeritve in cilje, ki jih želi stranka dcseči v prihodnjem mandatu. Poudarki programa bodo predvsem na r^ekaterih se ponoviti Slovenski vojaki naj bi bili povsod sprejeti kot mirovniki, na kot okupatorji, si želi obrambna ministrica Ljubica jelušič. Mateja Rant T" V: Radovna • "Spoiiiliisku znamenje Radovne nosi jasno sporočilo: Konec nasilja! Naj se tragedija, kot so jo dožive' li domačini Radovne, nikoli več ne ponovi," je na spominski slovesnosti ob 65. oblctnici požiga Radovne pri spomeniku v obliki iztegnj e* ne dlani, na kateri so izpisana imena med vojno pobitih domačinov, poudarila ministrica za obrambo Ljubica Jeluáič. Na slovesnosti ob spomeniku v Radovni so se v soboto spomnili dogodkov, ki so se tu zgodili 20. septembra 1944. tz maščevanja zaradi dveh ubitih konj in dveh pobeglih nemških vojakov so , ... . , namreč Nemd na ta dan oo » f^gedija, kot so jo doživeli domačini Radovne, se ne sme ponoviti, je poudarila slavnostna žgali 12 domačij v vas" pri govornica gubica jelušii. /c.., Čemer je umrlo 24 domačinov • med njimi tudi osem- stavljati spomenikov ob do- vilnega prebivalstva in ga nemo zlasti takrat, ko se za- rnesečiii dujciiČek iii •/5*letiii starec. "Ob ruševinah Smo- niovih nedolžnili ljudi. obvarovali pred Še hujšim vemo, da je za ubranibo dr- Sporočilo Radovne pa Lju- nasiljem in žrtvami, in ne žave treba kdaj tudi kaj pla žgočfh kranjskih problemih, ki jih očitno trenutni kranjski lejeve domačije, nemi priči bica [elušič vidi tuđi v tem. kot okupatorji." Pogosto čati. " Ob tem se zavedajo. oblasti ne bo uspelo rešiti. Želijo si doseči boljši volilni rezultat kot na zadnjih volitvah, pripravljeni pa so sodelovati tudi v programsko in ideoloSko sorodni koaliciji, sporoča Vlasta Sagadin. D. 2. anlo izžrebanemu naročniku časopisa Gorenjski Glas ; Avtokaito prejme FRANC ERZAR iz Cerkelj. KOTIČEK ZA NAROČNIKE Dvojček izpod Jošta V petek zarana nam je naša bralka in naročnica Marija Gorenc iz Kranja prinesla pokazat zanimi* vo gobjo najdbo. Med go* bamí, ki sta jih 2 možem dan poprej nabrala na enem svojih najdiSč pod Joštom, je bií tuai tale za-nirriiv gobjt par. Dvojček izpod Jošta smo ga poimenovali. Do danes je nemara že končal v omaki, Mariji pa se Je vendarle zdelo, da si zanimivost zasluži pozornost javnosti. Zanimalo nas je tudi, kakina je (etos letina. Marija pravi. da imajo gobarji različne izkuSnje, nekateri trdijo, da je gob veliko, drugi spet tarnajo, da jfh je malo. "Veliko pa je odvisno ludi od sreče," pravi Marfja. Corenčevi so biii več kot Sitrideget let naročeni na Gorenjski gîas, a odkar se j sin odselil, tudi naročniki niso več. Toda resno razmišljamo o tem, dâ bi se spet naročili, nam je povedala Marija, ki ga večkrat kupi v trgovini ali pa ga prelista pri sosedi. Obljubila je, da se bo v kratkem oglasila pri nas in se seznanila s popusti in vsem, kar prinaša naročništvo na najbolj priljubljen časopis na Gorenjskem. bagedije, smo se zbrali zato, da bi morali biti naši vojaki tudi spregledamo, je prepri- da sedanji gospodarski pol- da se poklonimo spominu v svojih misijah posvetu za- čana, da je pomoč vojske ne- ožaj od vseh zahteva prila- na te strašne dogodke, Id ne ščitniki civilnega prebival- nadomestljiva tudi ob na- gajanje. "Obrambid resor in smejo biiá nikoli pozabljeni," stva. "Želimo si, da bi bili ravnih in drugih nesrečah. Slovenska vojska sta že letos jc dejala Ljubica )clušič. Lc slovenski vojaki, kjerkoli "Slovenski vojald opravljajo občutno zmanjšala obseg tako, jo je dopolnil gorjanski bodo opravljali svoje naloge, vrsto humanitarnih aktivno- sredstev in v tej smeri načr- župan Peter Torkar, nam v sprejeti kot mirovniki, ki sti, ki jih niti ne opazimo, tujemo tudi nadaljnjo rado- prihodnjenebovečtieba po- znajo videti tudi trpljenje d- Slepi za vse te nalcge posta- nalizacijo, " je še dejala. Gradnja blokov in dvorane Lescah MXTEVŽ PlNTAR Vsem, ki ste v anketi sodelo- bloke. V Lescah je že eno cah potrebujejo Še eno otro- .................................... otroško igrišče, občina pa želi ško igrišče, 77 odstotkov pa vali, se zahvaljujemo. V Klic- Krajevna skupnost si priza- ob osnovni šoli zgraditi še jih meni, da v Lescah bolj po- nem studiu slepih smo doseg- deva za gradnjo prireditvene eno. Zanimalo nas je, ali je še trebujejo kaj drugega. dvorane ob sedanjem Druž- eno otroško igrišče potrebno, benem Centru v Lescah, ob- ali je v Lescah niorda bolj po- Sna pa želi v dvorano preure- trebno kaj drugega. Ijivi na številki 04/5116 404. diti atrij osnovne šole. Obči- Dvema tretjinama se za L na Radovljica predlaga grad- prireditveno dvorano zdi bolj njo stanovanjskih blokov na primerna lokacija ob Centru, lokadji za bivšim Merkuijem 29 odstotkov pa meni, da Je ob Letališki ulici. Krajevna bolj primerna preureditev skupnost temu nasprotuje in atrija v osnovni Šoli. Najpri- predlaga, naj se bloki gradijo memejša lokacija za gradnjo za Centrom, kjer so že dalj & ta ao vanjskih blokov je po časa predvideni. Sodelujoče mnenju 70 odstotkov anketi- smo vprašali, kje je po njiho- ranih za Centrom in po vem mnenju bolj primerna mnenju 18 odstotkov za biv- lokadja za prireditveno dvo- šim Merkurjem. Slaba pe- rano in kje za stanovanjske tina je prepričana, da v Les- Kie {e bdj primema bkacija za prireditveno dvorano v Lescah? Bolj primerna je lokacija ob i Centru 66% Bolj primerna je P re u recfitev atrii a v osnovni šoli 29% Ne vem N«I99 Kjejepovaiem mnenju bolj primerna lokacija za gradnjo stanovanjskih blokov v Lescah? Za Centrom 70% Za bivšim Merkurjem Ne vem 12% N-iûû Ali Lesce potrebuj^o še eno otroško Igrišče ali je bolj potrebno kai drugega? Potrebujemo še 9no otroSko igrišče 19% Boli potreb ujem o kaj drugega 7 N »199 k > GORENJSKI GIAS torek» 22. septembra 2009 i ^KTU) LNO info@g-^as.si 3 Marmor iz Hotavelj želi tudi s pomočjo nove tovarne v Topoli v Srbiji priti na trge jugovzhodne Evrope in Rusije. ložE Košnje K Topola • Odprtje nove tovarne za predelavo kamna v Topoli v Srbiji je nov korak Marmorja iz Hotavelj na trge Srbije in sosednjih držav na območju jugovzhodne Evrope. Odprtje tovarne v osrčju lomljenja kamna In kamnoseške industrije v Srbiji, vredne okrog dveh milijonov evrov in opremljene s sodobnimi stroji za najzahtevnejše obdelovanje kamna, v kateri bo zaposlenih 17 ljudi, med njimi le dva iz Slovenije, je bil tudi kulturni dogodek. Ob tovarni so se na koloniji, ki bo trajala do 10. oktobra, zbrali kiparji iz Sr- Odprtje proizvodnega obrata Marmorja v Topoli: (od leve) predsednik upravnega odbora bije, Črne gore, Bolgarije in Branko Sel a k, predsednik občine Topola Dragan jovanovič» izvršni direktor Marmorja Makedonije, ki jih navdušu- Beograd Dragan Kontič in direktor hčerinske družbe v Beogradu janež Bizjak je vedno redkeje uporabijen kiparski materiaj - kamen. - Branko SeJak» ki je zdaj Marmorjeva hčerinska družba MH Proin iz Zagreba je nih figur. Prepričan sera, da so nas izbrali zaradi kvalitete predsednik upravnega od- uspáno opravila kamnoseška dela v novem modernem in dejstva, da smo edini med bora Holdinga Marmor Ho- hotelu Kempinsld v Sav\idriii na Hrvaškem. Material so kandidati zagotovili vse: od tavlje s petimi družbami v ^bd^lovali v Hotavliah. Savudrijsld hotel je bii eno naj. j^žen^ga. nabave in obde- Sloveniji, na HrvaŠkem, v Srbiji, Bosni in Hercegovini večjih gradbišč, na katerem je sodeloval Marmor. Hota- lovanja materiala ter monta že. Sodelujemo 2 mnogimi in Črni gori eer hkrati pred- celjsko podjetje je bilo vključeno tudi v obnovo Palace domačimi kooperanti. Tudi sednik Zbornice zà gradbe- oziroma Kfimpinski hotela v Portorožu. delavce iščemo v tem okolju. niStvo in industrijo gradbe- ——y Hramu v Beogradu je večnega materiala pri GZS, je driigih delih tedanje države, imeli pomembno vlogo pri krat delalo tudi blizu sto po- velii del svojega 28- letnega Moje predsedovanje združe- gradnji Hrama sv. Sava v Be- lagalcev kamna ii Srbije," je vodenja podjetja Marmor nju proizvajalcev in obdelo- ogradu. Konec leta 2002 povedal Branko Seiak. Hotavlje namenil delovanju valcev kamna jugoslavije po smo bili med 36 kandidati in "Nov proizvodni obrat v na območju nekdanje |u- ietii 19^0 je po\eřň]ct prepo v zadnjem situ med Štirimi Topoli nam bo olajšal Hel» goslavije. znavnost Marmorja. V zdru- finalisti izbrani za izvajalca na gradbiščih v Srbiji in v "Marmor Hotavlje se res- ženju smo se dcbro razume- kamnoseških del pri gradnji drugih državah jugovzhod- neje pojavlja v Srbiji od leta li in tudi vojna v devetdese- največje pravoslavne cerkve ne Evrope, ki so za Marmor 1974 dalje, ko smo za izdeio- tih letih ni povsem prekinila v Srbiji in ene največji!) v trgi prihodnosti. Prek Srbije vanje bretonskih plošč kupo- našega sodelovanja. Čeprav pravoslavnem svetu na- se želimo uveljaviti tudi v vali i^men v podjetju Neme- Slovenci zaradi dogodkov v sploh. Doslej smo že dokon- Rusiji. Boj za posel je hud. V talivTopoliingavozilivHo- tedanji jugosiaviji v Srbiji čalifasadocerkve,znotraj pa tavlje. Sodelovanje je b:io nismo bili dobro zapisani, smo vgradili že nad pet tisoč njem skušamo uveljaviti svoje prednosti. Slovenski zelo korektno. Mamior se je smo se že konec leta 2001 kvadratnih metrov reliefov trg pa je za Marmor že zdav- takrat začel uveljavljati tudi v pogovarjali z ljudmi, ki so in dragih vrhunsko izdela- naj premajhen." Na poti do mogočnih dljev Mateía Kant Brdo pri Kranju • Maturante, ki so na Letošnji maturi dosegli vse možne točke, sta minuli petek na Brdu pri Kranju sprejela predsednik države Danilo Twk ter minister za šolstvo in Šport Igor LukŠič. Predsednik Turk je ob tej priložnosti poudaril, da Slovenija želi biti družba znanja. 'To pa zahteva veliko skrb za dobro organiziranost, Id omo- goča, da se mladi, Id znanje Sprejem za zlate maturante na Brdu. V ospredju Blaž razvijajo, dobro vključujejo v Zupane 12 kranjske gimnazije v družbi ravnatelja Francija oblike deb." Ugotavljal je še, Rozmana. /Foio imiOokt da fci v Sloveniji morali storiti Se marsikaj, da bi dvignili ka- družbeno življenje. Šolski jo udgovoinust do sebe in kovost študija. Fakultete bi minister Lukšič pa jim je de- drugih." Zaželel jim je še, da po njegovem morale zagotav- jal, da bodo imeli prav oni v bi si zastavili mogočne dlje. Ijati študij, ki bi omogočal prihodnje posebno vlogo v "Zberite energijo in se z najkakovostnejše vključeva- tem svetu. "Kdor je boljši in močnimi podporniki podajte nie najboljših diplomantov v ima več talenta, ima tudi več- na pot do zastavljenih dljev. " Jra\u Oskrbovana stanovanja pripravljena na vselitev Gradnja enote doma za starejše občane v srediSču Trzina» ki bo delovala v okviru Doma počitka Mengeš, je pri koncu. Štirinajst oskrbovanih stanovanj, ki so last Nepremičninskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja, je že opremljenih, vsa pa tudi že imajo svo;e najemnike. V sklopu Doma počitka bodo tudi stanovanja za trg, kijih Je gradil Kraški zidar, in dom za starostnike, ki še ni opremljen, zato stanovalci oskrbovanih stanovanj nekaj časa še ne bodo deležni celotne oskrbe. Na občini so zagotovili, da bo dom z vsemi storttvaml začel delovati novembra, v teh dneh pa so začeli sprejemati tudi ponudbe za stanovalce doma. Prednost bodo imeli Trzinci. 1. P. Častni doktorat za 4 nobelovca Erwina Neherja Matíta Rant Pîanck v Goettingenu v ....................................................Nemčiji- Slovesnost ob dne- Kranj - "Ob Abrahamu fakul- vu univer7p je hila tokrat na tete za organizadjske vede iz Fakulteti za organizadjske Kranja, ki je naša članica že vede. kar je po besedah Ivana od leta 1971, ko smo bili še Rozmana prvič v 34 letih, da visokošolski zavodi v Mari- so jo pripravili zunaj Maribo- boru, se skupaj veselimo ve- ra. "S tem smo pokazali, da likega napredka, ki smo ga nismo zgolj mariborska, am- gradili aajprej vsak zase in pak vseslovenska univerza." nato tudi skupaj." je ob dne- Hkrati z univerzo je prazno- vu Univerze v Mariboru in vala tudi fakulteta, ki jo letos s i 9 Listino o Častnem doktoratu Univerze v Mariboru je prejel nobelovec prof. dr. Erwin Neher (levo). yroto Tîna petdesetletnici Fakultete za obiskuje petdeseta generad- organizacijske vede Kranj ja študentov. Kot je poudanl dekan dr. Marko Ferjan, je fakulteta nastala zaradi po- poudaril rektor mariborske imiverze dr. Ivan Rozman. Ob tej priložnosti so podelili treb kranjskega gospodar-tudi priznanja fakultete in stva. "Podpis sporazuma o univer2e. listino o častnem sodelovanju z gospodarsko doktoratu Univerze v Mari- zbornico pa je dokaz, da go- boru je prejel nobelovec pit>f. dr. En^in Neher 2 Inštituta spodarstvo faloiltcto ceni in jo bo potrebovalo tudi v pri- za biofizikalno kemijo Max hodnje." Gorenjski Glas ODGOVORf'iA UREDNICA Manja Volč^ak NAME^IKAODCOVORNE UREDNICE Cveto Zaplotn ik, Oanka Zavri Žlebir URECNljTVO NOVINARJI-UREDNI KI: Bo$Qan Bogataj, Menb Brua Igor Kavčč. Suzana P. Kovači Urš3 Petemel, Mateja Rant, Stojan Saje, Vilma Stanovnik, Simon Šubk; C\«ro Z^plomik, Danics ZavH Žl«bir, àelân Žar^; stalni $od^avd: Marjana Ahaóč. Maja Eeftoncdj, Ms^à CrEgorič, Ana Hartman, Jože KoSnjek. Milena Mfklas^č, Miha Naglič. jasna Paladiâ Mar}âa Smolnibf, Ana Vol^ 08UK0VNA ZASNOVA Jernej Stritar, KovarStntar d.ao. TIHNIĆNI UREDNIK Grega flajnik FOTOGRAFIJA Tina DoH, Cor^d KavSe LikTORICA Marjeta Vozlič VODJA OGIASNEGA TtóEN] A Mat^'a Žvižaj CORENJSK; CLAS (ISSN 0351 666«) Je fcgiïtcinina blagovna in rt^ntvena inamka pod it. 97713S1 pri \Jtadu RS 2i intekktuAln« JiSintn« Uïtar>«vit0]i m à.9.0., oad 8. do «g. ure.peukodS. d« 16. ure, îcbote. nedsijç In pramiki uprto. / Oorenj ski glas je poltedntk, izSija ob toAlh in petkih. v nauadi 22.000 izvodov / ftednc priloge: Moja Cořen|aba, L«t«pls coríftjsira (enVřál Imo) in devel lok»t«iS priboj / Tlski Druelt Carinthia GmbH & ZoKC, St. Velt/Clan (St Vid na Clioi). A«trijâ ř Nateímna-04/2014^4^ / Cena nvodâ! >,3« EUR. letna ru« R>6tinaM40^o £ UR: ftedxl plačniki tmajo >0% popusta, polletni popjsta, ietni z^^ popu&ta; v cenf 1« »taCuwn UOV postopoj» ft,5 natoínina se upoSi««« lefcote Jtcyil ke iiiofitî» do pisAcp ptkUi, kt velja cd uderka nasMnr^Sa obra^unskafa obdobja OdasAB «Dr^: oe eenikj: odasno rrienie: tel/ 04/ Ji r .Ofř f^i) j ) t >[» M MA i 1'lf N ^ I! I f !• ''.v ;ii n; I V t| r \|| "i ; . I . f • II ' M «K lik .. vKoM si • T % A I . »t ^ !'1 I ^ 'M ' ^ I« ttAP^.OR HÎAVlj[ Slovesno slovo od odličnih S tradicionalnim sprejemom so se poslovili od še ene generacije jeseniških gimnazijcev, ki so tudi etos dosegli izvrsten uspeh na maturi. Urša Peternel terim se vsako leto poslovijo mantne". To sta bila Tina Ijice m Bohinja, ki so se tudi ....................................... od še ene generacije svojih Janša in Gašper Poldukar udeležili sprejema. Navzoča jesenke - "Letošnji uspeh na dijakov. Tudi letos so sc od- (pri kemiji in angleščini na ]c bila tudi Mojca Škrinjar, maturi dokazuje, da |e Gim- lično odrezali na maturi, saj višjem nivoju je bQ celo naj- predstojnica kranjske enote nazija Jesenice odlična šola, jih je od no prijavljenih kar bollši maturant v dilavii, po- zavoda za šolstvo, ki je Gim- da so naši dijaki ambiciozni 107 maturo tudi opravilo. in željni znanja, na^ profe- Uspeh je bil torej kar 07»3* njiju pa so več kot trideset točk na maturi zbrali Peter nazijo Jesenice opisala kot "šolo z dušo", uspeh na ma- sorji pa dobri Upam, da bo- odstoten, kar je bistveno bo- Bulovec, Katja Pretnar, lotira turi pa po njenih besedahdo- ste vedno ostali ponosni jese- Ije od slovenskega povprečja. Šimenc in Maja RopreL Vsi karuje izjemno kvaliteto niški maturanti." je poudari- Še zlasti se je izkazala šesteri- so prejeli srebrni znak Gim- šole. Vsako leio na sprejemu la ravnateljica Gimnazije |e- ca dijakov, ki so se vpbali nažije Jesenice» Čestitali pa so podelijo tudi zlati znak Gim- senice lidija Domig v petek med zlate maturante, dva jim tudi župani Jesenic, nažije Jesenice, letos ga je po zvečer na tradicionalnem med njimi pa z vsemi osvoje- Kranjske Gore, Žirovnice, sklepu sveta šole prejela rav- sprejemuza maturante, ska- nimi točkami celo med "dia- Gonj ter podžupana Radov- nateljica Lidija Domig. jeseniški zlati maturanti skupaj z ravnateljico in župani oziroma podžupani/^»lo Arka6uio«c Dražje odlaganje odpadkov Stroški odlaganja komunalnih odpadkov so se povečali, zato Komunala Kranj predlaga višje cene. Občina Naklo je sprejela nove tarifne postavke za storitev odlaganja. Stojan Sme Logatec) ter finančna jam- odlagajo le pol odpadkov prečje. Nove cene bodo stva {15 evrov/tono za )ese- šest mesecev. upoštevale prostornino za Naklo - Od 16. julija letos je nice in 50 evrov/tono za Lo- Zupan Občine Naklo Ja- bojnika in pogostost odvo- zaprto odlagališče odpad- gater). Predlog novih ren ne? Štiilar je ugotovil, da so 7a odpadkov. Za zdaj viiajo kov Tenetiše, kjer je Komu- odlaganja odpadkov temelji zapodražitev vedeli že prej, le cene odlaganja odpad- nala Kranj odlagala odpad- na pogodbah in izdanih ra- a so vseeno zapravili depo- kov, ne pa tudi cen zbiranja ke. Večina gorenjskih ob- čunih za jolij in avgust, je nijo Tenetiše. Ob tem še in odvoza odpadkov. Občin» čin je podpisala pogodbe o obvestil občinske svetnike v zdaj ni Jasno, kje bo gorenj- ski svet se je strinjal, da odlaganju odpadkov na de- Naklem direktor Komunale ski center za ravnanje z od- bodo gospodinjstva phče- ponijah Maîa Mežakla in Kranj Ivan Hočevar. Pojas- padki. Za njihovo dji:žino vala po 0,085 evra na me- Logatec. V njih je določeno, da stane tona odloženih od* n£ je, da za Logatec plaću- je izračunal, da bo odlaga- sec za liter odpadkov pri jejo višja jamstva, ker ta de- nje odpadkov približno tri- enem odvozu na teden, po- padkov 85 evrov. K temu ponija ni opredel^na kot krat dražje. To oceno je po- slovni subjekti pa od 1,58 prištejejo okoljske dajatve regijska. Tja morajo voziti trdila tudi Mania Pivk do 21,74 evra na odvoz. Te (16,893 evra/tono za Jesenice in 20 evrov/tono za del gorenjskih odpadkov, ker na Mali Mežakli lahko Oman iz Komunale Kranj. Poudarila je, da je to le pov- ccnc bodo veljale od i. oktobra šest mesecev. žirovnica Gradnja pločnika se bo nadaljevala oktobra Obnova regionalne ceste skozi Žirovnico z gradnjo pločnika se bo predvidoma nadaljevala prihodnji mesec, so pojasnili na Direkciji RS za ceste. Potem ko so lani obnovili odsek med Žirovnico m zdravstveno postajo na Selu, se je druga etapa obnove na 640 metrov doigem odseku med Selom in mlekarno v Za březnici nekoliko oddaljila, ker na pn/i razpis za izbiro izvajalca niso prispele sprejemljive ponudbe in so ga tako razveljavili. "V teku je ponovni razpis, javno odpiranje bo predvidoma 23. septembra, Če bodo ponudbe sprejemljive in ne bo pritožb na izbor, bomo predvidoma oktobra podpisali pogodbo z izbranim izvajalcem," so razložili na direkciji. Deia naj bi bila končana junija prihodnje leto. Vrednost naložbe je ocenjena na šeststo tisoč evrov, sofinancirali pa jo bosta direkcija za ceste in Občina Žirovnica. A. H. tržíč Sprti tržiški svetniki Dogajanje na septembrski seji občinskega sveta v Tržiču je potrdilo, da je nekaj narobe z odnosi v svetniški skupini SDS. Anton Šuštar namreč ni hotel vstati, da bi lahko Šel janež Bogataj mimo njega do sedeža. Župan Borut Sajovic je pn/ega Javno opozoril, naj dovoli dostop svojemu sosedu. Šuštar je odvrnil, naj ga Bogataj prosi za to, ne pa da ga brca. Slednji je pojasnil, da še nikoli ni brcal Šuštarja. Vzrok za nagajanje naj bi bila razhajanja mnenj med svetniki tržiške SDS. Polovici ni všeč, kako se obnaša vodja njihove skupine Pave) Rupar. Zato so za njegove zagovornike sovražniki. Spor se je tokrat končal mirno. Po vrnitvi vodij svetniških skupin s posveta z županom v dvorano (Pavel Rupar je bil odsoten) Županu ni bilo treba posredovati, ker je Anton Šuštar vstal in zapustil sejo, Bogataj pa se je usedel na svoje mesto. S. S v I 4 > v s GORENJSKI GIAS torek, 22. septembra 2000 GORENJSKA 5 Tudi vrtci Škofjeloški občinski svetniki so soglasno podprli sprejetje novega odloka, ki omogoča razpis koncesij za varstvo predšolskih otrok. Danica Zavri Žlebir čati prostorskih zmoglj i vos d jo pokazati. Izrazil je tudi ..............................................................................za javne vrtce» je dejala sver- dvom, koliko je prediolska Škofja Loka • V Škofii Loki niča Mirjam (an Blažič vzgoja primemo področje se namreč že drugo leto za- (SD)'. Andrej Novak (Zares) za angažiranje zasebnega pored pojavlja težava z zago- je menil» da hitre rešitve ne kapitala in koliko podjetni- tavîjanjem varstva predšoj- bodo prinesle uspehov, ob- škega interesa lahko priča- skih otiok, ker ne morejo Činska oblast pa naj raje kujejo. Matej Demšar (SLS) ustreii povečanemu zani- misli na zagotovitev prosto- tudi ne pričakuje veliko za- manju za vrtce. Obljubljajo rov v občinskih vTldh. Raz- nimanja zasebnih ponudni- sicer, da bo oktobra odprl prava se je dotaknila tudi za- kov otroškega varstva» zdi pa vrata moduJanii vrtec v Pod- sebnega vrtca Sončni žarek, se mu prav, da občina temu lubniku, ki bo rešil varstvo ki bo letos povečal zmoglji- odpre vrata. Tina Nastran za ti2 otrok, za naprej pa se vosti za dva oddelka, nima (SLS) pa ima pomisleke v kaže možnost gradnje nove- pa koncesije. Ver ne izvaja Tivezi s časovno omejitvijo ga vrta v nekdanji vojašnici, javno priznanega programa, koncesije, češ da to pred« Obstaja pa dvom, da bo mo- Odlok bo le zapolniJ prazni- stavlja veliko tveganje za vla- dulami vrtec pravočasno od- no, ki v občini vlada zaradi gatelja. Anton Peršin (SDS) prt: svetnik Robert Strah zakona o javnih vrtcih» je pa meni, da bi morali ljudi, (SDS) jena seji dejal, naj na menil Dušan Ria)nik (NIT), ki se odločajo za otroško var- občini ne dajejo preveč am- Zoríca škorc (GŽS) pa je iz- stvo s koncesijo, k temu bidoznih izjav o tem.Tudi v razila pomislek zaradi in- spodbuditi z davčnimi olaj- možnost, da bo veliko zanj- špekcijske odločitve, da v šavami in drugimi podobni- manja za koncesijo na po- vrtcu, urejenem v dijaškem mi mehanizmi. Na ístí seji dročjii otroškega varstva, svetniki nc verjamejo pre- domu, ne smejo več sprejemati otrok. Ali namreč ne je dal župan Igor Drakslerv razpnvo pravilnik, ki bi za- več, saj ne gre za donosno velja neko prehodno obdo- gotovil subvencijo za tiste dejavnost. Prav pa je, da bje glede standardov in nor- otroke, ki ne hodijo v vrtec. takšni obliki predšolske mativov.^ vendar naposled o njem vzgoje odprejo pot, gre na- Blaž Kavčič (LDS) je izrazil niso odločali, ker so si bila mieč za rezervno varianto, naklíwijenost odloku» opozo- mnenja o njem zelo naspro-če občini ne bo uspelo pove- ril pa na pasti, ki se utegne- tujoča. škof]a Loka Večer v spomin na Tineta Debeljaka Muzejsko društvo Škofja Loka bo ob 20-lctnicf smrti dr. Tineta Debeljaka jutri, 23. septembra, ob 20. url, v Sokolském domu pripravilo Blaznikov večer. Nikolaj Jež In Rozina Švent bosta ob tej priložnosti predstavila knjigo Kazimler Wlerzynsk/: Olimpijski venec, ki ga je prevedel Tine Debeljak. Go-vorili bodo o življenju in delu tega loškega rojakd. Njegov nečak |anez Debeljak bo najprej spregovoril o Debeljakovi rodbini na Loškem, Debeljakov vnuk Marko Vombergar pa bo prikazal dokumentarni film o njegovem življenju v Ar- gentiai. Ob tej priložnosti bosta iz Argentine prišli Debeljakovi hčerki Metka in jo-žejka, ki jima bodo izročili listino o posthumnem imenovanju Tineta Debeljaka za častnega člana muzejskega društva. Odprli bodo tudi razstavo Marka Vom-bergarja z naslovom Slovenci v Argentini danes. Pred večerom bo maša v cerkvi sv. jakoba. Muzejsko društvo je v spomin na Tineta Debeljaka izdalo tudi prilogo Loškim razgledom Doneski. D. Ž. PREIEU SMO Slovenci rešujemo sezono âanku s tem naslovom so ških dogodkov. Festival stare ^asbe, v okviru kaimg^ se je le-tes zvrstilo deset vrhunskih kon-certov, bi najbrž zanimal mar-sikateré^ ble/'skegp gosta^ mer- namienl huii podatki o turistč- ^ twáí glasba na Linker-nem obisku m Bledu, ki mj bi ^^^^ ^^ ^^ ba^bSikct vpr^ihletiK za gj^^j^j Urasi kavarne Kino. To se dogaja na "pragu " razliko od sloiwtskin zdravilišč ,n Portoroža, kjtr so hh bolj kHornetrov od uspešni. So za r^h blgsks- y^j^ih hctdov. Ne razumem ga tuňzma krivi tudi bl^'ski tu- turističnih delavcev, iz- ristiČKi delavci? Zmjoponuditi j^^j^i^pan Jatez Fajfar, da svojemu gostu kaj več kot lepoto ^ ^ij^p y ;-, Radovljice s Dleda. otok, grad in jezero? svojimi zgodovinskimi zname- Pred seboj imem na pogled kulturnim I ično knjiŽKO-turističm pro ■ dogajanjem kot idealne dodatne spekt "Bled in your pocket ".na- „ja^ ^^ste. Tudi sic^je v knjižici preca menjeno blejskim gostom. V m so Stanlm podatki o Bledu, površnosti. Naj omenim k era: o prireditvah, zgodovini, go- ^^ ^slovom ■'Bled what to €, in delili so deset priznanj, dve Preska, med gostinskimi sicer zaradi slabega vzdrže- posebni priznanji in razgU« objekti Gostilna Bencak iz vanja ceste v vas Žlebe. Posili dobitnika pelinovega Medvod, za najlepše ureje- leg priznanj akcije Moja de-cveta. Priznanje ta najlepše no kmetijo družina Dobri- žela • lepa in gostoljubna so urejeno javno površino so kar iz Žlebov, za lepo urej^ podelili še dve priznanji in dobili skrbniki otroškega no zasebno hišo družini denarni nagradi za foto na- igrišča pri Podružnični osnoNTii šoli v Sori, za naj- Štnikeli iz Žlebov in Košir s tečaj. V kategoriji Polho- Topola, za najlepšo pa drj- grajski Dolomili je prizna« lepši javni objekt je bil raz- žina Vehovec iz Vaš. Podeli« nje prejela Irena Krasnik, v glašen Župnijski dom Sora, li so tudi dve posebni pri- kategoriji pohodništvo pa za najlepše urejen sporne- znanjL Prejeli sta ju SD Teja Kopač. AIpdom ima novega direktorja Mariana Ahačíč Kasneje je bil samostojni droč'e inženiringa, nadzo- ..............................................................................podjetnik, zadnja tri leta je rov, projektiranja in gradnje Radovljica - Vodenje Alpod- delal kot upravnik stavbe ne- za tig," Kot pravi Zore, bo pri ma, ncpi^mičninskega pod- kdanj^a Intertrada v Radov- delu predvsem na začetku jetja, ki v občinah Radovljia, Ijid. [e tudi dan radovljiške- največ pozornosti posvetil Bled, Bohinj in Gorje uprav- ga občinskega sveta. Kot pra- enerçetiid: rekonstmkdji kolja tudi večino večstanovanj- vi, se je za vodenje podjetja tlovnic v kombinaciji z ob- skih stavb, je konec prejšnje- Alpdom odJoâl, ker ima po- novljivimi viri energije in izo- ga meseca po odstopu direk- trebne izkušnje. "Ker me to ladji objektov. "Eden večjih torice Marinke Šlibar Vende področje zanima, sem projektov bo prav gotovo ure- prevzel Simon Zore. Zore je da v zadnjem obdobju ditev eta^p lastnine in funk- bil v preteklosti zaposlen na spremljal tudi delovanje Alp- donalnih zemljišč v povezavi radovljiški Komunali, na ob- doma in opazil da podjetje s parkirnimi mesti, ki jih v dnah Radovljica in Bled, šest ni na pravi poti. saj se je osre- neposredni bližini stanovanj-let pa je bil direktor Študent- dotočilo predvsem na uprav- skih objektov kronično pri-ske oreanizadje v Ljubljani. Ijanje, zanemarjalo pa je po- manjkuje." / IščenriASodelavke ali sodelavce Samostojni komercialist ii v sektoiju poslovanja s podjetji 2 visoko ijnis«r7itetno 02.strokovno izobrazbo ekonomske ali druge ustrezne smen in in enim letom ustrezriíl^ delovnih Izkušenj, ki zna: delati 2 računalnikom v okolju Wlndov,s ter pasivno oDvlađa angleški jezik. Pogodbo o zaposlitvi bono skteniii za nedoločen čas. s S-mesećnim poskusnim rokom, lahke tuđi s pnpf^vnikom za čas usposabljanja za dobo enega leta. Ključne naloge: spremljanje tržnih tendenc rn konkurenčnosti prometa banke ter prsdiaga-nje ukrepov, izdelovanje predlogov ^^kr^dmi od bor. predlaganj« (n uvedba novih oblik poslovanja, spremljanje posameznih naložb m izvajanje ustrez nih aktivnosti v zvezi z naložbo, sodelovanje pri izdelavi m dopolnje- v^ju navod'1. Komercialni referent II v sektorju poslovanja s polletji z visoko unis'erzltetno oz. strokovno liobrazbo ekonomske aii druge usťezne smeri in enim letom ustreznih cJeiovnih izkušenj, ki zna! delati z r^čur^ainikofn v okolju Wlndov/s ter pasivno obvtada angleški jezfk. Pogodbo o zaposlitvi bomo sklenili za dobo enega leta s 5-meseČnim poskusnim rokom za nadomeščanje delavke na oorodnžkem naložb, spremljanje posameznih naioto po odobritvi in izvajanje ustieznih aktivnosti v zvezi z naložbo, vodenje potrebnih evidenc in samostojni jMsIovni analitik v sektoiju zakladnlStva ekonomske ali druge ustrezne smeninemm etom ustreznih delovnih izkušenj, ki: odlično pozna različna računalniška crodjater aktivno obvlada angleški jezik. Pogodbo o nedoločen Ca 5, s rokom itvi tsomo za m Ključne naloge; načrtovanje in kompieksno ana i iziranje poslovanja, razvijanje in uvajanje novih oblik poštovanja, izdelovanje n2vodil za delovne postopke, vodenje potrebnm evidenc tn poničil. Refererrt poslovanja z občani v PE Kranj In v PE Jesenice s srednješolsko izobrazba ekonomske a druge ustrezne smeri mentm letom ,ki delati z računa v okolju Windows ter pasivno obvlada angiešl^i jezik. Pogodbo o zaposlitvi bomo sklenili za Oottčen čas, s 6- Ključne naloge: bonitete podjety, obdelava vlog podjetij, pnpravyanje predlogov naložb, sprem Ijar »Je izvdjdiijd in ova n;a m in programov za vse vrste Ključne naloge: opravljanje menjalnih posiov,infc ponudbi storitev banke m stranka m. n komitentov o Pisne prijave s kratkimi življenjepisi in dokazili o izpolnjevanju pogojev bomo sprejemali 8 dni po objavi na naslovu: Gorenjska banka, Kranj, Bleiwelsovd cesta 1, MOO Krai^, Sektor splošnih poslov. wvtfw.gDkr.si Gorenf ska ^ Ban ka i 6 :::: • •• •• • • «jrf! H' H maja. bcriorwlj^g-^s.si GORENJSKI GLAS torek, 22. septembra 2009 Vodiška planina bratu in sestri Maîa Bértoncelî " Današnji tek je dobra pri- ..............................................................................prava zâ tek na Smamo Upnica • V Lipnid pri Kropi goro, za finale svetovnega je bil v nedeljo start šeste tek- pokaia, na katerem bo tudi me 2a Pokaj Slovenije v gor- številria mednarodna udeleŽ- skih tekih: teka na Vodiško ba. Progo na VodiSko planino planino. AD Olimpik ga je sera poznal samo po profilu, o^niziral tretjič, prvič pa je nisem pa si je prej ogledal. štel za slovenski pokal. Na Kot v vsako tekmo sem Se) 4,8 km dolgo progo s 665 m tudi tokrat na zmago, " je po- višinske razlike se je podalo vedal Mitja Kosovelj» najboljši nekaj več kot sto tekačev. V slovenski gorski tekač. Aliča, moški konkurenci je bil po lanskega zmagovalca tega pričakovanjih s časom 28 teka. ki pa je potekal na nekaj minut in 17 sekund najboljši krajši progi, je prehitel za 41 Novogoričan Mitja Kosovclj, sekund. "Proga je razgibana, pri ženskah pa njegova ses- kar hitra. Konkurenca je letos tra Mateja, Id je na 1120 me- seveda precej močnejša. Moj trov visoko planino pritekla v olj je čim bolje odteči, nisem MHja Kosovelj je že po ravninskem delu kot prvi zavil v vzpon proti Vodiški planini. Sledil mu je le Peter Letnar. 3} minutah in 44 sekundah. pa trenutno v ne vem kako Za Mitjem je bil kot drugi v dobri formi," je Simon Alič cilju Simon Alič, tretji pa pojasnjeval pred startom, V Peter LeUiar. Pii ženskalj je dlju je bil z doseženim seve- drugo mesto osvojila Kaja da zadovoljen. Gorske tekače Obidič, tretje pa Valerija Mrak zadnja pokalna tekma Čaka 3. oktobra na Smamo goro. Ni več neporažene ekipe V soboto sta se s tekmami 4. kroga nadaljevali prva in druga članska gorenjska nogometna liga. V prvi ligi je prvi poraz doživela ekipa Velesovega, tako da ni več nobene ekipe, ki b imela popoln izkupiček. Z 2 :1 so v gosteh izgubili 2 Alpino Žiri, ki je tudi nova vodilna ekipa na lestvici. Drugi so nogometaši Velesovega, tretji pa Bohinja. Preostali rezultati 4, kroga: Niko Železniki : Kondor 0:1, Naklo • Klub zmagovalcev : Hrastje 3 : 1, Mimovfste«) Jesenice : Visoko 3 : o, Bohinj : Kranjska Gora 4 M in Polet Bled Hirter o .* o. Pari 5» kroga (26. septembra z začetkom tekem ob 16. uri) pa so: Kranjska Gora : Alpina Žiri, Visoko : Bohinj, Bled Hirter : Wlmovrste=) Jesenice, Hrastje : Polet, Kondor : Naklo • Klub zmagovalcev in Velesovo : Niko Železniki. V 2. gorenjski nogometni ligi so Bitnje doma 53:4 izgubile s Čirčami, na tekmi med Pod-brezjami in DLN je bil rezultat 3 : 3, med Ločanom in Brito-fom pa o : o. Trboje in Preddvor bodo tekmo 4. kroga odigrali 30. septembra. Na lestvici vodijo Podbrezje pred Bitnja« mi in Britofom. Pari 5. kroga, ki bo 26. septembra, vse tekme pa se bodo začele oburi, so: Britof : Trboje, DLN : Ločan, Čirče : Podbrezje in Preddvor : Bitnje. M. B. J 3 o«. i, Gorenjska 96 MHz RAD O Z A RADO E D N £ trenira fanti Biatlonka Teja Cregorin se je odločila za spremembo in se na olimpijsko sezono pripravlja z našo moško reprezentanco. "Treningi so daljši in bolj naporni," pravi 29-letna Ihanka, ki bo v teh dneh branila naslov dvakratne svetovne prvakinje v letnem biatlonu. Mata Bertonceli Rudno polje - Pretekli teden je na Rudnem polju na Pokljuki potekalo državno prvenstvo v letnem biatlonu. Po dva nova naslova sta vpisala Klemen Bauer pri moških in Teja Gregorin pri ženskah. Slednja bo v teh dneh v Oberhofii v Nemčiji v poietni različici biatlona branila dva naslova svetovne pr» vakinje. Po državnem prvenstvu sva se pogovarjali o ciljih in o pripravah na zimsko sezono, na katero se pripravlja z moško ekipo pod vodstvom Uroša Velepca. Ker ne trenirate z ženskami, nimate prave primerjave. "Primerjava je bila to državno prvenstvo, prava pa bo verjetno svetovno prvenstvo v Oberhofu, kjer se bo že videlo, kam spadam. Vsaj nemška ekipa bo verjetno nastopila z najboljši» mi tekmovalkami." Državno prvenstvo je poka« zalo, da ste v odlični formi. "V tekaškem delu je bil narejen napredek, strelsko pa niham iz dneva v dan. Ne delam pa zaradi tega nobene po zadnjem streljanju. / foto: rms ooki panike. Do zime je še nekaj Družinski dvoboj, M smo ga pretekli Četrtek videli na Pokljuki: Teja Cregorin je bratu Alešu, še mladincu, ušla Branite dva naslova od lani. Kakšna so pričakovanja in kakšen pomen dajete prvenstvu? "Zame so pomembnejše olimpijske igre oziroma cela zimska sezona. Kar se tiče prvenstva v letnem biatlonu, bom v tekmo šla sproščeno, bo pa verjetno bistveno težje kot lani, ko 2 izjemo Michaele Ponza ni bilo nobene odlične tekmovalke. Letos mislim, da bo primerjava zelo dobra." časa, da to popravim." )e sicer bolj naporen, imam Kaj kažejo testi? več hitrih treningov, tudi ko- " Naredila sem rolkarski test Na zasledovalni tekmi je bilo ličina je večja. Že v začetku na Soriško pianino. Dva dni zanimivo gledati vaš dvoboj z junija smo začeli delati mal- prej sem imela vro^o in Zima bo kmalu tu. Kako bodo potekale priprave do takrat? "Po svetovnem prvenstvu mlajšim bratom. ce hitrejše treninge, mešan kljub temu za dvajsel sekund v Oberhofu nas Čaka še pet "Aleš je kot mladinec star- sistem. Tega je precej več kot izboljšala osebni rekord. Mis- tednov zelo težkega trenin- tal hkrati in ria enaki razdalji prej. Na trenutke sem zelo lim, da to dosti pove." kot jaz. To jc bil prvi tak dru- utrujena, a mislim, da sc bo ga, nato teden dni aktivnega odmora, potem pa zadnji žinski dvoboj. Nikoli še nisva pozimi to obrestovalo." tekla tako skupaj, le bilo kar Ste bolj samozavestni kol specifičen trening verjetno včasih? s kar nekaj intervali. In se- zanimivo, in vse do zadnjega Imate enak promm kot "Samozavesti mi ne zona se bo začela." streljanja, ko je on zgrešil fantje, lahko komu sledite? preveč, sva bila praktično drug ob drugem. V zadnjem "Imam podoben program. Morda naredim kakšno mi- manjka. Dokazala sem, da lahko pridem v sam sveto- Se boste skoncentrirali na vni vrh. Treba je le tako na- olimpijske igre ali si želite řasil \fi7A0 napredoval, tako nuto manj. Slediti pa fantom daljevatl. Moja hiha je bila visoko tudi v skupnem se da se že lahko kosa z mano. ne morem. So vseeno toliko morda vedno prav v tem, da Trenirava pa ne skupaj, ker močnejši, da se z njimi ne nisem imela potrebne sa- sva v različnih ekipah." morem primerjati. Sicer pa se zelo dobro razumemo." Letos ste prestopili v moško ekipo. Razlog? "Želja po spremembah. Malce drugačen način treninga mi očitno zelo ustreza, la in upam, da ne bom." števku svetovnega pokala? "Želim si zelo visoke mozavesti, da nisem verjela skupne uvrstitve, glavni cilj pa so seveda olimpijske igre v Van cou vru. Če bomo Se ne bojite, da bi bilo to za vas p^napomo? "Za zdaj Se niserrj pregore- vase. Sedaj ni več tako in v tem je napredek. Velik na- predek je tudi sicer v moji formo tempirali tako kot psihološki pripravljenosti, Na tem delam z Branetom Skubicem." lani. bi se lahko vse izšlo. Upam, da mi bo tudi zdravje služilo." Polfinale je realen dlj Maja Berto ncei.î je po lanski sezoni doživela ....................................... kar nekaj sprememb. Odšli. Kranj • V Športni dvorani so štirje igralci, na novo pa Planina v Kranju je v ne- sta v klubu poleg Srba Anto- deljo potekal turnir Pokal niča, ki je lani igral za Krko, Combit Kranj, uvodni tur- v Kranj pa prišel kot zame- nir v novo odbojkarsko dvo- njava za podajalca Bojinovi- ransko sezono, ki se bo s tekmami v prvi ligi začela 3. oktobra. Nastopile so tri eld- ča, še Nejc Berčič in Simon Bilandžki. Kijub spremembam ima- pe. 2 dvema zmagama so jo Kranjčani visoke cilje turnir osvojili igralci Galex tudi v novi sezoni. Šesto Mira i2 Murske Sobote pred leto bo na klopi trener Mar- domačimi odbojkarji Astec ko B rumen, ki pred novo Triglava in ekipo Caickt sezono pravi: "Ostali smo Kamnik. Pri Sobočanih je na isti ravni ali pa smo za izstopal najboljši igialet odtenek slabši od lani, med- tumirja Tomaž Horvat, po- tem ko so se nasprotniki do- reprezentant Jan Planine (Št. S), 1 fo» rina ooii kal za najboljšega podajalca bro okrepili. Kamnik ima pa je šel v roke Triglavanu zelo mlado in perspektivno ki bo po mojem mnenju polfinale. Je realen, bo pa Milošu Antoniću. Slednji je ekipo, ob tem je soliden naš najresnejši konkurent v malce težje dosegljiv kot okrepitev kranjske ekipe, ki tudi Šempeter, pa Pomurje, boju za 4. mesto. Naš cilj je lani." drfisu A%íňc Tritrlava izkazal tudi državni v i ti GORENISKIGLAS torek, 22. septembra 2009 REKREACIJA miroslav.ajeticanin (§)Z'glas. s i 1 Juriš na samega sebe Pred podplati Vršiča je bilo tisoč kolesarjev. MiROSUv Braco CVTFnČANIN lih sem gâ napadel kot besen pes. Videti je bilo kot pravi .................................... juriš za svobodo oz. zmago. Kranjska Gora • Ogrevali so Začudenje tistih, ki vedo, da se pred jurišem. S pc^ledom in kolesom sem sledil Stane- mi hribi niso pri s mi, je bilo upravičeno, vendar kot so mi tu iz Glasove kolesarske eki- pravili pred Startom, sem pe in ugibal, kaj si misli uro moral dokazati svojo dobro pred šlartoiri. Resen in pre- pripravljenost. Ta pa \t iz- udaren Človek je. Trema mu puhtela že pri prvih kockah. je stiskala bore na obrazu. Da, moja dobra pripravlje- Njegov obraz je dobil sivino nost me je zapustila že pri brkov. Je pripravljen na ju- kolenih tega velikana. In po- riš? Je v njem dovolj pogu- tem je Braco samo še trpel. ma, da s tisoči kolesarji na- Njegov pogled je bil vodeno pade Vršiči Bo kdo omagal? zaraegljen, ušesa gluha. Kaj če omaga on? Kaj če nogi prežgani, hrbet zlom- 770-čeladna množica j uriš nikov omagam jaz? Prekleti strah, Ijen, ponos zlomljen, volja _ prekleta trema. Sta res moč- zlomljena, roki omrtvičeni, nejša od užitka? Nista! vrat gumijast... Vršič je ti- M • 4 J com : *[■■ s-- In tisti, ki mu uspe priiini- ran. Mu6 vsakogar, kd se ga ti kolo na vrh, lahko pozabi loti. VrSiČ je rabelj. VrSiČ je na neposrečen naslov prire- dacar. Vse plačaš, vse plaČaŠ. ditve - Juriš. Jurišali so mo- Prehitevali so me in prehite- goče partizani a kolesarji ni- vale so me. Še dobro, da jih kakor ne moremo, ker nas nisem dobro videl. Niso švi- žc pred prvo serpentino ča- gali mimo mene, vsakdo, ki kajo sovražne sile utrujeno- mejeprehitel, mi jesicerod- sti, ki nam juriš spremenijo vzeJ nekaj kisika in motivad- V počasno zabijanje, obrača- je. a so tudi trpeli. Zdi se mi. nje pedal, ki se iz ovinka v da je Ajdovska deklica slišala ovinek samo še upočasnjuje. eno samo stokanje, ki se je iz Ko se lahka kolesca spreme- Savske doline selilo proti So- nijo v betonska. Da. so neka- Ški. Slišala je stokanje in di- Mateja In Saša komentirata vzpon teri, ki so podobni jurišni- hanje, žuborenje verig in kom, a če jih na vrhu vpraša- zobnikov, šelestenje koles in no. Se oglasim, ko ne bom za katerega ti mnogi čestitate, vam bodo prav tako odgo- sem in tja, ampak res samo imel številke na hrbtu in jo. Tudi meni so, nekateri. voiili, da so se vkopali, še sem m Ija. kako fuiniansko Čipa na kolesu. Prehiteli so Ne vsi, ker nekateri niso pii- preden so se serpentine za- kletvico. Veste, kje je najtežji me tudi taki, katerih od daleč čakovaJi, da jih bora prehi- čele. In teh je petindvajset. del furiša na Vršič? Ko se pe- ne ločiš, ali so na bidklu ali tel. Juriš na Vršič je tekma i * t > Deset kilometrov kot deset let, nekateri kolesarji imenu- Iješ mimo Mihovega doma. Enkrat se moram tam usta- na muli. Prehitele so me in dirka in ni juriš. Juriš na tudi gamsice ali kako se reče samega sebe, ker Vršiča se jejo ta vzpon. Prevozil sem viti in vrat zavid tistemu, ki ženskemu gamsu. Nekatere ne da premagati. Juriš na ga že neštetokrat in prav loli- puSča odprta vrata kuhinje. so tako vitko sukale pedalke, Vršič je take vrste rekreacij- kokrat sem se ga bal. Prijate- Kako tam zadiši po ričetu, da sem celo za kratek čas po- ska prireditev, ko tudi tisti Ijica Saša, ki ima Vršič za joti, pasu]ju, kranjskih klo- čil ob pogledu naíiruškasto najbolj zapriseženi "pano- hišno goro, pravi, da ga lah- basah, svežem kruhu ... Ne ozadje prehitevajoče. Vrh ramci\ pravi rekreativni ko prevozi miže, a ko pride da sem lačen že tam, ampak Vršiča je imel megleno ka- užitkarji na vrhu pritisnejo Juris, popolnoma otrpne: če pomislite o razlogu muče- puco. Pokrila je tudi mene. stop na svoji štoparid. Vse- pravi, da vrže sidro že pri nja - vlačenja kolesa proti Potem sem sestopil s kolesa, eno mi je Juriš všeč. Všeč mi Mihovem domu. vrhu in razlog-a, zakaj se ne pogledal na mojega prijatelja je zaradi svoje tradidje in za- Hotel sem se ga lotiti pre- bi ustavili za svež ričet, šilce Garmina, koliko časa sem radi svojih tegob. Všeč mi je vidno in nepojmljivo za moj domačega, kos toplega hleb- porabil za tole kalvarijo, in občutek na vrhu, ko vsa značaj - pamemo. To pome- ca. potem boste mogoče do- ugotovil, da sem bil hitrejši utrujenost dobi fakturo z na- nl, da se načrta nisem mogel jeli, da včasih pametno raz- kot lani. Moj čas je bil 42 mi- smehi množice zmagoval- držati. Že pri njegovih stopa- mišljam. Šel sem mimo, jas- nut in 37 sekund. To je čas, cev. Da, to mi je najbolj vš€č. Stane Papier na vrhu Vršiča Napovcànik rekreativnih dogodkov Tek po ulicah Cerkna Ceakno, 26. 9. 2009 Organizator OŠ - OŠ CERKNO Dodatne informacije Ans Hadalin 040 225 823 V2|>on z gorskimi kolesi na H otav g e, 27. 9, 2009 Organizator ŠPORTNO DRUŠTVO MARMOR HOTAVLJE Dodatne informacije http://swww.sdmh.si/, 045101316, 041623597 3. Tek Corenjskfiga Glasa pREOOvoft» 27.9,2009 Organizator Klub Trmastih Preddvor Dodatne informacije g. janež FerHc ir g. Marjan Petek, 031 561 663 in 041 Č24 t5S v I ViVW.OimûiC.i»! GIBAJTESEZNAM Miroslav Braco Cvietičanin Kakšen je pridelek? jutri bomo viťtói, kakkn pridelek smo Ú prideloli v sezoni Pridelek koksarske mcâ, hitrosti, spretnosti, vziiržljivosti bomo pokazali na GUisovi posamični vožnji na čas, kije zaradi slabeli vremena odpadla prc/š-fyo sredo. Trasa Je znana in bo enakOr kot Je bila spomladi na začetku sezone. Start bo ob 16.^0 pred gostilno Na Razpokah nad Besnico, cilj pa pred gostilno Na sedlu na Čepuljah. Torij od ^stilne do gostilne z 19 razgibanimi, hitrimi, težkimi, strmimi kilometri i^mes. Tudi najhitrejša Kranjčanka na kolesu Urša bo na Ne ustrašite se. Ni tako tež- Glasovem kronometru. ko, kol se sliši. Še težje jc, kot si mislite... vomost in za lasten užitek. Naj- Kaj je to posamičrw vožnja bolj nevarno je skozi sred^ na čas ali kronometer? Poleg Straži, zato hoàte tam k po- Časomeraje to kdesarska disd- seix^pozorni. Ko vambonajtež plina, ki pokaže, koliko moči Je, se spomnite na Janin štnid^ lahko kolesar pretvori v hitrost ki vas čaka v gosřwní Na sedlu med dogodkom, ko vsak tekmuje Mogoče bo pomagalo. Pravza sam proti wri na P'Pgi» Sam prav bo zagptovo pomagalo. Pri proti un? Da. sam proti uri. sežem. jca najpr^ ponúsUm na Vmes so seveda vsdno še veter, orokno steklenico, kijoje Janina zamotani ovinki, àéa cesta, pe- ročica pravkar odprla, in potem sek na ovinkih, strmi spusti, klanci mckra cesta... Nihče od Še na topd štrude^. In potem sč mi začne zelo muditi na vrh. nas nima veliko izkušenj s kro- Puls pod majico sicer golopira nomctrom, vendar bom za laéjo proti tnaksimumu, ampak se ne pripravo skuSai natrositi nekaj dam. Tudi vi se ne predajte prvi koristnih napotkov, ki si jih je boleâni, saj bo miniia, ko bo pri- pametno zapomniti. Prvi po- Sa dru^ in potem tre^a in tako memhen d^avnikje, da tem^i- naprej do cilja. Ni pa boleána to ogrnete telo. Prav zato se dobi- W kar boste občutili na krono- mo na Razpokah in ne pred Go- metru. Občutili bosle tudi hitrost renjskim ^asom. áasebo vsakdo in prepoznali boste napredek v sam po svoje ogrel do starta. Na primerjavi s pomladjo. To lahko startu preverite prestavno raz- z gotoios^o potrdim. mene, poskrbite, da imate v taki Na cilju ne bo zmasid tísti, ici prestavi, du bo^U sploh lahko bo imd najboiJH Čas, ampak ti- speljali z dvorišča gostilne Na sti, ki bo najbolj napredoval v Razpokah. Med vožnjo stolno primerjavi s spomladanskim ^te napr^! Sami ste na cesú, kronometrom. Ne vem.'če naporbo velik in zato obstaja ne- možne na cilju tako hitro obra- vamost, da začnete vijugati po čunati pridelek, zagotovo pa cesti, če boste gledali v tla. Aer?- nam bo uspdo do naslednje dinamikajepri kronometru zéo torkcnv številke Gorenjskega gia- pomemben d^avnik. zato osta- sa. S sabo im^ obvezno anc- mte v nizki drži, tor^ se držite rak, ker se zna zgoditi, da se pri na dnu krmila. Ne začnite pre- Jani zamudimo dlje od predvi- hitro, ker se zna Zgpditi. da pre- dcne^. Nikakor pa ne pifzabite mobilnikav, da boste lahko poklicali številko on/614 467, à se gorite še pred polaAco dirice. Na nc^m kronometru vas čaka Še gorski del oziroma pravi vzpcn vam ho zgodiio nepredvide-ČepulJ zaio ho hudo, če nega. Torej se vidimo jutri. Da-boste do vzno^a Jošta pr^i že nes pa imate še čas za posted- popolnoma izčrpni. Na ce^ti nje priprave, torej za obvezen bodite previdni in stalno im^'te v počite^c, preden pokažete svoj misOy., da vozite na lastno odgo- kolesarski pridelek. P Favorrta lože in Darko V J 8 I o 5ímort.suí?íc@g-gíos. si GORENJSKI GIAS torek, 22. septembra 2009 NESREČE Boh in) Usoden spust po kanjonu V petek popoldne se je med spustofn po rečnem kanjonu v Bohinju smrtno ponesrečil 3v[etnik iz Bohinjske Bistrice, so sporočili s Policijske uprave Kranj. 3vletnik je odpeljal skupino testih državljanov Velike Britanije na spust po refni Strugi jerečice. Z grebena struge je skočil v tolmun, Iz katerega ga je voda po približno minuti naplavila na površje ter ga odnesla čez manjše slapove in skaie nižje po grebenu JereČice. Iz vode ga je potegnil eden od prisotnih turistov in ga takoj začel oživljati, a brez uspeha, saj je 31-Ietn saj en j e drevnine se navadno začne otroških letih smo ga pobirali po kmečkih vrtovih, kjer je bilo jabolk in sliv kot listja. Id če imamo lasten vrt, si omislimo poleg okrasnih grmov in dreves tudi sadov- njak: češnja, jablana, sliva, to so drevesa, ki vam bodo bogato obrodila brez posebne nege in seveda brez škro- 1 i Rťn ate protî koncu oktobra, ko drevje odvrže liste. Prednost pred spomladanskim sajenjem je ta, da je izbira drev-nin jeseni veliko večja kot spomladi. In Če se odloČite za točno določeno vrsto sad- kupujemo vsako leto in po dveh, treh letih bi bilo razočaranje preveliko, če plodovi ne hi bili taki. kot ste jih pričakovali. leseni posajena sadika se Čez zimo bolje uko-renini in navadi na novo okolje. 2ato je treba v tem času že imeti izbrane sorte sadja, ki ga želite kupiti in posaditi, najbolje v l>olj sončen del vrta. 0 IlOlet Kmetijsko gozdarska zadruga z. o. o. Škof]a Loka tel. 04/91 30 300 fax 04/51 30 303 Vljudno vabljeni v zadružne trgovine Poljanske in Selške doline^ Škofje Loke in na IVato. ti .'i . iJ^ .4 i $ O il 3 Z s. JB' • - ti ^ A * •à ^ ♦J V ^ A Obisk bo vasa prava odločitev - prcpricajtc so Jesen na vrtu, tprek, 22. septembra 2009 11 Okras naših domov SO zamen namizne šopke Igor Pavli č Skorajda vsako lepo okrašeno mizo krasi orhideja. Je obliki. Barve so živih in za- zemlje, temveč se oprijema- zakopljemo v substrat, sega- nimivih odtenkov. Orhideje jo povrSine skal ali dreves- ři morajo čez lonček. prihajajo iz toplih in vlažnih tropskih dežel, največ iz nih debel in vej • ne da bi jih zajedale. Nekatere morajo kot čudežna roža, ki je iz Azije. Pri nas živijo ie v no- biti v stalni senci, druge na najbolj oddaljenih krajev tranjih prostorih. Vzgoja polnem soncu, ene vsakdan sveta prišla k nam. Skorajda ni prazniJíh otroških škor- očcrljivimi in tudi okusnimi plo-do> kazala, vendor pa ni dosegla višine, kot so jo druge rastline v rastlinjaku. Rostlině s kemičnimi fitofarmace vts ki m i sredstvi niso bile zoičitene. Vse težave no paradižniku so se odpravile s ikropijenjem s čojem iz njivske preslice, ker so rostlině posto! e odpornejše. Će ste poleti lepo skrbeli za paradižnik in popnko, vom plodovi se vedno ior\\o. Obiruli nuj bi jih kur do kontu oktobru. Plodove porodiživika pobiramo, ko so zneli, ker tokrat vsebujejo nojveč vitaminov (barvo noj bo rdeča, oranžna ali rumena, odvisno od sorte). Papriki prve plodove oberemo čim prej, kc^r luko spodbudimo nastujunje novih plodov. Pri rdečih in oranžnih sortah so prvi plodovi zeleni,* zadnji po obarvani. Priice so mojhne živalce, so- rodnice žuželk, ki imojo šHri tako kot odrasle živali sesajo rastline. Ločimo več skupin pr- pore nog, bodolnice, s koten- sic: prelke, mehkokožne priice mi »esojo rostllnske sokove, In in prsice šiškortce. Prstce prelke so velike do 0,5 milimetra, nojvečkrot so skrite no spodnji strani listov, kjer seno od vrste priice. Rozmnožu- sojo sokove. Zorodi sesonjo se so brez kril. Telo je zgrajeno Iz glavoprsjo in zadka. Velike so od 0,2 do 0,5 milimetra, odvfs- jejc se z jajčeci, iz katerih se razvijejo ličinke, katere imajo na zgornji strani listov pojavijo drobne svetle pikice, ki so po-samo tri pare nog in rovno sledico vbodov. No spodnji Spomladi cvetoče čebulnice Ko začno prvi listi svoj jesenski barviti nostop, je čas, da pomislimo no pomlad. Nekoliko nenavadno se sUŠi, ampak za spomladi cvetoče čebulnice moramo izdeloH noČrte zasaditve že zdaj. V trgovinah že lahko kupimo različne gomoljčke in čebulice, ki jih moramo posaditi v zemljo pred zimo, če letirOu, Ju nusludi\ju pomlad cvetijo. Zu le rustlins je namreč pomembno, da so v Času zimskega mraza v zemlji, soj le to sproži razvoj cvelnih zasnov, iz katerih se nato rozvijejo cvetovi. Tipični predstovniki te skupine cvetlic so tulipani, hijoc^nte, norcise, žofronl, hruSIco \n zvončki. Pri sodilvi je priporočljivo upoštevati pravilo, do je globina soditve čebutce dve oli tri višine čebulice. Čebulicam najbolj odgovorjojo propustna tlo. So pa tudi izjeme, kol so zvončki \(\ močvirska logarica. Pri sajenju čebulice predhodno zoičitimo pred iï^ismi ali voluharji tako. da najprej izkopljemo jomo ustrezne globine, vonjo položimo plastične koiorice ali pa jih izoblikvijemo iz pocinkane drobne mreže. V te košorice položimo čebulice \n vse skupaj zosujemo. V primeru, da čebulice sadimo s sadilnim klinom, moramo paziti, da jamica nr preozka, saj se čebulico lahko zagozdi v sredini jamice. V tem primeru ostane pod čebulico prozen prostor, koreninski krožeč (mesto, kfer poženejo korenine) nimo sHko s podlogo In čebulica prepade. Ob nakupu čebulic bodimo pazljivi no zdrovstveno stonje. 8iti morajo čvrste, brez / ^ i strani listov najdemo pojčevi- no. Pri močnem napadu listi rjovijo, postonejo bronoste barve, se zvijajo, zoostonejo v rasti in končno se posušijo ter odpadejo. Sobne rastline, ki so dobro preskrbljene s hronKi In vodo, so manj občutljive na napad pršíc. Ker se prsice posebej dobro počutijo v suhem prostoru, moramo poskrbeti za ustrezno vložnost, zoto rastline pršimo z vodo oli pa med lončnice postavimo posode z vodo. Rostlině re smejo biti iz* postavljene prepihu. Tudi mehkokožne prši ce pogosto napadajo ckrasne rastline v rastlinjakih, npr. rumenogW ko, arolijo, azalejo, begonijo, gloksinijo, brŠljan, kolonhojo, afriško vijolico, streptokorp, gerbero, itd. Velike so do 0,3 mllifnetns in so belkasto prosojne. Zo rozliko od prŠic prelk po se pospešeno razvijajo v rozmeroh visoke zračne vlage. Običajno s težavo določimo napad mehkokožnih pršfc, potrebujemo povečevalno steklo •rit . V ^ * Meh ko kožna prsico pod vdliko povečavo vost. Ob hudem nopodu listi porjavijo in odpadejo, cvetov) so Iznakaženi in peg osti. Priice zaKramo z okoricidi [posebna skupina fltofarmocevt-ski h sredstev za zatiranje pršic) ali inseMicidI, ki delujejo tudi na pršíce. Pred škropljenjem preverimo, na kotere stodlje razvoja deluje p rip rovek. Ne- řn kof nekaj izkušenj, do provil- kateri ne delujejo no jojčeco no določimo škodljivca. Meh- prsice, zato moramo škroplje- nje oonoviti ali celo večkrat škropimo. Škropimo v 8 do 10-vrsto rostlin povzroČojo zelo dnevnih rozmokih. Med regis- kokožne pršice nojdemo med mladimi pogon M in glede no tri ranim i sredst^ proti pŘicam najdemo Promonal AF N£U v obliki rozpršilca in Vertirrec 1,8 % EC v obîtki koncentroto značilne simptome: hiranje poganjkov, rjavenje rostnego vršička, zbitosi poganjkov, drobni listi, novznoter zoviti listni robovi, kodronje. iznakoženje li- za emulzijo. stov, p I uto vost na spodnji stroni listov, odebelitev listov pri afri- Morijo Urortkor, ški vijolici, nenormalno dlcko- on/v. d/p/, inž. agr., 8C Nofe/o BIOTEHNIŠKI CENTER NAKLO DELOVNI CAS TftOOVINE: ponedeljek: zaprto; torek: 13.00- 18.00; sreda, četrtek, petek: 9.00- 13.00; DAN POKLICEV -10. NOVEMBER 2009 • VABUENI Telefon: 04/277 21 26, 041/49í> 935. Več informacij nojdete na noši splehii strani: wwwv.bc-noklo.si Slastni plodovi porodlžniko, oblikovani v poradižnikov grozd ^ i v ^ v / . • i ^ e á \ Zdrava ceplfena rosttina paradižnika na prostem v septembru Če se približuje močan padec temperatur, paradižnikove plodove le vedno lohko re$rte pred mrazom. Na konca rostne sezone poradižnikom prerežemo korenine v premeru 50 do 60 cm od rostlině. Rastlini preprečimo dotok hranil in jo no ta način prisiiímo, do začnejo zoreli vsi plodovi. Ob napovedi sfoie rostlině zasčrtímo s kopreno, ki jo odkrijemo naslednji dan. ko se temperoturo dvigne t>od nič stopinj C^jo. V primeru m^ne hujše zmrzali odrežemo cele rastline in jih odnesemo v notranji prostor (klet garažo) in obesimo z vrhovi novzdol, do počosf dozorijo, če so se s panadižnikom začele pojovljotr tezove (lise oli pege na listih, preden se pojavijo pege no plodovih), poberemo ie zelene plodove, jih shranimo v papirnato vrečko o\f zovijemo v časopisni popir in damo v prostor, kjer Je temperatura med 18 in 21 stopinjami Celzija. Plodove sproti pregledujemo in zreie uporobimo, preden se pojovi gnitje. Zorenje plodov porodižniko po lohko pospešimo tudi z jabolki. V zoboj zelenih paradižnikov položimo dve do hi zrela jabolko. Plm etilen oz. zohini plin bo pospešil zorenje. V zoboj polagomo vedno le eno plast po rod ižnikov. Če naložimo več plasti, zreli in zmehčani poradižniki v spodnji plasti počijo. Notoso Sink, un/v. dip/, inž, ogr, flC Nakh lesen na vrtu, torek, 22. septembra 2000 • ^ H t i « 13 Barvit jesenski vrt Barve jeseni Konec septembra, še bolj pa oktobra narava dobi druge barve. Odene se v tisoče odtenkov, listi spreminjajo barve od rumene, oranžne, rdeče, rjave, dokler jih jesenski veter ne odnese. Igor Pavli č Nekaterim je spreminjajoča se narava v jeseni ]ep$a kot cvetoča spomladi. Ljubitelji vrtov radi posiikajo vrt v jesenskih barvah, saj spreminja svojo podobo iz dneva v dan. V Številnih barvah so tudi nekatere trajnice, med katere spadajo okrasne trave. Te s svojimi kiasi socvetij čudovito dopolnjujejo zadnje cvetove aster» marjet in krizantem, ki veljajo za zadnje jesensko cvetje. Trave so se razrasle po vrtovih šele zadnjih nekaj let, saj dopolnjujejo skorajda vsako zasaditev s trajnicami. Predvsem gredice ob poteh in tlakovanih dvoriščih. V ospredju so posajene blazinaste trajnice» potem nižje sorte enoletnic, spomladi so vmes nizke čebulnice, največkrat tulipani, za- daj višje trajnice in cvetoče enoletnice in čisto zadaj visoke trave in okrasni grmi. To je cvetoča kulisa rož, ki cveti čez celo leto, v vsakem letnem času je drugih barv. Sedaj presadite vse trajnice, jih razporedite po velikosti, vmes pustite prostor za enoletnice in seveda kakšen tulipan mora spomladi zacve- teti. Drugo leto boste gredico le občudovali. Trave so povečini zelo nezahtevne trajnice, ki ne potrebujejo veliko nege, pa tudi število sort se povečuje. Izbiramo jih po \^ini rasti in barvi cvetov. Zadnja leta so vrtnarji v^ojili tudi enoletne sadike trav, Id jih sadimo raed balkonsko cvetje. Te zelo polepšajo cvetlična korita in dajejo zasaditvam posebej bogat videz. Trave so posebej lepe, če lahko posadimo nekaj sadik skupaj, tako ustvarijo bogato ozadje drugim cvetočim trajnicam, na primer jesenskim anemonam ali rumenim rudbe- kijam in lila-modrim jesenskim astram visoke rasti. Izbor trajnic mora biti res pester, da celo leto nekaj cveti, sicer se moramo zavedati, da trajnica cveti določen Čas v letu. po cvetenju jo pore- žemo in tam ostane prazen prostor. Tega navadno zapolnimo z enoletnicami, kot so dnije, asřre, kleome ... AKSIKON ŽjVAU OÛUtUIVO POTOVMUE NOVI VELIKI POSVEIUŽIVAU 496 ^ant, tnldv^â cena:29€ ana 2a naroMke: .i •A ^djarstvo Frmck tsc ro~ 1000 iiK>oo&riY Za naročnike Gorenjskega g Usa 20% popust KAKO GOJITI VEČ KOT 450 IZBRANIH VRST 1007 strani cena: 5i90€ OKRASNE «nazanaroàiike: RASIUNE OD IXí Kf^ tahko loiphe na M vuk dan od 8. do 19. ure, Naioâlâ po tel: 04/20)^-41 va n tva 412 Strani, Uda vezava Cena: 33 € * posirina ZA NAROČNIKE GOREN)SKECA GLASA POSEBEN POPUST! Zelenjovrn i-rtjr vir varijo tn zdrave, Jotva pndehne rc/i» . a<> be vňnaiifvfo hrez /lih iredUrv 300 ^tt.mi, uHa v^iava Cena: 28 € ^ pošimnn Zelenjavni vrt popustom iâhko Cen knjige pn^ejemo poštnino. Za vas beUžimo čas Gorenjski Glas na weisova cesia 4 v Kranju (vsak dan od 8. dû 19. uro, v potek do 16 ure), lO naroťiie po lel il.: a4/?oi A^ A^ natocnine^g'gUi.Si Za vas bekžimc ias Gorenjski Glas Sví. 'K. Uspešnost vrtnarjenja Igor Pavlič bogati pogledi na lepo hišo in vrt. Pojav škodljivcev in vrtov bolezni, nepredvidljive vre-in skupno imajo to, da 50 2a- menske ujme, kot so toča, sajeni z vsemogočim. Vča- pa so druga slika vrta. Koliko ur je potiebnih, da dosežemo žeiene učinke, da rastline zacvetijo, ali ohnnijo sih pa so najlepši vrtovi, ki dajejo vtis» kot da niso oblikovani in so zrasli kar sami od sebe. A za to navidezno lastnosti, ki jih od njih pričakujemo. Tega se ne da iz- skriva no načrtovanje, pri čemer so upoštevanj IteviJni dejavni- meriti, tega ne Šteje nihče. Tifiti, ki mu je vrt v veselje, ki. Vrt se v primerjavi s hišo ne bo nikoli štel preživetega Časa na vrtu, tisti, ki mu je v nenehno spreminja. Ne le iz sezone v sezono, ampak iz dneva v dan, Rodovitnost sadja, Oi^etenje rož, plodovi zelenjavnega vrta, razkošno cvetje na olcnih in balkonih, vse to so breme in hoče lep vrt samo zaradi okolice, naj najame strokovnjake, da se sam ne bo utruja!, će nima smisla za vrt. Za rastline moraš imeti tudi srce, ne samo Čas. Nova kniln za tep, naravi prijazen vrt vseh velikosti (lahko le ob hiši). Predstûvljûmo vůtn kompost, kije ifu m diňo namnegf^ yrîû, m visoke g^de, ki yie bolj osi^jajo sodobne vrtiikane. Naročita sprejemamo po tel. št.: 04/20142 41 /V ali na; narccnine9g-gtas.s). Knjigo lahko kuprte tudi na sedežu Gorenjskega g^asa, vsakdan odS. do 19. ur», v petek do 16. ure. 95 strani Cena: i6 EUR ♦ poštnina (»orcnjski Cilas pM/V.^iríífí H lesen na vrtu, torek, 22. septembra 2009 Okrasni vrt Ribnik za prave ljubitelje vrtov ě » Če radi čim več časa preživite na vrtu» veste, da se ob ribniku vedno kaj dogaja« Ribe, ki so naseljene v njem, vam bodo vedno, ko boste postati ob njem, naredile veselje. Preden pa bodo v njem zaživele, vas čaka veliko dela. îgor Pavlič Prav jesenski čas je pravi, da se ga lotite. Pripravite teren in določite lokacijo za ribnik. Manjši bazen najpre» prosteje naredite, da izkop-Ijete primerno veliko jamo, v katerega položite kupljen mpdel iz trde plastike ali pleksi stekla. Seveda lahko izbirate med različnimi oblikami, določite jo tudi na podlagi izbire o zasaditvi. Da bazen zatesnite, uporabite prožno folijo, nato pa ga obložite z različnimi kamni, večjimi skalami, prodom, lahko ustvarite potoček, da voda kroži, in nazadnje ga zasadite. Najprimernejše so obvodne rastli- trajne sorte marjet, masle- nic, torej nekaj strukturnih, vedno zelenih rastlin in bice. Okrog ribnika bo najlepše šele naslednjo sezono, ko se rastlinje nekoliko raz- ne, izbira je velika, lep am- vmes naj bo kakšna cvetoča raste. Pogled oanj vas bo bient pa naredijo okiasne trajnica. V vodo vložite lok- navdajal z lepimi občutki in trave, japonski javorji, razne vanj in spomladi naselite ri- zadovoljstvom. Nove zasaditve senci če v jesenskem času na novo zasajate senčni det vrta, bo hosta prava izbira. Igor Pavli č Senčni kotiček, ki ga tudi vroče poletno sonce ne ogreje dovolj, je bil morda neposajen, ker niste našli pravih rastlin. Če izberete hoste, bo to pravo zeleno bogastvo. Ho&ta je zanimiva trajnica, ki ne potrebuje skrbne nege. V tem jesenskem Času pripravite gredico, jo dobro prekopljite, malo pognojite, nato pa sadike host posadite zeio na redko, ker se bodo v nekaj letih zeio raz rafle. Ho$te imajo zanimive pisane liste, belo-zel ene, rume no-zelene, bolj modre, skratka barvna paleta je velika, v poznem poletju pa tiiàï zacve- ti jo, nasad okrasijo beU ali sv. X ^ V I,- ? . / ir v'' . . I I/ m V i-' zahteve: hortenzije, vrtne kresnice, vmes pa za pomladno barvitost tulipane, ki bodo cveteii, ko drevni-imajo bujne liste, sorte pa Hosto lahko posadite" tudi v na še ne bo ozelenela. V se razlikujejo tudi po višini bnec in jo postavite ob rib- tem času. ko hostam listi vlažna tla in če jih še dogno- jujete, se bodo razrasle na en meter širine. Tako tudi lila cvetovi. Celo poletje pod njimi ne raste plevel. rasti. Med rastlinami naj bo nik, ali v senčni dei terase, tudi nekaj prostora za oko- ali v kak del vrta, kjer ne ra-pavanjc, saj jim zbiu zemlja ste nič, pod drevo,... ne ustreza. Pri sajenju bodi« Senčno gredico laidco zasa- porumenijo, jih preprosto porežemo, prav tako od- cvetela cvetna stebla, spomladi potresemo malo te pozorni, da ne pokrijete dimo še z drugimi trajnica- boljše zemlje in spet bodo očes. Hoste imajo rade bolj mi, ki imajo enake rastne lepo odgnale. trgovini Bledu p Vsi, ki se v teh dneh ukvar- koj, ko s« začne pomlad. V je, samokolnice, zaščitna jate z urejanjem svojih vr- jesenskih mesecih pa sredstva in gnojila, tov in jih pripravljate na bodo vaâ vrt, korita in gre- Pa ne le to. trgovina 2 vec pomlad, boste prav gotovo dice polepšale mačehe* kot 15*letno tracficiio je veseli odlične ponudbe ir* govine ŠOBRIE na Bledu. tudi te 80 na voljo v najraz- med domačini že dolgo ličnejsih barvah. znana tudi po vetikl izbiri Za svoje stranke so na« V trgovini SOBERLE na vijačnega materiala ter mreč pripravili zares pes- Bledu pa boste našli še barv in lakov; ponudili pa tro ponudbo Čebulic tuli- vse drugo, kar potrebujete vam bodo tudi točen lesol, panov narcis In hijacint, ki pri vrtnarjenju in tudi dru- kr je prav zaradi načina vas bodo s svojimi bujnimi gem delu doma: zemljo za prodaje na voljo po izjem* barvami razveseljevali ta- grobove in pikiranje, orod- no ugodnih cenah. Pisana ponudba čebuHc tulipanov, hijacint in narcis, ki bodo že zgodaj pomiadi polepšale vaše vrtove, 5 V trgovini ŠOBRLE na Bfedu lahko kupite zvonce, kijih edini v Sloveniji izdeiuje prav lastnik Anton Poklukar. Ve čin o ma so na menjeni za up orab o v turizmu, k a kšen pa služi tudi prvotnemu namenu in konča okoli vratu domače živali. Na voljo so v velikost/h od 2 do 20 centimetrov. r T: 04 576 73 60 e^ail: sobrie^sS.net GSM: 041 753 553 Delovni Čas: vsakdan od 8.- td. ure sobota od 8.-12. ure -i I { 44 i I « i I I Jesen aa vrtu, torek, 22. septembra 2009 Î5 Zelenjavni vrt Poberimo, kar smo pridelali Poletje je bilo dolgo in vroče, pridelek v zelenjavnem vrtu je odličen. Igor Pavlič Letos je bilo dobro leto za plodove: paradižnike, papriko, iajčevce. kumare, bučke ... Bučke so zelo zdrava in okusna zelenjava, ki je našla prostor skoraj na vsakem v!t\i. Oniake, juhe, prikiihe, narastki, pecivo - vse to lahko naredimo iz bučk. Če je le možna, zelenjavo porabimo svežo, Ic čc jc imamo preveč, jo predelamo v omake in shranimo v kozarce, ali pa jo zamrznemo. Pred nizkimi temperaturami je potrebno najprej pospraviti kolerabice. Odstranimo jim vse liste, razen najmanjših. Na hitro jih blanširamo in ohlajene zamrznemo, pozimi pa uporabimo za zelenjavne juhe in omake. Podzemno rumeno zvečer pokrijemo s kopreno, zjutraj pa jo odstranimo in tako se bo najbolje obdržala na prostem. Prav tako lahko ohranimo glavnate sorte ra-dičev. Voluhar se bD hitro lo- Zelenjava, ki ostane čez Na vrtu pustimo pozne sorte belega in rdečega zelja, pospravimo jih Šele, preden za-Čne zmrzovati, to je nekje do loti poberemo spomladi, ko začetka novembri. Zeljne zemlja spet odmrzne. Zelo glave lahko s koreni in kore- zimo na vrtu, pa sta por m brstični ohiovt. Por pobiramo čez zimo, ali pa ga v ce- kolerabo in korenje pustimo til velikih radičevih korenin priljubljena zelenjava je br- ninami vred posadimo v v vrtu, kolikor je mogoče in tudi sredico glave nam bo stični chrovt. Neporezani vlažno zemljo, pesek ali Šoto dolgo. Če kdo Še uporablja pojedel. Če bo imel mir na šopi listov na vrhu stebel br- in namestimo v kak prostor, zasipnice, je ta način naj- vrtu. Zato premislimo, kate- stičnega ohrovta so kot dež- kjer ne bodo zmrznile. Pred tem odstranimo vse štrleče zunanje liste in pustimo samo tiste liste, ki tesno boljši. Pedje kolerabe in ko- ri način spravila nam bolj renja odrežemo za dva cen- ustreza. Ce imamo neogra- timetra visoko, poberemo jih v suhem vremenu in porabimo tja do novega ieta. Seveda je odvisno od količine pridelka in vaŠit potreb. VeČina nas ima vse leto rada domaČo solato z vrta. September je čas, da posejemo molovUec, zimsko solato in sorte raim dekor- predvsem v urbanem oko- Podjetje Humko iz Podnar- posipom, ki je lahko krem^ jem, narejenim iz smreko- lju, velike: zadržujejo vodo, ta profesionalni vrtnarji ter pesek, mešanica kre- vega aH macesnovega lubja, ki je gre zato manj v kanali- bolj zavzeti lastniki vrtov in nienovega peska s šoto ali Alternativa lubju so oban/a- zadjo, vzdržujejo vlago, pri- vrtičkarji poznajo predvsem rncSsnica vulkanskega pe- , ni sekanci, k» so na voljo v memo klimo in varujejo kot proizvajalca substratov ® Hkrati jo pogno- različnih odtenkih. Rastline, pred hrupom. Zato nt čud« dekorjev iz iutija in gnojil. Tisti, ki različnih odtenkih. Rastline, jimo z jesenskim gnojilom, predvsem iglavce, pa v tem no, da so v razviti Evropi Si» interizivnpjp kalija n času pognojimo - grenka vse bolj cenjene tudi zuna- ukvarjajo z vrtnarjenjem, i'^ic^goči travi, da je bolj od- sol pomaga proti rjavenju in nje in notranje zelene stene. "To so stene prihodnosti, ki jih na zahodu že dobro po* znajo, sdj tâko kot zelene strehe pomagajo pri zmanjševanju hrupov in uravna- sušo. vedo, da ni le pomlad tisti zmrzal in odpadanju iglic. Čas, ko se je potrebno vrtu posebej posvetiti, tudi jesen je čas, ko naš vrt zahteva Obrobimo gredice Trend v svetu: zelene strehe natančno in premišljeno în pognojimo rastline delo. "Tudi travo je potreb- Tako imenovane zelene vanju temperature v meno pripraviti na zimo/^ pou- ^^ gredice, ki so stretie se v razvitem svetu stih. V prihodnje bodo prav darji Tomaž Čufer, direktor zarasle, znova vse bolj uveljavljajo, pri nas gotovo eden od pomemb- podjetja. "Gosto raščeno ali ot)robimo; tako jih bomo pa. kot pravi Tomaž Čufer, nih gradbenih elementov." od bolezni poškodovano vzdrževali, obroba na- Se čakamo, da se bodo tj ud- Za ozeleniiev okolice pa pri travo jeseni prezračimo ozi- preprečuje razrast tra- je opogumili in začeli tudi Humku ponujajo tudi celo- r^rna vertikutramo nato Gredice oplevemo in po- na ta način ozelenjevati me- vit sistem za zelena parki- Za ozelenitev okolice pri Humku ponujajo tudi celovit sistem za zelena poricirišča. sujemo z lubnim dekorjem: sta. "Prav veliko takšnih »treh on nas Se ni; največ- riSČa. Od podlage iz vulkanskih mineralov do travnih krat nastanejo na ravnih te« mrež, semena in gnojila. Oa rasah, kjer se uredi zelenica tak sistem deluje, potrjuje ali ekstenzivni nasad homu- več kot 20 tisoč kvadratnih lic in netreskov ali intenziv- metrov zelenih parkiriSč pri ^^ ^^ ""i® ^ Podjetje HUMKO v ta potrebni primerni substrati namen ponuja dva lastna Takole je videti zelena streha, kš ima, poleg estei&ke, Se cel kup praktičnih prednosti pred obiiiajno. ni nasadi z nizko rastočimi nas in v Istri, grmovntcami ali drevesi. Za izvedbo so potrebne poseb- in zemlje. Podjetje HUM- substrata: vuikahum in zeo- KO proizvaja visoko kako- hum. ki ju dopolnjuje fibro- ne dfenažne pioSče, suh- Profesiorialni substrati vostne substrate na bazi hum, substrat z dodatkom strati in pomožni material, omogočajo nepredvidene treh vulkanskih mineralov • lesnih vlaken lastne pride- lave, zeolita in pbvca. Po- lave. V njihovi tovarni v Podnartu lahko dobite več Podjetje HUMKO proizvaja visoko kakovostne substrote na hazi treh vulkanskih minenlav ki omogočajo, da je zeler» nwžfiostl madřtev streha trajna in enostavna In če so zelene strehe pri treboval» jm bomo tako za za vzdrževanje. V tuilni.)e. nas zaenkrat še sanje red- nasade v komih kot kot 50 različnih vrst sub- mogoče videti ttdi nagnje- kih navdušencev, so'cveto- ^a sajenje drevoredov, ki stratov m kompostov in ne strehe s kupčki homulic Če trate, vrtovi in drevored» brez njih ne morejo uspe« prav toliko vrst profesfonal- in netreskov, kar le pn nas tisto, kar si že že^i večina ^^^^^ ^^ ^ tujini zave- nih gnojil za cvetje, grmov- Se vedno prava redkost* od nas. A $e malokdo zave- mnogo bolj kot pri nice, drevesa m zelenice. ( GORENJSKI GLAS Wiek, ÁZ. septembra 2009 EKONOMIJA / FINANCE Stefan,zc^ rgj @ g-gíds.sí 17 ustavila rast v Exotermu-it so v dveh letih podvojili prodajo, letošnja kriza pa jih je vrnila na prvotno raven. Pripravljajo se na nove izzive. Stefan Žargi Kranj - Že smo poroćali, da se tudi letošnjo jesen • že deveto leto zapored • pripravlja pod okriljeiT. Časopisne hiše Dncviilk izbur za najboljše hitro rastoče podjetje» za naslov gazela 2009. Za gorenjski izbor so po temeljitih proučitvah nominirane štiri družbe: Mimovrste in Janus Trade, ki sta bili v izboru že lani, ter Exotemi-it in Rodex, ki sta letošnja novinca. Tokrat v pogovoru z direktorjem Bojanom Vebrom pred- Bojan Veber stavljamo Exoterm-it. "Prizadela sta nas dva vidika krize: zmanjšana naročila in nelikvidnost. Većina naših kupcev ima letos polovico ali celo samo tretjino lanske proizvodnje, zaradi neplačevanja pa smo prisiljeni tud i - omej evati prodajo ne- plačnikom. Zato oceniuje-mo, da se bo letos prodaja zmanjšala za polovico, na phbližno deset milijonov ev- rov. Pri tem bi rad poudaril, dâ smo pravočasno tikrepali in se razmeram prilagodili, zato je družba stabilna, brez težav in strahu pred izgubo. Nekaj premora bomo idcori» EiOterm v lasti dveh fizičnili izvažamo v EU, jugovzhod- stili za šolanje." Med kandidati za naslov ga- oseb, hčerinski družbi pa v no Evropo in srednjo ter zde - najbolji^ hitro raslo- popolni lasti holding." čm podjetja, so običajno vzhodno Evropo. Ob dobrem pozicioniranju, premišljeni mlada podjetja. Exoterm-it Kakšen ie vaš proizvodni ponudbi smo v časih ko- vidi svoje korenine v delavni- program? njunkture hitro lasli.' d mila iz leta 1772, tora ima ' Ukvarjamo se s proizvod- Kakšna je izobrazbena Struktura? 'V proizvodnji imamo pretežno starejši kader • povprečje je okoli 48 let, v režij- 2;7-letno tradkijo. Kako to? njo materialov za žeiezame Koliko vas je zaposlenih in skem delu, Id z razvojem po- "Res se sklicujemo na to in livarne v §tirih skupinah: kako ie rasla prodaja? staja vse pomembnejši, pa tradicijo, čeprav je dobila exotermne zmesi, termoizo- "ZaČeli smo s 35 ljudmi, pri smo mlajši • povprečje je pod naša kemična tovarna ime ladjski oblikovanci, premaz- čemer smo ob nastanku druž- štirideset let. Skupaj 15 ljudi Exoterm v Beogradu leta na sredstva za livarne ter na- be imeL podporne službe (ra- ima višjo in več kot višjo iz- 1961. Exoterm se je iz izdela- ogljičevald in feroligure. Po- Čunovodstvo, razvoj, varstvo obrazbo, vse do doktorata vť pialiiUi, di>£ilni}j, keniič* nih in kozmetičnih sredstev leg tega imamo v ponudbi pri delu, investidje, kakovost) znanosti. tudi zastopstva tujih podjetij pri "mami'" • holdingu. S po- preusmeril na proizvodnjo in klasično trgovino z mate- stopnim razvojem teh služb Že vidite luč na koncu tune- kemičnih izdelkov za livar- riali, ki so vezanj na tovrstne nds je bilo največ v letu 2006, la krize? Kakšni so vaši na- stvo in metalurgijo in se leto proizvodnje. S tem kupcem ko smo imeli 52 redno zapo- črti za prihodnje? po preimenovanju preselil iz omogočamo kar se da celovi- slenih. Nato smo zapbstovali 'Sem zmeren optimist. Do srediSča Kranja na Polico, to oskrbo na enem mestu. kjer deluje š« danes." za določen čas in pogodbeno delnega izboljšanja pričaku- Posebej na omenim, da prek agcndj in bilo nas jc žc jem, da bo prišlo v drugi pol- smo zastopniki nemškega šestdeset, ko pa so se začeli ovici prihodnjega leta. Mi Exoterm je v svojih 48 letih podjetja Magma s progra- recesijski časi, smo bili pri- smo stabilni, pripravljeni, da obstoja doži>d razvoj in tudi mom Magmasoft, vodilnim morani Število zmanjševati, to obdobje preživimo, smo reorganizacije. Exoterm^it. d. o. o., ki je bila us^ovlje- tovrstnim programom v svetu, ki vizualizira vse. kar se li- Trenutno nas je 42. korektni do zaposlenih. Plače Kar zadeva prodajo, smo so nad kolektivno pogodbo, na leta 2002, je hčerinska varju dogaja, od priprave imeli v letu 200611,6 milijo- uporabljamo različne moti- dnižha Holdinga Exoterma. orodja do ulivanja. Ćfprav na evrov prihodkov, v ?.oo7 vanjske pristope in iigodnrv Kako je z lastništvom? gre za predam, ki stane prek 15,3 milijona evrov in v letu sti, izziv je seveda razvoj. Od Danes obstajajo tri druž- sto tisoč evrov, ga danes upo- 2008 20,4 milijona evrov. Slovenskega podjetniškega be: Holding Exoterm, à. d., rahljajo vse večje livarne pri Pri dobičku je bil trend podo- skiada smo dobili šestdeset hčerinski družbi Exoterm-it, nas in širše v regiji." ki je nosilka osnovne dejav- ben: 2006 ga je bilo za 6\o tisoč evrov nepovratnih ev-tisoč evrov, lani pa 1,2 milijo- ropskih sredstev za projekt nosti, ter Nonterm, ki proiz- Kaj vas kvalifidra kot gaze- na evrov. Dodana vrednost novih vakuumski črpalk in vaja aluminijev prah kct pri- lo* hitro rastoče podjetje? na zaposlenega v naši dmžbi strojev za izdelavo novega ob- mamo surovino. Exoterm je "Od začetka dela v letu presega petdeset tisoč evrov." likovanca, ki je skupno vre bila ena prvih delniških 2003 smo veliko investirali v družb v Jugoslaviji, lastoinje-n« 5e po Markovićevi zakonodaji. Danes je Holding trge na drugi strani. Danes nove programe m nove produkte na eni strani ter nove Smo v letu gospodarske krize, velike recesije. Kako vplivata na vaše poslovanje? den dvesto tisoč evrov, skupaj z lastniki pa pripravljamo tudi postavitev nove proizvodno-skladiščne hale." Zlati inovatorji v Acroniju m Domelu Med najboljšimi inovacijami, nastalimi v letu 2008, so inovatorji Acronija prejeli zlato, inovatorji Domela pa zlato in bronasto priznanje. štífan žarci zali. Letošnja podelitev pri- ferenco o uvajanju inovativ- kdj in mag. Milan Klinar iz ....................................... znanj najboljšim inovadjam ne kulture v podjetja, na Aaonija za tazvoj nerjavne- Ljubijana • V četrtek so na v državi je bila že sedma po osnovi izbora najboljših iiio- ga v ognju obstojnega ferit- Gospodarski zbomid Slove- vrsti in pomeni zaključek vadj po regionalnih zborni- nega jekla; Aljoša Močnik, nije (GZS) pripravili podeli- vsakoîemega zbiranja prijav cah pa je posebna komisija Andrej Biček in janež Rih- tev priznanj za najboljše ino- z natečaji po regionalnih vacije, nastale v preteklem zbornicah z namenom pro- izbrala na|bolj§e inovacije na nacionaini ravni. Podelili taršič iz Domela za razvoj tihega sesalnika z visokim iz- letu, in med 185 prijavljeni- mocije inovacijskih prizade- so 12 diplom, 12 bronastih, koristkom in mag. Igor Momi inovadjami, ki jih je pri- vanj in motivadje za takšna 11 srebrnih in 7 zlatih pri- horič Bonča, Franjo Corše pravilo kar prek petsto ino- vlaganja. Žc v dopoldan- znanj za najboljše inovadje. in Marjan Kavčič prav tako vatorjev, so se inovatorji iz skem času je GZS organizi- Med prejemniki so bili mag. iz Domela za razvoj trifazne- Gorenjske spel dobro odre- rala Dan inovativnosti s kon- Boštjan Pimar, Stanislav Ja- ga puhala. LUK LlUDSKA UNIVERZA KR^Nl l-uit'zuucr. iwùerU^. JEZIKOVNA SOU s tradicijo in rnovativnostjo ^ ANGLEŠČINA NEMŠČINA U ITALIJANŠČINA O FRANCOŠČINA ŠPANŠČINA HRVAŠČINA SLO\^ENŠČINA RUŠČINA SRBŠČINA in ostali jeziki» ki jih potrebujete... , culm, pisem, govonm, individualno, »kupi iTdrio. i.ei tihui NOVO: popotni jezik - za upokojene« brezplačno NOVOs možnost sofinanciranja MŠS KRATKE NOVICE KRAN) Novo naložbeno življenjsko zavarovanje UniCredit Barika Slovenija je v sodelovanju z Ergo Zavarovalnico dodala v svojo ponudbo naložbeno življenjsko zavarovanje Trlo garant, ki vlagateljem zagotavlja izplačilo N^la- Čanega zneska, pokritje celotne inflacije na evrskem območju, desetodstotni donos in še udeležbo na morebitnem donosu, ki bo odvisen od poslovanja največjih evropskih podjetij in gibanja zlatega indeksa. V primeru smrti zavarovalnica zagotavlja kritje v višini 110 odstotkov vplačanega zneska. NajmanjSa premija je tri tisoč evrov, vplačilo bo možno do konca novembra, lahko pa se bo zaključilo že prej. Časovna omejitev vplačila je povezana z omejeno izdajo strukturiran ne obveznice, ki predstavlja naložbeni del zavarovanja. Zavarovanje bo poteklo maja 2020, iz davčnih razlogov pa je priporočljivo ostati v zavarovanju do poteka zavarovalne pogodbe oz. vsaj deset let C. Z. LjuagANA Z Moneto na ljubljanski mestni avtobus » Uporabniki Monete, to je sistema brezgotovinskega plačevanja z mobiinim telefonom, lahko odslej z Moneto plačujejo prevoze po Ljubljani z avtobusi Ljubljanskega potniškega prometa. Vožnjo plačajo tako, da pokličejo številko 1899 in mobilnik približajo plačilnemu terminalu oz. valldstorju, ki je nameščen pri vhodu v avtobus. Uporabnik po uspešnem plačilu predme potrdilo prek sporočila SMS: "Obvestilo o riakupu vozovnice LPP. Čas:... Vrednost.... Terminal:... Sporočilo služi kot potrdilo o nakupu. Hranite ga do konca vožnje. " Cena vozovnice je osemdeset centov, pri plačilu z Moneto uporabnik prejme virtualni žeton kot enkratno vozovnico, brez možnosti nadaljnjega prestopanja. Če posameznik kupi vozovnice za več potnikov, mora to označiti na validatorju, sam postopek plačila pa je enak. C. Z. LJUBLIANA Uprava: NFD Holding med najmanj zadolženimi Kose je vrednost delnice NFD Holding po sredinem pada; za 4,6 odstotka v četrtek znižala še za 15,6 odstotka, je uprava družbe objavila sporočilo, da se v poslovanju družbe ni zgodilo ničesar takega, kar bi vplivalo na tako občutr^o znižanje tržne cene delnice. Nasprotno: kot je navedla uprava, je družba s prodajo delnic iz portfelja finančnih naložb pridobila denar za vračilo pomembnega zneska najetih kratkoročr>ih banir>ih posojil, tako da njene obveznosti iz najetih posojil (ob bilančni vsoti milijonov evrov in vrednosti kapitala 106 milijonov evrov) znašajo 73 milijonov evrov, kar jo uvršča med najnanj zadolžene finančne holdinge v Sloveniji. Že v petek je tečaj delnice poskočil za 14 odstotkov, na štiri evre.C. Z. 4 1 r % 4 i8 KMETIJSTVO cvctQ. zupiolnik @ GO REN) S KI GLAS torek» 22. septembra 2000 Mešetar Cvirro Zaplotnik tednu 2o7»o3 evra in vena- ....................................... kem predlanskem tednu 226,83 Odkupna cena Cena pienice in koruze koruze je bila v 36. letošnjem tednu 138,17 evra za Po podatkih tržno infor- tono, leto prej je znašala macijskega sistema, ki de- 189,63 evra, v letu 2007 pa luje pri agenciji za kmetij- 225,76 evra. Poglejmo še ske trge in razvoj podeželja, slovenske cene za pšenico je biJa odkupna cena pšeni- in koruzo v 34. letošnjem ce v 36. letošnjem tednu (med 31. avgustom in 6. tednu (od 17. do 23. avgusta) v primerjavi s cenami v septembrom) 146,40 evra nekaterih državah Evropske za tono, v enakem lanskem unije. Dfiava Pšenica Koruza Belgija 123,00 EUR/t 139,00 EUR/t Bolgarija 102,94 EUR/t ni podatka CeSka 115.35 123,39 E^R/t Nemčija 113,50 EUR;t 138,50 EUR/t Grčija 112,50 EUR/t 115.33 EUR/t Fiandja 120,68 EUR/t 124,34 EUR/t Italija 135,60 HUK/t 125.25 EUR/t Madžarska 107,84 EUR/t 103,88 EUR/l Avstrija 157,50 EUR/t ni podatka Poljsb 116,02 EUR/t EUR/t Portugalska h8,33 EUR/t 152,33 EUR/t Romuiijjd 105,83 EUR/l 13175 E^RA Slovenija 137, ^ EUR/t 130,58 EUR/t Slovaška 106,98 EUR/t 112,00 EUR/t Letos manj kot lani V sadovnjaku Resje pri Mošnjah bodo letos pridelali od 450 do petsto ton sadja. Cveto Zaplotoik na Zupan in dodaja, da bčdo v zadrugi morali poskrbeti tudi za .usmerjevalne table ob cestah. Mošnje • "V intenzivnih sadovnjakih bc letošnja letina zaradi starih nasadov, obnavljanja nasadov in neurij pre- manjša kot lani, občutno manjši bo tudi pridelek v kraečldh in vrtičkarsldh sadovnjakih/ ugotavlja Tatjana Zupan, vodja sadovnjaka Resje in predsednica Sadjarskega društva Gorenjske, in dodaja, da letos za sadjarstvo na Gorenjskem niso bile najboljše razmere. "Moker in hladen junij je bil ugoden Med obiranjem sadja v nasadu Resje zâ razvoj bolezni in škodljiv* cev, v takšnih okolišdnah je detema tudi na račun krčitve hladilnico. Cene zgodnjega bila prava "umetnost" ujeti treh hektarjev nasada, lani sadja so nižje kot lani, od 79 pravi Čas za škropljenje, za so ga osemsto ton. Zgodnje do 89 centov za kilogram, uporabo v integriram pride» sorte so že obrali, prejšnji to- nižje bodo tudi cene pozne- letos od 26 hektarjev nasada la'/i pa je na razpolago tudi rek so začeli obirati tudi po- ga sadja. "Kriza, ki je marši» jablan v polni idealni rodno- vse manj fitofarmacevtskih zne, obiranje bo predvidoma kateremu gospodinjstvu sti okrog deset hektarjev na-sredstev. Prvi petek v sep- trajalo do 25. oktobra. Obi- zmanjšala prihodke, bo za- sada, tri hektarje sn ga pozi« tembru je nasad oplazila ralcev imajo dovolj, letos jih nesljivo vplivala na prodajo mi skrčili, poltretji hektar toia, nekatere sorte pa so za- ni težko dobiti, saj se pozna, sadja, pozna pa se tudi, da se bodo jeseni ali spomladi za» radi avgusto\'ske vročine ne- da se je zaradi krize poveča- je promet z magistralke pre- sadili z novimi sortami, sko- kcUko prej dozorele. ' io število brezposekiih. Pri- usmeril na novo avtocesto, raj pet hektarjev nasada je še Letina na Resju bo letos bližno dve tretjini pridelka Edina prednost je ta, da se je iz leta 1978, del nasada pa je povprečna. Pridelah bodo le bodo poskušali prodati jese- zdaj lažje vključevati v pro- zaradi izmenične rodnosti od 4S0 do petsto ton sadja, ni, preostalega bodo dali v met kot nekdaj." pravi Tatja- slabée obrodil. Tatjana Zupan: 'Razmere na trgu so precej kaotične. Veliko je še bnsVîh zalc^, predvsem ylate^ delišesa, nekaj v Sloveniji, še več pa v Avstriji in v Italiji. Staro sadje se bo verjetno pome* šalo z novim, cena bo lahko nizka in zanimiva za potrošnike, nam pa bo grenila prodajo." V sadovnjaku Resje je bilo « MOJA GRAWE KARIERA m GRAWE Zavarovalnica d.d Svetovalci GRAWE zavarovalnice » 7 dobrih razlogov, da postanete svetova I ec/-ka 2a stranke v GRAWE zavarovalnici in izkoristite številne možnosti na območju Gorenjske. Biti zaposlen, a delati samostojno Uživajte vse prednosti rednih prihodkov nad po*;pre^em panoge v podj^iju 8 1dO letno evropsko In 18 fetno s lovensko tradicijo. Vaš angažma se izplača tudi finančno Prídmžřte se ekipi, kjerje pridnost dobro n a grajen a. Va.^s r^lovna iispe^^nos) nAposrei^no vpliva na vaš dohodek. Imate možnost pridobiti atraktivne nefinen^ne nagrade. Pestro delo v poklicu s prihodnostjo Svetovdnje in prodaja zavarovalnih rešitev in rentnega varčevanja zasebnikom in podjetjem je panoga prihodnosti. Dnevno bost€ spoznavali nove ljudi, ki vam bodo poldonili svoje zaupanje. Sami določite potek svojega dneva Na§ prilagodljiv delovnik |e primeren zlasti za mlade sodelavce, saj vam omogoča združiti kariero, družino in zasebno življenje. Prijetno delovno okolje v nalih delovnih skupinah prevladujejo odlični odnosi in skipaj smo najboljši. Vaš mentor vam intenzivno pomaga pri delu na teronu in je osebno odgovoren za vač uspeh. Stalno Izobraževanje - znanje se izplača Nov poklic ali menjava panoge: Pridobili boste znanja. M vam bodo omogočila pridobitev dovoljenja za opravljanje dejavnosti - državne licence za samostojno dek> (^RAWfî Akademija vam omogoča individualni strokovif m osebni razvoj ter e tem povečuje vašo vrednost. Sedmi razlog Ali ni opisanih iest razlogov že do/olj, da bi se potegovali za ponujeno delovno mesto? In kaj ie sedmi razlog? Povprašajte pri nas. ZaupaU vem ga bomo osebno. Zâposirtev je za določen čas 3 mesecev z možnostjo podaljšanja. Povežite se z namk Gospa eojana Kukan.a čaka na vaš odzhr na lelebn 01 47 50 522 ali ali na naslovu GRAWE Zavarovalnica dd.. Komenskega ulica 4, tOOO Ljubljana Škofja Loka Strokovna ekskurzija na Primorsko LjUBLjANA Pomoč lačnim Društvo za razvoj podeželja Resje bo v ponedeljek, 28. sep- i VIsda je na četrtkovi seji od- temb/d, pripravilo strokovno ekskurzijo na Primorsko. Ude- 1 ločila, da bo Slovenija kot leženci bodo krenili na pot ob pol osmih zjutraj izpred par- • podpisnica konvencije o po-kirišča Tehnik v Škofji Loki. Na Primorskem si bodo ogleda* i moči hrane letos namenila li l li.t kr.t kore- ljudje ne prenašajo dobro. antikj. Svetovali so ga za brezvoljne in bolnike po nine so učintevito pomaga- boljše delovanje ledvic in operaciji. Nove mod da Iju- p^otj motnjam v krvnem Semen torej nikoli ne uporabljamo bre2 zdravniškega mehuria. PUnij mu je pnpi- dem, ki so pretirano pasivni ^^toku, blagodejni vpliv pa nadzora in posveta. Preveli soval vpiiv na povečanje in bre2 volje. Za peteršiljevo [majo tudi pri prebavnih te- ke količine semen močno plodnosti žensk kakor ti ^ • i u S r $ / È m j; r^ W RADI GREMO V PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KAJ PAVI? Vpis smo podaljšali - POHITITE! www pgk si " ' 'JC II 'V REDNI ABONMA: » • ^ • r » f in še več v SUPERABONMAJSKI ponudbi- Računalnik in jaz (157) Gesla Robert Gu^hn in imena bližnjih, spet drugi Ijh^opri izbiri gesla. Pa nikar si ga ni mogoče uporabiti več- zû geslo liipkajo^aň iz svoje- gc ne zapete na listek ali ga krat, tako da za dostop do go življenja, rojstne datume in cdo prilepite na zaslon raču- računalnika vtipkate vedno obletnice. Takšna gesla js zelo nalnika. Polegvs^ navedene* drugačno geslo. Pri tem gene- preprosto odkriti, paČ s po- ga pa je rele konitnn. àa na rirano ge^io velja le omejen skušanjem in ugibanjem. Če vsake toliko časa svoje geslo čas, kar pomeni, da ga morate gesio malo bolj zakomplidrate, spremenite. Vsaj na vsake tri vtipkati hitre, saj u sicer vmes ga je že težje odkriti. Bolj kot je mesece je že prav, da se lotite že spremeni. Precej varen oi^ovom o ddo, ki ga op rav- tega. Napotek pri tem pa je, da noči n za dostop do ruČunalnU Ijcte, bolj je potrebno mwliíi na uporabite v novem geslu čim ka, kakovostno izbiro Napotki pri izbiri gcsía go- manj znakov iz starega gesla. Druga možnost, ki pa ni Nevarnost dostopa do voíiH poveza na z geslom, je, da za vcrijo, da naj to T\e ho krajk od podatkov na računalniku je dostop do računalnika upo- ' osmih znakov, priporoča pa se, povezana z njihovo pomemb' robijate pr^ni odtis. Tega da naj bo daljše od dvar^tjstih nos^o. Verjetno si ne želite, da preko posebnega čitalnika na znakov. Priiporoâjivo je tudi, vsakdo lahko ^da, kaj imate računalniku preberete tako, da za geslo uporabljate poleg shranjeno in zapisano v raČu- da s prstom preprosto po- čHc in Številk Še dru^ znake na nalniku, Če pa so to službeni drgnete po njem. Sistem si za- tipkovniá, kct so !, %. ?: in zaupni podatki, pa je to Še pomni vaš prstni odtis in ob * (g), + in Najboljša je kom- tdiko bolj kočljivo. Ker lahko z prijavi v računalnik le s prstom binacija vs^a. Bolj kot je geslo enim geslom ali ande^o "Sin- podrgnete pc átalniku. Če je kompleksno, iežje ga je odkriti, sploh panez ugibanjem. Prav gle Sign On", dostopate do različnih podatkov iřv pro- vaš odtis pravi, vam sistem omogoča vstop v računalnik. tako je pomembno, da pri ust' gramov, tudi do elektronske Ker ima vsak Človek drugačen vananju gesla ne vnašate pošte, je moč gesel Še toliko bolj prstni odtis, je varnost s tem pravilnega zaporedja črk v portiembna. Običajtw sc v računalnik besedah, saj bolj kot jih prc-prijavite z uporabruškim mešate, bolj varno je geslo. Za ve^o varnost pri dostopu z;igotoUjena. Varnost je v svetu računal do računalnika lahko upora- ništva zelo pomembna, saj je imenom in gislom. Pri tem je Za razbijanje gesel so na sve- bite zelo različne metode. Ena včasih težko razumljiva, pred- uporabni^ ime določeno, ges- tovnem spletu na voljo posebni o4 teh je kreiranje enkratnih vsem pa ni otipljiva. Potrebno lo pa si navadno lahko izberete pričami. In koliko časa mis- gesel. Pri tem imate v rokih seje zavedati nevariwsti, da jih sami. Pri tem pa ni neporr^m- lile, da ti programi potrebujejo, poseben čitalnik z ekrančkom, lahko ustrezno preprečimo, bno, da je g^slo sestavljeno da Moáe geslo? Nekaj kjer se vam ob vnosu va^ ose- Tako kot doher ključ doma, so tako, da ga ni mogoče cdkriti sekund, pri manj zjihlevnih bne PJN kode kreira fnkratno v računalništvu pr^ vdori in na preprost način. Neka teri za geslih, do r^kaj min ut pri g^lo, ki ga k p rep išete v raČU' zlora ba mi pome mbni dobra gesia uporabljajo svoja imena kompliciranih. Zato torej poz- ruilnik. To g^doje enkratno in varnost in ustrezna gesla. ZAVOD ZA ZAMSLOVANJE PROSTA DÉLOVNA MESTA NA OOREhUSKEM (m/ž) DELAVEC BREZ POKLICA rok'do: 26.00,2009; APRD COM, ^ d.o.o,. C, GOftEMISKEGA ODREDA 15 A. BLED roke»; 23.09,2009; DOM Dft. JANKA i EENEDIKA, ŠERCERJEVA UL 35. Rfir • CCMJCA nk Jo: 24.09.2009, JOŠKCW MFVW, do.o., ZALOG 1,8000 NOVO MESTO ^ rok do: 03.10.2009; MANPOSVER, I C.O.O., PE UUBLIANAII. DUNAJSKA ! C. 49, UUBLm^ rciKoo:if3.oa.aj09;NArON,fl.o.o..C. • 24.JUNUA25.1231 UUBUANA-Ć8-NUĆE rok do: 18,10.2009; OGREX, d.o.o., POOREČA 5, MAVÍIÓE OSNOVNOâOlSKA (ZOBRAZBA PRALEC EMBALAŽE; it* do: 03.10,2009; EbTfanspon. d.o.o., C. TBLCEV 8.1230 DOMŽALE VOZNIK: rok do: 23,09,2009; EURO TRANSPORTI storitv©. O.o.o.. ANKA-PANSKA C. 7 a 6000 KOPER • GftPO-DISTRIA NATAKARKX'njk do: 29.09.2009; QA- : \ORIN STANONIK. S.R, PREDMOST i 25. POUANE NAD ŠWDFJO LOKO ŽELEZOKRVEC; rok Ui^lH NAPRAV rok do; 03.t0.2009; ZUPANC MATJAŽ S:P., ZÔ. ^IRNIČE 45 B. 1215 MEDVODE ElEKTROINŠTALATER rok do: 25.09.2009; GRAD. d.d., Bldd, GRAJSKA C. 44. 8LED 05RAT0VNI EŒKTRIKAR rok do: 06.10,2009; PLEVNIK. d.o.o,. Podsmrekâ 24, Dobrcwa, PODSMRE-KA24.1356 DOBROVA TAPETNIK: rokdo: 18.10,2009; TR-QODOM NO. 1, procvodnja in trgovv rtt, d.o.o,, ZAPUŽE 10 B. BEGUhiiE FR(ZER rok : 02,10.2009; KLARA JENKO S.P, UL TUGAVIDMARIA 4, KRANJ rok do: 04,10.2009; URŠKA GRDA-DOLNIK SR. JOBSTOVAC. 31. ŽIRI rcKdo: 01,10.2009; TATJANAKOMAC S.P., OVOR 46,5230 BOVEC roK do: 18,10,2009; INTER STUDIO, d.o.o.. Uubljara. ŠMARTINSKA C. 162, UUBUANA KOZMETIK TOK do: 04.10.2009:: KALAPĆIEV SOBAN OLGA S P.. ACGUA RELAX, OBALA 77, 6320 PORTOROŽ - PORTOROŽ TOK yDJEN GORŠE S.R. UL BRA-TQJ UČAKAR 62. UUBLJANA TURISTIČNI TEHNIK rrtc do: 29,09,2009; POSLOVNI SISTEM MERCATOR. d,d.. DUNAJSKA C. 107. UUBU/m TEHNIK KUHARSTVA rok do: 26.09,2009; JAVNI GOSPODARSKA ZAVOD PROTOKOLARNE STORfTVE RepuDfikd Slc^en^e. PRE- oosuE 39. kram; KOMERCIALIST rok do: 30.09.2009: DELNICA, d,ao.,TR2AŠKAC. 2, UUBUANA SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA ZAVAROVALNO FřNANČNÍ SVETOVALEC; rok do: 30.09,2009; AGENTA 36, d.o.o., STCGNE 27. UUBLJANA RECEFTOR/KA; rok do: 28.09.2009; BOHINJ PARK HOTEL d.o.o., TRI- GUVSKAC. 17, BOHINJSKA BISTR^ CA BLAGAJNIK-UKVIDATOR II. rok do: 2609.2009; D^LNA BANKA SLO-VENUE đ,<3. POSLCVNA ENOTA GO-neVSHA. ŠUCEVAUL 27. KRAMI KOMISIONAR SKLADIŠČNIK IZOBRAZBA: rok do: 26.09.2009; ERA GOOD, POSLOVNA CONA A 20, ŠENČUR GASILEC; rok do: 11.10.2009; GASILSKO REŠEVALNA SLUŽBA, C, ŽELE- ZARJEV 35. JESENICE POMOČNIK MONTTERJA OGREVALNIH NAPRAV; rOSUE 39. KRANJ ZASTOPNIK i; rek do: 09.11.2009;; MERKUR 2đv&tMlrMca, d,d. U^bijana DUNAJSKA U 56, UUBLJANA l«3MERCU^UST;jokdo: 23.09.2009; PRO-AQUA, d.0.0,. PRUŠNIKOVA UL 95.1210 UUBUANA - ŠENTVID SKLEPANJE ZAVAROVANJ. FINANČNO SVETOVANJE: fok do: 03.10.2009; VIGA, d.0,0,. BCUANJA VAS 3 C. 8330 METUKA INi GRADBENIŠTVA rok do: 30.09,2009: CESTT^C PODJETJE KRANJ, d.d., JEZERSKA C. 20. KRANJ IBiHOLOG KUHARSTVA rok do: 27.09.2009; INTERTREND, d.0J3.. HOTEMAŽE 50. PREDDVOR VIŠJA STROKCn^O IZOBRAZBA POSLOVODJA V TRGOVINI S TESTV LOM: rok do: 26.09.2009: BUVARD, d.0.0,. ŠMARTINSKA C. ?52. UUB- LîAMA DIPL INt GOZDARSTVA (VS) rok do: 23.09.2009; ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE UUBUANA OBMOČNA ENOTA WRANJ, C. STANETA ŽAGARJA 27, KRANJ DIPL EKONOMIST (VS) rok do: 26.09.2009; ELVEZ, d.0.0., UL WTONA TOMŠIČA 35,1294 VIŠNJA GORA rBzevaJni œnter Kr^, Ki- DRiČEVA C. 65. KRANJ PROF, DEFBCrOLOGUE rok do: 30.09.2009; OSNOVNA ŠOLA POLDETA STRAŽIŠARJA. UL VIKTORJA KEJŽARJA 35. JESmiCE DR. MEDICINE rok do; 01.10.2009: OSNOVNO ZDPAVSTVO GORENJSKE OE ZDPAVSTA^NI DOM TRŽIČ, BLEJSKA C. 10,THŽíČ rok do: 20.10.2000; SPLOŠNA BOLNIŠNICA JESENICE. C. MARŠALA TTTA112, JESENICE DR.DEMTALNE MEDICINE rok do: 18.10.20D9; ZDRAVSTVENI DOM ŠK. LOKA, STARA C. 10, ŠK. LOKA DIPLOMIRANA MEDICINSKA SESTRA (VS) rt* l: * • na oglasnih deskah območnih skâD In uradov za delo zavoda -na domači strart Zavoda RS «a zaposlovanje: http-y/wkvw.dds.gov^ - pri delodflíaicíh Brake opozai^amo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. » f ! i 4 GORENJSKI GLAS torek, 22. septembra 2009 KAŽIPOT, OGLASI 21 HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00 Naro^il^ zj iprejNn JI« w M/
ooi - rjn 1(1 ^inkj ' 1 00 Cmxj ooJ.ho in ponudb v (ubnv:!. im<Ka. priiav« zbiramo do 18* 10* 2ÛÛ9. Voč na MMW moiedeio.com. Vodja poslovalnice m/z {LJubljana. Škofja Lot^a) Va^ nalogo: tkft t» pr^tíuio in sûpoQl&no. Urocntccvanjo cil(cy podjctp. Aktivno sooeiovanje pri p odaii, kot član prodajnega trma. Administrabvna In organizaci* ^ha d^la PncaKoiran]a: V* stopn^ Izobrazbe oz. poslovodski izpit* Smisel za títk> s kupcL Vodstvena izkušnje^ Zavzetoal m fleksibilnost* Izrazita odgovornost Zaželeno znanje nemškega jezM* Doichmann, d* o. o*, Dunaîaka 22^ 1000 LjuDijana* pniave Jt^iramo do 10. io 2009* veC na www.moicdeio.com. ovno ckoje z moznostio strokovnega razvoja in a:imuaiivnimf inženihng, d o o. Tržaška lOOO Uubljana. prj^ve zbiramo do 1i 10 2009 Vač nawv^.moj«dalo*com. Upravljavec CNC^tnjžnih avtomatov en/1 tžolezniki) Podjett» httro raste, ktx naprej se dodaja nekaj novoga^ vno mlad kofekt»* Iščemo upravljavca Ch4C stružnih avtomatov m/z, dela se dve izmeni. Prič^ujemo V* siopnio izobrazbe slrojne ^nen. v^ 1 leto delovnih izKusenj, vs^ nekai znan- i3 sngtaščine. prfdncsl in vestnost Nudimo iaposlilev^a nadciočen čaa s poaku«>o dobo 3 mesecev* Urejene delovne razmere m redno plaoJo* Kemper-fe, d. o* o.. Oloki 3. 4229 Železniki, oniave zbiramo do ^1. 10. 2009. Već na www* mojedelo. com. Sodelavec v kontroNngu m/2 (Kranj) Zado ženi boste za ponoc pn obl m analtu fmancnih czkazovobtakijucku f>n9nćnl ir> poslov/ni nadzor n»d matičnim podjetjem in povezanimi pod^ je^i. izdelava raziičnih poročil In anattičen pr^op k njihovi razlagi, kontroiin§ke analize, stroikovno soremlianje In izvajanja nadzcra nad projekti, pomoč pri planiranju, opozarjanj« na napake pri procesih iskraemeco. d^ d*. Savska Loka 4, 400D Kranj, prijave zbiramo do 11* 10* 2009* Več na www*mojedelo*com* stopnje {inženir strojništva) Potovalni avetoMatec m/i Ksodeiovanju v^imo vse. k] veste, kaj pomeni Inovaiivnost ponudbe n prijazria in kakovoslrta stcritev na področju lurizma Přicházíte ae nam in z nami sousNar* jâfe nepozabne zgodOef Mercaror, & d , Djnsjska cesta 107, 1000 Ljutrijana. priave zbiramo Oo 28* 9. 2009. Več na www.rnojedekp.com. Vodja p/oizvodnje plastičnih mas m/z Pnčakujemo: izobra^a ustrezne smeri vsaj V ter izkušnje na primerljivem deio^em među; let defosnih izkušenj; poznavanje tehnologije oz* dela s stroji za brizganja plastičnih mas, dobro znanje nemškega lez^ka ter dobro uporabnliko znanje raćLir>ain(ka. Orodjaratvo Knittc. 0* o. o., Pot naPilamo 12, 4290Trzic, prijave zbiramo do 11.10. 2009. Večna www moiedelo com. Vodja riabave (eieMro smer) m/ž (Gorenjska) Ce kičete Kreativno delo, potem ste pravi zň nas Medse sprejmemo novega sodelavca za delcpvno Ttesto Vodja nA^ave m/z Va&a delovne naloge bodo načr« usmerjanje, usklaievanje. izvajanje in nackirama nabavnih dejavnosti Oaebni v^llness svetovalec m/z V svoj krog svetovalcev vabimo honofama in stilne sodelavce, ki jih zanirna po* drocie zdrave prerane in zdravega načina žMjenja in so: pozUivnf, urejeni in pr^ jazAi, Homunikatnini In radi delajo z ljudmi, sposobni limskegadela m imajo vod-s^ene sposobnosti, samostojni in odločni, pripravljeni na dodatno izobraževan« je in svoje znanje v vlogi menloija prenašali na nove sodelavca* Tandem Maja Belehar s o > Partizanska uhca 22. 4208 ^nčur, prijave zbiramo do 14. 10* 2009* Več na www. mojedelo com Strojni aH elektTOínže nI rji (več sodelavcev) m/z (Trzic) Za našo tovarno v Triiču iš^moambicfozne in anga^rane mlade stnsjne ali elak- Ircir^zenîn© Obvezno ie kvalitetno novorno in pisno «nnlA^kMA tn podjetja. Nudimo prijetno delovno siimutdKno mcznost napr^ dovanja. nagrajevanje uspesnosQ, delo v mladem in inovatfvnem okolju SOS inženiring, d. o* o., TriasKa 2. 1000 Več na www.mojedefc.com. 10. 10 Prodajalec« optik m^! vKrar>ju (Kranj) Vaše naloge bodo: predaja korvkciisdRlo com zemeljski ohn, bo vase bivanje cvetelo od udobja Zemeljski plin predstavlja trend m prihodnost, saj je cenovno ugoden m z A .t - to, 26, septembra, zborno mesto je na krIžiSČu za vas Na Skali ob 9. uri. Več informacij: hllp://www.tnp.si/ prireditve/termin/682/. Mihaelov sejem * Mengeš • Kulturno društvo Mihaelov sejem pripravlja v času od 25. do 27. septembra tradicionalni, že 17. Mihaelov sejem v Mengšu. Letošnji program bo v petek, 25. septembra, ob 19. uri odprla priljubljena slovenska pevka Tanja Žagar, slavnostno odprtje pa bo v soboto, 26. septembra, med 9. in ^o. uro. Ličkanje koruze Kokrica - Turistična društvo Kokrica vabi vse na ličkanje koruze v četrtek, 24. septembra, ot> 16. uri na kmetiji Pr' Andreje v Tatfncu, da se ne bo pozabilo, kako so to delo opravljali naši predniki, Ogleda bunkerjev Rupttikove linije ŽirovskI Vrh - Lokalna turistična organizacija Blegoš ta konec tedna, ob začetku dnevov turizma na Loškem, vabi na brezplačna ogleda bunkerjev Rupnikove linije na Žirovskem vrhu. V soboto, 26. septembra, si ob 10. in \2. uri lahko ogledate bunker na Hrastovem griču, v nedeljo, 27. septembra, ob 14. in 16. uri pa bunker na Golem vrhu. Prav tako v nedeljo, 27. septembra, ob i6. uri vabijo na brezplačen ogled fu-žinarsko kovaške poti v Železnikih. Začetek ogleda je pri mostu na Grivi. Dodatne informacije na spletni strani: svww.lto'blegos.si, tel.: 04/517 06 00. info(3)lto-ble2os.si. IZLETI Ob svetovnem dnevu turizma Jesenice - Pohod po naravoslovni in rucarski učni poti v ja-vorniŠkem Rovtu ob Svetovnem dnevu turizma bo 26. septembra. Zbor bo pred TlC-em jesenice ob 8. uri, predvidena vrnitev ob 14. uri. Več informacij In prijave: Razvojna agencija Zgornje Gorenjske (info@ragor.si, 04/581 34 16} in TIC jesenice (tic.jesenice®)sioLnet, 04/586 31 78). Na Planjavo Kranj - P/aninsko društvo Iskra Kranj vabi svoje člane in druge planince v soboto, 3. oktobra, na Planjavo. Odhod z osebnimi avtomobili izpred hotela Creina bo ob 6. uri. Čaka vas 5 do 9 ur hoje In lažjega plezanja. Informacije in prijave: sms 031/643 467, e-po§ta bukovsek(g>gmail.com: sms 040/255 163, e-naslov: prelovsek@gm3il,com ali v pisarni društva, na lokaci i: Iskratel, vhod na škofjeloški strani ambulanti ob sredah od 17. co 18. ure. Na Breiki jalovec Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj vabi v nedeljo, 27. septembra, na BreŠki jalovec. Odhod s posebnim avtobusom izpred hotela Creina bo ob 6. uri. Hoje bo 6 do 7 ur. Pot je lahka, občasno zavarovana z jeklenico. Informacije in prijave pri vodnikih ali v društveni pisarni: bukov5ek@ gmail.com ali SMS na tel. 031/643 467; j.malovrh®email.si SMS na tel. 041/414161 ali ob sredah, od 17. do i8. ure v pisarni društva. Na Mirno goro v Belo krajino Žirovnica • Društvo upokojencev Žirovnica, pohodno planinska sekcija, vabi na planinski pohod na Mirno goro v Belo krajino. Odhod avtobusa bo ob 7- uri z avtobusne postaje Moste in bo ustavljal na vseh postajah do'Rodin. Nezahtevne hoje bo 4 do 5 ur. Prijave: Drago Kajdiž tel. 5 801 469, GSM 031/535 799. Na Slemenovo špico Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj vabi v nedeljo, 4- oktobra, na družinski planinski izlet na Slemenovo špico. Nanjo se boste povzpeli z Vršiča. Odhod z lastnimi osebnimi avtomobili izpred hotela Creina bo ob 8. uri. Počasne hoje bo za 3 ure. Dodatna informacije in prijave pn vodnikih ali v društveni pisarni: s€bastjan.potocnik@gmail.com ali SMS na teí. 031/408 439; bukovsek(g)gmaiLcom ali SMS na tel. 031/643 467 ali ob sredah, od 17. do 18. ure v pisarni društva. Od Preddvora do Jakoba Naklo - Komisija 2a šport Društva upokojencev Naklo vabi v četrtek, 24. septembra, na srednje težak pohod od Preddvora do Jakoba. Skupaj bo za okrog tri ure hoje. Zbirališče po-hodnikov bo ob 14. url pred kulturnim domom v Naklem. Vipavska dolina in Osmica Zabnica - Društvo upokojencev Žabnica vabi 9. oktobra na izlet Vipavska dolina in Osmica. Odhod bo ob 7. uri izpred vseh avtobusnih postaj od Kranja proti Trati. Prijavite se lahko med 16. in 18. uro po telefonu 2311-932 Mara Pečnik do. zasedbe avtobusa. Rok plačila je 2. oktober. A i i t i KAŽIPOT, MALI OGLASI info @g-glas.si GORENJSKI GIAS torek, 22. septembra 2009 Soteska Pekel • Pokojišče Kranj • Pohodníkí kranjskih upokojencev vabijo na izlet v sotesko pekel, do PokojiŠča. Na željo si boste ogledali tudi Tehnični muzej Bistra. Izlet bo v četrtek, 24. septembra, z odhodom posebnega avtobusa ob 7. url izpred Creine. Hoje po zahtevni poti bo za 3 ure. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni do zasedbe mest v avtobusu. OBVESTILA živ- Tečaji za upokojence Kranj • Društvo upokojencev Kranj in U nivela za Ijenjsko obdobje vabita v izobraževalno-ustvarjalne progra* me: angleščina, nemščina, italijanščina, španščina, umetnostna zgodovina, zgodovina in etnologija ter likovno ustvarjanje. Začetek bo oktobra. Prijave sprejemajo do vključno 30. septembra v pisarni Društva upokojencev Kranj, tel.: 2361 870. Mladi, alkohol in (nejvarnost v prometu Bfed • V četrtek, 24. septembra, se bo v sodelovanju s Policijsko postajo Bled ob 16. uri v prostorih Blejskega mladinskega centra, Trubarjeva 7, začelo tematsko popoldne Mladi, alkohol in (ne)varnost v prometu. Računalnik v zrelih letih Kranj - Društvo upokojencev Kranj, Univerza za III. Življenj* sko obdobje, vabi tudi letos k obisku različnih računalniških tečajev (začetni, nadaljevalni, digitalna fotografija, excel). Potekali bodo od oktobra do maja enkrat na teden tri Šolske ure v učilnici v prostorih društva. Prijave sprejemajo na sedežu društva ali po telefonu 04/236 tZ 70. KONCERTI Koncert jazz pevke Kristine Oberžan Ljubljana > Koncert izjemne slovenske jazz pevke Kristine Oberžan s skupino Grooveyards bo v Četrtek, 24. septembra, ob 19.30 v dvorani Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano. Koncert Škofjeloškega okteta Škofja Loka • Koncert Škofjeloškega okteta pod umetniškim vodstvom Dominika Jurca bo v petek, 25. septembra, ob 19,30 v Jurijevi dvoranr v Stari Loki. Vstop )e prost. RAZSTAVE Železar ohranil spomin na njihove uspehe )esenice - Slovesno odprtje razstave Žeiezar ohranil spomin na njihove uspehe bo včetrtek, 24 septembra, ob 19. uri v avli Občinske knjižnice Jesenice. Pokrajina Kranj - Jutri, v sredo, 23, septembra, bo ob 20. url v Galeriji Pungert, na koncu starega dela mesta Kranja, odprtje razsta» ve Pokrajina članov Fotografske sekcije Êlektra Gorenjska. OSMRTNICA Sporočamo, da je svojo Življenjsko pot v 87. ietu starosti sklenil naš dragi ata, stari ata, brat, svak in stric Aleš Zupan s Primskovega. Likozarjeva ulica 4 poslovili jutri, v sredo» 25. septembra un Žara bo n^ dan pngrpha nH 9 ure dalje v poslovilni vetici na tamkajlniem pokopališču. »lujoči: SÍD Saâo z družino, sestri Angelca in Joži z družinama, svakinja Marija in ostalo sorodstvo Kranj, Šenčur, 20. septembra 2000 LOTO Rezultati 75. kroga - 20. septembra 2009 3. 17.19.35. 39 IniS Lotko: 284228 Loto PLUS: 1,3,5,7,20,24,39 in 33 Predvideni sklad 76. kroga za Sedmico: 810.000 EUR Predvideni sklad 76. kroga za Lotka; 130.000 EUR Predvideni sklad 76. kroga za PLUS: 50.000 EUR već na http://older.si POHIŠTVO POMERI s S vrača • ograje otroške sobe dnevne sobe kopalnice spalnice kuhinje mi^flr^cvo QQflOTe 3 C i 3 9 % a 3 fti O 3 GG naročnine 04/20142 41, €-posta: narocnlfie^g-gfas.si www.QorenjskjQlds.si Športno društvo Gorenjski glas vdbi na 3. tek Gorenjskega glasa Finalna tekma Gorenjskega pokala v rekreativnih tekih In pckala mladih Dobimo se v Preddvoru v nedeljo, 27. septembra, ob 10. uri pred OS Matija Valjavca. Dclžina proge za ženske in moSke je 11.040 metrov, za otroke In mladince od 550 do 1650 metrov. Prijave sprejemamo ra dan lekrnuv^njd od 5. do v bližtni starta. Vabljeni vsi r^avijači in ljubiteiii Gorenjskega glasa! i I i i Info: Janez Ferfic 031/561 665 a I i ja nâz.fèrlic jemali .com www.gore n is ki gi as. s I Mdli oglasi tel.: 201 42 47 fax: 201 42 13 e-mail: mdlioqldsi@Q-Qlas.sl Mdle oglase sprejemamo: za objavo v petek - v sredo do 13.30 in za oĎjaTo v torek do petka do 14.00J : od ponedeljka do četrtka neprekinjeno od S. do 19. ure, p«t«l( od 8. do 16. ure. sobote. FESST, d, O- 0., r*prpm ičntnska družba. Telefon: 236 73 Fix: 73 70 I r>fb#fesst. s i (nremer www.^ssr.sl nedelje In prazniki zaiMto. KRANJ - okolica; 28. 43.19 m2 v prit. wéô obn 1 08, 2 2€mlJ 42.41 (ti2, lasten vood, parkirno mesto. 88.000 eur, SVET RE d, o 5., KamnUka ul. 47. LjLbljar«, « 041/344-189 «oscai èKOF^A LOKA • Podlubnik. 3*S. 76.85 m2. defr>o obn. I. 08. 10/12. NEPREMIČNINE STANOVANJA_ PRODAH KRAN«! - OKOIIOQ; ,67 mS, mansarda vd6$tan. ot}}ef4a, iasten vhod, obn. I. 06. solastništvo ra 7d.030 our, SVET RE d o. o., Kanwiàka ul. 47. Ujbliana, O 041/344-169 razgled ra okoliško rsravo. ZK ureieno 112.000 ©uf, SVET FE fl. o o.. Kam-nllka ul. 47, Ljubiiar.a. 9 04t/34^ ooesAU ODDAM SOSEv Š^r^iur^a za dve osebt, imalo lasíf^e Kopalnice, inremet In TV priW|u- ceK. tr 059/Q46-113 oooMio KRANJ - okolica: iS. 45.42 m2 v I. nad. v«čst&r>ovaní8k9 hlèe obn. I. 09. mirna okonča, čudovit razgled, 6d.0D0 oor, S'/ET RE d. o. o .KamníákaJ. 47, Uubijaia. 9 04V 344-180 OOUM4 DVOSOBNO stanovanle, RaOovli(Ca, GrBOiïkova, 60 m2, (telr>0 oDnovtjeno, prazno. 05.000 eur. Tt 031/539-104 KsKERN NEPREMIČNINE Maistrov frg i2,4000 Kranj TeJ 04/Î02 ' 3 202 25 66 CSM 1^/320700. Email: ITD NEPREMIČNINE, d.0.0. MAISTROV TRG 7. 4000 KRANJ TÉ L J O4/23-8M20, 04/23-66-670 041/755-296, 040/204^1, 041/900009 ^poita: hd.nepremlc/iir>e S^siol, net WWiH.itd-plUt.ij V ŠENČURJU oddajdm sobe za dve oseoi z laslnimi kop^nicami, Inteme-lom In TV. 9 051/704-087 EN OSOBNO 9lan(7VBi]e< oprsmlieno, 8 samostojntm vhodom, v Krarrju, aarv skl 0S83Í, 9 041/710-149 STANOVANJE àîudenlom, v Portorožu, 9 331/858-700. 041/323090, vvww.aordadria.com soo^vr -J- U R-' T-A- N )URepreTtičnIne, d. 0. 0. PE Cankarjeva ulica 03 (staro- mestno |edro). 4000 Kranj, tel.; 04/236-92-14, moW: 041 /451-^57 ^po$ta: i nfoig^iu r*ta n.i wwwJur^Un.sí STANOVANJE, v okolici Sen^ur^a. tr fiOD9&6a STANOVANJE pooohoma oorsmtle- no, vsUr^m mosindm jedru Krarja, 80 m2, cena do dogovoru, 9 041/617- 596, od 20 ure dalje HiSE PRODAy KRANJ; hiša 166.68 m2 s štirimi 1š stan., obn. I. 09, garazrrl prostor, rno-žen ruikup posameznih enot, 239.000 eur, SVET RE d.o o., Kamniška ul, 47, LluWiara. «041/346 180 ^naslov: infb^gnds) 4 28104. fax: +jS6 39 Bsm: 31536 <78 ODDAM HIŠO dvojček, 100 mS, na zacatku Planine, blizu cenirz. neopremljen, a daljSf ča$, samo reeniin. Nf 2a gradb^ nftskupin« C^olraina gamža. vrtjma 2 spalnici, dnevno« WC In kopainico, 700 Bur/mesec, 9 O^O/aTO^SZS POSESTI PRODAM ZAZIDLJIVO parcelo, komunalno urejeno, na sor>irki strani, v bližtr>i Tržiča, 9 040/288-620_oogsa ^ POSLOVNi PROSTORI PRODAM KRANJ; poslovni pr. 73.55 m2 z i:- ožD, oKnorrj VDOSL strani stavD», i. 07, dve park, me$ti. Mo?.en najem 138.000 eur, SVET R= d. o, o., Kamniška ul 47, Ljubljana, 9 041/344-189 »05W ODDAM PISARNIŠKE prostor« na Koi eti (cen er). 9 041/361-100 MAJAMEM OPREMLJEN frizerski saion v Kran^ ali okoi^e, ponudbe na 9 0 41/617- 596 ' OSTALO PRODAM BRUNARICO 4 X 4 m, 2 2 m nadstre- ška, 9041/515-139 MOTORNA VOZILA AVTOMOBILI PRODAM RENAULT Iwingo Spring - bolji! tip opreme, 1. i999, izíerno ohranjen, nw koti poškodovan, opravljen velfki ser^s •• TÍmakagume, ugodno, 9 040/261-999 MOSM) SUZUKI Vrtara 2.0, I. 2005, novi medel, klima, 6 vrai, 4 x 4. 9 041 /227- TEHNIKA PRODAM TELEFON Panasonic, brezzičnl, še zapakiran, za 20 cur, o 04/6g.S7- MOSSOi STROJI IN ORODJA PRODAM RABLJENE čevffarske čevijarsKega materials, 964. AlUn Rutar m aoASSfl^ STAREJ SO mizarsko stiskalnico, mizarsko podajalno napravo znamke Evropa Unior in nov rierabljen t/ofaznj oleidromotor, moč 4 KW. 1410 vrtljajev na minulo, 9 04/S1-05025 SOOMS. GRADBENI MATERIAL GRADBENI MATERIAL PRODAM STREŠKA krllina, pločevinasta - 6 EUR / m2 in Bramac 0,58 EUR na kc$, 9 040/484-116 800S09; ZRAČNO suhe cca 4 m3, 9 051 19 in 25 mm. .Goiîe KUPIM ODKUPUJEMO hlodovine in celulozni les iglavcev tudi lubadarke, b 041/755-932 HO6Oeleti ze ogrevanje v vrečah po 10 kg, naprodaj po Konkurenčni ceni - dostava na dom r^aioCiia in In* fonnacije na telefon. 9 041/878^76 «co^so SUHA mešana ter hrastova drv^ m> žen je razrez in prevoz rta dom. Škofja Loka z okolico Kranja. 9 O&i /4i2-165 STANOVANJSKA OPREMA POHIŠTVO PRODAM KOTNO sedežno gamHuro, vel. 200 * 290 cm. 9 041/911-835 VRTNA OPREMA PRODAM MASIVNO vrtno garnituro, li 041 /960-071 Mo«« STARINE PRODAM STARE razglednice Tržjča, 232-490 MEDICINSKI PRIPOMOČKI OKULISTIČNr preglesf za očala in kontaktně leće, velika izbira sončnih očal. popusti za upokojence in Atiirinn- te. Optika Aiekaandra, Glandia'Kranj. 9 ŽIVALI IN RASTLINE PODARIM M LAD E, piaa ne muce, 9 041/072- 096 SIAMSKE6A mucka, ce. 9 040/569-471 3 rnese- »005631 KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI PRODAM TROSI L£C za 2.5 , gorska izvedba, in sllokombain SIP za koruzo, iepo ohranjen, 9 051 /$73-782 600640I TROSILEC hlevskega gnoja. Krpan 30. 9 041/416-701 BC05ai3 KUPIM TRAKTOR Univerzál, Štore, Fergu»- SOn, Ureua ali Zetor, 9 03l/868<»24 9Q06Í9Í PRIDELKI PRODAM BELI jedrni krompir, neškroplien. 9 » k. 9 i GORENJSKI GLAS torek, Z2. sepleinbra 2009 MALI OGLASI, ZAHVALE infb^g-gias.si 23 DROBNI kromûlr. tt 04/53-36-792, 041/673-792 JABOLKA est^ m gal9. hrušl v Kranju, vatrijene tudi izkušene tele^ nistke. Baldnian.d.o.o., Ll. M. Vadr» va 19, Kranj, 9 055/041-575, 040/415-556 «094« V PE KRANJ pr jčimo in zaposlirr^o telefonista/ko, delo od ponedeljka do petka od 8 do 14. ure. Fantom International, d. o. o., Ul. M. Grevenbroich 13, Celie. tr uoi/43&-i4& Z KAJBOUŠIM programom M.K. po- sianrte uspesen zastopnik na terenu. Redna zaposlitev in prevoz za^ov« Ijen, Mali Anion, s. p., Podřjubelj 97, Tržič, tř 040/165-020 MOSMI REDNO zaposlimo knjígovodkínjo v ra- čunoucdskom Mrsnsu. Izkušnje záždi^ ne, Prošnj€ naskjvHe na: AJK, d. o. o., Cesia Kokiékega odreda 42, Kranj ISĆCM IŠČEM DS.O, varstvo otrok m v^šem domu, v dopoldanskem času, Žirovnica. Lesce, Radovfjica, 9 040/669-6S6 IŠČEM DELO. pomoč v goepodins^u, pospravljanje, čiščenje rtd, 9 040/636-712, po dogovoru POSLOV NI STIKI GOTOVINSKI KREDITI DO 10 LET ZA VSE ZAPOSLENE, niDI ZA DOLOČEN ČAS, TIR UPOKOjENCE. do 50 % obr., obveznosti niso ovira. Tudi krediti na osnovi vozild ir ieâsingi. Možr^ost odpIsGla na polobli- ce, pridemo tudi na dom. NUMERO UNO, Kukovec Robert s.p,, Mlinska 22,2000 Maribor» 041 /73^560 STORITVE NUDIM ADAPTACUE, novogradnje od temelja do strehe. Notranje ome:e, fasade, kamnite škarpe, urejanje in tlakovanje (^vríéć, z našim a1i vašim materialom, SGP Bytyqi SKALA, d, n. o,. Struževo 3 a. Kranj. 9 041 /222-741 ADAPlACiJk, vsa gradbena dela, notranje omete, fasade, adaptacije, tlakovanje dvorišča, ograje, kamnite škarpe in dimnike, kvalitetno, hitro in poceni. SGP Bern, d. o. c , Staiževo 7. Kram. ASFALTIRANJE, llakovanje dvorišč, dovoz, poti, parkirišč, pdag. robnikov, pralnrh çÀoéi. izd. betonshh irr kamnitih ^(drp< Acn?vic & Ck), d. n. o., Jehsv-ikove 10. Kamntk, 9 01/33-94^14. ASTERJKS SENČILA Rozman Peter, s D,, Senično 7. Knze, tel : 59-5S-170,041/733-709; iâluiije, fC\o\K n> eie, lameme zavese, piise zavese, ko- mamikj, maikize, www aatenks.net BELJENJE n giajenje sten anbgllvičnl premazi, t>a'vanje naouščev in ^sad, dekorativni ometi in opleski Pavec N«, 8. p., Podbrezje 179, Naklo, 9 031/ 3â2-dÛ9 DELAMO vsa eidarska dela, notr^je omele in fasade z naiim al< vašim materialom, Ar^niti, d. o. o., Žabnlca 47, Ž^ntca. 9 041/286-473 041/676-386 M0&SQ3 FLORUANI, d o. o,. C. na BrOo 41, Kranj v«a gradbena dela od t^ meljev do strehe, adaptacije, ometi, ometi lasad, kamnite škarpe, Hakova-nie dvorišč. 9 041/557-671 fZDELAVA pods^šnih stancTvanj, polaganje leminatov in razna mizarska popravila, M &VVrtačnikin partner, d. n. o.. Sinkov tjrn 23, 12t7 bodice, tr 031/206-724 SCKM&U IZOELAVA lkn ichOA SC6l%QQ MANAGfMEMT UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MANAGEMENT KOPER razpisuje v ŠkoQ; Lold: ŠtuLiJslu programs 1. stopnje MANAGEMENT MEDNARODNO POSLOVANJE (nov program) Oba bom o orgajúziral j v obliXi izrednega študija. ŠtndifSka progama 2. stopile (strofamia ma^rip) MANAGEMENT EKONOMIJA IN HNANCE Poleg izrednega bomo oba programa 2. stopnje organizirali tudi Lot redi)! študij, ki bo potekel v popoldanskem času in bo za $tudenie brezpUčen: vpišejo se laMo ^si (tudi redno zaposleni), td še niso pridobili sedme ravni Izobrazbe. Ma^(T5ki (uanstveiii ) studijski program MANAGEMENT ( letos zadnji: vpis v 2. leiiik) Informacije: Û4/506.1J-70 www.fm-kp.sl, www, lu-skofialoka ,si PLES, KITARA - Vabimo ves v PLESNE TEČAJE za vse generacij in v posamezne tečaje ali celoletno šoJo KfTARE! Studio Tango, Brioi 316. Kranj, 9 041/92CM8Ô floo6if3 RAZNO ZASEBNI STIK» 40-LETNI pcdjetnfk iáče punco ze skupno živt^nje in d^o, Po^l&i, v dv> jebolepše, tt 04i/2?d>649 ooMdoi ŽENrrNA posredovalnica Zaupanje za vse generacije, zagoni za mtajse ženske. «031/»$-378 PRODAM LESENE A lestve, dol M m (3-Í2 klh nov}, Zbi]j9 22, Mddvode, » 041/ ^81-210 WWW.CORENjSKfCLAS.SI OSMRTNICA Z žalostjo sporočamo, da je umrla upokojena delavkâ Marij dokolebu sU a Travni kar dolgoletna glavna medidnska sesCra bolnišnice Ohranili jo bomo v lepem spominu. Zdposlent BOLNIŠNICE GOLNIK-KUNIČNEGA ODDELKA ZA PLjUČNE BOLEZNI IN ALERGIJO V SPOMIN dragi mami in ženi Cvetki Lonic roj. Bač (vzgojiteljica v pokoju) 22. Q. 2008 • 22. 9.2009 Z ljubeznijo in ponosom se te spominjava Sin Damir in mož Mun& V SPOMIN Sest let, odkar odSel med V nedeljo, ao. &eptembza, je mini angele, ljubi naš Klavdij Keržan 6. 9. Î977 • 20.9. 2003 V našili srcih ť naprej živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini $p\è. Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja v miren kiaj tišine. Tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da Kiavdlj med nami te več ni. Tam luíka ljubezni gori in tvoj nasmeh med nami živi Hvala vsem, ki se te spominjajo. Glubuku žaJuJuCi v»i (vuji Preddvor, Mače. 20. septembra 2009 Nit tivljenja se prekine. vst se konča, vse mine, 2a sabo pustii U lepe spomw zahvala v petek, u. septembra, smo položilikvečnemupodtku drago teto Pavlo Korošec roj. Marko Hvala vsem. ki ste jo obiskali v času njene bolezni, in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete rnaSe. Zahvala PGD Zg. Brnik, DU Cerklje, g. župniku GradiSku. pogrebniku Jeriču, praporščakom, trobentaču in pevcem- Posebna zahvala svakinji Dragici za pomoč pri negi tete v njenih najtežjih dneh. Nečak janež z družino Zg. Brnik zahvala Ob boleči izgubi naše mame, slare mame, tete Delfine Peternelt zahvaljujenio vsem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, in vsem, ki so počastili njen sumin. Vsi njeni Skofia Loka, Višnja Gora i i 24 GORENJSKI GlAS torek, 22. septembra 2000 Anketa Biatlona dobili svoj dom Mata Bbftoncelj Zaključuje se gradnja Športnega centra Pokljuka, s katerim so btatlonci končno dobili svoj dom. Center pa ne bo namer^jen le njim» temveč vsem obiskovalcem Pokljuke. Kakšen se jim zdi center, smo vprašali v biatlonskem tat>oru in ljubitelje tega Spona. 1 L 1' Peter Doki: ''Center je velik korak naprej. Biatlonci smo zelo veseli, da imamo sedaj razmere 79 trening kot reprezentance po svetu. Upam, da bo center ostal v tako dobrem stanju tudi v prihodnje." Peter Zupan: "Vesel [n ponosen sem, da nam je center uspelo zgra diti. Biatlonski reprezentan ci in klubom bodo s tem omogočeni bistveno boljš pogoji za trening in tud nadaljnji razvoj biatlona." »arinka P«rlortnike, temveč tudi za obiskovalce Pokljuke." Klemen Bauer: "Z novim centrom smo pridobili veliko. Nova rolkarska proga in sistem elektronskih tarč omogočata res kvaliteten trening. V pripravah na sezono bomo lahko več časći preživeli doma." Franc Dobre: "Center zgleda fantastično. Poznam Pokljuko Se iz časov. ko današnji tekmovalci še niso bili rojeni. Prav lepo je in mislim, da bo to prizorišče tekem enakovredno vsem najboijiim v Evropi." PMO Tina CdU Živino dolino Tradicionalni Kravji bal je minulo nedeljo v Ukane privabil okrog devet tisoč obiskovalcev Mateia Rant Bohinj • Konec pašne in turistične sezone v Bohinju vsako leto pospremijo s prireHI"vijo Kravji hal, ki je bil ietos že 54. leto po vrsti. Na prireditvenem prostoru pod Pršivcem v Ukancu se je tako mínxilo nedeljo zbralo okrog devet tisoč obiskovalcev, ki so pričakali prihod planšarjev in majer- jev s planin. Kravji bal je najstarejša prireditev v Bohinju, ki je bila do petdesetih let prejšnjega stoletja predvsem praznik za domačine, ki so se skupaj s planšarfi in gostinci veselili ob koncu turistične in pašne sezone. Na prireditvi sodelujejo planžarji in majerji, ki z višje ležečih planin prive- ^ nedeljo je bil v Bohinju tradicionalni Kravji bal. / f^c« rm« oou dejo okrašene trope živine. na ramenih pa prinesejo vsem želijo to dejavnost Tudi letos si je bilo na pri- folklornih skupin, godbe "basengo" • vse kar potre- približati mladim in jih reditvi mogoče ogledati na pihala in ljudskih pev- bujejo za izdelavo sira in mogoče celo navdušiti za opravo in opremo planšar- cev. Stojnice so se šibile druge stvari, ki so potrebne življenje v planinah, je po- jev ter s cvetjem okrašene pod kmečkimi dobrotami, za življenje na planini. S jasnil Jure Sodja iz Turi- trope živine, v s premij evaJ- manjkaj pa ni seveda niti prireditvijo Kravji bal pred- stičnega društva Bohinj, nem programu pa nastope pravi Bohinjski sir. Pocenitev naftnih derivatov Danes so se v skladu z vladno uredbo spet spremenile maloprodajne cene naftnih derivatov, tokrat so se vse znižale. 9$-oktanski motorni bencin se je pocenil za 1,7 centa, na 1,1 evra za liter» 98-oktanski bencin za 2,1 centa, na 1,118 evra, dizelsko gorivo za 1,7 centa, na 1,026 evra, in kurilno olje za 1,7 centa, na 0,579 ^vra za liter. C. Z. Novorojenčki Minuli teden smo na Gorenjskem dobili 3S novih prebivalcev, od tega 13 dečkov in 23 deklic. V Kranju Je prvič zajokalo 9 dečicov fn 14 deklic. Najtežji deček je tehtal 4120 gramov, najlažja deklica pa 2440 gramov. Na jesenlcah se je rodilo 9 deklic in 6 dečkov, Najlažja deklica je tehtala 3040, najtežja pa 3900 gramov. vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Danes, jutri, v sredo in četrtek bo prevtadova!o jasfio vreme. Zjutraj bo po nižinah megla ali nizka oblačnost. V četrtek zvečer se bo od severa pooblačilo, v noči na petek je možna kakšna ploha. Anncija t?$sa okoli«, U/4d « fTi«WotolMijo TOREK 11/23®C SREDA 10/24°C ČETRTEK 10/24®C Zagnb c 26/r3x le$e Astronavtka v Lešah Gostja na is. slovenskem festivalu znanosti, ki poteka od 22. do 24. septembra v Ljubljani, je ameriška astronavtka s slovenskimi koreninami Sunita Williams. Njena prababica po mamini strani je bila Manja Bohinc iz Leš. Pred nekaj leti je Sunita z mamo in sestro že obiskala Slovenijo. V soboto, 26. septembra, bo spet na Corer\jskem. Dopoldne se bo mudila v Kropi, kjer je doma sodelavec NASE prof. dr. Dušan Petrač. Popoldne bo prispela v Leše, kjer se bo ob 14. uri končal pohod po petih krajevnih skupnostih z imenom Pet-peresna deteljica. Uro pozneje bo pred cerkvijo sv. Jakoba slavnostni sprejem astronavtke, kateri bosta izrekla dobrodošlico predsednica KS Leše Metka Kokalj in tržiški župan Borut Sajovic. Sledil bo ogled rojstne hiše prednikov Sunite. Ob 16.30 bo kulturni program, med katerim bosta spregovorila direktor Slovenske znanstvene fundacije dr. Edvard Kobal in gostja iz Amerike. S. S. Šenčur Mlekomat odslej tudi v Šenčurju Vse številnejšim krajem z mlekomatom seje pred dnevi pridružil tudi Šenčur. Pri Vinojugu ga je postavila kmetija Brfin Iz Srednje vasi. Gospodar Drago Debeljak je pojasni!, da so se za postavitev mlekomata odloČili, ker v njem vidijo večjo možnost za preživetje kmetije, ki na dan pridela okoli petsto litrov mleka, Liter mleka iz mlekomata stane en evro, Briino-vi pa so se odločili, da pet centov od vsakega prodanega li< tra namenijo Humanitarnemu zavodu Vid iz Kranja. Vodja zavoda Mojca Ožtir Pajdstka je vesela takšne podpore, zbrani denar bodo namenili za nakup invalidskega pripomočka za enega od otrok s posebnimi potrebami. S. Š. Mladoporočenci V Liznjekovl domačiji v Kranjski Gori sta se 11. septembra poročila Florian Hor in Romy Muhjberg iz Nemčije, na Bledu 5. septembra Tomislav Vesel in Nejka Rovanšek ter Mir-sad (mamovič in Murisa Hadžić, 12. septembra Kristjan Zrim in Nina Čahuk ter Daniel Marko Bolcic in Petja Rogefj. V Radovljici sta se 5. septembra poročila Anže Rožič in Ana Brlek, v Žirovnici pa 12. septembra Klemen Jelovčan in Frančiška Trpin. V Skofli Loki so se 19. septembra poročili: Gašper Mis in Petra Flisar, Tomaž Engelman rn Violeta Ojord- jevič, Alonzo Manuei Mandez in Adrijana Ponavič, janež TonMi in Mateja Žibert, Tomaž Rakovec in Vesna Bohinc ter Janko PIntar in Mihaela Alič. Mladoporočencem Čestitamo in podarjamo poíletno naročnino na Gorenjski glas. RADIO KRANJ d.o.o. SlriUinevB ul. 6. KRANJ TtLff<ÍH- (04) 2«1>2120 (04) sai •2221 (04) I rAX: ((M) 281 (04) 201 ÍHŽkUJk m/imi mmtíK b pottu: pa4lol(r«nJCr*d(e-kranJ.al www.radio-kranj.si