OLuVH SVOBODE SIXJVKNSKLI TKDNIK 7,» Koaiaxi Dilithwii fllll»«l I A. Glas Svobode. GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. GLAS SVOBODE 8IX) V KNIO WKKKLY Dlnrriu To Tub IirrMIBm O« Tki lu.oaina Oi »■> — Pametna beseda gg. naročnikom, odjemalcem in prijateljem "Gl. Sv." Veliko pisem prihaja na uredništvo, kakor tudi na upravništvo "Glas Svobodo". Eni prosijo, da lista no vstaviti, da »i pristna vajo, da jo njih naročnina pot trk In ter, da bojo isto ponovili kakor hitro ropot dobo delo. P jama druzih izražajo, da . so z gradivom pisavo strinjajo. "Le ne-retrašono naprej" , že leč mu najbolj-ji vspeh, in da bi prej ko mogočo dvakrat na teden Uhajal. Zopet drugi bo, kojitn je list prenulikalen, in da si ao socialisti se ne strinjajo več z pisavo, očitajoč mu, da je list zašel iz prave poti socialnega mišljenja. In aopot drogi, koji bi radi sasnio zapovedovali pri listu. Vse to jo dobro, mi smo veseli tokih pisem, in se kolikor možno tudi ravnamo po njih; ali še tako dobri nasveti, kritike in priporočila ne plačajo računov za tiskanje iu, da se "list vzdržuje, mi to je t roba denar. 2.1, akt, t. 1. jo 4 lota odkar je jLfctednla prva 5tov. "Glas Svobode" beli dan. V tej dobi jo bil "Glas Svobode" vedno neustrašen bojevnik za koristi in pravice slovenskima delavskega naroda v Ameriki,'in neustrašen bojevnik proti vsem delavcu škod ljivim nameram. To ostane tudi v prihodnje, kajti svete so nam dolžnosti, ki smo jih prevzeli. Gln° Svobode je in ostane osnanje-vnlee -wialnih idej, j»aladin »lovensko-coeialu^le'avHkega, kulturnega in go-spodaibkcga napredka, prvoborilcc za vse, kar jo delavstvu potrebno in koristno. Zase ne iščemo ničesar, ne ?nsti, ne dobička. Zavedamo se, da opravljamo vzvišeno funkcijo: Na&i naloga je boj za pravico in ri«iiioo in za javni blagor vsih ljudi. In to nalogo bomo izvrševali, naj nas sovražniki 5e tako preganjajo. Obračamo se pa do somišljenikov, do vsili onih, ki »o jim sveta načela, katera mi zastopamo, naj nas podpirajo z sodelovanj ijn naročbami. Na površju, z izdajanjem Glas Svobode so držimo že, kakor smo zgoraj omenili Štiri leta, in to v najtežjih okoliščinah. Tn da smo so toliko Saša vzdržali je Čudež, snsebno če pomislimo na vedno preganjanje. Naj prvo spustili so se kranjski farji 'kot izstradani volkovi nad nas, boj je bil ljut, a pravica je zmagala, ker tako pošteno smo jih otepli da se neupajo več iz svojih brlogov na svi-tlo. Glas Svobode bojeval je najljutojši boj v obraz vsem nasprotnikom, hinavcem in obrekomlcem. Tudi danes imamo neko dvomljive vrste "socialiste" v Cbicagi, ki delajo na vse mo-goče načine pokončati list, ali pa ga po njih nazorih vtihotapiti — vkraeti, vse to pa ker se list ne vjema več z njihovimi "socialnimi idejami v anarhizem", pa vspeli niso in nige^r ne bojo. Vsekakor pa se zrak nad nami čisti in bistri, in rojaki delavsi se čim o-šujte kupčijo onih tvrdik ki oglašujejo v listu itd. Nopričnkujto ]>a, da Vam bodemo pisali na dom. Naša moč in našo finance so omejene. Mi vsi delamo overtime", in delamo'' trdo. Opozar-jamo Vas lažje z tem kot ščim dnf-gim. Mislite'si. da to tudi Vas zadene. Tudi od Vas bi radi slišali, zapomnite si pa, da lepa nasvetujoča pisma nam dajejo |>ogum denar pa plača delovce, najem in račun. Tzdajateljstvo "Glas Svobode", Razgled po svetu. Iz rusko-japonskega bojišča. Mirovno pogudbo moji Rusijo in Ju[M>nsko so Iti. t. m. jh»dpisalo vlade, kakor je bila sklenjena, in se je javno (iskala v Petrogradu in v Tokio. M. Teraoutchi, jajtonski vojni minister je ob enim izdal povelje svoji armadi rui bojišču, da se vzdrži vsa-eega napada ker jo pogodba vladno sprejeta, ]M»trjena in podpisana, Rusija. Pomožni (lolieijski načelnik Osaow-ky, v Kičiueft'-u je umorjen. Krvo-željnež je bil odgovoren za klanje Židov že o*l 1. 100J, in za izgrede zad-iiill časov. — Od Ki. t. m. ko se je mirovna jiogodbu mej rusko--jn pa usko vlado j h nI pisala, je tudi v mestu Odesi vojno stanje končano. Japonsko. (i. llnvaši, ju|ionski znatopnik v Ko reji, jo odpotoval v Tokio, da sklene z japonsko vlado liodoenost Koreje. Hnyusi p ril* »toča prokkunacijo vr-hovnega japonskega pokroviteljstva čez Korejo. Jajtonci bi pa najraje videli, da bi j .tuje vlade odjklican na or, ki je priki[>el do vrhunca, ko je zvedelo, »la bo nemški vojaki pred "Češko l»e*-edo" z Imjoneti zaklali jopolnoma mimo stoječega Ceha Pa-vlika. Od dveh bajonetov preboden se je zgrudil Jia tla, a lOletni kadet Tomann je še mi tleh leweeega udaril s sabljo. Čehov so je lotila ne [»pisna razburjenost. Razobesili so na "Besedi" črne zastave ter priredili velikan ske tteraonstracije. Orožniki in policaji jim niso mogli zastaviti pota. De monstnuitje so razbili nemško knjigarno Wineefcsr m sbirsiiŠSe nem ških raagrajffftsr, kavarno "Thooet- hof", Poklicana jo biln cela'vojaška posadka. Vojaki so z bajoneti naskočili liemonstrantc. Pri cerkvi Sv. Ja-kolm so orožniki streljali ter nekega demonstranta nevarno ranili. 01>enem so bili v predmestjih veliki izgredi, da je moralo vojaštvo hiteti tja. Položaj je skrajno kritičen. Italija. —Potrosi V Calabriji se še vodno ponavljajo. Velika deževja provvzroču-jejo [«i šo večjo.škodo. Vsiod Icatero-ga se je že več hiš j»orušilo. švedsko norveški spor je rešen. Konferenca za [»oravnavo med obema državama, ki stt je vršila v Karl-stiwlu,. je končana in meana, [iričakovati jo le dobrega vs]h»Iiu. Nujni [>oziv na \so vlado je vzbudil veliko mnimanja; želeti je, tla bi se čim preje naredil konec te nesramni trgovini, najne-sramnejših vsih činov.človeštva. — S< k'in lisi i »> prrtllo/ ili mestnim odbornikom privolite**' pol milijona mark v j»od[iore stavlcnjočim delavcem. - "Vorwiirts" naznanja, da je August Bebci |>odeliI ne davno jmkIc-dovano s vol o 45,000 mark za woeialne agitacije, V Sss«»n, kjor se nahaja svetovno znana Kmpovn tovarna za topove, čislati so socialisti gin so v, na- pram vladnega pritiska nasproti socialistom. Pred dvema let4«na so socialisti oddali 22,000 glasov, torej le-(i.72fl glasov več. Sredna ali držama stranka je dobila 35,500; in nacionalisti 17,ft50 glasov. Ako še v]«-štovamo, da so se Burgoisti vsi zili. Iz druge strani se [m čuje od vstaje Heraitiv v nngbškili kolonijah. I {and i hoteli razdjati Ugando železnico. Ljuti boji med deželani in angleškimi vojaki so se Imje vršili. Pač dvomljivo, da IhmIc kmalu ko-nec morije. Socialne zmage v Franciji. Iz Pariza se piše: 15. t. m. so so vršile volitve v raznih mostuh francoske rejoiblrke, katere so se za socialno stranko jako ugodno iztekle. V Toulousi so se imeli vojiti trijo občinski svetovalci; vsi trije sedeži so bili do sedaj od radikalcev zasedeni. V nedeljo so j«i zmagali 'kaudidatje socialne stranke, iu sicer z 11,774 glasovi, nasprotniki i»a »o dobili lo 8^00 glasov. Zraven pa se mora pomisliti, da reakcija ni nobenega svojega kandidata postavila. V Nevers-u, čisto deželnem okraju, v katerem večirm drvarji bivajo, in kjer še nigdar do sedaj socialistični kandidat ni bil postavljen, prišel je sodrug Roblin z 4271 glasovi na krmilo. Radikailee je dobil ;W0H, reukcio-narec pa 2190 glasov. — V Rosieros-u zmagala jo cela socialistična lista pri volitvi za kantonskega svetovalca, ravno tako je zmagal socialist v Tou-loun-u. — To je ugodno znamenje za prihodnje sploine volitve. Španija. 1 Več tisoč iztsradanih oklienno vojaštvo. AmeriSke vesti. Odločna Kitajska. Kitajsko jioslnnstvo v Washingto-nu jo dobilo naročilo od Kitajske vlado zahtevati odškodnino od vlade Zdr. držav, vsled izganjanja Kitajcev. Sednj se poslanstvo bavi z preiskovanjem slučajev, za katere se sme odškodnina zahtevali. knzžnljenje Njih veličanstva. Mestni «Klls>r v Richmond, Va., je iHl|K)slal jMmibila na razne osebo, za sprejem Roosewlta pri prihodu v Hii-bmond. Več teh povabil bilo jo vrnjenih /. raznimi opaskaini. Guverner se je pa naravnost izrazil, dn z takim človekom kot je Roosevelt, kateri ljudstvo na jugu vedno bos rumu je, se no mora pajdaši t i. Tatvina ameriških gentlcmnnov. Državni zavarovalni nadzornik Host zatrjuje, o-j<» /.ajjadnjo države od zdaj za naprej zahtevale letno jtoniSilo o dcrtiodkili in izdatkih zavarovalnih družb. Premogarska organizacija nnpreduje. Število članov "Uniteil Mine Workers of Amerika" upajo pomnoliti, vsled tega se je tudi pristopnina od Iti na 3 tolarje znižala, kar velja do 1. nov. t. I. Cirkular, v katerem so lo naznanja, se tudi lokalnim unijam za-bičuje, da povoljne [Hipulbe s<> največ oil moči »irganiaacije odvisne. Vse potrebno naj bi se ukrenilo, da se delavce pripravi k organizaciji pristopiti, katerih število naj bi se še vwij za 100,000 mož pomnožilo; in to samo delavcev delujočih v pretnogokopih tr-tovanju si jo vneti mad jar s svojimi vnetimi pridigami hotel pridobiti še par dušic za "nebesa". Njegovi burni govori so provzročili tudi [lozornost nekaterih [Mniiorščakov. Ker pa govorov niso razumeli, tolmačili so si iste na |nično. Posledice govorov dušnega pastirja^so bile, da bi moral nazaj od koder je prišel, ako bi ga kapitan ladjo ne rešil z tem, da je oblastim raz-tolmačil pomen njegovih pridig in, da je'bil po pomoti v anarhistično listo znbilježcn. Prevaienje pošte. Iz Frank Leslie tednika posnemamo nasledilo novico: "Statistika kaiže, da ameriška vlada plačuje železniškim niugnutoin v Zdr. državah pet in dvajset milijonov tolerjev na leto za prevaienje pošte iz m« -»ta v mesta, iz kraja v kraj. Ako bi se ta s vola odvzela za prevazenje jiošte bi ista ko dobiček imela namesto zgube. Ako [»omislimo, da so železnice dobile ogromna posestva V teku treh tednov preiBkali 300 mož brez da bi potrdili enega porotnika. Že v predzudni številki smo poročali, da so še popred tisti teden na jKirotneui sodišču žrebali porotnike, ki bi imeli soditi unijsko voditelje, koji so bili za časa štrajka voznikov s[M>znani krivim naguidov. Donos pa Izročamo, da se je v leni času preiskalo .100 mož a no oden izmod teh ni potrjen jHirotnikom. Kar kaže, da jo Chieaško ljudstvo razdeljeno v dve močne in nasprotne si stranke. To je, delavska in kapitalistična stranka. Preiskalo so je izmed teh 300 mož vsakovrstnih ljudi brez razlike na stan ali strank a rstvo. Eni se so izrekli direktno za voditelje, to je delavsko stranko, in zo[>et drugi direktno za kapitalistično stranko. Iz tega smemo [»osnemati, kaj se IkmIo zgodilo pri prihodnjih volitvah, delavci se zsivedajo, socialistično stranko v mestu pa z začudenjem o-[Mizujeuio, kako ogromno se od dne do dno pridružujejo proletarei pod njeno zastavo. t'hieago Tribune pa jiiše: Tukaj ni pričakovati rešitve "from this devil's dance" da, tudi mi pravimo da ne, dokler se delavci ne vzdignejo proti svojim |>o8tnvodnjnlskim zatiralcem ter vzamejo vsa pridelovalna podjetja v svojo roke, ter uničijo kapitalističen "grabi" sistem. Nezgoda na morju. Ha z krova parnika "Campanija", jo poplavil silen val pet osob pretočeno Bredo 11. t. m., kateri so utonili. Nad trideset potnikov tretjega razreda je več ali manj poškodovan ill. Ponesrečenci so večinoma Irci. Mrzlica. V južnih deželah še vedno vihti mrzlica svoj smrtonosni moč nied ljudstvom. Ooluf v pasti. Živinorejci v Montuiii m N. Dnkoti so prišli tatinski bandi iui sled, kateri "Catle Rustling" zažgane i»ečato na živini ponarejnjo. Neki iMuikir, na čelu tej tatinski bandi je pod ključem. Nekega druze-ga sleparja so zasačili uprav pri izvor-ševanju sleparije. Pri njemu so tudi našli dokaze, da jo omenjeni bankir njegov deležnik istega dela. Istotako se je vdeležovnl te sleparije neki drža eni uradnik. Cuba. Političnim kiogoui v Havani jo znano, da hoče vlada v Woshingtonu na vsak način preprečiti jiogodbo mej Britanijo in Cubo. Kubanci pa hočejo svetu ]H>kuzuti, da so oni neodvisen narod, no pa kak privezek na Zdr. državo, ter se [UHlviaujejo pogodbo kakor hitro mogočo skleniti. Panamski škandal. Vojni tajnik Tafft odpotuje 1. nov. v Panamo, da se osebno prepriča o napredku dela pamunskiga prekopa. Govori se, da je nastala resna razlika mej Tali toni iti predsedujočim Shon-Umu panumskiga prekopa. Da Shoni prezira vojno ministerstvo, ter ne pošilja ni kakih poročil o napredovanju dela, niti obračunov. Za postavno predpise se ne briga, in šo več druzega. Tafft zaihteva, da Shont mora biti podložen disciplini vojnega tajnika; kor so delo prekopa \-rši pod kontrolo vojnega departenionta. Vsletl tega od-potujs Tafft sam v Panamo, polom mod obema je neizogiben. Justičen umor. Kaznjenec James M. Brown bo je v ječi v Meinard-u usmrtil. Pripoznal je v listu katerega je pred samomorom pisal, da je on in Se dva druga krivi umora, radi katerega sta bila brata J. in E. Biddie po nedolžnem na smrt osojen* in na begu iz jeie v Pittsburgu ustreljena. __- ... "OD BOJA DO ZMAGE"! ^ ^ "KDOR NE MISLI SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO"! Stov. 42 Chicago, 111. .20 oktobra 1905/ ~~ Leto IY i L Zgodovinska psvest. Ponatis iz »»Slov. Naroda" VII. — Torej, kaj se jo zgodilo, je aiiU Damjan, ki j« vedel, da ima kura/ navado, vsako stvar na dolgo in na šimku razpreuti. . — Meno je ta »nodenoflt jezila in, scan si rekel, čakaj, tebe že izplačam. Peljal hem kitnonika pltid hiio 'in mu pokazal svojo tri kokoči, čuš, naj si izbere, katero mu spečem. In ros si je izbrai nsjlcpio. Jaz pa som vzel malo drobtinic v roko, jih vrgel kotko-ši in rekel prav nedolžno: Na, na, p^t-pet, na, le jej, — saj te bo še danes liudie požrl. Vsi eo bo smejali, kurat pa je veselo vzkliknili — Kaj ue, da sem ga izplavali Iva-nonika bi bila skoraj kap zadela, tako so je jezil. Rekel ni ničesar — a kokoš je celo sam snedel, meni t>a pusti! fižol. — In to ste nam prišli zdaj povedal? je vprašal Damjan. Vi sto res ljubeznivi. — Kaj [Ki mislite! Prišel sem povedat nokaj drugega. — Povejte vendur! — Lo [Hislušujto. Kurat je zopot izpraznil veliko čašo vina in potom nadaljeval. — Zadnjič sem bil nekaj prav neumnega napravil. Škofijski ordinari-jat mi je poslal ukor, 4cS, da že sedetm let vsako nodoljo eno in isto pridigu-jem, o naglavnih grehih. — Ali je to rest Serveda je. res, ali kaj bi so pripravljal na novo pridige, ko ljudem še tega no vtepem v glavo, kar jim že sedem let pridigujom. Zato sem po pisal v Ljubljano: "Vprašajte mojega mežnarja, 8e ve, kaj sem zadnjo nedeljo pridigoval. Če ve, lahko storite z menoj, kar hočete, že pa ne ve, potem je to dokaz, da je moja pridiga o naglavnih grehih še vodno potrebna, četudi jo že sedem let oznanjujem. Za ta »lučaj f«i — psalm 32 verz. 9 " — Da sem to pisal, je bila velika neumnost. — ZaJkajT se je čudil Damjan. — Zato, ker pravi ta psalm "Ne bodite kakor konji in mule..." Ves nrditterijnt je bil razžaljen in skoro bi »e mi bilo slabo godilo. — Zorne je hila prava sm-n, da ste storili to neumnost, je ft* '»j i llttl Konrad in dal kuratu roko. Obrnivii se k družbi je dejal: Gospod kurat me je opozoril na veliko nevarnost; če ji utečem, bo to njegova zasluga. Vsi so strmeli in začeti izprasova-ti, kaj se je zgodilo. Konrad je silil kura ta, naj pove, kaj s« je zgoduo in zgovorni kurat se je rad udal. — Torej, za dan« sem bil klican v Ljubljano zaradi onih svetopisemskih konj in mul. Kamunik Taufferer me jo grozno ošteval. Nalorat so se odprla vrata in vstopil je general Merwelt. Sam bog te je poslal, sem mislil. Meni so seveda koj rekli, naj stopim v sosedno sobo in jaz sem hitro ubogal. Kurat je nekoliko umolknil, kakor da je prišel v malo zaidrego. — E — no — kaj bi skrival — jaz sean pri vratih ostal in posluša]. Bil Bero «i I no radoveden, kaj da hoče general. In prav je bilo, da sem poslušal. General je prišel namreč zaradi Konrada — — Ni mogoče! Vsi so strmeli, ken je bil general Merwelt šele dva dan v Ljubljani. — Da Vam povem na kratko — jo nadaljeval kurat; zmenili so se, da bodo Se danes Konrada zaprti. Cela družba je bila tako prestrašena, da ni mogel nihče besedice ziniti — Kanonik Taufferer je Konrada ovadil, da je odpeljal iz urSulinskega samostana neko nuno, dalje da je republikanec in sovražnik cesarja Franca. Zaradi te ovadbe je prišel general ■ Merwelt h kanoniku in zmenili so se, da aretirajo Konrada, čim zapuste Francozi mesto. V družbi je zavladala splošna ifre-ganoet. Vseh se je polastil strah, samo Konrad je veselo vzkliknil: — Kaj me le aretirajo, če me dobe! A jutri, ko zapuste Francozi mesto, tod i mene ne bo več tu. Gospod polkovnik Piecard mi posodi vojaško obleko in kot francoski vojak pojdem I ijjiiu, dvklur ne pridem na varen kraj Naslednjega jutra na vse zgodaj je odkorakal zadnji oddelek francoskega vojaštva. Na celu temu oddelku M-a jahala polkovnik I'iecard in Konrad Podobnik, kapitan Fresia jmi je vodil zadujo stražo, kakor »i jo buju želel, čet., jaz sem bil prvi, ki je prišel v Lj uhlju no, naj bom tudi zadnji, ki jo zapusti. Bil jo še mrak ko so Francozi prišli mimo lotovžu in nihče ni zapazil, da sloni na okuu Damjanovo hiše čruoiuso deklo in se topi v bridkih solzuh. Trdo so korakali francoski vojaki in uihče ni sliSal obupnega klicat Konrad, moj ljubi Komad. " VIII. Za l^jubljauo so se s prihodom avstrijskih oblastnikov začeli žalostni časi. Stari policijski sistem je pridal zopet do veljave, a ljudje so ga toliko težje prenašali, ker so se bili žu čusa francosko invazije navadili svobode. Avstrijsko urad niš tvo in voja^ št v o je postopalo z veliko krutostjo in zlasti je preganjalo vsakega, kdor je bil le količkaj na sumu, da je siiu-IMtiziral s Francozi. Na srečo se ni dalo dosti izvedeti o tem, kar se je godilo v Ljubljani za časa francoske invazije. A žo deuuncijacije kanonika baronu Tuuffererju so zadostovalo, da so bili razni meščani obsojeni na veliko globe. Tovarnar Des«elbnraner je bil osean dni v zaporu, kor je pozdravil Napoleona Bonapnrta, in je bil obsojen na 500 goldinarjev globe in tudi Damjan je moral plačati 500 goldinarjev, ker je Francoze vabil v svojo hišo. Kaznovan je bil skoro vsak, kdor je prišel s Francozi v dotike, med njimi tudi gostilničar Božič. Edini, ki je srečno ušel, je bil učitelj Andrej Kopitar, o katerem je bila polieiju prepričana, da je bil ves čas francoske invazijo pijan. Duhovščina je dobila ukaz, da pri-jH-lje narod zoj>et na "pravo pot". Ta ukaz je bil izdan nu posebno ix> velje cesarja Franca, ki je sploh odredil najstrožjo postopanje proti vsem prijateljem Francozov na Kranjskem Škof Brigulo je bil poklican na Dunaj in cesar n»u je naročil, tla mora duhovščina porabiti ves svoj upliv, da prežene duha upornosti in broz-božnosti, ki je prevzel skoro vso izobraženo kranjsko prebivalstvo in zlasti Ljuldjančane. In duhovščina, kateri jo bilo za to delo obljubljenih mno-dobrot, je šla z vnemo v boj. Mnogo mesecev, da, več let ni bilo s pro-nic slišati druzega, kakor srnmotenju novih iiUy, katere je rodila francoska revolucija. Na vse načine se je zabi-če>uli) ljudem, via je prva dolžin*t vsakega človeka, biti predvsem zvest in breri>ogojno udan vladarski hiši in državnim organom. Koder niso zalegle besede, tam je |>omagala policijska palica. Da bi ta trud imel večji vsj>oh, jo začela duhovščina ljudstvo tudi versko fanatiziruti, dobro vedoČ, da je tako najlaglje naščuje proti novi struji in je pridobi za reakcijo. Kdor je bil količkaj na sumu, da Be vnema za demokratične ideje, je bil framn-zon in brezverec. Duhovščina je o~ pravljala t tub jioeel vohuna in ker je po deklah in hlapcih marsikaj izvedela, je to vohunstvo opravljala z vspehom. Tiho in Žalostno je bilo sedaj v Ljubljani. Ljudje se nekaj časa niti v gostilne niso več upali, kaj še, da bi se bili upali javno govoriti o političnih rečeh. Sosed se je bal soseda, lirijatelj se je izogibal prijatelja, po. licija pa je vzlie temu imela obilo posla Ln pridno delila globe in — bati ne. Vzlic tej strahovladi pa je bilo v Ljubljani še nekaj ljudi, ki se niso izneverili svojemu prepričanju, niti so postali indiferentni. Na čelu tej družbi je stal veletriec Fran Damjan in v njegovi hiši so se shajali vsi tisti, ki so ostali zvesti samim sebi. Vsak teden so bili taki sestanki, in dasi se je policija zelo zanimala zanje, vendar ni mogla ničeear izvedeti in vsled tega 'tudi ničesar storiti. Upanje, da Francozi odtrgajo Kranjsko od Avstrije, je bilo popolnoma izginilo. Sicer se je marsikdo spominjal, kar je Bonaparte 20. a-prila 1797. zaiklicnl odposlanstvu mcHtnega Bas^xpa, ali nihče ni več verjel, da se to urmniči, nihče raoen Andreja Kopitarja. Ta je bil trdno prepričan, da zasi-ne dan, ko i spolni Bonaparte svojo obljubo. Kakor je kurat Janez Svetlin dolgo let vedno pridigovAl učno o naglavnih grehih, tako je tudi Andrej Kopitar, kjer je bil m koder je hodil, vnecnsl ljudi, naj pripravijo na- rod za obljubljeno mu slavno prihodnost s tem, da goje slovensko narodno zavednost. Kopitarja so počasi začeli jjueniuuati tudi drugi. Posebno je bil vnet Konradov oče, stari Anton Podobnik. Razvnel se je bil posebno tedaj, ko je cesar Frane odbil njegovo prošnjo, naj Konrada pomiloeti in mu dovoli, da se vrne na Kranjsko. To ga jo za nekaj časa Bilno potrlo, a Kouradova pisma so ga spravila pokonci. Zdaj jo bil eden najvnetejših rodoljubov in je, Četudi tiho in jako previdno,. vendar vztrajno Ln odločno delal za slovensko stvar. Tako se je> vzlic vladajoči reakciji in vzlie silnemu policijskemu pritisku vendarle širilo razumevaujo za narodnostno misel in je rasla narodna zavednost. Ves policijski sistem ni mogel preprečiti, da bi ljudje ne bili začeli spoznavati, kako je francoska revolucija naredila konec duhu srednjega veka, ki je vse življenje narodov postavil |H>d vuruštvo vere in avtoriteto. Bolj ko je polieajska palica Suvala vero in avtoriteto, bolj je raslo nasprotje. Četudi 6e javno nihče ni mogel ganiti, vendar st> bilo tudi v reakcionarni Avstriji vsaj v teoriji žo I«xlrte meje, ki so ločile posamezne stanove, v teoriji so bili podkopani stari privilegiji in čedalje bolj se je razširjalo s]*)znanje, da narodi ne ek-sistirajo zaradi vladarjev, nego da so vladarji samo prvi služabniki narodov, da gre torej narodom vsa suvene-niteta. To je razgrevalo posebno v Ljubljani mnogo glav in vnemalo mnogo src, in mogočno pos[>eševalo razvoj narodnostne misli. 0*1 teorije o narodni suveieniteti je namreč do no5e-la narodnosti samo en korak. Vsak, ■kdor je o stvari razmišljal, si je rekel : Če ima vsak narod pravico, da sam s seboj razpolaga, kakor ga je volja, da po svoji volji in po svojih potrebah uredi način vladanja in vse javno življenje če ima popolno suve-reniteto in jo neomejeni gospodar na svoji zemlji, potem je samo ob sebi umljivo, da mora imeti svojo državo in da mora ta njegova država biti nacionalna. Ko bi ne bila resnično svobodna, kajti noben narod ni svoboden, če ni- vsa oblast v rokah njegovih lastnih sinov, 6e v vseh ozirili ne veljajo njegovi nazori, njegovi običaji in njegov jezik. Noben narod no smo biti odvisen ali zatiran, a tudi ne sme nikogar zatirati; kakor naj imajo vsi ljudje, neghulo na stan, enake pravice in enako dolžnosti, tako naj bo tudi med nurodi. In iz tega se jo rodilo geslom slovensko zemljo — Slovencem. In pod solnceni tega gesla je kopnel avstrijski patriotizem. Kar se je v oni dobi moglo storiti' za razširjenje loh nazorov, se je storilo. Zlasti so se rodoljubi začeli .zanimati za slovenski jezik in mu posvečati večjo jiozornost kakor poprej. In tako francoska invazija le ni ostala brez posle, die; seme, ki ga je zanesla v Ljubljano, Je začelo vzlic neugodni politični atmosferi vendarle kaliti. Zgodilo se jo večkrat, da so pri Damjanovih ali pri gospe flarzarollijevi zazvenele čaše in so zbrani prijatelji napivali lepši prihod njosti slovenskega naroda in popolni neodvisnosti slovenskih dežel k. DRUGI DEL. I. Minulo jo dvanajst let, odkar so bili Francozi prvič v Ljubljani. V teh dvanajstih letih so re zgodile v Evropi velikansko premembe svetovnega pomena. Napoleon Bonaparte so je bil po-vzjk'1 na vrhunec moči in slave. Po zmagoviti vojni v Egiptu je strmoglavil direktorij, ki jo vladal francosko republiko, in bil izvoljen za prvega konzula. Vzlic temu, da jo bil 1. 1797. sklenjen v Cam j »o Formio "za večno čase" mir med francosko republiko in med avstrijskim cesarjem, je prišlo že tri lota |K)tem do nove vojne. Avstrija je bila pri Marengu popolnoma poražena in Napoleon je znova poklical v življenje cisalpinsko republiko — italijansko narodno dr/jivo. Po kratkem miru, ki ga je Napoleon porabil za važne refonue na Francoskem, se je ' pod vodstvom Angleško začela nova koalicijska! lojna proti Franciji, a prodno se je še prav razvila, je bil Napoleon izvoljen zu francoskega cesarja in 2. decembra 1804 slovesno kronan. Tudi italijanska republika so je prelevila V kraljestvo in 20. maja 1805 se je Napoleon t Milanu kronal z železno krono. Nova koalicija evrojjskih držav je imela namen, vzeti --Franciji vse, kar je pridobila od I. lt02. Angleško, Rusija, Avstrija in Pruska so bile združene proti Napoleonu. Meseca septembra 1805 jo šel Na|x>leon s bvojo armado čez Reno. Pri Dimu so mu j\> velika avstrijska armada pod vodstvom generala Mae k a prav nečastno udala. Dne 13. novembra je Napoleon zavzel Dunaj. Tu jo izvedel, da so Angleži pri Trafalgarju uničili francosko armado. Nekaj dni jo bila njo-gova krona v največji nevarnosti; a zmagal jo v znameniti bitki pri Au-steriitzu 2. decembra in koalirane države so so moralo uda t i. Avstrija je izgubila zadnje dele svojo posesti v Italiji, izgubila jo celo Tirolsko, večji del današnjo Bavarske in Dalmacijo, kjer jo [»ostal dubrovniški velikač Dandolo preveditor ali generalni guverner. Napoleon je ustvaril oelo vrsto novih kraljestev in razpustil staro nemško cesarstvo. Mirovna pogajanja z Rusijo in z Angležko niso imeln uspeha, pač pa se je Pniska dvignila proti Napoleonu. Napoleon jo je ponižal. ZavzcJ jo po uničujočih zmagah pri Jeni in Auer-stiidtu Berolin, in ko so prihiteli Rusi na pomoč Pruski, je združeni armadi pri Friedlandu porazil. Posledica tega jo bil mir v Tilsibu. Pruska je izgubila ]>olovico svojih posestev, iz [»oljskih dežela pa je ustanovil Napoleon vojvodstvo varšavsko — poljsko narodno državo pod nemškim kraljem. (Prlds fis.) NIČ VEČ BOLEZNIJ, - NE HIPNIH, NE KRONIČNIH! Nov in velikanski zdravniški zavod v New Yorku. Dragi gosp. doktor iz Universal Mb- dacat Instituta v New Yorku. Srčno se V;tm lahvaljujem za Vaia uspcina id ra vi la, s kterimt ste .ozdravili majega malega deteta Vi ste otroka oi-dravili popolnoma po jednomesefinem zdravljenji, dnsl mu ni,mogel nijeden zdravnik vet pomagati. Sprejmite dragi gospod zdravnik, mojo nailskrenijio zahvalo. Zajedno Vas pooblaščam, da prijavite moje pismo v časopisih s sliko mojo in mojega deteta. Zagotavljam Vas da Vas hoCem priporočiti vsakemu bolniku, najsi trpi na kterikoli bolezni. Ostajam vedno udana in hvaleina Ida Kutilsky 3 116 - Dimley Pa. Del« čudovita ozdravljenja. Na stotino ozdravljenih. Nobena prevaro. Njih spričevala in zahvale ko potrjene oil javnih notarjev, ter ko bistven dokaz o sijajnih zmožnostih profesorjev. Berite to kar potrjujejo osebe, kts-rih slike vidite tukaj. Njih imenu in naslovi ko vnaketnu na razpolago. Od blizu in daleč možje in žene, mladeniči in starčki, dečki in otroci, priznavajo ozdravljenje po zaužitju zdravil trgu zavoda. Vspeh toga novega obtiči le v tern, kor imu svoj |M>Ruben zdruv-ni&ki zbor raznih specialistov za vsaktero sledečih bolezni: liavma-tizeni, srčne hibe, nalezljivo Itolez-ni, kožne bolezni, očesne, tiAesne bolezni, bolezni v nonti, grlu in prsih. A ko zgubljate lase, če vas boli želodoe, dalje, za Hitotako bolezni, za hemoroide, odrvenenje kakega uda, kapljavieo, sifilis, itn* potenco, neredno mesečno čiSčenje, krvnein trebnine bolezni,oslabelost telesa in vsakojake druge bolezni. Universal Medical Institute New York Jaz spodaj podpisani potrjujem stem drage volje, da sem več mesecev trpel na slabostih, vednemu glavobolu in otrpne-nju krila, tako, da mi je bilo življenje neprestano trpljenje. l)anes pa sem hvala Bogu popolnoma zdrav po jedno-mescCnein uživanju zdravil, kteTC sem prejel od Universal Medical Instituta. Jaz dam s tem spričevalo — kot dokaz moje udanosti in visokega spoltova-nja zdravniške vede imenovanega zavoda in dovoljujem, da se priobči to pismo t mojo sliko po časopisih. V znak zahvale srčno udani Frank Tulliovič, Springfield Ave, Grantford., N. Y. To spričevalo je bilo podpisano v mojej prisotnosti 8. septembra letal9ui. Nikola Grill, Notary Public,99GrandSt Za vsakovrstno bolezen poseben zdravnik! Za vsaeega bolnika se posvetuje cel zdravnifiki zbor zdravnikov, osobito se pa ravnajo po nasvetu dotienoga zdravnika specialista. To Vuin dokuzaje in jamči ozdravljenje ker Vam dotični »pecijulist predpiše ravno iHta zdravila, kleni je vže preje stoterim liolnikotii jednake vrste poslal z dobrim vspehom. Oe imate priliko, poletite nas v New Yorku osebno ter poskusite za enkrat zdravljenje s |K)inoČjo našega imenitnega patent, električnega stroja „Statie". Ta stroj učinja izvrstno in zdravi: rov-matizem, gobe, nej voziteto, impotenoo, ter oslabe-loHt organizma. Ne izgubljajte Časa po nepotrebnem. A ko bivate daleč, naj si boda tu ali tam, pišite to v svojem jeziku; opišite kar najbolj natančno Vašo bolezen in mi Vam pošljemo zdravila j ki „Expresa" in z vsemi določili in nasveti v vsak ter i v kraj Združenih držav, Meksike in Kh na de. Zdravila sprejmite s trdnim prepričanjem, ker ona Vam donaAajo srečo in blagostanje k VsAej družini. rtllPJUTE NAM — Ml VAS NE VARAMO. — REDKO KEDAJ 1EDNAKA PRILIKA ZA OZDRAVLJENE VAŠE BOLEZNI V KRATKEM ČASU. NASLOVI Universal Medical Institute, 30 W. :2<>th Street, New York, blizu Broadway. 09 ' orrc URE: Vuk du od 10. do 1. ur« pop., Ur od 2. do 6 ur« pop. — Ob torkih in aobotsh od 2. ura do A. ure pop., ln o40. do 8. ur« iv«t«r — Ob a«l«lj»h od 10. ure dop do 1. ar« pop. 11346477 365- 367 III icq Island Arenue in vogal 14. ulico. Badaya dobite! Voliko podobo z dvnunjsterico kabinetnih slik, pri fotografu J. P. Maly, 570W.18.St.bl!zu Blue Island Dobro tlelo, zmerne cone. [Solidna trgovina oblek P08EBNI OQLA8. Nora prekomorska Črta—Sredotem-sko tn Adrljansko morje. — Cunard Line. Nasi po $ 1.50 in $ 2. klo-buki so najboljši y mestu. Spodnje možke obleke ysake vrste, srajce in 1 druge potrebščine po J 50c. 75c. in $ 1- Obiščite nas in prepričajte se Na vogalu 1-1 nice in Hlue Island Ave, ustanovljena leta 1840. S 26. aprilom 1904 fo pričeli pluti parnlkl Cunard Line la New Yorka pre ko Noapolja t Trst ln Roko. Parnikl plujejo Iz New Yorka: Slavonla, (nov parnlk, z dvojnim vijakom, 10.605 ton) dne 17. okt. t. 1. Pannonla (nov parnlk t dvojnim vijakom, 9,851 ton), dne 1. nov. t. 1. Carpathla (nov parnlk, z dvojnim vijakom), dne 21. nov. t. I. Kasneje odpluje vsakih 14. dni en parnfik.—PtI nailh agentih dobite voz-n« listke po najnižji ceni. Tretji rawed jo opremljen z vsem modernim kom-fortoiiL F. O. Whiting, ravnatelj Da Dosrboro in Randolph ulici, Chicago. Se lifiojo agentje! Vsem rojakom priporočam svojo fino urejeno --------GOSTILNO- na 163 Reed St., Milwaukee, Wis Postrežba točna in solidna. Vsak potujoči Slovenec dobro do- sol! C. HOFBAUER. Vaclav Donat Raznovrstni godbeni instrumenti [>o nizki ceni. 4 OS. J KUAN, 459 W. 18. Si. Chicago, bo priporoča za poprav-1 jen je god. instrumentov izdeluje neopojne pijače sodovico in mineralno vodo 5?6 W, 19. St. Telefon, Oaual G21W ZAUPANJE se prav lahko stavi v oni lek, ki je že več ko četrt stoletja pomagal zdra-viti bolnike. Severov Balzam za pljuča pi jo v tem času stekel brezštevilnih zahval, ter je danes najvspešnejše zdravilo v leČenju kaSlja, prehlada, vnetja duŠnika, oslovskega kaSlja, hrupe in vseh prizadetij na pljučih. Pridružite se onemu zboru, ki pohvalno opeva Severov Balzam za Pljuča. Cona 25 in SO centov. Tu sledi jedno izmed tisočerih priznalnih pisem, kijih imamo na razpolago "Našli smo, da je Vaš balzam za pljuča o- ■ zdravil člane naše družine ne same v slučajih hudega prehlada, k^šlja in prizadetij na pljučih, ampak tudi, da je isti najfineši lek zoper katar. Louis Suldovsky, Chippeva Falls. Wis." wf SivtRACo Miren spanec bodet« imeli če uživate Severov laksoton. Ozdravi opešanost vsled nervoznoatl možganov In podeli mo^ celemu sistemu, ki je op« Lilo vsled pogostega pijant-evanja in druge zlorab«. Prepreči celotno opeAanoat živcev, Cena 11.00. V vseh lekarnah. Zdravniški nasveti zastoj , Hlev pogodbo. Podjetnik ni eksistenft prisiljen, da dolavoa vzprejmoj pr stavkah u. pr. ima sicer Škodo tud on, toda zato ao vso eno lahko iivL 2. Delavna sila jo podobna blagu ki izgubi svojo cono, ako se precej ni proda, kakor svežo pecivo. Tako izgu ' bi tudi delavec delavno silo, ako je n< rabi, Čas, v katerem delavec no dola je zanj izgubljen, nouadoinesten. 3. Delavna sila jo norazdruženo spo jenu s svojim lastnikom. Delavoc n< moxxj ločiti delavne silo od svoje oso bo. Kmetovalec ali obrtnik pošljo lah 1 ko svojo blago drugam, kjor ga misl druie prodati. Delavec tega no more ampak mora iti ali sam ali s svojt družino na dotični kraj, kjor je moro • hit i delo boljše placnuio. To je mnogim naravnost nemogočo, veČini pa sc vsaj na poti razne oviro in zapreko, V zvezi s to okolnostjo so tudi moral-no, politične ,zdravstvene in druge posledice. 4. Pri Lakozvanein neizučenem do-tu, to j o pri .takem delu, katero more * vsak normalno razvit človek opravljati, ne da bi se moral za to posebej učiti — je ponudlui dela neomejena. Vsak tu lahko dela, da je le telesno za to usjiosobljen. ">. Kakor hi t m se zmanjša mezda pri enem kapitalistu, so izpremeni tudi pri drugih. Na vsakem trgu jo »por med kujK't'in in prodajalcem. Kupec hoče blajLTi* kar najceneje kupiti, prodajalec pa kar najdražo prodati. Ravno tako skuša delavec svojo delavno silo prodati kar najdraže, dočiin jo hoče kupiti kapitalist kar najceneje s tem, da znižuje mezdo kolikor mogoče. S stališča podjetnika je mezda del produkcijskih troškov. Vsako zviSanje mezde ima za nasledek ali manjši dobiček podjetnikov ali j«i višjo cono izdelkov. Za podjetnika jo slaln), ako so zvišajo cene, ker potem manj proda vsled večjo konkurence. Zato skuša vzdržati mezdo na nizki stopnji. Pri moderni produkciji se nam javljajo t i (»ične razmere, to so take razmere, ki so vedno in povsod isto, ker je njih pogoj — moderna produkcija — isti. Te razmero so posledica razvoja veleobrti iu svobodne ]>ogodbe. Delavec dela svojega vstopa v tovarno pa dotlej, ko mu opevajo moči, vedno eno in isto delo. Izučil so je v izdelovanju določenega kosa, dmgilt delov, iz katerih izdelek obstoji, ne zna naredili. To ima zanj slalm posledice. Svoje delo opravlja mehanično brez pravega notranjega zadovoljstva, ki ga občutimo, ako smo sami srečno dovršili kak izdelek. Delavec tega veselja nima, ker nikdar ne izgotovi sam celega izdelka, ampak dela vedno samo en kos, tnali del celote, Ako so mu potem pripeti, da izgubi brez svoje krivde službo, ne zna nič drugega delati in ne more dobiti lahko zaslužka drugod nego pri neizučenem delu, za katero tri treba posebne vajo in ga labko v«»k opravlja, če je le lelesno usposobljen. Na ta način se bolj in bolj množi delavski proletariat. Izučeni delavci mnofo vrste neiz-učenih." Slaln4 posledice uua za delavca strojna produkcija. Z uvedonjeni strojev je od[>adla potreba človt&kega dela. Stroj je pa lini! mnogo delavcev v l>edo iu revAčino. Misleč, da si na ta način opomorejo, so začeli delavci sprva uničevati strojo in tovarne! Strojna produkcija potrebuje ljudi le za nadzorstvo, da stroji redno funkcionirajo. To nadzorstvo jia ni tako težko delo, zato opravljajo lahko ta posel tudi ženske in otroci in s tem tekmujejo z moškimi. Vsled splošnega tekmovanja se viši strojna produkcija nepretrgoma, zato skuša podjot-n-ik razširjati delavni Čas, da dela tudi po rioči. Stroji veljajo mnogo denarja, zato je treba za produkcijo velikega kapitala. Delavec tega ne zmore, on mora ostati vedno to, kar je: delavoc. Srednjeveški rokodelski pomočnik jo poslal |m) nekaj letih samostojen mojster, delavec se mora le v izrednih »lučajih povz]»eti vUo v velikih središčih. Strojna produkcija &e oeredoto-čnije v tovarnah z vsemi slabimi zdravstenimi in moralnimi posledicami, ki izvirajo Lz tega. Stanovanja »o draga, delavci stanujejo natlačeni po zaduhlih, vlažnih, temnih beznieah. Pri veliki industriji se dela za zalogo, s čimer je vedno v zvezi večji ali manjši riziko. Pri tem trpita oba: podjetnik m delavec. Delavec izgubi službo in si išče dela v vrstah neiz-učenih delavcev, kar pospešuje p roleta rizac ijo delavstva. Delavec ni za to Nsd •!)•▼•»> m* I. itrmnl. Kako je nastalo delavsko vprašanja. , (Konec,) V srednjem veku so prehajali — kakor rueouo — izdelki iz rok p rodu-centa, naravnost v roke konsumonta, kar se jo godilo ua mestnih trgih. Pro-duceuti so delali lo na naročbo. V novem veku se jo vse izpremonilo. Mostni trg se jo razširil na okolico, polagoma je poslal celi svet trg. Produ-conti izdelujejo blago za zalogo ne glede na potrebe, zaLo morajo skrbeti za kommm. Sedaj s«^ je še- le mogla razviti trgovina v pravem pomenu besede. Izdelki ne prehajajo naravnost iz rok producenta v roke -konsumenta, ampak po posredovanj ulret jih oseb. Boljšajo so prometna sredstva, gradijo so cesto, železnice, ustanavljajo pošte, uporabljajo telegrafi in telefoni. Razvijo so napravo, podpirajoče trgovino, kakor kredit. Kredit ima namen, da se kapital, ki ga kdo sam ne more plodoitoeuio porabiti, porabi & pomočjo, tuje roke. Kredit je pa zopet ustvaril (lelo-vrsto drugih naprav, ki zelo pospešujejo promet, n. pr. razne banke, dalje pravno lifeline, "kakor: menice, šeke, bankovce i. t. d. Poprej je imel prod učen t, lastnik produkcijskih, sredstev, ves dobiček sani. Srednjeveškemu obrtniku ni bilo trelna deliti dobička z nikomur, ker Bo se smatrali mojster, |x>moeniki in u-čenci za ono družino, v kateri je bil mojster oče — gospodar. V novem veku se je Lo izpremenilo. Lastnik produkcijskih sredstev mora najemaLi delavne sile, dobiček je sicer njegov, toda ga mora deliti: eden del vzame sam, drugi del pa delavec v obliki mezde ali zaslužka. Poleg teh gospodarskih izpreuiomb so nastalo tudi pravne izprcinembe. Srednjeveški organizem se je zrušil, nastala je nekakšna atomaeija družbe, to je, družba se jo razbila v |>osamne dele ali atome. Cehi so proti koncu srednjega veka bolj in bolj izgubljali svoj pomen, da so vzprejemali v cehe lo svoje sorodnike in prijatelje. Porajajoča so veleobrt je onomogočevala daljše življenje cehov. Razglasila se je {»opolna svoboda. Vsakdo jo mogel zvnševati kakršoukoii obrt, ni mu bilo treba izpričevala o učni usposobljenosti. Nastala je svobodna pogodba mod delodajalcem in delojemalcem. Tu ui bilo nikakšnih javnopravnih vezi, ampak vso jo bilo čisto osobnopravno. Druga važna izprememba je nastala s tom, da se jo rimsko pravo zopot uvedlo v zakonodajstvo. Rimsko pravo jo jm individualistično, ono podpira osehni iudividualizem. Tudi v modroslovju se je uveljavil individiializum, kakor na Angleškem in Francoskem. Francoski eneikloi>o-disti so razvili teorijo tako zvanih naravnih prav. Čolvek sam po sebi kot človek ima pravico do tolike osebne svobode, v kolikor no posega v svobodo drugega. Na političnem polju so uničili vse predpravice, vse zakone, omejujočo svobodo; ravnotako naj vlada na gt«i>odaiskem polju popolna svobode. Tretji slan, meščanstvo, se je proglasil za enako-pravnoga z drugimi stanovi. Nastalo jo splošno tekmovanje. Vse to je imelo važne jx»slodice za kapital in delo. Zanima nas razmerje med kapitalom in delom, med kapitalistom in delavcem. Oni, ki dajo proizvajalna sredstva, ima |*» rimskem pravu tudi pravico do produkta; delavec nima pravice do tega, kar se jo izdelalo, on dobi le odško«hiino za svojo delo, mezdo, zaslužek ali plačo. Mezda je povračilo delavne sile, ki jo delavoc proda delodajalcu, mezda je cena delavne sile. Delavna sila jo posebne vrste blago in mezda je cona tega blago. Delavna sila ima 'kot blago sw>je vrste (tosebn« lastnosti, ki jih ne opa- , zamo pri drugem blagu iu ki imajo na ceno delavne sile neugoden učinek. T« posebne lastnosti delavne sile so ( sledečo: j 1. Pri drugem blagu sta si kupec in prodajalec enaka v tem, da čakata ugodnejše eene, ako jima takratna ee- ^ na, ko kupujeta in prodajata, ni po-vfleČi. Delavec ne more čakati, da bi ( bila mezda višja, on mora prodati svo- j jo delavno silo za vsako ceno, ker je delavno sila edino sredstvo, ki gaži- ; vi. Brez kapitala ne moro delati, kapi- ^ tala pa «am nima (poljedelec ima g zemljo, obrtnik svoje rokodelsko oro- | d je), zato mora skleniti s kapitalistom f kot posestnikom produkcijskih sred- W. F. Severa Co. cmLT0S Sutiotni ljudje potrebujejo nekaj več kot brano, da postanejo jaejl. Severov balzam življenja ozdravi nesavlltnost In podeli zdrav apetil. Vsakemu organu povrne zdravje inčiloat, ter napravi telo debelejše Koristi molki m. ženam in otrokom. Cena 7.r>c. Nepokojno srce ima oni, ki trpi vsled srčne hib«. Strah pred zgodnjo smrtjo ga vznemirja. Severov srčni krepčilec ojači slabotne srčne stranice, odvajanel in uirlpalne file tor posluje delovanje srca In pretakanje krvi. Najbolfii lek zoper vse srčne bolezni. Cena $1.00. Dobro za žene. Srodstvo. ki pomaga ženskam pri boleznih njim lastnim, mora bili fiislano. Severov ženski regulator je že na sto'ine žensk redil hudega trpljenja. Koristi namreč materam, ženam in hčeram. Pi&iie po knjižica "Ženske bolezni", ki jo brazplačno razpošiljamo. Cena $1.00. .Možko obleke in suknja i dj* IJ nujnorejše mode po.... ^ • **9" do. ........................$ 25.00 Obleke z a dečke In suk ^ O KO nj» najnovejše mode po "J«^"' do............................$ 10 .OO ' j " 1 ' "Glas Svobode" [The voiok of Libert v ] WEEKLY Published by The Glas Svobodo Co «58,1 Lootnis St. Chicago, 111. KnWred at thu t'.»t Offlo« hi Cbi«*Kf>, lit., «» Secouil (JU»» SUtfir. , Subscription $1.50 par year. Advertisome as on agreement. "Glas Svobode" izide rsalrt petek »a velja za AMERIKO: za colo leto ................$1.50 u pol leta :................76c ; ZA EVROPO: za celo lato ............kron 10 za pol leta .............kron 5 Prvi svobodomiselni list sa slovenski narod v Amerik». Naslov za dopise in pošiljutve jo Bledeči: 'GUih Svobode' H83 Loomis St. Chicago, III. -............— <»»» Dopisi. New Zeland. Due S». okt. 11)05. Evo tudi iz wuWytt kraja glas katerega se uajbrze niste nadjali. V prvi vrsti dobil sem Vaš časnik pri nekem llrvutu, kojemu sto ga pošiljali ueko-likokrnt na ogled, ker pa si ga on ni naročil, naročim si ga juz, iu prov hvaležen sem Vam za to. Sedaj j»a k stvari. Beenica je, da slovensko kolonije tukaj ni, pomešano naa je Je par Slovencev z nekoliko Hrvatimi, in še to tako daleč narezeu da so lo redkoke-daj vidimo. Naia delavska osoda je pač taka, a trebuhom za kruhom, kakor pravi narodni pregovor. Delavec, kateri dela v ameriških tovarnah, bodi si na prusleui ali notri se more ta-korekoč vse svojo življenje učiti, ako nima spretnosti v raznih delali, katere mu jkhI roko pridejo, dobi tudi manjšo plafo ali pa clo nemore dola dobiti. Ki pa samo dobro za delavce, da so spretni v delu, ker pravijo, da se človek samo od dela ne živi — ampak neobhodno potrebno je za vsaee-ga, loroj tudi za delavca, ki je odvisen od delodajalcu iu gre od kraja do kraja za delom; ter med ptujimi nu-rodi živi, da se omikuje iu izobrazuje. Kadar pa se človek, kolikor toliko vsakovrstnima dela navadi, tako se tudi z malim trudom teh vrlin mimo-grodoč naufi. Treba je le dobro volje, in čtivo v roke. Izobrazovati pa se človek zamore tudi, oko se ravna po drugih, t. j. jx> onih ki so bolj olikani kot on Bam. Kdor pa nikoli nič ne či-ta, on ne le, da v občnem ljudskem gibanju in svetovnih dogodkih nič ne ve, ampak je popolnoma v duševni temi; ter podvržen starovečkim vražam, ki so še vedno globoko vkoreninjene med nezavednim ljudstvom. Tukaj imam baŠ priliko spoznavati razne narode, ali pri nobenem ne vidim toliko inteligence kot ravno pri Angloamerikancib. Da angloameriški narod raje po čti-vu seže kot katerikoli drugi uarod, to nam kaže njih literarno polje. Angleških listov se Slovencem pač ni potreba tukaj naročevati, ker valja se jih povsod kar na kupe. Seveda med nami Slovenci, kjer je večina Se angleškega jezika nezmožna, ponuja se jim naše domače čtivo potrebno v izobrazbo. Čudno pa je, da se angleškemu ljudstvu ne prepoveduje teh ali onih listov in knjig čitati, kakor se to med nami Slovenci, od strani "Kristovih namestnikov" dogaja. Vzlic temu, da je vsako gibanje mej angleško govorečim ljudstvom bolj svobodno, in torej napredno, kakor pa pri nabožnih konservativnih narodih, tudi ne vlada nikjer večja nemoraLnost kot med poslednjimi. Sczimo torej tudi mi Slovenci po dobrem naprednem in svobodnem čti-vu, ter učimo se izobrazbe, da ne bomo za drugimi narodi v mišljenju, besedi in kretanju zaostali. 1 V iKKloče, kakor hitro mi bode čas dopuščal, objavil bodem o tukajšnjih delavskih razmerah bolj natanko. Za sedaj naj omenim le toliko, da gre pri lično dobro, rečem dobro; ker se moramo ravno z tem zadovoljiti, kar nam njegova kapitalistična milost nekoliko trdo zaslužiti da. Tukaj se pridobava veliko volne, zato tudi Nova Zelandija najbolj v tem obrtu slovi. Delo se nslaj lahko dobi, zahteva pa se zdrave, krepke in mlade moči, kar gotovo tudi Vaši gutipodjo kapitalisti zahtevajo. To se zahteva gotovo povsod in zahtevalo se bodo tako dolgo, dokler delavci- duševne prostosti ne doseže. Vse to pa, kakor rečeno se zamore doseči skoz dobro svobodno čtivo, meti koje tudi .Glas Svobode prištevam in priporočam vsim sodrugoin socialnega mišljenja v podporo. ' Socialni pozdrav. J. Mr-Č. Cumberland, Wyo. , s Dne 10. okt. 1905. Cenjeni mnlrug urednik, dolgu sem že nameraval se na Ulaa Svobodo na-ročiti. Ker |m je naša naselbina precej oddaljena oliul to svojo zaobljub. Prosim Vas pa, za prostorček še za naslednje vrstice uvrstiti v predale vrednega lista. Omeniti imam važnosti za vse slovenske delavce v Ameriki, da Be prehude iz trdegu spanja. T. j., da ne oddajajo vsih težko prisluženih centov I a rs k i bisagi. Se ni dolgo ko sem tukaj v Cumberlandu naletel na izborno-požrešniga farškega tick a, Berot, tako ga kličejo. Prihaja večkrat tu sem v Cumberland, ne dolgo tega f>oračil je nekega rojaka tukaj in mu računal malenkost $30,00 z hinavsko t'arško pripombo v angleškem jeziku 4'to mislim nebo preveč", in ta pijavka se čez en mesec zopet privleče v ravno isto hišo, da je nekaj jtozabil pri hla-goslcrvljenju novo poročenih izroči. Najbrže si je ta pijavka mislila, da dobi še druzih "trideset sreberni-kov" a se je prekleto v rezal, ker ona dvojica ni hotla več nobeniga popra v-ka noti seboj. Sedaj pa naj še omenim, na dan 8. okt. ko je ta pijavka zopet v Cumberland prodajal svoje blagoslovljene odpustke, vstopil jo k njemu rojak in ga lepo prosil naj Be požuri k njemu na dom, ker mu žena loži na smrtni postelji. Ta jmi je obljubil tla takoj pride. Pri rojaku so vse pripravili za vsprejem, a čakali so, in čakali od ranega jutra do 10. ure zvečer; na to se vlegli k j h W* i tk u. Kmalu pa se za-čuje ro|Mit, prihod pijanca s sv. zakramenti. To so "Kristovi namestniki na zemlji". Prosim vse zaveo širnej Ameriki, vzbudite se ven-tlar enkrat iz tega spanja in vrzite farške pijavke Ven iz svoje Brede, enostavno noin-niga t«praviia ne imeii z njimi ker, ako se mora res vse le ta denar kupiti potem naj grejo tam kjer je denar na kupeh. Z delom gre tukaj še dosti dobro, in tudi zasluži se dobro, svetujem pa ne nikomur sent hoditi kor se težko delo dobi. 9, bratskim pozdravom. M... NAZNANJE. Na čedno stanovanje z hrano, se sprejmejo štiri slovenski ali hrvatski fantje. Več pove uredništvo "Glus Svobode" na 683 Loomis St. vogal 18. PI. Chicago, 111. Podpisani priporočam vsem bratom Slovanom mojo »Gostilno dvorane za ohdržavanje Hej tu zaliaT. JOSEPH POLAČEK, <583 Loomis.cor. 18 PI. Chicago, (Telefon Cunal 7231) H a z d a r rojaki! Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočava svoj lepo urejeni Saloon: Točiva vedno szežo pivo in pris-tne druge pijače. Raznovrstne fine smodke na razpolago. Za obilen po set se priporočava brata Košiček 530 S. Centre Ive. Cliictgo, III. NAJEMNIK & VANA, Izdelovalca sodov ice mineralne vode tlnigih neopojnih pijač. 82—84 Fisk St, 'Tel. Cnmtl 1405 Iniportiran tobak iz Btnro domovine. V zalogi imam po 7, 8, 13,in 17 kr., kakor sport, sultan in domske oignrete. J. VOKOI N, 544 Blue Islinl Ave. John. J. Dwyer (i7 0 Blue Island Avenue. Gostilničar so priporoča Slovencem in drugim Slovanom v obilen obisk. Postrežba točna in sol id nit J, J, Dwyer, 679 Blue Island Ave, Priporočam vsem rojakom svojo moderno gostilno, kjer točim vedno sveže pivo, najfinejše žganje in likerje in pristna, naravna vina Sprejemam rojake tudi na stanovanje in hrano. John Mlakar, OOth. & Greenfield A ves. West A Ills, Wis. Na prodaj posestva proti takojšnjemu plačilu ali na obroke. Vprašajte za imenik. 1. F. Stepina, Odvetnik, notar in zastopnik za prodajo posestev. 352 W. 1 Nth St. Chicago, III. ■se ^cf-sf *v S? J• - At <\> $ S J? * j// ** Kdor hoče kmnlo dospeti na Kranjsko, Koroško, Spodnje Štajersko ali v Istrijo, naj se posluži pomikov francoske družbe Compazine Generale Traiisatlantiqiie. LE 6. DNI NA MORJU. Parniki plujejo iz New Yorka vsak četrtek ob 10. uri dopoldan. (»lavni agent za Ameriko in Canado na 32 Broadway St. New York. MAURICE W. KOZMINSKI, glavni agent za unpad, nn 71 Dearborn St. Chicago, III. Frank Med on It, agent tih 0478 Ewing Ave. S. Chicago, 111. A. C. Janbovlch, agent na 2127 Archer Ave, Chicago, III. Slika predočuje zlato damsko uro (Gold filled.) JAMČI SIC ZA 20 LET. V naravni velikosti slike. Kolesovje je najboljši ameriški izdelek -Elgin uit VValthaui. &f A AA Te vrste ura statik le flT.UU V obilo nuročlio se priporoča vsem Slovencem in Hrvatom dobro znani Jacob Stouich, 72 E. Madison St. Chicago, III. Ako hočete prihraniti nekaj dolarjev, kupite peči in pohištvo pri tsr NAS -fem Jas. Vasumpaur, na voglu 18 in Paulina ul. Chicago, 111. BRATJE DELAY CI! Prvi parnik jo kupljen; cena delnic gre kviško! Naše novo parobrodno društvo je kupilo veliki Ameriški parnik "Brooklyn", ki lahko prevaža do 14 000 potnikov III. razreda. Z redno plovitbo bo družba pričela v-začetku meseca oktobra t. 1.. Radi tega botlo tudi cene delnicam poskočile. Še je čas, da si vsaki delavec lahko priskrbi delnice in tako postane sotrad-nik tega ogromnega podjetja. No odlašajte! Kupite kolikor morate delnic, dokler so še po $5.00 FRANK ZOTTI & CO. Na zahtevo dajemo vsakomur pojasnila. Ta kupon izrežite, napišite in ga pošljite z denarjem na spodaj omenjeni naslov. Kdor hoče kupiti delnice nove parobrodno družbe "The Frank Zotti Steamship Co.", nnj napise, izreze in pošlje ta le kupon na spodnji naslov. _ _ _ _ — Vsaka delnica je vplačana popolnoma, in se nemore več vplačati. (Incorporated under the laws of the State of Maine) Frank Zotti Steamship Company. FRANK ZOTTI, President. [InItorporIrana po državnih zakonih z glavnico $2.000.000, od katerih je že $1.500.000 u plačani h. 108 Greenwich Street, New York. Cenjeni goBpod:- S tem pred plačam na....................delnic Frank Zotti-jeve parobrodne družbe po komad, in Vam prigibno pošljem svoto od....................dolarjev, katero upotrebite v zgoraj povedano Bvrho, in delnice mi prej ko mogoče dopošljite. S tem se razume, ako predplače prekoračijo preje navedeno glavnico, da mi zgornjo svoto vrnete v celem znesku. Ime.............................................. Ulica in št...... Mesto in država. Dne..................190.. •• Ceki, menice (trate) in poštne nakamnice naj se pošiljajo direktno na: Frank Zotti S. S. Co. 108 Greenwich St. New York, N. T. 1*. Nchoeiihofen Ilrg. . "S. N. P. J.", v Yale, Kans.. Ima aroje redne mosefine sejo vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10 url dopoldan, v slovenski Narodni dvorani pri sob. Dolarl. Frank Lovec, tajnik. Bratsko društvo "Sokol" fit 20 "S-N. P, J." v Ely, Minn., ima svojo redne mesečne seje vsako Četrto nedeljo v mesecu v prostorih br. Jos. Sellskarja. J. Somrak, taJnLk. Box 62 Ely, Minn. OruMvo "Orel" fit. 21 "S. N. P. J." v Pueblo, Colo., ima rodne mesečne sejo vsako prvo nedeljo, in vsako prvo po 15. vsacega moseca v dvorani M. Kochovar-Ja 1217 Eiler Ave. Odbor. Društvo "Edinost" št. 23 S. N. P. J. v Darragh, Pa. Ima svoje rodno me-sočnj sejo vsa!:o prvo nedeljo v me-bcch, v dvorani Wm. SIngor-Ja v E-veningtov.i, Pa. Odbor. Bratsko društvo "Sokol" št. 11 spadajoče v "8, N. P, J.", v Roelyn, Wash., Ima svoje redne mesečne soje vsako prvo nedeljo t mesecu pri br Ivan Malenšek-u. Odbor. Društvo "Trdnjava" št. 10 "8. N. P. J.", v Rock Springs, Wyo., Ima svoje rodne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mescu ob 9 url dopoldan. Ivan Lobor, tajnik. Društvo "Danica" ŠL 22 S. N. P. J. v Trlmountaln, Mlch., ima svojo redno mesočno seje vsako drugo nedeljo r mesecu. Matija Llkovlč, tajuik. Se-prodaja povsod. Phone Canal 9 Chicago, III Edina vinarna, ki toči najljoljše kalifornijska in importirana vina. Kdor pije naše vino, trdi, da še ni nikdar v svojem življenju pokusil boljšo kapljico. Vsi dobro dosti! Kasparjeva držav na banka. 823 Blue Island Ive. Chicago, III Bratsko društvo "Triglav" 6L 2. "8. N. P. J " v La Salle, III., Ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu točno ob url popoldan, t prostorih !J. Kumpa. Društvo "Adrija" 6L 3. "S. N. P. J.", v Johnstown, Pa., Ima svojo rodne mo-aečne sejo vsako ?adno nedeljo v m> secu ob 2 url popoldan na 726-Broad Alley. K mnogofitevilnom vstopu v o-menjeno društvo vabi Odbcr. ' Društvo "Bratstvo" št. 6 8. N. P. J. v Morgan, Pa., Ima svoje redno mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2 url popoldan v prostorih br. Fr. Mlklaučiča na Sygsu. Odbjr. Dru&vto "Orel" št. 19 "8. N. P. J." v Stone City, Kans.. Ima svoje redne mesečne seje vsako četrto nedoljo v mesecu. Ignac Počnik, tajnik. plačtijo od vlog 1. jan, pa HO jnn. in od 1. jul. pa do .'{0 dec, po il odstotke obresti. Hranilni predal za >3. na leto. Pošilja se denar na vse delo sveta in prodaja se tudi vozne listke (šifkarte). Denar se posojuje na posestva in zavaroval ne police. Društvo "Zora" St. 25 8, N. P. J. v Tercio, Colo., ima svoje redne mesečne sejo vsako drufio nedeljo v mosecu. Odbor. Društvo "Bratje Svobode" št. 2Q S. N. P. J. v Cumberland, Wyo., ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu, in sicer ob 2. uri popoldan v mestni dvorani. Društvo "Bled" št 17 "8. N. P. J." v Lorain. O., Ima anrojo redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2 url popoldan v prostorih brata Vr banka. Alexander SelchulUer, tajnik. 678—10th Ave., Lorain, O ===== POSETITE NASO OBLETNO Veliko jesensko otvoritev in izložbo Že več tednov smo se bavili z sprejemanjem in urejevanjem novign jesenskega in zimskega blaga, in sedaj smo v stanu Vam razkazati neprimernih mnogovrstnosti sezonske trgovine. Največja vrednost in najlepša moda po najnižjih cenah so zbrane pri nas v krasni izložbi. Mi Vas najuljudneje vabimo na ogled. Va£ obisk ki Vas boJo gotovo zanima) se bode tudi izplačal, zato ker Vam posebno dobre cene teknm časa izložbe. Mi razvažamo blago r.a vse dele mesta kakor tudi v pred mestje brez plačno. p««nAJAi_oi — — John Kremesec in Frank W. Zatbureiky. Vprašajte po štev. 12 ali po štev. 3. Nadaljevanje z H. strani, odgovoren; naj je še tako priden, vesten in pošten, vondar nima dela. U-mevno je, da to no more ugodno vplivati na njegovo duševno stanje. S svobodno j>ogodbo iona podjetnik nadvlado nad delavcem. Vsled splošnega tekmovanja znižuje podjetnik moado. Proti temu je dielavoc-powdinec brez moči, tu more kaj doseči le organizacija. Mezda pa se lahko znižuje tudi na indirekton način. Tako indirektno zniževanje mozde se godi n. pr. s podaljševanjem delavnega časa, ako se dela tudi ob nedeljah in praznikih, ako so ne dovoljujejo odmori, ako Be rabijo pri delu fcsnske in otroci, katerih življenske potrebščine so manjše, dosledno tudi plače. Po svobodni pogodbi si more podjetnik izgovoriti popuste, kazni, ako pride delavec prepozno na delo, če poškoduje proizvajalna sredstva (orodje) i. t. d. Podjetnik nima zanimanja za moralno in zdravstvene razmere delavčeve. Delavoc je navezan sam niše in na podporo dobrih ljudi, ako zboli, se poškoduje, onemore ali nima dela. Mnotfo se izrabljajo delavci pri tako zvani domači obrtnosti. Nizka mezda neugodno vpliva na duševno stanje delavčevo, jemlje mu veselje do dela. Ker nima upanja, da bi se mu pri boljSem delu zvišala pla- ču, se ue jKKvaiigiie do večjo dovršenosti pri svojem izdelovanju. Ustrezajoč komaj svojim najnujnejšim iiv-Ijenskim potrebam, si ne moro devati na stran. Krepko hrano in toplo obleko mu nadomešča alkohol. Ako pride — bre£ svoje krivdo — ob službo, ali zboli, se jtoškodujc ali vsled starosti onemore, nima kakšne zaloge, iz katero bi zajemal. Čaka ga beraska palica. In rodbinsko življenje! Upregajo se žtrebami. Tudi nima časa niti sredstev za to. Otroško delo odteguje mladino tudi od najpavad-nejfte izobrazbe. Razmere, ki sta jih ustvarili velo-obrl in svobodna pogodba, imajo tudi neugodne politične posledice. Med delavstvom se širi splošna nezadovoljnost s sedanjim družabnim redom. Iz vseh teh našletih slabih razmer se je rodilo delavsko vprašanje kot posledica novodobnega gospodarskega razvoja in pravnega nnziranja. Rešitev tega vprašanja je naloga gospodarske in socialne politike. Rešuje pa se to vprašanje s troje stališč: individualističnega (lil**ralnega), socialističnega in soeialnoreformnega. Dvojno nagubano in prosto barvan« tkanine za obLke, v veliki zalogi raznovrstnih kakovosti tekom te 1 Qn razprodaje, po.................10u Pristno volneno blago za obleke v veliki zalogi različno lepih in preprostih barvah, za časa te razpro- PQp daje jd. le.....................Job Čisto volneoa prunela svileno iu bogato izdelano, krasno in trpežno bla-^o za krala in obleke, v vsih HQp barvah kakor tudi v čemi jd. le. / Ulj Široko fino in čisto volneno blago za Obleke lahke in težke vrste mešane zaloge v različnih barvah kakor QQn tudi v črni, na izbero jd. le.....JjOu Obiščite naš prenovljeni oddelek za možke obleke v drugim nadstropju in oglejte nošo novo zalogo oblek za možke in dekče. Jesenske in zimske obleke za možke delane iz erntga tibeta, vredne Vaše pozornosti, imamo jih z enim ali dvojnim oprsjem, v vsih rednih merah koje nudimo za časa razpro- nikjer drugod ne dobite površnika za tO ceno ki so popolnega kroja, i mamo jih v vsih različnih Q flH vzorcih in bArvah po........l])uiUU Svilnate bluze delane iz tinega tafeta ali iz peau de soie sv.le, v črnih, belih, modrih, svitloplave in rožnatih barvah, čedno izdelane, v vsih rednih merah, na izbero (J>Q QP samo po....................(DuiUJ Ženska gotova krila delane iz čisto volneniga Ševiota, nabrane, obšite z trakovi in gumbi, delane po najnovejši modi, po vsih rednih (hO QQ merah sedaj le po...........UJO.uO Ovratnice iz lisičje koiubovlne * dolgimi svilnatimi dlakami, različnega izdelka v sable ali lsabela (TlQ QQ barvah po...........?......U)u, uO Zajčje kožubovlne irne ali lsabela barve v skupini šestih repkov le |j|J|i Ženske jupe iz "Near-Sea!" kožubo- Vinetesniga kroja in visokim (TJOD f|f| ovratnikom po............$uJiUU Suknje za otroke in deklice >z jazbe- cove kožuhovine ali Seviota, najnovejšega jesenkega kroja, obšite z bar-Sunom in pletenicami, v plaVo rujavib in črnih barvah, mera od 6 (TJO QP do 16 leta samo.............. Box 193 La Salle, 111. Nadzor- J jOHN Verščaj, <>74 VV. 21st PI., Chicago, III. ni\i: | Anton Mladič, 134 W. 19tli Str/, Chicago. 111. I Joa. Duller, 7 Walker Str., Jamesville, Wis. Porotni J Martin Potokar, 564 S, Centre Ave., Chicago, III, t*11*": / Mohor Mladič, 017 S. Centre Ave., Chicago, 111. „ , .... i John Verščaj, 00 srbskih iu rumunskih mladeni-cev prostovoljno za vojaško službo — 8 knezom Ferdinandom so jeli biti Bolgari vodno bolj nezadovoljni. Časopisi gu dolže, da tira samo svojo osebno politiko in se prav nič ne meni za bolgarsko narodno ideje. Pred meseci je Srbija stavila predlog za Bkupno in energično akcijo Srbov in Bolgarov v zadevi reform v Macedoniji. Takrat je bil zato najugodnejši čas, toda vse se je razbilo radi osebnih interesov kneza Ferdinanda. Ko-buržan jo pač tujec, Nemec, zato ne čuti z narodom in neče podpirati njegovih stremljenj. jo izvršil Bummor najbrž v liii)tti blaznosti. — Za ruskega justičnega ministru določenega barona Nolkon so revolucijonurji na njegovem posestvu pri Varšavi smrtno ob-strelili. — Nezgodo na železnici. Med Rotiborom inKatovioem je zdrknil osebni vlak s tira. Štirje sprevodniki so bili ubiti. 17 osebje bilo hudo ranjenih. — Noj novejšo dramo M. Gorke-ga "Otroci boIiico", jo cenzura prepovedala, ker privede 4. dejanje ljudsko vstajo na odor. — Kubolik, znani češki viriuoz no gosli, pripotuje še letos v Ameriko, kjer priredi 80 do 183 Loom is na M V. Konda-ta, Str., Chicago, III. NAZNANILO. Rojakom priporočamo našega zastopnika Frank Budno, ki se mudi na potovanju. Dotičnik ima pravico nabirati naročnino za "GLAS SVOBODE", sprejemati naročila za knjige in oglase. Upravništvo "GLAS SVOBODE". m® Mirko Vadjina priporočo bratom Slovencem svojo' BRIVNICO. 390 W. 18. Nt. Chicago Največjo slovansko tvrdka Emil Bachman, 580 So. Centre Ave. Chicago. M s Ti>M|? W t* j>) f Izdeluje društveno znake, gumbe. zastavo in druge ptrebšoine K ..-71 Pozor rojaki!!! Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v Chicugi in drugim po okolici naznanjam, do točim v svojem novoureje-nim "soloonu" vedno svežo najfinejše pijačo- "atlas beer" in vsakovrstna vino. linijske s m od ko na razpolago. Vsuce-mu v zabavo služi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool talile). Solidno postrežba zagotovljena. Za obilen obisk se vljudno priporoča; MOHOR MLADIC 1)17 S. Center Ave. blizo 19 ulico Chicago, III. NOTA MODA JESENSKIH IN ZIMSKIH OBLEK! Nikjer drugod ne dobite toliko zo-logo raznovrstnih sukenj iu površnikov Pridite lil oglejte,si našo zalogo, isto vam razkažemo brezplačno ako kaj kupite ali ne. Vse naše obleke so delane po najnovejši modi, okusno in trpežno. S11 kuje z enim ali dvoj- 41* A A nini oprsjem po...... '♦P vJsvV do..................... $25.00 Površniki najnovejše tfi* H K A mode po.........................DV do...................... $20.00 imamo posebne obleke v zalogi za majlme, velike kakor tudi za navadne ljudi. Na vogalu 18. ulice ill Blue Island Ave. ZADOVOLJSTVO v ŽIVLJENJU se uživa, ako sta mož in žena popolnoma zdrava. Osebe, ki so težko bolne na želodcu ali jetrah, so vedno t tnerne, nezadovoljne in sitne. Naobratno so pa osebe, kojih želodec redno prebavlja zavžito hrano, odločne, vesele in polne življenja. Vsekako pa ima lahko vsak človek zdrav želodec, ki redno prebavlja, ako le rabi Trinerjevo zdravilno grenko vino, ki spospeSuje slast do jedi »n prebavnost. Ali veste, da pomeni trdno zdravje, ako se dobro prebavljena hrana spremeni v telesu v čisto kri, ki je glavni pogoj Življenja. NaroČila za ta pripomoček so tako ogromna, da so pričeli to izvrstno sredstvo kar na debelo ponarejati, da bi varali ljudstvo. Ali naŽi eitatelji vedo. da je edino pristno Trinerjevo zdravilno, grenko vino najboljše domače zdravilo in namizno vino na svetu. 1 Dober tek. Močni živci. Izborno prebavljanje. Močne mišice. Trdno zdravje. Dolgo življenje. To je zdravilo, kakerSnemu ni pata na svetu. Ako je rabite, odvzamete mnogo bolezni od sebe. Rabite je, da vam bodo boljše dišale jedi, kot krepčalo in Čistilca krvi, branite bolezni. m m m * POZOR! Kedarkoli rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot lek, tedaj ne smete uživati drugih opojnih in slabih pijač. * « * * V LEKARNAH V DOBRIH GOSTILNAH Jože Tritier 799 So. Ashland Ave., CHICAGO, ILLINOIS, Mi jamčimo za pristnost in polno moč naslednjih speoielitet: Trinerjev brinovec, slivovka, tropinjevec, konjak. _:__ ____ Vesti iz jugoslovanskih pokrajin. t> GLAS SVOBODE Najboljši fotograf, izde-I luje vsakovrstne slike razne velikosti. £ £ ^ ^ llružblnske in drnštvene skupine. Zenitovuujske in otročje slike so naša speclaliteta. Cene primerne in solidne. 381-383 Blue Island Ave, vogal 14. PI. Telefon Canal 287 Nad 80 let so je obnašal Dr. RICHTERJEV BVRTOVlil, PKHNOVI,JRNI SIDRO kot najboljši lek roper REUMATIZEM, POKOSTNICO, PODAGRO itd. in razne renmatične neprilike. SAnOt 25ct. In flOct. v vMh lekarnah F. Ai Richter & Co. 218 Pearl Street, Now York. L1EBICH Slovenski fotograf poznat mej Slovenci ie mnogo let izdeluje najlepšo velike in male slike po najnižjih cenah. 80-8« Euclid Ave. CLEVELAND, O. POMOČ IN ZDRAVJE BOLNIM! ZAMOKE BATI SAMO Dr. E. C. Collins, M. I. ako hoče bolnik popolnoma ozdraviti je r prvi vrsti potrebno da zdravnik njegovo bolezen popolnoma in natanko spozna, to pa je edino le mogoče našemu slavnemu in najbolj učenemu profesorju, ker je on edini zdravnik, kateri po natančnem opisu vsako bolezen, popolnoma in temeljito spozna. ZatoruJ, rojaki Slovenci, v slučaju da Viim Jo treba zdravniške pomoči vam ml priporočamo samo In edino le tegu alavnc^a In Izkušenesn zdravnika ker se nijeden drugi zdravnik ne more ponašati s tako uspešnim zdravljenjem kakor on. Afnniui iiap ker on jedini pozna po znamenjih takoj vsako bolezen in radi tega oz- n/llKA VI V\F Ril F/NI dravi vse molke in ženske bolezni bodisi akutne uli pa zastarele (kro- w 11 IUU UULL.&.I1 Ij niCnej( 2a to tudi jamči za popolno ozdravljenje vseh boleznij, kakor: bolezni na plučab, pršili, želodcu, črevoh, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni voltini, botezui v grlu, nosu, glavi, uervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, pre hlajenje, naduho, brouhijalni, pljučni in prsni kašelj, bljuvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavljanje, revmutlzein, gibt, trganje in bolečine v križu, hrbtu, ledjih in boku, zluto žilo (hemoroide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjast, slabosti pri spolnem občevanju, polucijo, nasledke izrabljevanja samega sebe, Šumenje in tok iz ušes, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadanje las, luske ali prh nt* glavi, srbenje, lišaje, mazolje, ture, hraste in rane, vse ženske bolezni na notranjih organih, neurastečni, glavobol, neredno mesečno čiščenje^ beli tok, bolezni na maternici itd., kakor tudi vse ostale notranjo in znnajue bolezni. On jo prvi in jedini zdravnik, kteri ozdravi jetiko, ozdravi vse tajne možke in žennl^ spolne bolezni, kakor tudi »sifilis«, točno in popolnoma. (Zdravljenje spolnih bolezni ostane tajno). Ženskam in moškim se ni treba sramovati ternaj natančno in zanesljivo opišejo svoje Bpolne bolezni. Ktere ženske trpe na takozvanem mesečnem neredn, naj se takoj do njega obrnejo. BERITE nekaj najnovejših priznanj, s kterimi se zahvaljujejo nasi rojaki za popolno ozdravljenje: Slovenka: M. HEtiLER — 1239 Bohemian Ave — Pueblo, Colo. Ozdravljena od akutne bolezni žen-skih organov — narodnega mesečnega čiščenja, belega toka — bodljaja in krča v trebuhu križu, težkega dihanja, glavobola in srčne bolezni. Slavni gospod Profesor I Naznanjam Vam da eem sedaj popolnoma zdrava. Vaša zdravila bo mi za-dostavala za popohio ozdravljenjo — moje težke bolezni vsled katero sem tr-pela nad tri leta in katere sto me Vi edini popolnoma ozdravili, srčno s« Vam zato z mojim možem zahvaljujeva in Vas priporočava vsem rojakom Slovencem ker ste v resnici najbolj učeni in izkušeni zdravnik. Tudi Vam pošiljam mojo sliko in Vam ostanem do groba hvaležna. M ari Hcglcr Bohemian Ave 1239 Pneblo, Colo. Ozdravljen od kronične bolezni želodca in notranjih prebuvnih organov. Cenjeni gospod profeaort Vam naznanjam da sem po vaših zdravilih popolnoma ozdravil m sem /.daj čisto zdrav in vesel kakor jsiprej in delam že en mesec. "Vam pošiljam mojo sliko, ko sem bil pri vojakih v ol kontri Austriji. Pozdravljam Vas dobrodelni gospod profesor. Johan Strah. Iz vsega tega se jasno razvidi, da se bolniki, najzane-iliveje ozdravijo pri našem slavnem zdravniku. . Zato, ako wte slabostni, bolni, ako izgubljate moči ali trjiite na kteri koli bolezni, če je vaša bolezen/ostarela ali kronična vsled neuspe-inega zdravljenja neizkušenih zdravnikov, opišite natančno ^pšo bo- leten navedite starost in čas, kako dolgo ste ie bolni tar pošljite pismo • i na ta le naslov; Slovenec: JOHN STRAH W. Feromt Str. — MatslloaO. Dr. E. C. Collins Madical Institute 1-40 WEST 3-4th STREET, NEW YORK. IN. Y. In potem bodite z mirno du8o prepričani da bodete zagotovo in pope > • » »zdravili T- T jft^ le iv il /H*> KAZNO. — Spol je spremenila. V Ctiri-hu v Švici jo 8. Beptembra spreiue-nila 11) letna Cecilija Waridel sv B[K)1. Zdravnik je namreč izjavil, daje moškega spola in Cecilijo se jo takoj oblekla v moško obleko in se imenuje zdaj Cezar. — Prometno naznanilo. Načelnik postaje Herrlingeti pri Ulmn jo dal v čakalnici 'izobesiti sledeče obvestilo: "V sredo, 13. oktobra, vozi poseben živinski vlak. Ppraba vlaka je tudi drugim osebam dovoljena, akcr-si kupijo na-vadili vozni list." — Klerikalno /nnnetvo.V Rimu jo ustanovil francoski duhovnik Touet muzej o vicuh. Tukaj so kaže vse polno predmetov, ki so jih ulioge duše tipalo s svojimi go-reci m i prsti, kakor molitvoniki, mize, predpasniki pobožnih nun, po katerih so se Bpcujalo duše iz vic ter ostavile zažgane znake. Vse to je z dokumenti "dokazano". Vsak obiskovalec dobi natančni katalog o predmetih, zato jmi mora zapustiti kaj drobižu za "trpečo dušo" v vicah, ki se zodovolje tudi z zlatnino in srebrni no, svečami in znamkami. Kdor plača 100 frankov, postane UBtanovnik tega ''znanstvenega" zavoda. — Portugalska kraljica Amalija je izprašana zdravnica. Ko se je nedavno peljala skozi mesto, zapazila je gručo ljudi, ki jeBtulu okoli neke nezavestne deklice. Kraljica je izstopila, velela prenesti deklico v bližnjo lekarno, kjer jo jo Bamo preiskala in spravila k zavesti. Deklica je bila modistinja brez zaslužka ter jo mornla še mater preživljati. Oslabela jo vsled gladu Kraljica je zadostno {»skrbela za njo in mater, čez par dni pa je izročila deklici klobuk, ki gaje Burna nakitila na svoj način. Obenem je kraljica pokrila onak klobuk. Ker bu tudi v Lizboni bogate dume ravnajo po kraljičini noši, je hotela brž imeti vsaka tuk klobuk, ki jih ni znul nihče drugi v mestu ta ko lično nakititi knkor imenovana deklica po kraljičinem vzorcu. In tako je imela mluda modistinja hipoma čez glavo dela in zaslužka — Hoja |»o vodi, Dunajski listi' poročajo, na je 24. septembra neki Kirkmayer z Dunaja iznašel neko tvnrino, ki se ne potopi in ne spušča votle. Kirkmayer sije napravil iz to tvarine ubuvalo in vzel še neke posebne pasove ter dve uri korakal po Donu vi, da je gledalo ceh* mesto. Nekaj časa je bilo vi deti. kot bi se mož potapljal, a ko so ljudje natančneje pogledali, so videli, da plese, kot bi bil v kakem dunajskem salonu. Ko je končal, ga ju oduševljeno pozdravilo občinstvo. Nekateri so mu ponujali donar, da potentiru svojo iznajdbo, večina pa mu je priporočala, naj preko atlunskoga ocen na odide pes v Ameriko. — Nora jesen. Pri kolodvoru v Borovnici cvetejo drevesa najlepše, kakor jablane, hruške in češ pije. Vsled vročine jo sredi poletja to drevje izgubilo listje, sedaj pa je sveže ozelenelo ter se razcvetelo. Na jabluninih vezali je poleg nežnih popkov in popolnega cvetja tudi že napol razvito sadje. — Zapuščina barona Alfonza Rothschilda, ki je nedavno umrl v Parizu, znaša 930 milijonov frankov. Francoska država dobi ua piedpisunih davkih 21 milijonov, vdova 470 milijov, oba otroka pa po 235 milijonov vsak. L K. Listu v podporo. ,$o.r»o. DNEVNI KURZ. 100 kron avstr. velj. je $20 50 Temu Je pridjati še 10 centov zf iltnino. Listnica uredništva. Pisatelju dopisa iz So. Chicago z dne U. t. nt, prosimo naj nam jKralje Bvoje polno in pravo ime, drugači smo primorani dopis izročiti sv. inkviziciji blaženjga Antona od Kolo, da si ga jo škodu, ker vemo že v naprej'da bode obsojen na grmado. Isto velja tudi dopisniku v Rock Springs, Wyo. Pozdrav vsem! Novo društvo "Popotnik", Št. 30 S. N. P. J. v Woir City, Kans. naznanja, da so za sledeče leto izvoljeni naslednji odborniki: Martin Stefančio, predsednik; Josip Arh, podpredsednik; Ivan Koncilja, tajnik; Alojz Cirar, zapisnikar: Frank Mišmaš, blagajnik; Paul Obregar, znstopnik; Peter Skufca vodja; Nace Mišmaš in Jakob Ku-kovič, vratarjem; Josip Krampoš, Ivan Eseh in Ivan Govekar. preg. knjig; Ivan Novak, Frank Cercok in Valentin Cerar, bolniški odborniki. Paul Obregar, zastopnik. Popravek. Škratje že zopet skakal po predalih in jo v zadnji številki urinil neljubo pomoto. Naslov "Neopravičeni gost" na četrti strani naj se čita "Nepričakovani gost" Zahvala il naznanilo. V prvi vrsti bo nnjtoploje zahvalim vsiin tiBtim lojakom, kateri so od mene kupili vino in pošteno plačali. Onim pa, koji so naročili vino, ter sem isto tudi odposlal, plačali pa do dam« še nič najvljudneje prosim, da se hitro zglasijo ter poravnajo svoj dolg. Sosebno pa, so ti vino projeli ali ne. Nadalje pa objavljam, da od dpnes naprej so no bo več oziralo nh naročilu, razven proti plačilu. .George Simonio, Mirubel, Lake Co., Cal. IŠČE SE John Stonio po domače Sapa, zadnje čase je bival nekje v Colorodi. Za njegov naslov bi roda zvedelo njegova v Chi-cagi živeča žlohta. Njegov naslov naj se pošlje na upraništvo "Glas Hvobode" 683 Loomis 8t. Chicago, III. 1ŠCE SE Jurij Volčanšek, mojhno in debele postave, po rokodelstvu je pek. Meni potlpisanenin dolguje $30 za hrano in stanovanje. Drugim aostanovalcem pa je pokradel, enemu 10. in drugemu 5. tolarjev. Delat noče, govori tudi nemško. Doma jo nekje od Kostanjevice. Kdor rojakov ve za njega naj ga blagovoli meni proti primerni nagrudi naznaniti. Felicjan Voloko 912 Chestnut St. Johnstown, 1*0. IŠČEM zanesljivega in poštenega agentu za ruzpečavunje grenčico "Triglav" in "Bun JelaČio" mej Slovenci in Hrvati. Ponudnik mora biti dober hustler koji se nu boji dela. Zaslužek in provizija dobra. Vzamem tudi kom-panjona proti polovičnem odplačilu, To zadevno obrnite se na Triglav Chemical Works 568 W. 18th St. Chicago, III, i Knjigu "OPATOV PRAPOR-i ŠCAK," spisal F. R. je izšla, i Ta zanimiva zgodovinska povest j je izšla kot jxxllistek v "Slov. j Nar." in "Glas Svob". Knjiga ; obsega 211 strani in stane 50o. i poštnine prosta. Kdor želi knjigo prodajati, noj i se zglasi za pojasnila pri uprav-ništvu "OLAS SVOBODE". 683 Loomis St. Chicago, 111. SomilljetUki nmotujti m Pnfo-rotujte svoj* lastfut. Konkluve 1. 1903. L (juiloba je razjedala stebre rimskega imperija, ko se je začelo razširjati kristjanatvo. ltimski imperij ni bil drugega kakor skupin« podjarmljenih držav, ležečih okrog Sredozemskega morja, katore države jo ltiin z brutalnim egobanom plenit. Vse bogastvo podjarmi jenih narodov se jo stokalo v starodavnem Hirau, ki jo postal središče surove četudi v nokih ozirih ra-fiuinitio kulture, i>ostal i>a tudi smradljivo barje eocijalno propalosti. Za Hiuiljauv j« bilo vso življenje le eu sam bakanal, grozovita orgija, med teui ko so milijoni iu milijoni tlačenih ljudi ginevali v najstrašnejši BodvT V tej splošni gnilobi se jo pojavilo kristjanstvo in začeli -so se ga oklepati vsi, ki so zdihovali |*hI neznosnim pritiskom obst<»joiih i>olitiči\ih in okono-uiičnih razmer, iti katerim se je studila ttravna izpridonoet in propalost. Stara poganska vera, ki jo imela približno ravno tako malo etično moči v sebi, kakor dandanašnji rimski katolicizem, ni mogla več vplivati na mišljenje in čuvstvovanje mas, tem manj, ker je bila postala samo se sredstvo za politične namene. Tedaj, ko so se začeli barbarski narodi bližati Himu in je rimsko cesarstvo trepetalo strahu pred njimi, tedaj so so po večstoletni gnilobi podrti stebri stare države, ekonomični — suženjstvo — in duševni —• pogansko svetovno nazi-ranje. Katero svetovno naziranje stopi na mesto po^anskejra, o tem si Kimljarii niso bili mi jasnem. IVhIu socialne razmero so z nepremagljivo silo gladile jx»t kristjaustvu. Rimljani so delo neskončno zaničevali, so lenarili, zapravljali, živeli razuzdano, prezirali skupne koristi tako, da je vsak mislil samo nase; široki sloji prebivalstva so sltil>eje živeli kakor rimski |»i. Ali je vzpričo temu moglo priti do veljave drug<» svetovno naziranje, nego ono, ki je proti pravicam posameznikov poudarjalo pravico skupnosti, ki jo nasproti bogastvu posameznikov in lx*iii vejike večine prebivalstva priznavalo enako pravico vseh ljudi do enakerudobnega življenja, ki je proglašalo zapravljivost kot greh in prostovoljno siromaštvo kot kroj>ost, ki je obsojalo brezstidno razuzdanost in proslavljalo askezof V onih časih, ko so se {Kxliraii stebri ritpskega iin|«,-rij«, so že nešteti agitatorji oznanjali ta. novi nauk — prakristjanske komunistične ideje, iiajočitnejfie nasprotje starorimskega svetovnega naziranja in današnjega katolicizma. Prakristjanske ideje, kakor so jih oznanjali prvi kristjani, so bile vse-skoz revolueijonarne iu zato so so jih oklepali samo najbolj zaničevani in najbolj zatirani sloji, sužnji, hlapci, mali kmetje. Bistvo prakristjanskih idej jo bilo, uprizoriti velikansko revolucijo tlačenega rimskega prebivalstva, odstraniti tedaj vladajoče razmere in ustanoviti državo, v kateri bi bilo vse bogastvo skupna last, v kateri bi imeli vsi ljudje onake pravice iu dolžnosti, iakratka: komunistično državo. Kristjani so bili prepričani, da pride Kristus z mogočno armado in uniči rimsko državno oblast, in kolikor hujša je postajala splošna beda, tem raje so «e tlačeni in izkoriščani sloji oklepali kristjanstva. Dokler so bili med kristijaui samo proietarci, jo k ris t jamstvo ohranilo svoj revoliteijonarni značaj. Ali sčasoma so se tudi med imovitejšimi sloji našli ljudje, ki so obsojali v drŽavi vladajoče razmere in katerim se je uravna razuzdanost studila, in čim bolj »o se ničel i taki dementi pridruževati kristjanom, toliko l>olj se je izgubljal jjevolucijonarni in komunistični znaraj kristjanstva. Najprej je bil kot "krivoverski" proglašen nauk, da ustanovi Kristus Že na tem svetu božje kraljestvo tako imenovano "tisočletno državo" in obljubljena država enakosti, bratstva in splošim sreča se je premesla v — wbesa, iz katerih se ni še nihče vrnil. Tp je bila bistvena in globokopo-membna izpremenitev prvotnega kristjanstm. ^im je na mesto obljubljene sreče roa tem svetu stopila obljuba, da se doseže ta sreča — po smrti, je bila kristjamstvn odprta pot do svetovnega gospodstra nad narodi, a zaprta pot, ustvariti n« tem svetu božje kraljestvo, kraljestvo pravičnost^ svobode in enakosti. Kristjauski nauki so se uajproj razširjali med Židi. Žele- ko je 70 le L po Kristusovem rojstvu cesar Tit razdejal Jeruzalem,.da naredi konec vedno ponavljajočim so narodnim revolucijam Židov, in ko je Žide razipodil l*> vseh rimskih pokrajinah, se je začela kristjauska agitacija Ludi v drugih krajih. Kristjanstvo, ki so jo Židjo razuo-sli po vsi rimski državi ni zaradi svojih teoretičnih naukov prodiralo, nogo tjUO, kor je bo d tlim slojem dajalo praktično socijaluo pomoč. Veliko so-cijaluo vprašanj« cesarske dobe jo bila strašna revščina preogromne večino prebivalstva, Vsi poskusi države, omejiti to strašno bedo, so bili brez nspeha. Nekateri cesarji iu tudi razui zasebniki so poskiiSali ulesiiiti to bodo z dobrodelnimi ustanovami, a rimska birokracija je to ustanove ravno tako požrla, kakor so jjoztiejo ogromno mnogo takih ustanov požrli katoliški duhovniki. Sicer pa so na ta način ni dalo splošni bedi v okom priti. Velika večina jtoganskih bogatašev jo zmajevala z rameni in rekla: Sicer nam je žal, da je tako, a jxmiagati so nič no da; božja volja jo taka. Tako tolšžbo se sliši tudi dandanes iz uut katoliških duhovnikov in sedanji rimski papež Pij X. se. j« v jako znani emineijaeiji postavil na to isto stališče. Prvi kristjani so z vso žilavostjo in mhmiio mlade stranke pobijali te nauke iu nazore in netili z vso vstraj-uostjo vladajočo nezadovoljstvo. Kjer jih je bilo kaj več, so ustanovili svojo občine, ki so bile vseskoz komunistično organizirane. Kristjauski nauki ho bili postranska stvar, glavno je bil komunizem. Prav ker je kristjanstvo siromakom praktično |K>magalo, ker siromakom ni bilo treba stradati, če jo obilna kaj imela, zato so se obubožani sloji oklenili kristjamskih sekt. Naravno je, da čimbolj so to komunistične sekto kristjanov naraščale, tem večje je postajalo nasprotje med pogani in med kristjani. To nasprotje poostuivala okolnost, da so se prvi kristjani strogo ločili od poganov, »|»c£ovaJa razširjenje kristjanstva tako, da se je prekanjenemu cesarju Konstantinu zdelo koristno za njegove interese, če so s kristjani poravna. Iicta 324. je cesar Konstantin proglasil versko svobodo, kajti spoznal je. da bi kristjanstvo, ki je imelo maso za seboj, vso l»olje podprlo njegov prestol, nego brezmi-selno fmganstvo. Tako je poglavar k ris t jamske cerkve, rimski škof, |x>stal prvi služabnik cesarjev, glavna ojH>ra države, kristjanstvo |ia iz revolucionarnega gibanja državo ohranjujoč element. Narodi so imeli od tega neznansko škodo, toda cerkveni poglavarji so I »ostali tem jiotom bogati in mogočni. Ob sebi je umevno, da se jo pri teh novih razmerah izpnemenila tudi prvotna organizacija kristjanskih občin. Dokler je med prvotnimi kristjan-Hkimi*občinami vladalo bratstvo, ni bilo med njimi nobenega razločka. Vodstvo občin je bilo v rokah mož, ki so uživali zaupanje vseh občanov. Navadno so bili to najstarejši možje. Sevsda so jih verniki sami izvolili. Imenovali so se ti starešine preebi-terji ali episeopi (škofje), za pomoč pa so jim bili dodeljeni pazniki, dijakom, ki so imeli v prvi vrsti nalogo, deliti podpore med potrebne vernike. Čimbolj so se verske občine množilo, toliko večji ugled so imeli škofje. Če so bili ti bogatega stanu, so si kmalu pridobili vsakovrstnih pred-pravie, kar ni bilo težko, saj so bili verniki skoro vsi odvisni od njih dobrodelnosti. JLl škofa, ki je bil brat vseh kristjanov, jo kmalu postal gospod, ki je od svojih bratov zahteval pokorščino. Na shodih si je tak škof kmalu dal postaviti poseben časten sedež, drugi presbiterji so sedeli o-krog njegn, dijakoni pa so i^tali za njimi. Ta navada se je kmalu udomačila m razširila in ž njo se je uničila prvotna enakost med kristjani ter se je položil temelj duhovniškemu gospod-stvu. Iz mest, kjer se je kristjanško gibanje najprej začelo, se je sčasoma širilo tudi po kmetih. Nastale so ver- sko občine tudi po deželi, podobne današnjim društvom, ali ker tam ui bilo mož, ki bi bili mogli občino organizirati in jo voditi v duliovsktan in v gosjHMlarskem ozira, so se verniki oglasil) v bližnjem mestu in prosili, naj jim pošljejo sposobnega moža. Seseda je škof takega moža izbral izmed svojih presbiterjev in dijukonov, ki je postal tako nekak kmetski škof in seveda imel najtesnejšo zvozo z mestnim škofom, ki je sčasoma znal vso te može spraviti v čedalje večjo odvisnost ter jih je naposled dobil j»o-polnoiua v svoje roke. Tako so nastalo škofije, tiemreČ okraji, katerih duhovniki so bili jKxlrejeni škofu, ki jo bil njih poglavar. Ali se je čuditi, da jo tak škof želel, razlikovati so po zunaujem sijaju in blesku^od drugih, od njega odvisnih duhovnikov in da je raolnila škofovska av-tok racija. (Dalje prihod.) CENA KNJIG. Katere se dobi pri uprav ništvu "Glaa Svobodo1' poštnine prosto. Quo vadiš, SI,50 Trije Mušketirji, $2.50 Kusko-slov, slovar. $1.00 Preko morja, Hue. Na bojišču, 35c. Bernoion, I Be, 2rtev razmer, 25o. Opatov praporščak, 50c. Koledar, 25c. NAZNANIL«. Slovencem in bratom Hrvatom naj topleje priporočava, posta-rokranjsketn okusu delane SMODKE. Fino izdelane viržinke po najnižjih cenah. Zunanja naročila sprejemljeva z posebno točnostjo poštnine prosto Vsa naročila naj se uoslovijo na BAHOVEC BROS. «67 »o. Centre Ave Chlcaito. tli. Nižje podpisani priporočam Slovencem, Hrvatom in drugim bratom Slovanom svoj lepo urejeni —SALOON— z dTojnin kegUMfem iu biljar na razpolago. Točim Bveže pivo, domaču in importirana vina, fine likerje in prodajam izvrstne smodke. Prost prigrizek yedno na razpolago. John Kumar, na vogalu Laflin in 20 ulice in Bine Island Ave. Chicugo, III. 110J A Ki POZO 11! Slovencem In bratom Hrvatom v Chlcagi rfaznanjam, dn sem svojo gostilno opremil z modernim kegljiščem in tako svojim cc. gOstom pripravil najboljše zabavišče. Vsem bratskim d ruš t vam priporočam tudi moje dvorane za društvene seje, svatbe, zabavne večere itd. — veliko dvorano pa za narodne in ljudske veselice. Cc gostom so vedno na razpolago najboljše pijače, unljske smodke in prost prigrizek. a®- Potujoči rojaki vedno dobro došii! Priporočam se vsem v obilen poset. Frank Mladic, 587 S. Centre Ave. _ Chicago, 111. 1000 mož potrebujeva v —Silver Saloon-— 461-4(13. -4th St,. San Fran. Cal. za piti fino Wieland-ovo pivo, kalifornijsko vino in najboljše žganje in kaditi najfinejše unijske sinodke. Prigrizek prost in igralne mize na razpolago. Rojaki dobe hrano in stanovanje. BRATA JUDNICH, San Francisco, Cal. Pozor! Pozor! Slovenci, "Salon" z MODERNIM KEGLJIŠČEM Sveže pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne naravne pijnčo—- najboljše in najfinejšo linijske smodke. Potniki dobe Čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna In izborna. Vsem Slovencem in drugim Slovanom se priporoča Martin Potokar, 564 S. Centre Ave. Chicago, III. Solidne obleke. Našo največjo pozornost obračamo na izdelovanje solidnih oblek, kar pa pri prodajalcih na debelo pogrešamo, ker kupujejo obleke od tvorniČarjov, Predvsem je treba izbrati fino in trpelno blago in vzeti natančno mero. potem se su le prične z delom. To jo pa pri nas v navadi. Ovratniki izdelani naroke, pavoluatu podlaga na ramenih, platnena ishIIu^u na prsih jamčijo, da je obleka izdelana solidno. Take obleke se pa le dobi pri tins, kakor vsakovrstne uniforme, v čigar izdelovanju smo prnvcuti mojstri. Telefon —Canal 1108 Slovenci pozor! I Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravate nli druge važne reči za možke — za delavnik ali pruznik, tedaj se oglasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini. Čistini stare obleke in izdelujem nove war -po- ' jt najnovejši modi In nizki ceni. JURIJ MAMEK, 581 S. Centre Ave. blizo 18. ulice Chicago, 111. 3 i o" Dr. M. A. Weisskopf ■ - 885 Ashland Ave. Telefon Caaal 476 ■0 Uradne ure: do 9. zjutraj od I. do 2. in od 5.-6. popoldne Urad 631 Center Ave: od 10-12 dopoldne in od 2-4 popoldne Telefon 157 Canal. DR. WEISSKOPF je Čeh. in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. e> 9 f emu pustiš otl nevednih zobozdravnikov izdirati svoje, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti ca vselej dobro in po najnižji ceni napravi Dr. B. K. Siinonek Zobozdravnik. 544 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 433.