Št.m (15.562) leto Ul. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600_ GORICA - Drevored 24 maggto 1 - Tel, 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190______ 1500 LIR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/50% ČETRTEK, 23. MAJA 1996 Oljke m novo Italijo Vojmir Tavčar ■ Enotno v obrambo I gledališča Verdi TRST - Operno gledališče Verdi je treba rešiti: tržaški parlamentarci, župan in deželni odbor bodo skušali poseči v Rimu, da se ustrezno spremeni besedilo vladnega odloka, ki ga je podpisal še Dini. Odlok določa, da morajo operna gledališča postati skladi, vendar s pogoji, ki resno ogrožajo dejavnost ustanov manjšega obsega. V torek so uslužbenci Verdija stavkali, zato je Bila prva predstava Traviate sinoči. Na 6. strani TKB izpopolnila I kartico Vis a Vis TRST - Predstavniki Tržaške kreditne banke so včeraj na Trgovinski zbornici v navzočnosti njenega predsednika Donaggia (na posnetku) predstaviti novo kartico Trieste Vis a Vis Club Gard, ki bo približno 30 ti-soC klientom banke omogočila olajšave pri nakupih in parkiranju. V TKB so na to svojo, letos prenovljeno pobudo upravičeno ponosni, saj pomaga ne samo pri promociji izbranih trgovskih obratov in storitvenih dejavnosti, ampak prispeva k rasti vsega mesta. Na 9. strani RIM / V SENATU ZAČETEK RAZPRAVE O ZAUPNICI VLADI ZAVEZNIŠTVA OLJKE Vlada Romana Prodija in zavezništvo Oljke sta krmarja, ki želita popeljati Italijo v tretje tisočletje kot razvito zahodno državo, v kateri bo več socialne pravičnosti in manj gospodarskih neravnovesij in v katerih bo sanacija državne blagajne sprostila dovolj sredstev za uspešnejši boj proti brezposelnosti. To je izziv, ki ga je v svojem programskem govoru nakazal novi italijanski premier in to je naloga, ki jo sprejema levosredinsko vladno zavezništvo. Cas bo pokazal, v kolikšni meri bo vladi uspelo uresničiti svoj program in v kolikšni meri bo kos- izzivom in ciljem, ki si jih je zastavila. Naloga ni lahka in Prodi tega ni skrival, vendar Ce bo uspel v uresničevanju svojega naCrta, bo to v korist celotni državni skupnosti, tudi tistemu delu, ki napoveduje ostro opozicijo in ki je negativno ocenila programska izhodišča nove vlade. Levica se skupno z demokratičnimi silami s Prodijevo vlado v Italiji prvič spoprijema z izzivom vladanja. V sedemdesetih letih je KPI res že podpirala Andreottijevo vlado in bila sestavni del večine narodne solidarnosti, toda ni bila organsko vključena v vlado kot je sedaj Demokratična stranka levice. Morda ni naključje zato, da se je v svojem programskem govoru Prodi navezal na odporništvo in duh oCetov italijanske ustave, pa Čeprav je dodal, da je treba njihov tedanji pristop tolmačiti v koraku z novim časom. Nov odnos je tudi v odnosu do manjšine, Čeprav je bil odstavek, ki ga je manjšinskemu vprašanju posvetil Romano Prodi, dokaj skop in splošen. Toda izkušnja uči, da bolj obvezujoče besede drugih premierov dosedaj niso obrodile za manjšine, ki živijo v Italiji, veliko sadov. Nimamo razloga, da bi dvomili v občutljivost in posluh Oljke do manjšinskega vprašanja, toda prav včerajšnji programski govor kaže, da se bo morala manjšina tudi sama potruditi, Ce bo hotela, da se občutljivost spremeni v konkretna dejanja Skratka zavihati si mora rokave in vladi jasno povedati, kaj želi in kaj potrebuje. f| Sicer pa je sedaj Cas, da Ji si zavihajo rokave vsi, tu- I di vlada, kajti dosedaj so f vsi Oljko ocenjevali po programih, odslej jo bodo po dejstvih. Prodi predstavil program vlade za prehod v tretje tisočletje RIM - Program vlade, ki bo privedla Italijo v tretje tisočletje in jom obenem spremenila v veliko »normalno« evropsko državo ter ji bo vrnila mesto tudi v mednarodni gospodarski areni. To so osrednje točke ambicioznih načrtov, ki jih je predsednik vlade Romano prodi vCeraj predstavil senatorjem. Njegov poseg je bil zelo obsežen, nic kaj retoričen, obenem pa se Prodi ni spuščal v podrobnosti. Velikih obljub ni ponbujal, čeprav je Italiji napovedoval dober gospodarski razvoj, pri Čemer je nakazal možnost znižanja obrestnih mer in vsekakor pridružitev pokazateljem, ki so pogoj za vstop v evropsko monetarno unijo. Prfodi je govoril tudi o druigih velikih temah italijanske družbe, od sodstva do boja proti terorizmu, poudaril je nujnost večje decentralizacije oblasti, ne da bi popuščal Severni ligi, omenil pa je tudi vprašanje zaščite manjšin, ki ga je uokviril v kontekst priznavanja večjih oblasti deželam. O Sloveniji prodi ni govoril, pa tudi sicer je zunanji politiki namenil le nekaj zelo splošnih načel. Prodijev poseg je pozitivno ocenil senator Darko Bratina, ki je dejal, da gre za novo razsežnost razumevanja in obravnavanja problemov, v zvezi s stališči o manjšinah pa je pripšomnil, da gre za nadaljevanje linije,, ki jo je nakazal ustavni sodnik Zagrebelsky. Razprava v senatu bo potekala danes in se bo končala jutri, prihodnji teden pa bo razprava o zaupnici v poslanski zbornici. Na 3. strani Papež: »Slovenija se je rešila komunizma« VATIKAN - »Osvoboditev izpod komunističnega jarma«, tako je treba po mnenju Janeza Pavla II. brati odločitev Slovencev, da se odcepijo od jugoslovanske federacije. Tako je med drugim naglasil papež med včerajšnjo oceno o obisku v Sloveniji, ko je govoril zbranim na trgu sv. Petra. Sele v letih ’90, je še podčrtal, se je vez z drugimi južnoslovanskimi narodi pretrgala, vendar za ceno državljanske vojne. Confindushia ima novega predsednika RIM - Confindustria ima od včeraj novega predsednika, najmlajšega v svoji 86-letni zgodovini. Giorgio Fossa, ki bo septembra dopolnil 42 let, je bil skoraj soglasno izvoljen na včerajšnji skupščini za zaprtimi vrati. Danes se bo skupščina organizacije italijanskih podjetnikov nadaljevala z javnim zasedanjem, ki se ga bodo udeležiti najvišji predstavniki političnih in gospodarskih oblasti. Na 9. strani Nore krave: Vojna med VB in EU BRUSELJ, LONDON - Spor med Veliko Britanijo in Evropsko unijo o »norih kravah« se je spremenil v pravo vojno. Ker v Bmslju niso preklicali prepovedi izvoza angleške govedine, je Major v odnosu z Evropo začel uporabljati izrazoslovje, ki spominja na pravo vojno. Tako ni naključje, da Daily Mati naslavlja na prvi strani »Major gre končno v vojno«. Opozicija pa majorja napada in liberalnodemokratski lider Paddy Ashdovvn označuje premiera za neodgovornega, ker izpostavlja vso br itansko govedorejo samo zato, da si pridobi simpatije konservativcev. Na 12. strani RIM / PO ENAJSTMETROVKAH Juventusu naslov evropskega prvaka VTjv1 > 9 l SOM1* RIM - Enajstmetrovke so odločale o letošnjem zmagovalcu pokala prvakov, Champions lea-gue. Zasluženo je naslov evropskega prvaka osvojil Juventus: srečanje se je končalo z neodločenim izidom 1:1, pri enajstmetrovkah pa je Juventusov vratar ubranil kar dve žogi. Napisali smo, da je zmaga Juventusa zaslužena, saj so TurinCani pokazati znatno boljšo in agresivnejšo igro ter se večkrat za las približali golu. Igra je bila napeta in vseskozi dopadljiva, vendar pa v glavnem korektna, je Na 16. strani Danes v Primorskem dnevniku Proces Priebke Na včerajšnji razpravi je vrsta prič govorila o grozotah, ki so se dogajale v Ul. Tasso in pri katerih je sodeloval Priebke. Stran 2 Napolitano: boj proti mafiji bo še dolg Notranji minister Giorgio Napolitano je ocenil položaj po aretaciji mafijskega bossa Giovannija Brusce. Stran 2 Jusarska pomoč na Opčinah Na Opčinah bodo s prispevkom jušarskega odbora zgradili večnamenski prostor za osnovno šolo in vrtec. Stran 5 Zgodovina Erič Hobsbawm v Trstu Ugledni angleški zgodovinar Bric Hobsbavvm je predaval na Tržaški univerzi. Stran 6 Občna zbora jusarjev V prejšnjih dneh sta bila občna zbora kontovelskega avtohtonega jusarskega odbora in jusarskega odbora iz Cerovelj. Stran 5 NOVICE Sodnik Rosario Priore bo verjetno opustil preiskavo o Ustici RIM - Preiskovalni sodnik Rosario Priore naj bi nameraval opustiti nadaljnje vodenje preiskave o pokolu v Ustici. Vest se je včeraj razširila v rimskih sodnih krogih, sodnik pa je ni potrdil in niti zanikal. Svojo odločitev naj bi nameral sporočiti s pismom, ki ga bo odposlal predsedniku rimskega sodišča Virginiu Aneddi. Ta sklep naj bi sprejel zaradi nedavnih dogodkov, ko je bil sicer obrobno vpleten v preiskavo Squillante; bil je namreC prisoten na potovanju v Ameriko, zaradi Cesar je Višji sodni svet proti njemu zaCel postopek, ki bi se lahko zaključil z njegovo premestitvijo zaradi ambientalne nezdružljivosti. V pismu, ki je na tem, da ga odpošlje predsedniku sodišča Virginiu Aneddi in ga tako seznani s svojo odločitvijo, naj bi se Priore skliceval na 36. člen kazenskega zakonika; normativ namreC predvideva, da se sodnik, ki je vpleten v disciplinsko preiskavo, vzdrži dejavnosti, ki mu je bila poverjena. Morebitni umik sodnika Prioreja naj bi zadeval tudi drugo preiskavo; le-ta zadeva nekatere aspekte atentata na papeža Janeza Pavla II. dne 13. maja 1981. Skupno z javnim tožilcem Antoniom Marinijem je Priore že dalja Časa zaposlen v preiskavi, ki zadeva nekatere aspekte dogodkov, ki so se pripetili na Trgu sv. Petra. Zaenkrat pa ' sodnik molči in noče ničesar povedati, ali bo pismo odposlal, ali pa ne. Obstaja pa možnost, da bi sodišče ne sprejelo njegovega odstopa; pri tem gre dodati, da je Priore edini preiskovahii sodnik v Rimu in da je na tem mestu ostal, da bi zaključil Preiskavo o Ustici in o atentatu na papeža. »Smog« veča nevarnost naduhe pri otrocih RIM - »Smog«, kot običajno imenujemo meglo v industrijskih središčih, pomešano z avtomobilskimi izpuhi, prahom in tovarniškim dimom, v veliki meri poveCa nevarnost naduhe pri otrocih. Ce poprečno 10 odsto otroške populacije boleha za naduho, se pogostnost simptomov naduhe lahko dvigne na 35 odsto v primerih, ko otroci stanujejo, ali obiskujejo šolo v bližini cest z zelo gostim težkim prometom (kamionov in avtobusov). Tako potrjujejo rezultati prvega vsedržavnega »check upa« o boleznih dihalnih organov med otroci, ki so izpostavljeni urbanemu onesnaževanju in ki je bil opravljen na 40 tisoC učencih osnovnih in srednjih šol v Pijemontu, Lombardiji, Emiliji Romagni, Toskani in Laciju. Dva mrtva v trčenju med čolnoma v Chioggii CHIOGGIA (BENETKE) - Dva mlada ribica, ki sta skupno z drugimi protizakonito pobirala klapavice v laguni v Chioggii, sta prejšnjo noC umrla po močnem trčenju med njunim čolnom in čolnom drugih treh ribičev. Življenji sta izgubila 33-letna Fabio Razza in Giuseppe Bernardi, oba iz Chiog-gie. Preiskovalci še raziskujejo dinamiko nesreCe, do katere je prišlo v včerajšnjih zgodnjih jutranjih urah; verjetno je do nje prišlo zaradi teme in visoke hitrosti čolnov v kanalu lagune v Ca Roman. MAFIJA / PO ARETACIJI GIOVANNUA BRUSCE Napolitano: Uspeh, a boj proti mafiji bo še dolg V S. Giuseppe Jato zažgali podobi Falconeja in Borsellina PALERMO / PROCES PROTI GIULIU ANDREOTTIJU Razkrivanje preteklosti Salva Ume Govor o domnevnih spletkah med mafijo in politiko v letih plenjenja v Palermu PALERMO - Na včerajšnjem zasliševanju na procesu proti Giuliu Andreottiju so s pričevanji prič obtožbe rekonstruirali domnevne spletke v odnosih med mafijo in politiko v »zlatih letih« Salva Lime in gradbenega »plenjenja« v Palermu. Inšpektor Salvatore Bon-ferraro je najprej orisal lik Salva Lime, bivšega župana, evropskega poslanca KD in liderja andreottije-ve struje na Siciliji, ki je bil ubit 12. marca 1992. Bonferraro je poročal o vesteh, ki jih je neposredno preveril in o drugih, ki pa jih je povzel iz Časopisja. Zaradi teh pa je odvetnica Giulia Bongiorno v imenu obrambe protestirala, so- dišče pa je zato sklenilo, da bo sprejelo samo akte in-dokumente, ki so sad preiskovalnega dela; vendar pa le z eno izjemo: sprejelo je kopijo italijanskega dnevnika iz New Yorka »Progresso italo-ame-ricano«, ki je leta 1961 objavil fotografijo Salva Lime v družbi z ita-lijansko-ameriškim veljakom Vin-cenzom Martinezom. Fotografija je bila posneta med obiskom takratnega palermskega župana, ki je v ZDA sodeloval na svetovni konferenci o krajevnih avtonomijah. Bonferraro je tudi povedal, da je obisk sponsoriziral sam Martinez s pismom važni osebnosti cose no-stre, ki pa je ni nikoli omenil, pi- smo pa je zaplenil Fbi. SkljicujoC se na pričevanja, sodne akte in na poročila komisije za boj proti mafiji je Bonferraro obnovil tesne spletke uslug in volilnih izmenjav, ki so se v letih vzpona Lime razvile med krogi KD in raznimi gradbinci, ki so bili vezani na coso no-stro. Predmet izmenjav so bila predvsem gradbena dovoljenja, ki so v kratkem spremenile urbanistično podobo Palerma. Pričal je tudi marešal Antonio Pulizzotto, ki je govoril o »nepravilnostih« med Andreottijevimi obiski na Siciliji in v fotografskih albumih s slikami s poroke hčerke izterjevalca Nina Salva. RIM / PROCES PROTI »ARDEATINSKEMU KRVNIKU« PRIEBKEJU Vrsta prič osvetlila tragično pot svojcev od atentata v Ul. Rasella do pokola Novost včerajšnje razprave zadeva možnost pričevanj Beeiitza in Schreiberja RIM - Delček strahot, ki so se za Časa nemške zasedbe Rima, dogajale v Ul. Tasso, je prišel na dan med včerajšnjo, šesto razpravo procesa proti Erichu Priebkeju. Nekaj Časa pa so namenili tudi vprašanju prič, ki bi morale na procesu še nastopiti. Do ponedeljka, ko se bo razprava nadaljevala, se bo moral tožilec odločiti, kakšno stališče naj zavzame v odnosu do Dietricha Beelitz. Bivši nemški oficir bi namreC moral nastopiti kot obtožilna priča, vendar pa je 89-letni moški pred nedavnim izjavil, da ne more priti na proce, ker je prestar in tudi bolan. Gre za edinega še živečega nemškega oficirja, ki pozna dogajanje, pri katerem je sodeloval Priebke. Beelitz je bil namreč »vezni Člen« med Rimom in Berlinom do odločitve, da a vsakega umrlega nemškega vojaka v atentatu v Ul. Rasella pobijejo deset Italijanov. Državni tožilec Intelisano se bo v prihodnjih dneh odločil, Ce naj opusti misel na Beelitzovo pričevanje, ali pa naj se posluži možnosti zaslišanja v Nemčiji. Drugo novost v zvezi s pričami pred- stavlja Gherard Schreiber, ki je urejal SS arhive v Freiburgu, v njih pa je precej gradiva prav o Preibkeju. Na »arhivarja« je sodnike včeraj spomnila Maria Teresa Regardi, vdova po Francu Calamandrei. Tožilec je sicer rekel, da so Schreiberja ze zaslišali, vendar v zvezi s povsem drugim primerom, ker pa gre za osebo, ki pozna ogromno dejstev in še vedno ureja arhiv SS, bi bilo njegovo pričevanje nadvse zanimivo. Tožilčevi zahtevi je osporaval Priebkov advokat Velio Di Rezze, odločno pa so jo podprli odvetniki, ki zastopajo prizadete stranke. Večina včerajšnjih pričevanj se je nanašala na dogodke, vezane na atentat v Ul. Rasella, na zaprtje in mučenje številnih oseb, od katerih so nekatere pobili v Ardeatinskih jamah. O zadnjih srečanjih s svojci, o sledovih mučenj in pretepanj na njihovih telesih in obrazih, o mučnem iskanju novic, o suhoparnih obvestil »vaši svojci so umrli« so včeraj sodnikom govorili sorodniki-oCividci ali pa so prenesli pričevanja že umrlih z Zeljo, da bi konCno bilo vsem jasno, kaj vse se je zgodilo. RIM - Sile pregona so z aretacijo mafijskega bossa Giovannija Bru-sce dosegle pomemben uspeh, z delom pa je treba nadaljevati - tako je povedal notranji minister Giorgio Napolitano na včerajšnji tiskovni konferenci, na kateri je skupaj z javnim tožilcem Giancarlom Casel-lijem ocenil sedanji položaj boja proti mafiji. Pot, ki bo privedla do dokončnega poraza mafije, je še dolga, je podčrtal, prehoditi pa jo bo treba z veliko pozornostjo, da bi se kriminalna organizacija, kljub hudim udarcem, ki jih je prejela, ne opomogla. Tiskovne konference so se udeležili sodniki palermskega oddelka za boj proti mafiji Lo Voi, Lo Forte in Sabella, načelnik policije Fernando Masohe, njegov namestnik Gian-ni De Gennaro, ravnatelj operativnega oddelka Rino Monaco, palermski kvestor La Barbera, poveljnik karabinjerjev, general Fede-rici in poveljnik finančne straže, general Ber-lenghi. Notranji minister je poudaril pomen povezovanja sil pregona in se zahvalil generaloma karabinjerjev Federiciju in finančne straže Ber-lenghiju za sodelovanje s policijskimi silami. Napolitano je v tej zvezi govoril o »integriranem posegu« organov pregona predvsem pri preganjanju organiziranega kriminala, kar je v preteklosti že dalo svoje sadove. Govor je bil tudi o evforiji policistov takoj po aretaciji mafijskega bossa. Lo Forte je poudaril, da je bil to izraz radosti policistov, ki jim je bil Brusca že dvakrat pobegnil prav izpod nosa, pa tudi veselje, da so lahko na ta način maščevali umore sodnikov Falconeja in Borsellina ter desetih policistov, ki so ju stražili. Podčrtal je Se, da se je tisto ponedeljkovo noC radostilo vse mesto, kar je bilo res presenetljivo. Pred nekaj leti bi se kaj takega gotovo ne zgodilo. Medtem pa je prišlo v kraju S. Giuseppe Jato, od koder izhaja Giovani Brusca, do novega mafijskega izzivanja. »Neznanci« so ponoči zažgali belo rjuho s podobama Falconeja in Borsellina, ki jo je bil župan, razobesil z okna svojega urada. Na rjuhi je pisalo: Niste ju ubili, njune ideje hodijo z našimi nogami. Zupan Maria Maniscalco je to ocenila kot »zadnji zdihljaj ljudi, ki se jim podira svet, v katerem so lahko doslej blaženo in protizakonito živeli. RIM - Na pragu tretjega tisočletja je Italija pred velikim izzivom. Če bo znala prebroditi družbeno in gospodarsko krizo, s katero se spoprijema, in razrešiti nekatere svoje bistvene probleme, ki zavirajo njen razvoj, bo stopila v tretje tisočletje kot velika sodobna demokracija, ki bo lahko z večjim vplivom opravljala svojo vlogo. In Oljka namerava biti krmar, ki bo popeljal Italijo prek leta 2.000, krepko integrirano v Evropski uniji in sposobno, da vplivno in ugledno opravlja svoje poslanstvo promocije človekovih pravic in miru v svetu. To je cilj, ki ga je svojem programskem govoru nakazal včeraj v senatu novi italijanski premier Romano Prodi. V 54 stra-nih nastopnega govora je novi predsednik vlade dejansko strnil 90 tez volilnega programa Oljke. Pri tem je posvetil veliko pozornosti predvsem italijanskim problemom (reforma ustave in državnega ustroja, vprašanje brezposelnosti, Jug, socialna država), medtem ko je vprašanje zunanje politike strnil v nekaj vrstic zaključnega poglavja. Kot je sam povedal, je ravnal tako v prepričanju, da »mora vsakdo najprej počistiti pred domačim pragom, če hoče voditi učinkovito zunanjo politiko«. Zato v programskem govoru Prodi sploh ni omenjal odnosov s sosedi, ampak je le podčrtal samo osnovno prioriteto evropske integracije. »Obvezujemo se, da bo začenši z gospodarsko in denarno unijo zasnovan celovit politični projekt, ki naj zagotovi Evropski uniji avtonomno zunanjo politiko in Velik izziv za Italijo na pragu tretjega tisočletja Vprašanje manjšin je Romano Prodi načel v poglavju o novih pristojnosti dežel. Poudaril je, da vlada namerava zaprositi parlament za pooblastilo, ki naj omogoči korenit prenos pristojnosti na dežele, uvedbo deželnih in krajevnih uprav, dejansko odpravo sedanjega državnega sistema nadzorstev in široko organizacijsko ter bilančno avtonomijo. »Posebno pozornost in občutljivost bo vlada namenila tudi zaščiti etničnih manjšin z dinamičnim tolmačenjem posebnih avtonomij in s specifično obvezo, da v kratkem času pripravi izvršilne norme tistih ukrepov, za katere so se paritetične komisije že dogovori- le, in da prenese na dežele dodatne pritosjonosti«. To je bilo vse, kar je Prodi dejal o manjšinah. Ni veliko, toda dosedanja izkušnja uči, da tudi bolj razčlenjenim in obvezujočim izjavam italijanskim ministrskih predsednikov niso sledila konkretna dejanja. (VT) H | večjo integracijo na področjih varnosti, pravosodja in notranjih zadev. Samo tako bo Evropa vero-dostojnejša, stabilnejša in demokratičnejša, skratka vplivnejši dejavnik v mednarodnem okviru. Tudi manjšinam (glej okvir) je Romano Prodi namenil samo nekaj vrstic in sicer v okviru poglavja o celovitosti države in reforme državnih ustanov. Sicer pa je Romano Prodi začel prav s poudarkom na novosti, ki jo predstavljata njegova vlada in sedanji italijanski parla- ment, saj je to prvi parlament, ki je bil izvoljen na volitvah, na katerih sta se pomerili dve veliki zavezništvi. Izkušnjo Oljke, ki združuje laične in katoliške demokratične sile, je navezal na odporništvo in na enotnost demokratičnih sil, ki so po zmagi nad fašizmom postavile temelje italijanski demokraciji. Poudaril je prispevek De Gasperija, Togliattija, Par-rija, Nennija, Einaudija in Sturza, ki so znali predpostaviti korist države trenutni koristi lastnih strank. Njihov duh in njihov pri- sotp mora sedaj zaživeti v novem tolmačenju, ki ga zahtevajo sedanje razmere. Italija je sedaj pred velikim izzivom. Ali bo dojela, da je potreben solidarni napor vseh, s katerim bo lahko prenovila svojo družbo, se razvila in zrasla ali pa bo italijanski družbi, ki je sicer dosegla visok življenjski standard, usojeno postopno zaostajanje in razpadanje. Izziv s katerim se mora spoprijeti ni samo obstoj državne celovitosti, ampak »naše civilno sožitje, naša prihodnost in prihodnost naših otrok«. Italija je preživela Štiri težavna leta tranzicije, v katerih je zdržala, ker jo je vodil »velik predsednik republike«, ker so družbene sile dokazale veliko odgovornost, ker je gospodarski sistem zdržal mednarodno konkurenco in ker so državljani ohranili zvestobo najglobljim etičnim načelom. Toda to v sedanjih razmerah ni več dovolj. Potrebna je zahtevna in dolgoročna strategija, ki naj sanira državno blagajno in sanacijo poveže z verodostojno perspektivo gospodarskega, družbenega in civilnega razvoja. To je po Prodijevem receptu mogoče doseči s korenito reformo državnega ustroja. Enotnost države ni in ne sme biti v dvomu, toda pri tem je nujno prenesti veliko pristojnosti na dežele in na krajevne uprave. Vlada namerava dati nekaj jasnih signalov, med katerimi je glavni uvedba davčnega federalizma. Drugi prijem je sanacija . državne blagajne. Prodi je napovedal v najkrajšem času korektivne bilančne ukrepe, ki naj bi omogočili dosego ciljev, ki jih je nakazala dosedanja Dinije-va vlada, in celovitejši Pod naslovom Veltroni, Prodi in Dini med včerajšnjo razpravo v senatu (AP). Spodaj levo sen. Darko Bratina načrt ukrepov s finančnim zakonom za prihodnje leto. Napovedal je tudi, da v prihodnjih dveh letih ne bo privil davčnega vijaka, nato pa - če bodo ukrepi obrodili zaželjene sadove, bo mogoče postopno omiliti davčni pritisk. Sanacija državne blagajne pa je usmerjena predvsem k sprostitvi sredstev za naložbe in za oblikovanje novih delovnih mest. Zdravilo, ki ga je napovedal Prodi, je razvoj tržnega gospodarstva z jasnimi in transparentnimi določili. Država mora v tem okviru imeti vlogo nadzornika in razsodnika, ne sme pa biti tudi sama igralec. Zato je Prodi napovedal nov zagon postopku za privatizacijo državnih podjetij. Ob tem pa je obljubil reformo tržišča dela in uresničitev družbenega dogovora, ki so ga sindikati in delodajalci podpisali leta 1993 s Ciampijevo vlado in ki je kljub razvrednotenju lire obrzdal inflacijo. V svojem načrtu družbene in civilne rasti se bo vlada navdihovala v načelu, da morajo imeti vsi državljani enake možnosti in da je potrebna pravičnejša, predvsem pa učinkovitejša socialna država. Za to pa je potrebna tudi korenita reforma šolstva, ki mora biti dejanski laboratorij civilnega sožitja. Ob koncu je Prodi prosil senat za zaupnico. »Vendar to ni in ne sme biti nekaj avtomatičnega, prosim vas za lojalnost in sodelovanje. Prosim vas za kulturo kooperacije, na za kulturo kontrapozicije«, je dejal premier in zaključil, da želi, naj bi bila glavna značilnost vlade »načelnost v služenju države in ne ljubezen do oblasti. Toda nihče naj ne misli, da je to odraz šibkosti«. SENATOR DARKO BRATINA Gre za novo kakovost RIM - »Mislim, da je Romano Prodi v svojem programskem govoru skuSal nakazati glavne smernice dela svoje vlade. Očitno je, da vsega ni mogoče zaobjeti in zato se je že vnaprej oprostil in obljubil morebitna dopolnila v repliki.« Tako je o programskem govoru menil goriški senator Darko Bratina. Kako pa ocenjujete odstavek o manjšinah. Zdel se je kratek in zelo splošen... Verjetno to ni bil samo običajni stavek, ko trdi, da bo vlada s s posebno obču- tljivostjo sledila vprašanju zaščite etničnih manjšin. Novost je v tem, da nekako nadaljuje in razvija tezo, ki jo je o slovenski manjšini januarja letos izreklo ustavno sodišče z razsodbo, ki jo je pripravil Vladimiro Za-grebelsky. V tej razsodbi je bila nakazana možnost poti ustavnih izvršilnih norm. Ne vem, kako se lahko to razvije. Recimo, da je problem zastavljen, kako bo rešen bo odvisno od ministrov, ki se bodo z njim ukvarjali. Osebno sem že govoril z ministrom za dežele Francom Bassa-ninijem. Upam, da bo s to vlado vprašanje preučeno in nato tudi rešeno. Ali nameravate na vprašanje manjšinskih pravic opozoriti med razpravo o zaupnici? Mislim, da bo s tem v zvezi treba nekaj povedati. Drugo vprašanje, ki nas pobliže zanima je odnos s sosedi. Tudi o tem Prodi ni rekel ničesar v skopem poglavju o zunanji politiki. V zunanji politiki se sploh ni spuščal v podrobnosti, ker je menil, da je treba za dobro zunanjo politiko najprej urediti stvari SSk izrazila zadovoljstvo Slovenska skupnost, ki je Prodija v v preteklosti ob podobnih priložnostih,« minulih dneh posebej opozorila na ne- piše v tiskovnem sporočilu SSk. rešene probleme slovenske narodnostne SSk meni, da bo veliko odvisno tudi skupnosti v Italiji, je včeraj izrazila zado- od samih Slovencev v Italiji, če in kako voljstvo nad programsko obvezo nove bo omenjena programska obveza iz-vlade. »Res je, da je bil ministrski pred- peljana. Prav zato je SSk že dala pobu-sednik dokaj skop v besedah o tej pro- do, da bi prišlo do uskladitve politične blematiki, toda bistvenega pomena je, strategije Slovencev v Italiji v novi zako-da je ni prezrl, kot se je večkrat dogodilo nodajni dobi. v svojem domu. Poudaril je močno integracijo v Evropo in upam si trditi, da je implicitno v tem tudi integriranje prostora med Italijo in Slovenijo v ev ro-pski perspektivi. O tem vprašanju bo tekla beseda tudi med razpravo o zaupnici in najbrž bo Prodi še kaj dodal v repliki. Iz vaših odgovorov je očitno, da pozitivno ocenjujete premierov programski nastop. Nedvomno. Mislim, da gre za novo kakovost, saj je prelil v svoj programski govor programska izhodišča Oljke. V eni uri je težko iti v podrobnosti, vendar po duhu in pristopu tega govora mislim, da nastavka lahko tolmačimo v pozitivni smeri. (VT) Večina ocenjuje pozitivno, stranke opozicije pa ne RIM - »Vidim vsaj brljivko svetlobe.« Tako je lider Severne lige Umber-to Bossi ocenil tisti del programskega govora, ki ga je Romano Prodi posvetil reformi državnega ustroja in priznanju večjih pristojnosti deželam. S svojo oceno je vodja »Lumbardov« delno omilil prve negativne ocene načelnika senatne svetovalske skupine Francesca Speronija, ki je novinarjem dejal, da »sploh nisem zaznal omembe federalizma«, in bivšega ministra Roberta Maronija. Težko je reči, ali Bossijeva ocena pomeni spremembo v Liginem odnosu do vlade, dejstvo pa je, da je »senatur« popravil svoja sodelavca. Negativne, kot je bilo pričakovati, so bile tudi ocene Kartela svoboščin. . Predsednik senatorjev Forza Italia En-rico La Loggia je zagotovil, da bo Kartel »glasoval kompaktno proti zaupnici«. Predsednik Nacionalnega zavezništva Gianfranco Fini je imel Prodijev govor za »prazen in ponavljajoč«, medtem ko je tajnik Krščanskega demokratskega centra Pierferdinando Gasim poudaril, da je »dal veliko mesa na žar«, medtem ko je Maurizio Gaspari (NZ) bral premierov govor kot napoved novih davkov. Tudi Stranke komunistične prenove Prodi ni povsem prepričal, ko je dejal, da je v sozvočju s SKP glede vprašanja zaposlitve in socialne države, vendar dodal, da namerava vlada doseči cilje, ki jih postavlja Maastricht Se preden naj bi dokončno začela veljati enotna evropska valuta leta 1999. Predsednik komunistov Armando Cossutta je ta odstavek ocenil z »grenkobo in zaskrbljenostjo«, ker je v Prodijevih besedah bral napoved novega zategovanja pasu za odvisne delavce. Sindikat pa ni bil tako črnogled kot SKP. Tako tajnik CGIL Sergio Cofferati kot tajnik U1L Pietro Larizza sta pozitivno ocenila programski govor, poudarila pa sta, da bosta vlado ocenjevala predvsem po konkretnem delu. Pozitivne so bile ocene predstavnikov večinske koalicije, ki so v programskem govoru brali predvsem sporočilo optimizma in umirjenosti, ki naj bi ga novi premier naslovil italijanskim državljanom. Senator Ljudske stranke Leopolde Elia pa je podčrtal tudi korektno stališče v odnosih z opozicijo in vabilo, naj bi pravila igre pisali skupaj. Pohvalno se je izrazil tudi večkratni premier Giulio Andreotti, ki pa je hotel podčrtati, da prisotnost Demokratične stranke levice v vladi ni novost, saj »je KPI že v letih 1976-79 podpirala vlado in bila del večinske koalicije«. GLOSA Moje doživljanje papeževega obiska v Sloveniji Papeževemu obisku v Sloveniji sem po televiziji sledil dokaj epizo-dično in slučajno, bolj sistematično na časopisih. Toda, ker je živa slika dosti bolj zgovorna kot napisana beseda, so mi v spominu ostali v prvi vrsti drobci televizijskih prenosov, ki sem jih videl in iz njih bi rad sestavil nekakšen mozaik mojega doživljanja potovanja Janeza Pavla II v naši domovi-mi. V prvi vrsti bi rekel, da je šlo za prisrčen a obenem dostojanstven dogodek, h kateremu je prispeval papež sam pa tudi množice, ki so se strnile okrog njega. Naši ljudje, od predsednika republike navzdol, so se tudi ob tej priliki pokazali za to kar so: brez pretiranih slavospevov in retorike so priredili visokemu gostu dostojen sprejem, ki je izzvenel kot srečanje s prijateljem, kateremu Slovenija dosti dolguje. Papež je s svoje strani, kljub svoji očitni betež-nosti, vzdržal naporni program z veliko mero potrpežljivosti in tudi sodelovanja ter si pri tem včasih privoščil tudi kakšno ne povsem protokolarno gesto. Kako simpatična je bila naprimer tista rahla klofuta, ki jo je v ljubljanski stolnici dal priletni in debelušni nuni in ki je v svoji ljubeznivi grobosti izdajala toliko človeške topline. Pri vsej simpatiji in zadovoljstvu, s katero sem spremljal papežev obisk, pa moram vendarle reči, da me moja kritična žilica ni pov- Joze Pirjevec sem zapustila. Ko sem na primer sledil prenosu srečanja Janeza Pavla H. z mladimi v Postojni, se nisem mogel premagati, da bi mi misel ne uhajala na praznovanje vsakoletnega dneva mladosti na stadionu JLA v Beogradu v času bivšega jugoslovanskega režima. Očitno množičnega slavja mladine ni mogoče organizirati na drugačen način, kot z vihrajočimi cunjami in bolj ali manj posrečenimi telovadno-plesni-mi točkami. Vsaj tako so mislili organizatorji srečanja. Iz svojih ministrskih let pa se spominjam stavka, s katerim se začenja maša: »Introibo ad altarem Dei, ad Deum qui laeti-ficat juventutem meam« (Stopam k božjemu oltarju, k Bogu, ki razveseljuje mojo mladost). Morda bi bilo bolje, če bi bil papažev sestanek z mladimi bolj v znamenju tega uvodnega speva, kot v znamenju udomačenega in katoliško pobarvanega di-sco-cluba. Posebno pozorno sem seveda sledil zadnjemu nastopu Janeza Pavla II. v mariborski stolnici, na katerega so bili povabljeni moji kolegi - intelektualci. Reči moram sicer, da razen predsednika akademije, prof. Bernika, in še dveh ali treh drugih, prav zanih obrazov v množici nisem opazil, tako da je vprašljivo, ali je bil na svečanosti res prisoten cvet slovenske inteligence. To pa pravzaprav ni tako važno. Bolj pomembno je, kaj je papež povedal zbranim predstavnikom naše kulture. Njegovim besedam o odnosu med razumom in religijo, njegovemu prepričanju, da je mogoče ta dva pojma združiti v harmonično celoto, iz lastne, čeprav skromne izkušnje, prepričano pritrjujem. To pa mi ne preprečuje, da bi bil povsem zadovoljen s tistim delom papeževega govora, ki so mu ga napisali njegovi slovenski sodelavci. V njem je Janez Pavel II. v glavnih potezah podal podobo slovenskega kulturnega vzpona od Brižinskih spomenikov dalje in pri tem tudi omenil nekaj njegovih poglavitnih predstavnikov. Nič nimam proti temu, da je mednje uvrstil tudi Balantiča. Zelo pa mi je neprijeteno, da vštric z njim ni citiral tudi Kocbeka. Kakšno imenitno priliko je zamudil, da bi v povezavi teh imen zapečatil slovensko polpreteklo zgodovino in jo obenem združil v imenu tistega razumevanja in pietete, ki jo dolgujemo preteklim rodovom. Ne glede na to, da v tem stoletju v našem narodu ni bilo intelektualno višjega iskalca Boga, kot je bil Kocbek. Ugotovitev, da tega v Vatikanu niso razumeli, pa tudi, da niso uspeli pravočasno rešiti postopka o beatifikaciji A.M. Slomška (kakor, da bi v nebesih ne bilo prostora za veselega in vinu naklonjenega svetnika), je rahlo zasenčilo moje doživljanje papeževega obiska pri ______KOROŠKA / VOLITVE V EVROPSKI PARLAMENT_ Si je Jorge Haider že zagotovil novo zmago? Kandidata socialdemokratske in Ljudske stranke brez možnosti CELOVEC - Avstrijske volitve v Evropski parlament (EU) bodo sicer šele 13. oktobra, toda že zdaj je več ali manj jasno, da bo edini poslanec, ki se bo po volitvah iz Koroške preselil v Strassbourg, prišel iz vrst stranke desničarske populista Jorga Haiderja. Ne toliko po Haiderjevi zaslugi, temveč zaradi nespretnosti ostalih političnih strank, ki so svoje kandidate in kandidatke iz Koroške uvrstile na neizgledna mesta. Tako je socialdemokratska stranka Avstrije (SPČ) kot najmočnejša avstrijska frakcija v Evropskem parlamentu te dni objavila dokončno vseavstrijsko kandidatno hsto za evropske vohtve, iz katere je razvidno, da njen koroški kandidat in nekdanji deželni poslanec Peter Kaiser nima nobenih možnosti za izvolitev. Zvezna stranka ga je uvrstila šele na enajsto mesto, kar pomeni, da je kandidatura popolnoma neizgledna, saj imajo socialdemokrati trenutno samo osem poslancev v Evropskem parlamentu. Vrhu tega kažejo vse ankete na to, da SPČ na volitvah 13. oktobra ne bo uspelo obdržati sedanjih osmih sedežev, ampak da ji resno grozi izguba najmanj enega, če ne celo dveh sedežev. Uvrstitev koroškega kandidata Kaiserja na neizgledno mesto s strani zveznega strankinega predsedstva je precej negativno odmevalo med koroškimi socialdemokrati. Neupoštevanje njihovega kandidata so na eni strani tolmačili kot žalitev deželne strankine organizacije, ki šteje med najmočnejše v Avstriji, na drugi strani pa tudi Korošcev nasploh, ki so se na referendumu junija leta 1994 s skoraj 69 odstotki (vseavstrijski pristanek je znašal 66, 5 odstotka) izrekli za pristop k EU in s tem dosegli enega od najboljših deželnih rezultatov. Toda kljub ostrim protestom in grožnjo, da bo deželna stranka svoje kandidate črtala iz vseavstrijske liste, koroškim socialdemokratom ni uspelo doseči boljše uvrstitve za svojega kandidata. Pri Ljudski stranki (ČVP) sicer dokončne odločitve o kandidatni listi še ni, toda že zdaj ni nobena skrivnost, da koroški kandidat, nekdanji državni poslanec Hubert Pirker, nima resnih možnosti za takšno uvrstitev, ki bi mu dejansko zagotovila sedež v Strassbourgu. Ker na sprednjih mestih kandidatnih list Liberalnega foruma in Zelenih prav tako ni najti koroških kandidatov in kandidatk, je torej že zdaj jasno, da bo edini koroški poslanec v Strassbourgu po 13. oktobru Haiderjev strankin prijatelj Leo Lukas. Nekdanji direktor avstrijskega biroja za turistično propagando, ki si je šele pred nedavnim kupil hišo v dvojezični občini Bilčovs, je Ze zdaj - po odstopu socialdemokratskega poslanca VValterja Poscha -edini poslanec, ki v evropskem parlamentu zastopa »koroške barve«. Vse torej kaže, da si je Jorg Haider že zagotovil novo volilno zmago na Koroškem. Ivan Lukan KOROŠKA / NOVICE Protest Stojsičeve proti izgonu Sintov BELJAK/DUNAJ -Manjšinska govornica Zelenih v avstrijskem državnem zboru Terezija Stojsid v izjavi za tisk ostro protestira proti izgonu skupine Sintov, ki se je začasno naselila na nekem travniku na periferiji mesta Beljak na Koroškem. Kot poudarja Stojsičeva, se je skupina v Beljaku ustavila, ker je tu bilo zbirališče in izhodišče za skupno spominsko potovanje v koncentracijsko taborišče Mauthausen v Zgornji Avstriji, taborišče v katerem je v Tretjem rajhu bilo umorjenih več tisoč propadnikov Romov in Sintov. Izgon iz mesta je izrekel beljaški Zupan Helmut Manzenreiter, ki je svoje postopanje utemeljil s tem, da se je skupina hotela za dalj časa zadržati, čeprav na tem kraju ni na razpolago sanitarnih naprav. Stojsičeva je spričo tega »nezaslišnega dogodka« hkrati napovedala, da bodo Zeleni v avstrijskem parlamentu vložili poseben zakonski predlog z določilom, ki naj bi v prihodnje preprečilo diskriminacijo etničnih manjšin v Avstriji. (I.L.) IZJAVA / SEN, BRATINA Špetrska šola je prioritetno vprašanje SPE LEK - »Takoj, ko se bo umestila vlada in bo steklo parlamentarno delo, bom kot prioritetno vprašanje, ki zadeva našo manjšinsko skupnost, postavil zahtevo po parifikadji dvojezičnega šolskega središča v Spetru.« Tako nam je povedal slovenski senator Darko Bratina, ki je v teh dneh imel serijo pogovorov z manjšinskimi predstavniki, da bi prišlo do čimboljše koordinadje na relaciji manjšina-vlada/parlament. »Reševanje ali zavlačevanje vprašanja špe-trskega središča bo nekakšen barometer politične volje zdajšnje vedne, kar zadeva splošna vprašanja Slovencev v Italiji. Sicer sem prepričan, da bo znala sedanja vladna koalicija prisluhniti našim zahtevam,« je zaključil Darko Bratina, ki bo v senatu deloval na področju zunanjepolitičnih problematik. S tem v zvezi velja povedati, da so parlamentarci Oljke iz naše dežele v Rimu sestavili nekakšno deželno koordinacijo, v kateri sta senatorja Bratina in Camerini ter poslanci Ruffino, Di Biseglie in Prestamburgo. Na prvem srečanju deželne koordinacije so sestavili tudi nekakšno lestvico prioritet, med katerimi sodijo vprašanja zaščite slovenske narodnostne skupnosti, popolno avtonomijo Dežele v zvezi s spremembo volilnega zakona ter vprašanje mednarodne valence deželne skupščine, ki zaradi svoje geografske lege in posebne avtonomije lahko odigra pomembno vlogo tudi na mednarodpi sceni, (rp) AVTOCESTNE POVEZAVE Jutri odprtje odseka Nova GoricoRazdrto V soboto bodo v Novi Gorici počastili 90-letnico odprtja Bohinjske proge Petek 24. maja 1996 bo nedvomno ostal zapisan v primorski zgodovini kot dan, ko so svečano odprti prvi odsek avtocestne povezave med Novo Gorico in Razdrtim. Jutri se bo zgodilo nekaj podobnega kot pred skoro 90 leti, ko je na novozgrajeno železniško postajo na severnem delu Gorice pripeljal prvi vlak na takoimeno-vani Bohinjski progi. O teh dveh za Gorico, danes tudi za Novo Gorico, pomembnih dogodkih pišemo skupaj, kajti, če bo jutri slovesnost odprtja prvega odseka avtocestnega priključka, bodo v soboto, na kolodvoru v Novi Gorici z razstavo o Solkanskem mostu počastili 90-letnico odprtja Bohinjske proge. Zamisel o avtocesti od meje z Italijo pri Gorici v smeri Ljubljane je dolga že dobrih 30 let. V drugi polovici 60 let so gradili avtocesto iz smeri Benetk proti Trstu, Vidmu in tudi Gorici. Tudi o avtocesti po Sloveniji je takrat bilo veliko govora. Nekaj let kasneje je bila na italijanski strani zgrajena avtocesta do Trsta in Vidma, od Vi- leša do Gorice le avtocestni odsek oz. hitra cesta - štiripasovnica. V ljubljanskem parlamentu so takrat sprejeti zakon o avtocesti od Šentilja do Maribora in Ljubljane ter od Razdrtega do Nove Gorice. Slovenska avtocesta se je uresničevala bolj počasi, kmalu pa je bila Nova Gorica skoro pozabljena, avtocesta je v zadnjih letih raje krenila proti Trstu in Kopru. Tik pred slovenskimi volitvami na pomlad 1990 so se proti cesti po Vipavski dolini izrekli slovenski zeleni, kmečka in krščanskodemokratska stranka. V juniju 1994 sta podjetji Primorje iz Ajdovščine in SOT iz Ljubljane prevzeli nalog za gradnjo na prvem odseku med Vrtojbo in Selom. Gre za nekaj več kot 11 km. Na pomoč sta podjetji poklicali še nekatere proizvajalce, med katerimi tudi italijansko Italstrade. Pot iz Gorice do Ljubljane bo odslej krajša in predvsem veliko udobnejša (mimogrede, zares ne moremo razumeti zakaj prav v teh dneh potekajo dela na sedanji cesti pri Črničah, kjer moraš v vrsti “potrpežljivo” čakati tudi pol ure - ni bilo mogoče počakati do 24. maja?) Ob tem pa je prišlo do cele vrste protestov. Prvi je ta, da to ne bo avtocesta, marveč samo hitra cesta, štiripasovnica, brez odstavnih pasov. Seveda bolje kot nič. Drugi protest je izgradnja cestninske postaje nedaleč od meje, v kraju imenovanem na Bazari. Novogoriški župan Špacapan se huduje, ker namerava DARS pobirati cestnino že takoj po meji, ko pa tega ne dela pri Sežani oz. Divači, kjer imajo avtocesto. Cesto bodo torej odprti jutri dopoldne. V soboto pa se bodo iz Ljubljane v Novo Gorico z muzejskim vlakom pripeljati novinarji in ugledni gosti. Ob 15. uri bodo v poslopju kolodvora otvorih razstavo o solkanskem mostu, ki jo je uredil inž. Gorazd Humar. Prihod vlaka in razstava sodita v vrsto proslav ob 150-let-nici slovenskih železnic, ki se odvijajo v teh dneh na Slovenskem. Letos beležimo tudi 90-letnico Bohinjske proge, ki je Gorico zelo približala slovenskemu in srednjeevropskemu zaledju. Marko VValtritsch r KONGRES FUENS V TEMISVARU n Za večje spoštovanje manjšinskih pravic TEMISVAR - V Temišvaru v Romuniji je v dneh od 15. do 18. maja zasedala na svojem 41. letnem kongresu Federalistična unija evropskih narodnostnih skupnosti, tj. organizacija, ki danes združuje okrog 80 manjšinskih strank, združenj in gibanj iz vse Evrope. Na kongresu je sodelovalo več kot 200 delegatov iz 26 držav, med temi tudi tajnik Slovenske skupnosti Martin Brecelj. Letošnji kongres FUENS je potekal pod geslom »Raznolikost kultur - bogastvo Evrope«. Na to temo je uvodoma predaval prof. Per Denez z Univerze v Rennesu v Franciji, ugledni predstavnik bretonske manjšine in dolgoletni vodilni zagovornik manjšinskih pravic v Evropi. Na isto temo so razpravljali tudi udeleženci okrogle mize, ki jo je vodil podpredsednik Urada za manj razširjene jezike pri Evropski uniji Bojan Brezigar in pri kateri je med drugimi sodeloval prof. Silvo Devetak z Univerze v Mariboru. Sicer pa je bil precejšen del kongresa kot običajno posvečen poročilom delegatov o položaju posameznih narodnostnih skupnosti v Evropi. Na letošnjem zasedanju je podobno kot v zadnjih nekaj letih po padcu Berlinskega zidu prišla posebno močno do izraza manjšinska problematika v bivših socialističnih državah. 2e v sami Romuniji, v kateri se je kongres odvijal, se ta problematika danes postavlja posebno pereče, saj v njej živi kopica manjšin (Madžari, Srbi, Nemci, Slovaki, Bolgari, Ukrajinci, Judje, Romi, idr.), ki vse glasneje zahtevajo spoštovanje svojih pravic. Iz poročil pa je bilo mogoče razbrati, da je manjšinska problematika neurejena tudi marsikje v zahodni Evropi. Nerešene probleme Slovencev v Italiji je prikazal tajnik SSk Brecelj, ki je izrazil tudi upanje, da bo pod novo vlado Romana Prodija prišlo do pozitivnih premikov. O Slovencih v Avstriji je govoril predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Nanti Otip. Omenimo naj, da so se kongresa v Temišvaru kot gostje udeležili tudi predstavniki Kitajske in Južne Afrike. Očitno je manjšinska problematika vse bolj aktualna po vsem svetu. Udeleženci kongresa so ob koncu odobrili več resolucij, med temi tudi poziv evropskim državam, naj sprejmejo v svojo notranjo zakonodajo in predvsem naj spoštujejo listine evropskih in drugih mednarodnih ustanov o manjšinskih pravicah. Do pomembnih premikov je prišlo ob izvolitvi novega predsedsta FUENS. Dosedanji predsednik prof. Cristoph Pan iz Bočna ni več kandidiral, na njegovo mesto pa je bil izvoljen predstavnik švicarskih Retoromanov Romedi Arquint. V novem predsedstvu ni več niti ravnatelja slovenske gimnazije v Celovcu prof. Reginalda Vospernika, ki je pred leti bil tudi predsednik FUENS. Med novimi člani predsedstva pa najdemo predstavnika Hrvatov iz Vojvodine Bela Tonkovica, kar odraža tudi vse večjo težo vzhodneevropskih manjšin v organizaciji. Prihodnje leto bo kongres FUENS skoraj gotovo na avstrijskem Koroškem, zelo verjetno pa bo del kongresa potekal tudi med Slovenci v Italiji. Vabilo v tem smislu sta namreč v Temišvaru izrekla predsednik NSKS Olip in tajnik SSk Brecelj. JUS / NOVA GRADNJA JUS / OBČNI ZBOR Nov prostor za opensko šoto Izreden doprinos jusorskego odbora Zasedal je kontovelski avtohtoni jusarski odbor Jusarsko premoženje, je bilo podčrtano, je last vaške skupnosti - Tudi na Kontovelu v nedeljo ne bo volitev Kakšno pomoč lahko prispevajo jusarski odbori vaški skupnosti. Po mnenju openske didaktične ravnateljice Stanke Cuk: »Ogromno!« Pomoč, ki jo je openski jusarski odbor ponudil openskim šolskim strukturam, je bila - vedno po ravnateljičinem mnenju - »kot mana z neba«. Openski osnovni šoli in otroška vrtca Ze dolga leta pesti prostorska stiska, ki se je Se povečala po uvedbi novih osnovnošolskih programov in modularnega sistema pouka. Izvedenci so izračunali, da bi morale šole za dobro izvajanje novih programov razpolagati Se z vsaj 10 odstotkov vec prostora. To pa sploh ni primer openske Na svoji mesečni seji je Pokrajinski svet Slovenske skupnosti za Tržaško poglobljeno razpravljal o izidih parlamentarnih volitev, na katerih je, čeprav s tesno večino, prodrla levosredinska koalicija Oljke pred desno usmerjenim Polom svoboščin. Kot znano, so Oljko podprle vse pomembene organizirane politične skupine slovenske manjšine v Italiji. Pri tem, je rečeno v tiskovnem poročilu stranke, je treba še posebej poudariti odločilen doprinos stranke SSk pri oblikovanju programskih obvez Oljke glede vprašnj, povezanih z zaščito slovenske manjšine. Brez njene vztrajne zavzetosti bi bil program glede manjšinskih vprašanj gotovo občutno skromnejši. Pri ocenjevanju voblnih rezultatov na Tržaškem je v številnih posegih v razpravo prišla do izraza ugotovitev, da bi uspeh posameznih kandidatov bil lahko znatno boljši, Ce bi bilo vodenje volilne kampanje bolj jasno in odločno zlasti glede enakopravnosti odnosov med Slovenci in Italijani. Nepotrebno popuščanje očitno ni zadovoljilo ne enih ne drugih in zato tudi ni preprečilo usmeritve možnih volivcev Oljke k desnici oziroma k protestniški Severni ligi. Ob koncu razprave se je pokrajinski svet SSk vsekakor zavzel za to, da stranka naveže in potem vzdržuje stalne stike z izvoljenimi parlamentarci Oljke ter jim nudi vse potrebno gradivo za njihovo nastopanje zlasti glede vprašanj slovenske manjšine, ki že desetletja Čakajo na zadovoljivo rešitev. V drugem delu seje je pokrajinski svet obravnaval se druga aktualna vprašanja, kot so volitve osnovne šole, ki je s pro-seško naša najbolj številčna osnovna šola. Na njej ni prostora za gibalno vzgojo, manjka učilnica za soprisotnosti, potrebovala bi učilnico za likovno vzgojo, glasbeno vzgojo in laboratorij za poučevanje tujega jezika (da ne bi učiteljica tujega jezika prenašala vseh uCnih pripomočkov iz ene učilnice v drugo). Da o telovadnici sploh ne govorimo. OpCine razpolagajo le z eno šolsko telovadnico (na nižji srednji šoli), ki pa je stalno zasedena. Zato se morajo uCenci in učitelji voziti (z dostavnimi vozili Sloge) v re-pensko telovadnico. Skratka, openska šola je nujno potrebovala nekaj novih prostorov. jusarskih odborov, študijski načrt tržaške občine o teritorialni racionalizaciji šolske mreže, o katerem bo šolska komisija v prihodnjih dneh priredila javen posvet, ter nerazumljivo blokiranje s strani pristojnih organov deželnega odbomištva za urbanistiko z muko doseženih popravkov k varianti regulacijskega načrta tržaške občine. O tem problemu bo verjento potrebno izčrpno informirati širšo javnost, zlasti v tistih krajih, kjer je za ta vprašanja življenjsko zain-teresnano krajevno prebivalstvo. Po ponedeljkovih neredih v Ul. Cavana in na Trgu Unita se je politično ozračje v Trstu pono-vo nevarno segrelo. Neofašistični Fronte della gioventu je za soboto napovedal manifestacijo proti kolektivu, ki se zavzema za družbena središča. Z druge strani pa je tudi Kolektiv za družbena središča napovedal, da bo priredil protimanifestacijo, ki bo uperjena proti rasistični in fašistični pobudi desničarjev. Te protimani-festacije naj bi se udeležili tudi pripadniki podobnih kolektivov iz drugih krajev Severne Italije. Na tržaški kvesturi so se po večletnem premirju tako spet znašli pred nevarnostjo neredov in pouličnih spopadov. Prvega so zabeležili že med volilno kampanjo, ko sta na Borznem trgu trčili prav skupini neofašistov in Ko- »Mana« je padla na šolo takrat, ko je domači jusarski odbor predlagal, da bi vsoto, s katero je razpolagal, uporabili za gradnjo večnamenskega prostora, ki naj bi ga zgradili za šolo na trgu pri postaji openskega tramvaja. Krajevni rajonski svet je predlog podprl in v začetku maja so se priprave na gradnjo že začele. Za šolo bodo tako zgradili večnamenski prostor, ki ga bodo lahko s premičnimi stenami razdelili v veC manjših prostorov-uCilnic za posamezne šolske dejavnosti. Služil bo pa tudi kot telovadnica, oziroma prostor za gibalno vzgojo, ki ga bodo uporabljali tako slovenska in italijanska osnovna šola kot tudi otroški vrtec, ki razpolaga tudi s preskromnimi prostori. Nove prostore bodo opremili s specifično opremo, kar bo seveda vplivalo na kvaliteto šolske ponudbe. Gradbena dela naj bi trajala predvidoma leto dni, novi prostor naj bi torej »zaživel« z otroki in njihovimi učitelji v začetku šolskega leta 1997/98. Openski primer jasno kaže na pomen, ki ga zavzemajo jusarski odbori v posameznih vaških srenjah. V nedeljo bodo tudi na Opčinah potekale volitve novih jusarskih odborov. Po tistem, kar je pokazal doslej domači jusarski odbor, je jasno, da gre domačine v nedeljo močno podpreti. Na listi kandidirajo Guido Kobec, Pavel Milic, Zoran Sosič in Tatjana Sosič. lektiva za družbena središča, zadnjega pa pretekli ponedeljek zvečer. Prav zaradi tega pazljivo sledijo odvijanju dogodkov na obeh straneh. Doslej kaže, da kvestor sobotni manifestaciji ne bo prepovedal; dovolil naj bi ju, a ne v obliki pouličnega sprevoda, paC pa shoda na določenem mestu, da bi se skupini ne srečali in da ne bi prišlo do izgredov. Kolektiv za družbena središča je napovedal, da bo svojo manifestacijo izvedel na Trgu Goldoni ob 16. uri. Včeraj so pripadniki dijaškega kolektiva delili pred višjimi srednjimi šolami letake, na katerih so obnovili potek ponedeljkovega prepira z napadom neofasistov na sedež Kolektiva za družbena središča, in ob koncu pozvali dijake k udeležbi sobotne mapifestacije na Trgu Goldoni. V tej zvezi se je oglasila tudi Prejšnji petek je bil občni zbor kontovelskega avtohtonega jusarskega odbora (na sliki). Predsednik organizacijskega jusarskega odbora Stefan Pertot je na njem zborovalce seznanil z delovanjem skupine vaščanov, ki so se zbrali, da bi ponovno obudili delovanje avtohtonih upravičenčev jusarskega premoženja na Kontovelu; avtohtone jusarske odbore sedaj obnavljajo po vseh vaseh tržaške pokrajine. Jusarsko premoženje je last vaške skupnosti, je podčrtal Stefan Pertot, od prve polovice prejšnjega stoletja, ko je bilo približno leta 1834 v knjiženo v zemljiško knjigo (pod imenom La comune di Contovello) na osnovi takratnih avstrijskih zakonov. Leta 1864 se je Tržaška občina skušala polastiti kontovelskega zemljišča, vendar je pravdo izgubila. Med dvema vojnama je bilo delovanje jusarskih odborov ukinjeno; na osnovi državnih zakonov iz let 1952, 1971, 1989 in 1994, evropskega normativa iz leta 1985 ter novega deželnega zakona iz leta 1996 -je poudaril Stefan Pertot- se sedaj želi ponovno obnoviti in u-zakoniti jusarsko delovanje. V nedeljo 26. bodo v raznih vaseh volitve za ločeno upravljanje jusarskega premoženja. Na Kontovelu, v Križu, Trebčah in Gropadi pa jih ne bo, ker ni bil dokončno izpeljan birokratski postopek glede upravljanja ločenega jusarskega premoženja s strani deželne uprave, anarhistična skupina Germinal, ki je ostro napadla škvadristiCno nasilje neofašistov, in po- zato imamo možnost -je podčrtal Stefan Pertot-da uveljavimo naše avtohtone pravice. Naj pri tem dodamo, da znaša premoženje kontovelskega jusa 1.741.382 kvadratnih metrov. Petkovega srečanja sta se udeležila tudi tajnik Kmečke zveze Edi Buka-vec in koordinator med agrarno skupnostjo in ju-sarskimi odbori Karlo Grgič, ki sta podala obširni poročili o nastanku in zgodovini jusa. Po razpravi je bil izvoljen novi odbor, ki ga sestavljajo Stefan Ukmar, Peter Sterni, Andrej Praš el j, Franco Reggente, Edo Danieli, Diego Starz, Stefan Pertot, Henrik Lisjak in Peter Stoka. Občni zbor jusarskega odbora v Cerovljah Jusarski upravičenci iz Cerovelj so občni zbor imeli prejšnji Četrtek. Na njem so razpravljali o številnih vprašanjih, ki zadevajo vaško skupnost, še posebej pa o deželnem zakonu, ki urejuje jusarsko problematiko. Ceroveljski jusarji morajo najprej ugotoviti in nato urediti zemeljsko lastnino; na jusarskem zemljišču sta trenutno šola in sedež smučarskega kluba ter tudi zasebniki. Jusarski upravičenci so tudi izvolili novi odbor, ki mu predseduje Jožef Antonie, v njem pa so še Božidar Peric, Boris Legiša, Drago Koc-janCiC, Bruna Antonič, Katja Antonie, Andreja Antonie, Martin TerCon, Adriano Legiša in Jožef Legiša. vabila vse antifašiste, naj strnejo svoje vrste v bran svobode pred napadalci in tistimi, ki jih branijo. Rop v Ul. Ghega: potrdili aretacijo Tržaška policija je včeraj potrdila aretacijo moškega, ki naj bi bil vpleten v torkov rop v zlatarni v Ul. Ghega. Gre za 49-letnega Luciana Feliceja Grigattija iz Padove. Ustavila ga je policijska izvidnica, ki se je udeležila slovesnosti ob prazniku policije pri Sv. Ivanu, kmalu po roparskem podvigu pri Stivanu. Pri njem sicer niso našli nobenega naropanega dragocenega predmeta, pa tudi orožja ne, možakar pa je bil tako neroden, da je imel še zavezano okrog vratu rutico, s katero si je zakril obraz med roparskim napadom. To je bilo dovolj, da so ga nemudoma odpeljali »na hladno«. Po izsledkih naj bi bil tisti, ki je s pestjo udaril lastnico zlatarne Franco Mauro v obraz. Leteči oddelek tržaške kvesture nadaljuje preiskavo v sodelovanju s Criminalpolom in kvesturo iz Padove, da bi Cimprej izsledili še preostale tri člane roparske tolpe. Preiskavo koordinira javni tožilec Gulotta. SSK / POKRAJINSKI SVET Ocena nedavnih političnih volitev NASUJE / V SOBOTO DVE NASPROTUJOČI Sl MANIFESTACIJI Stopnjevanje napetosti NOVICE Ostra izjava direktorja pristaniške kompanije Generalni direktor tržaške pristaniške kompanije Mauro Gialuz je včeraj posredoval tisku ostro izjavo, v kateri pravi, da so težave Tržaškega pristanišča v dejstvu, da pristaniško ustanovo vodita predsednik in tajnik, ki nista v stanju, ah nočeta izvajati tipične naloge tiste avtoritete, ki bi morala diktirati pravila na delu, na pristaniških področjih ter pravila o pravicah in dolžnostih zasebnikov. Mauro Gialuz obenem poudarja da je tržaška pristaniška kompanija izpolnila vse zakonske predpise in se spremenila; obenem podčrtuje, da je skupno s svojimi člani-delavci povečala proizvodnjo do take mere, da je tržaško pristanišče kompetitivno z itabjanskimi lukami ter s Koprom in z Reko. Prodajna razstava od jutri na Borznem trgu Na Borznem trgu bodo jutri ob 17.30 odprli prodajno razstavo »Poklici na trgu«, ki jo prireja Trgovinska zbornica v sodelovanju z Deželno ustanovo za razvoj obrtništva. Na njej bo sodelovalo preko 40 obrtnih podjetij, ki zetijo na tak način poživiti mestno središče s svojimi proizvodi, s tehnikami in idejami izdelovanja; vzporedno s prodajno razstavo bodo potekale tudi druge pobude. Namen prodajne razstave je predvsem v tem, da bi mladi spoznali kakovostno obrtno stvarnost in njeno zmogljivost za valorizacijo in inovacijo velikih tradicij. Prodajna razstava bo odprta do vključno nedelje, vsak dan od 10. do 21. ure. Pripravlja se razstava o »Ženskih sistemih« Združenje Arci Nova, Arci Časa dello Študente in ZSKD pripravljajo razstavo, ki je namenjena umetnicam iz naše pokrajine. Razstava pod naslovom »Zenski sistemi« bo pripravljena tudi z namenom, da bi preverili zanimanje žensk na umetniškem področju. Pravilnik in prijavnice za razstavo so na razpolago v gledališču Miela, v Tržaški knjigami in na sedežih Arci Časa dello Študente in na sedežu Arci v Ul. Pasteur 44; razstava bo od 5. do 19. oktobra. Koncert za udeležence kongresa zemljepiscev V avditoriju Revoltella bo drevi ob 20.30 koncert za udeležence 27. kongresa itabjanskih zemljepiscev. Koncert prireja Cappella Civica, na njem pa bosta sodelovali sopranistka Veronica Vascotto in pianistka EUsabetta Buffulini, ki bosta izvajali Mozartove in Schubertove skladbe. DSL: Gianni Cuperio o volitvah V dvorani Disco Verde na železniški postaji bo jutri ob 18.30 javna skupščina elanov tržaške federacije DSL o novih perspektivah za državo in o novih nalogah DSL. V imenu vsedržavnega strankinega vodstva bo govoril Gianni Cuperio. Fabio Fazio gost krožka Miani Gost jutrijšnjega srečanja, ki ga ob 17.30 v hotelu Excelsior prireja krožek Ercole Miani, bo novinar in priljubljeni voditelj oddaje tretje televizijske mreže »Quelh che il calcio...« Fabio Fazio. Govoril bo na temo »Spori, družba in sredstva množičnega obveščanja: za koga navija TV?« SREČANJE V SLOVENSKEM KLUBU OBISK / NA UNIVERZI Jelinčič »brez dlake na jeziku« Polemičen odnos do papeževega obiska Hobsbavvm, ugledni zgodovinar v Trstu Srečanje v knjigarni, nato predavanje na univerzi Poslanec v slovenskem parlamentu Zmago Jelinčič je tudi na torkovem srečanju v Slovenskem klubu potrdil svoj sloves politika »brez dlake na jeziku«. Zato so njegova, mestoma tudi zelo polemična izvajanja naletela na pričakovano zanimanje, tako da se je razprava zavlekla do poznih m. Jelinčič je uvodoma poudaril svojo afiniteto do manjšine, ki izhaja že iz sorodstvenih vezi s pokojnim javnim delavcem, tigrovcem in udeležencem NOB Zorkom Jelinčičem. In ravno tematiko NOB in doslednega odnosa do nje je Jelinčič postavil v ospredje kot eno izmed temeljnih izhodišč Slovenske nacionane stranke, kateri predseduje. »Brez NOB Slovencev ne bi bilo veC in kljub temu ga nekateri v Sloveniji neprestano skušajo razvrednotiti ter obenem rehabilitirati narodno izdajo in kolaboracijo«, je dejal Jelinčič in pri tem ostro komentiral zadržanje ljubljanske katoliške cerkve, ki je med vojno podpirala izdajo, medtem ko so drugod po Sloveniji okupatorji preganjali in deportirali zavedne duhovnike. JelinCiC je bil polemičen tudi do papeževega obiska v Sloveniji, ki je ogromno stal, papež pa je z definicijami o državljanski vojni (to naj bi mu podtaknil ljubljanski kler) presegel pastoralni namen svojega obiska. Cerkvene zahteve po vračanju slovenskih gozdov je predsednik SNS zavrnil kot povsem neutemeljene. »Gozdovi so jav- Velika množica ljudi, predvsem zgodovinarjev in mladih, je včeraj popoldne v knjigarni Einaudi pričakala uglednega angleškega zgodovinarja Eriča J. Hobsbavvma. Gost je prispel v Trst na povabilo Oddelka za ekonomske in statistične vede in Oddelka za zgodovino Tržaške univerze, kjer je predaval o zgodovini dvajsetega stoletja. V knjigarni je rade volje podpisoval izvode italijanskih prevodov njegovih del in se tudi porazgovoril s posamezniki. Med vsemi knjigami, ki so mu jih ponujali za avtogram, je bilo še največ izvodov njegovega zadnjega prevedenega dela, obsežnega eseja »Kratko stoletje«, v katerem govori, seveda, o stoletju, ki se bo čez štiri leta izteklo. V podnaslovu ga je zakoličil: od 1914 do 1991. Zato tudi naslov: »kratko stoletje«. Hobsbavvm je častni profesor Londonske univerze, kljub častitljivi starosti 79 let pa še vedno poučuje na new-yorški New School of Social Research. Med njegovimi deli politične zgodovine so doživele največji uspeh Obdobja revolucije, Triumf bur-žoazije in Obdobje cesarstev, pred leti pa se je v eseju Nacije in nacionalizmi lotil tudi nacionalističnega vprašanja. na dobrina in če se jih dejansko podari tujim fevdalcem in cerkvi, ostane država popolnoma izropana, kar bi bil edini primer v Evropi*, je bil mnenja Jelinčič. Po oceni njegove stranke naj Slovenija ne rine na vrat na nos v Evropo, dokler nima ustrezne zaščitne zakonodaje na strateško pomembnih področjih. Velik pomen je Jelinčič pripisal geostrateški legi Slovenije, katere pa se po njegovi oceni bolj zavedajo drugi kot Slovenija sama. JelinCiC je vlogo svoje stranke v slovenskem parlamentu opredelil v smislu konstruktivne opozicije, ki nima aprio-risticnih stališč do drugih strank, »ne namerava pa podpreti kupčij na račun slovenskih nacionalnih interesov«. PROTESTNO SREČANJE / DREVI PRVIČ TRAVIATA Splošna zavzetost za Verdi Drevi, se pravi z enodnevno zamudo, se je v dvorani Tripcovich začel niz predstav Verdijeve Tra-viate. Namesto premiere pa je bilo v torek zvečer srečanje, na katerem so upravitelji gledališča obrazložili, kaj bi za tržaško operno hišo pomenilo izvajanje vladnega odloka. Di-nijeva vlada je namreč med zadnjimi izdala tudi odlok o spremembi opernih gledališč v zasebne sklade, kar bi lahko bilo pogubno za manjše ustanove, kot je prav tržaška. Velika in znana gledališča, npr. milanska Scala ali rimska opera, lahko računata na radodarne sponzorje, vse ostale operne hiše, pa Čeprav so zelo »pridne« -tržaško gledališče Verdi je na četrtem mestu v Italiji po številu lastnih produkcij - živijo v glavnem od državnih sredstev in od prodanih abonmajev oz. vstopnic. Torkovega srečanja so se udeležili tudi krajevni politiki, ki so zagotovili, da se bodo zavzeli za ohranitev gledališča. Kot so povedali v torek zveCer, bodo tržaški parlamentarci in župan v Rimu skušali izboriti popravke k besedilu, za kar je samo mesec dni Časa Svoj poseg v Rimu sta včeraj zagotovila tudi predsednik deželnega odbora FJK Cecotti in deželna odbomicaza kulturo Guerro-va Vsekakor pa bo tudi občinsko gledališče Verdi moralo postati sklad, vprašanje je samo pod kakšnimi pogoji. Za rešitev položaja opernega gledališča so se zavzele tudi sindikalne organizacije, saj se ob možnosti zmanjšanja obsega delovanja takoj postavlja vprašanje delovnih mest DANES V OPENSKI CERKVI / PREDSTAVITEV IN IZVEDBA NJEGOVIH MAŠ KRIŽ / DPZ VESNA GOSTIL MPZ SEDEJ Počastitev spomina Staneta Maliča Danes ob 20.30 bodo v openski cerkvi slovesno počastili spomin tržaškega skladatelja Staneta Maliča. Slavnost bo povezana s predstavitvijo zbirke njegovih maš in izvedbo tretje maše in zbirke. Zbirko bo predstavil znani slovenski muzikolog in urednik Cerkvenega glasbenika, dr. Edo Škulj. Mašo bo izvajal domači cerkveni zbor pod vodstvom Janka Bana. Večer prirejata openska župnija in Zveza cerkvenih pevskih zborov. Malič je živel in delal na Tržaškem, v Trstu in po vojni na Opčinah. Preživljal se je v glavnem s privatnimi lekcijami kot nekak svoboden glasbeni učitelj. Po značaju je bil tih in skromen, morda prav zato premalo znan tudi na Tržaškem. Bil je dober glasbenik in skladatelj, ki je izborno obvladal glasbeno teorijo, tudi v tistem delu, ki dela preglavice marsikateremu bolj znanemu skladatelju, v modulacijskih postopih. Študiral je na šoli Glasbene matice, ki je imela svoj sedež v Narodnem domu, pri prof. Soncu in Mirku, in potem na konservatoriju G. Verdi pri prof. Viezzoliju in Leviju, znanem strokovnjaku, ki je učil tudi Vrabca, Merkuja in druge slovenske glasbenike. Svoje znanje je utrdil s poučevanjem mnogih nadarjenih fantov, ki so postali organisti in pevovodje, kar je razvidno iz pričevanj njegovih učenčev, Draga Petarosa in Justa Lavrenčiča, ki sta navedeni v uvodu v pesmarico. Svoje tehtno znanje je lahko najbolje dokazal prav v mašah, ki so nekako kantate v petih delih, miselno in čustveno bogatih, ker se nanašajo na življenje in večnost, na človeka in Boga, na večne resnice in probleme. Maša zahteva večje znanje in večji duhovni napor, kakor na pr. zborovska skladba, običajno koncentrirana okoli enega samega Čustvenega jedra. Da je Malic imel znanje in umetniško dušo, dokazujejo nagrade in priznanja, ki jih je dobil, tako na pr. prvo nagrado na natečaju na božično pesem, ki ga je leta 1967 razpisala ZCPZ, prvo nagrado naslednje leto, na natečaju ZSKP, katerih so se udeležili tudi bolj znani skadatelji. Zbirka, ki jo bodo predstavili na Opčinah, obsega štiri maše, ki jih je Malič zložil na liturgično besedilo. Poznamo še dve njegovi maši, ki pa sta napisani na prosto besedilo Stanka Janežiča in druga na besedilo, verjetno pov- zeto po starejšem molitveniku. MaliCeve maše so nastale kmalu po zadnjem koncilu, ki je med drugim uvedel v cerkev narodne jezike in s tem pretrgal stoletno tradicijo latinskega jezika in rešil problem, ki smo ga že dolgo čutili, predvsem pripadniki manjšin. Val navdušenja, ki ga je dvignila ta odločitev koncila, je zajel tudi tržaške skladatelje, da so napisali vrsto lepih maš. Med njimi pripada Maliču prvo mesto. Malic je pisal še mešane, moške, ženske, mladinske zbore, samospeve, skladbe za klavir in violino, za samo violino. Tega ni dosti, a kar je napisal, je tehtno narejeno in ima trajno vrednost. Organizatorji so sklenili, da se zbirka, ki jo je izdala ZCPZ pod pokroviteljstvom SSO, priredili na Opčinah, ker je Stane Malič vsa povojna leta preživel na Opčinah in je osemnajst let orglal in vodil zbor v openski cerkvi. (H) Srečanje s pesmijo Kriški dekliški zbor Vesna in šte-verjanski mešani zbor F.B. Sedej (na sliki) sta se v nedeljo srečala na skupnem koncertu: že nekaj let namreč sestava druži isti zborovodja, kar je dalo še dodatnih vzgibov, da je prišlo najprej do srečanja na goriških tleh, preteklo nedeljo pa še v naših krajih. Koncert v kriškem domu Alberta Sirka je priredilo domaCe KD Vesna, kot gosti- teljice pa so najprej zapele članice DPZ Vesna. Levji delež koncertnega srečanja je bil seveda posvečen gostom. MePZ F.B. Sedej je pod vodstovm Bogdana Kralja podal izbran spored zborovskih skladb, od Črnskih duhovnih pesmi do drobcev vzhodne liturgije, predvsem pa slovenskih ljudskih pesmi v priredbi znanih skladateljev, kot so Vrabec, Venturini, Kogoj, Marolt, Kumar in Merku. (dam) V BAZILIKI SV. SILVESTRA Postdiplomski recital pianistke Tamare Rožem V baziliki sv. Silvestra bo drevi ob 20.30 Četrta zaključna akademija gojencev Sole Glasbene matice Marij Kogoj. Ob tej priložnosti bo nastopila pianistka Tamara Kažem s podiplomskim recitalom. Izvajala bo Mozartovo Fantazijo v c-molu K 475, Beethovnovih 15 variacij in Fuga na temo »Eroica« op. 35, Debus-syjevo L’isle Joyeuse, Prokofjevo Sonato op. 28 št. 3 in Lisztovo Špansko rapsodijo. Ražmova je dokončala študij klavirja leta 1994 na konservatoriju Tartini pod mentorstvom Kenije Brass. Udeležila se je raznih srečanj, tekmovanj in seminarjev s' profesorji Francom Scalo, Risalitijem, Igorjem Lazkom in Borisom Petruskanskijem. Stalno sodeluje na slovenskem radiu, za katerega je tudi večkrat snemala, in poučuje klavir na Soli Glasbene matice. Postdiplomski študij je opravila pri prof. Sijavušu Gadžijevu. Solidarnostni večer Združenja »Starši skupaj« Danes bodo v prostorih KD Ivan Grbec v Skednju pripravili solidarnostni večer z Združenjem »Starši skupaj«, ki vključuje starše, ki se morajo soočati z raznimi problemi svojih prizadetih otrok. Združenje, ki je v zadnjem Času zelo aktivno, bo na večeru prikazalo vrsto roCnih del, ki jo je samopripravilo, da bi pomagalo svojim otrokom. Na večeru, ki bo ob 20.30 v domačem društvu, bo nastopil Tržaški oktet, ki bo prav gotovo privabil veliko poslušalcev; Združenje samo pa bo predstavilo roCna dela, ki so jih pripravil njegovi elani. N.L. VCERAJ-DANES Danes, ČETRTEK, 23. maja 1996 ŽELJKO Sonce vzide ob 5.26 in zatone ob 20.38 - Dolžina dneva 15.12 - Luna vzide ob 10.41 in zatone ob 1.42. Jutri, PETEK, 24. maja 1996 MARA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 21 stopinj, zračni tlak 1023,9 mb narašča, veter 12 km na uro severovzhodnik, vlaga 42-odstotna, nebo rahlo pooblaCeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 20,1 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Caterina Alessio-Verni, Daniel Lies-si, Giacomo Cataldi, Ros-sella Picciani, Simone Val-zano, Giovanni Paolini, Leonardo Moniello, Riccar-do Pizzignach, Marko Martelanc, Jasmine laconisso. UMRLI SO: 84-letni Ric-cardo Cadore, 80-letna Maria Devescovi, 81-letni Ro-dolfo Codarin, 91-letna Francesca Gregori, 84-letna Orsola Cigoi, 72-letni Vir-gilio Moraš, 94-letni Filo-meno Penta, 80-letna Car-mela Compiani. U LEKARNE Od PONEDELJKA, 20., do SOBOTE, 25. maja 1996 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Bernini 4 (tel. 309114), Ul. Felluga 46 (tel. 390280), Lungomare Venezia 3 - Milje (tel. 274998). OPČINE - Proseska ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Bernini 4, Ul. Felluga 46, Largo Piave 2, Lun- gomare Venezia 3 (Milje). OPČINE - Proseška ulica 3 (teh 215170) - samo po telefonu za najnujnejše pri- mereNOCNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Largo Piave 2 (tel.361655). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - Dvorana rezervirana; jutri 17.30, 19.50, 22.15 »Schegge di paura«, i. Richard Gere. EKCELSIOR - 20.25, 22.15 »Le affinita elettive«, r. Paolo in Vittorio Taviani. EKCELSIOR AZZURRA - 17.00, 19.40,, 22.00 »La commedia di Dio«, r. Joao Monteiro. AMBASCIATORI - 15.30, 17.40, 19.55, 22.00 »L’esercito delle dodici scimmie«, i. Bruce VVillis, Brad Pitt, Madeleine Stovve. NAZIONALE 1 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Diabo-lique«, i. Sharon Stone, Isabelle Adjani, Chazz Pal-minteri, Kathy Bates. NAZIONALE 2-16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Rosso d’autunno«, i. Richard Dreifus, Liv Tyler. NAZIONALE 3 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »lo bal-lo da sola«, r. Bernardo Bertolucci, i. Jeremy Irons. NAZIONALE 4-16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Fargo«. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Pretty girl - la regina delVanal«, pom., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 18.00, 20.00, 22.00 »Dead man vvalking -Condannato a morte« i. Slovensko Stalno Sledalisce Maurizio Costanzo IZPRAZNJENO VRNI Igrata POLONA VETRIH in ADRIJAN RUSIJA, režija JAŠA JAMNIK V SObOtO, 25. t. m., Ob 20.30 - ABONMA RED F Slovensko Stalno Gledališče Matjaž Kmecl ANDREJ SMOLE - ZNAMENITI SLOVENEC Izvaja TONE GOGALA Jutri, 24. t.m. . ob 20.30 • ABONENTI LAHKO IZKORISTIJO DODATNI KUPON! OPENSKA ŽUPNIJA in ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV vabita na predstavitev zbirke MAŠE ZA MEŠANI ZBOR IN ORGLE tržaškega skladatelja Staneta Malica. Slavnost, na kateri bo tudi izvedena 3. masa iz zbirke, bo v župni cerkvi na Opčinah danes, 23. t. m., ob 20.30 KD I. GRBEC - Škedenjska ul. 124 vabi na SOLIDARNOSTNI VEČER z Združenjem “Starši skupaj" ki bo danes, 23. t. m., ob 20.30 v društveni dvorani. Nastopil bo TRŽAŠKI OKTET. V okviru večera bo razstava ročnih del. Prispevki so namenjeni potrebam združenja. GLASBENA MATICA TRST Sola »M. Kogoj« Danes, 23. t. m., ob 20.30 v baziliki S. Silvestra 4 EsilklljjMfgm Tamara Rožem, klavir (podiplomski recital) raz. prof. Sijavus Gadžijev Sean Perm, Susan Sarandon. ALCIONE - 18.30, 20.15, 22.00 »Four Rooms«, i. Ma-donna. Valeria Golino, Antonio Banderas, Bruce VVillis, Jennifer Beals, Tim Roth. LUMIERE - 18.20, 20.15, 22.15 »L’albero di Antonia«, r. Marleen Gorris. \M PRIREDITVE GLASBENA MATICA -Sola “M.Kogoj" Trst vabi na zaključne akademije, ki bodo po naslednjem razporedu: danes, 23., 27. in 29. t. m., ob 20.30 v baziliki sv. Silvestra - trg S. Silvestra 1 in 6. junija, ob 20.30 v evangeličansko-luteranski cerkvi - Trg Panfili. Vljudno vabljeni! PD MACKOLJE prireja PRAZNIK ČEŠENJ 1996 jutri, 24. t. m., ob 17. uri odprtje kioskov, od 21. ure dalje ples z ansamblom Kraški kvintet; v soboto, 25. t. m., ob 17. uri uri odprtje kioskov, od 21. ure dalje ples z ansamblom Happy day; v nedeljo, 26. t. m., ob 15. uri odprtje kioskov, ob 18. uri začetek kulturnega programa: nastop pihalnega orkestra V. Parma iz Trebe, nastop istrske pevske skupine Kantadore, ob 21. ure dalje ples z ansamblom Happy day ter v ponedeljek, 27. t. m., ob 17. uri odprtje kioskov, od 21. ure dalje ples z ansamblom Kraški kvintet. SD MLADINA - Baletni odsek priredi jutri, 24. t. m., ob 20.30 v Domu A. Sirk v Križu BALETNI NASTOP. ODSEK ZA ETNOLOGIJO pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu, PD SLOVENEC vabi danes, 23. t. m., ob 21. uri v Srenjsko hišo na SPOMINSKI VEČER NA POK. ŽUPNIKA ALBERTA MIKLAVCA pod pokroviteljstvom občin Devin-Nabrežina, Repentabor, Zgonik in Doberdob vljudno vabijo na predstavitev revije KRAS, ki bo v Zagradcu pri Miliču jutri, 24. t. m., ob 20.30. Z ljudsko pesmijo nas bosta sprejela Zenska pevska skupina Stu ledi in godec na diatonično harmoniko Denis Novato, z nami pa bosta tudi urednika revije Ida Vodopivec-Rebolj in Dušan Rebolj. KROŽEK ZA DRUŽBENA VPRAŠANJA VIRGIL SCEK prireja jutri, 24. t. m. v Vilfanovi dvorani Ul. Gallina 5 v Trstu predstavitev študije dr. Piera Puri-nija TRST 1954-1963 OD ZAVEZNIŠKE VOJAŠKE UPRAVE DO DEŽELE FURLANIJE-JULIJSKE KRAJINE. Govorila bosta zgodovinar prof. Jože Pirjevec in avtor. Vljudno vabljeni! A. O. J. STOKA vabi na ponovitev farse J. Tavčarja INVAN IN ... IVANKA v režiji Tomaža Kalca v soboto, 25. t. m., ob 20.30 v Kulturnem .domu na Pro- GLASBENA SOLA Godbe na pihala iz Ricmanj vabi na ZAKLJUČNO PRODUKCIJO GOJENCEV v soboto, 25. t. m., ob 20. uri v gledališče F. Prešeren v Boljuncu. Nastopajo: komorne skupine pihal, trobil in tolkal ter gojenci pripravnice. SLOVENSKI KULTURNI KLUB, Ul. Donizetti 3 vabi v soboto, 25. t. m. na zadnji večer iz ciklusa posvečenega Afriki. Prof. Erika Košuta bo s pomočjo diapozitivov predstavila svet od Sredozemlja do Kilimandžara. Začetek ob 18.30. A. O. J. STOKA vabi na premiero otroške igre PET PEPELK, avtor 2. Petan, režija S. Balde, glasba A. Starc v nedeljo, 26. t. m., ob 18.30 v Kulturnem domu na Proseku. VZPI-ANPI, Vaška skupnost Voglje, Dol, Vrhovlje, KD Kraški dom pod pokroviteljstvom občin Sežana in Repentabor organizirajo v nedeljo, 26. t. m. ODPRTO MEJO -pohod po partizanskih poteh. Začetek pohoda ob 9. uri izpred Zadružnega doma v Dolu. Udeleženci pohoda so naprošni, da imajo s sabo veljaven osebni dokument. Vabljeni! KD F. VENTURINI vabi na zaključno prireditev v nedeljo, 26. t. m., ob 17. uri v Kulturnem centru A. U. Miro pri Domju. Gost večera bo zbor Accademia Co-rale Reno di Canto Popola-re iz Marzabotta.Nastopajo: OPZ ( dir. S. Žerjal), MoPZ (dir. I. Tavčar) ter MePZ (dir. V. Lo Nigra). KD RDEČA ZVEZDA in KD VIGRED prirejata 3. revijo VSI SMO PRIJATELJI v nedeljo, 26. t. m., ob 18. uri v Kulturnem centru v Zgoniku. Toplo vabljeni! DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi v ponedeljek, 27. t. m., ob 20.30 v Peterlinovo dvorano na prireditev ob otvoritvi raztave BRID-GE - MOST med Avstralijo in Slovenijo. Razstava prikazuje delo slovenskih umetnikov, ki živijo v Avstraliji in bogato literarno in publicistično dejavnost tamkajšnjih rojakov. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v Trstu prireja v sredo, 29. t. m., ob 16.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu prikazovanje videofilma o Kitajski CESARSKA KITAJSKA. Predaval bo prof. Pino Ru-dež. Vljudno vabljeni! E3 ČESTITKE Danes praznuje svoj rojstni dan naša draga ANA ŠKERJANC iz Hrpelj. Se mnogo zdravih let ji želijo vsi, ki jo imajo radi. Na Proseku praznuje 70.rojstni dan MARIJA CI-BIC. Obilo sreCe, zdravja in zadovoljstva v krogu svojih dragih ji želijo Zofka, Milka in Miranda z družino. V Boljuncu praznujeta danes svojih zlatih 18 let BREDA in MOJCA. Zdravja in sreCe jima želijo vsi domači. n_____________IZLETI 24., 25. in 26. junija izlet v sončne Marke in Umbrijo z ogledom tudi kraškega jamskega sveta “Le grotte di Frasassi". Informacije v večernih urah na St. 226314. PLANINSKA ODSEKA SZ SLOGA in SK DEVIN vabita elane in prijatelje v nedeljo, 26. t. m. ob srečanju mladih planincev na VremSCico. Zbirališče v Bazovici pred spomenikom NOB ob 9. uri . Vabljeni! H SOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst gporoCa učiteljem in vzgojiteljicam, da je šolski skrbnik razpisal natečaj na podlagi uradnih listin. Natečaja se lahko udeležijo vsi, ki so že uspeSno opravili natečaj na podlagi izpitov in uradni) listin oz. usposobljenostih izpit in so od šolskega leta 1992/93 poučevali vsaj 360 dni. Natečaj je namenjen tudi kandidatom, ko so že vključeni v lestni-ce in želijo dopolniti točkovanje. Rok za vložitev prošenj zapade za osnovno Solo 1. junija 1996, za otroške vrtce 10. junija 1996. Podrobnejše informacije dobite na sedežu Sindikata, Ul. Carducci 8, Trst, vsak torek od 16. do 17.30, tel. St. 370301. □ OBVESTILA TPPZ P. Tomažič obvešča Člane, da bo jutri, 24. t. m., ob 20.30 v prostorih Partizanskega doma generalka za nastop, ki bo naslednji dan v soboto, 25. t. m., ob 20. uri v So-vodnjah (Gabrje). V slučaju slabega vremena bomo nastopili v sovodenj ski telovadnici. OBČNI ZBOR Slovenskega dobrodelnega društva bo v drugem sklicanju jutri, 24. t. m., ob 18. uri v društvenih prostorih v Ul. Mazzini 46/1. nadstr. SD PRIMOREC vabi svoje elane na 30. redni občni zbor, ki se bo vršil v drugem sklicanju jutri, 24. t. m., ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV Trst- Gorica - Videm sklicuje KONGRES in 30. REDNI OBČNI ZBOR v soboto, 25. maja 1996 v Čedadu, v dvorani združenja Societa operaia mutuo soccorso (Ul.A. Ri-stori) ob 14.30 v prvem in ob 15. uri v drugem sklicanju. MALI OGLASI tel. 040-361888 GOSTILNA PRI OBČNI - Dolina obvešča cenjene goste, da imamo pripravljene tople malice od 9. ure dalje. Po naročilu prinesemo tudi na dom. Tel. št. 228497. Zaprto ob ponedeljkih. PRI SV. JAKOBU (trg Puecher) prodajamo zelo svetlo stanovanje v prenovljeni palači 120 kv. m, potrebno popravil. Tel. od 13. do 14. ure ter od 19. do 20. ure na sledeči številki: 213564 ali 212456. PRODAM Mini mayfair, rdeče barve, letik ’87 za 3.000.000 lir. Tel. St. 228737 od 11. do 14. ure. AVTOMOBIL Mercedes 190, garažiran, brezhiben, ugodno prodam. Tel. St. 637530 od 8. do 13. ure, razen nedelje. HIŠO z vrtom prodajamo v Vižovljah. Tel. St. 369907 (urad). AVTOMEHANIČNA delavnica in avtokaroserija Guštin, Ul. Carsia 45, tel. št. 214522 iSCe resnega avtokleparja - delavca. PODARIM res lepe tigraste mucke. Kličite na tel. St. 225365. VZGOJITELJICA sprejme v varstvo otroke. Tel. v popoldanskih urah na St. 0481/882281. KLASIČNO kitaro nujno išCem. Pismene ponudbe pošljite na Primorski dnevnik, Ul. 24. maja 1, 34170 Gorica, pod Šifro “ Kitara". MALI OGLASI IN RAZNA OBVESTIU ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemajo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka 08 SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO PUBUEST-m. Voldirivo 36-1. nad. Tel. 361868-Fax 768697 25-LETNA knjigo-vodkinja iSCe delo kot uradnica-telefonistka. Dobro znanje nemščine in hrvaščine, v zadostni meri angleščine, veSCa uporabe programov Windows, Wordstar, takojšnja razpoložljivost. Tel. St. 040/211941 ob uri obedov - Katja. IŠČEMO gospo srednjih let za vodenje gospodinjstva pri starejšem zakonskem paru. Delovni Cas 24 ur, 7x tedensko ali od jutra do veCera. Nudimo hrano, stanovanje in plačo dogovoru. Tel. St. 040/211380 po 13.30. VESTNA gospa srednjih let nudi pomoč ostareli osebi 24 ur dnevno. Pismene ponudbe pošljite na Pu-bliest Srl, Ul. Valdirivo 36, 34132 Trst, pod geslo “Pomoč". ISCEM rabljen avtomobil po dobri ceni, po možnosti Golf. Tel. St. 228390. IŠČEMO hišno pomočnico dvakrat tedensko po tri ure. Tel. St. 411115 ob večernih urah. OPRAVLJAM raznovrstna vrtnarska dela. Tel. St. 228547. OSMICO sta odprla Nini in VValter Pertot, Nabrežina 10. OSMICO je odprl v Sa-ležu Jožko Škrk. GIGI in BORIS sta odprla osmico v Samatorci St. 14. OSMICO Je odprl Zoran v Ricmanjih. PRISPEVKI Ob priliki predavanja o družinski problematiki daruje KD Kraški dom - Repentabor 100.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na Nataleja Budai daruje družina Vi-dau 25.000 lir za cerkev sv. Florijana in 25.000 lir za Zadrugo Ban. Namesto cvetja na grob Nataleja Budai daruje Aldo Ban 30.000 lir za Zadrugo Ban. V spomin na teto Albino Pertot darujeta Igo in Majda LegiSa 100.000 lir za SKD Barkovlje. V spomin na Marijo Pertot vd. Daneu daruje družina Guštin 50.000 lir za Godbeno društvo Prosek in 50.000 lir za MoPZ Vasilij Mirk. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka. t Tvoja neprecenljiva dobrota ostaja v naSib srcih. Tiho in skromno kot je živel se je od nas poslovil nas ljubljeni mož, oče, nono in pranono Venčeslav Starec Od njega se bomo poslovili v soboto, 25. t. m., ob 11.20 iz barkovljanske kapelice. Pogreb bo ob 12.15 na kontovelskem pokopališču. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Žalostno vest sporočajo žena Marija, hci Liliana in Drago, sin Rado in Vera ter sestra Nanda z Ninotom ter ostalo sorodstvo Kontovel, 23. maja 1996 Nasvidenje nono! Igor z ženo Marjetico, Ksenja in Katja ter pravnuka Goran in Majla Za pokojnim Venčkom Starcem žaluje tudi družina Strgar-De Mat-teis iz Devina. SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST-Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax040-768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. - tel. 040-7796600 NOVICE JUTRI / MEDNARODNI POSVET ZSKD / V SOBOTO V ČEDADU Potres je prizadel tudi knjižnice V sklop različnih pobud ob 20-letnici katastrofalnega potresa v Furlaniji se uvršča tudi razstava, ki so jo priredili v Državni knjižnici in ki bo na ogled do konca maja. Ob potresu so namreč v tej ustanovi nudili "zavetje” knjigam in dokumentom, ki so jih do tedaj hranili v Osoppu in Gemoni (Huminu). Poseg pa se ni omejil samo na hranjenje gradiva. Razstavo si je mogoče ogledati vsak delavnik med 9. in 12. uro ter med 15. in 18. uro (ob sobotah samo dopoldne). Po predhodnem dogovoru knjižnica poskrbi tudi za vodstvo. Obiskovalci si lahko ogledajo tudi video film o popotresni obnovi Osoppa. Kolesarenje Gorica - Portorož Med Gorico in Portorožem se bo v nedeljo, 26. t.m. odvijala 13. kolesarska vožnja v priredbi skupine ”GS Pedale” iz Gorice. Udeleženci bodo vozili iz Gorice skozi Gradišče, Tržič, Trst, mimo Kopra v Portorože. Proga je dolga 100 kilometrov. Kolesarji bodo iz Gorice odpeljali ob 11. uri, izpred kavarne Garibaldi. Jutri revija Sovodenjska poje Trinajst let je že minilo, odkar so se v So-vodnjah odločili, da po zgledu Primorska poje, priredijo zborovsko revijo na občinski ravni. Tako bo jutri zvečer, ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah spet nastop domačih pevskih zborov, v goste pa so prireditelji, KD Sovodnje, povabili mešani pevski zbor Hrast iz Doberdoba. Pevska dejavnost na območju sovodenjske občine je zelo razvejana, saj trenutno aktivno deluje kar pet pevskih zborov. Predstavitev knjig D. Jelinčiča V Katoliški knjigarni so v petek predstavili dve novi knjigi Dušana Jelinčiča, Tema na pomoli in Prazne sobe, ki sta pred kratkim izšli pri založbi Devin, oziroma pri koprski Lipi in okrog katerih je v zadnjem času kar precej časopisnih polemik. Poleg avtorja sta se predstavitve udeležila se predstavnika obeh založb. Avtorja in publikaciji pa je predstavil Janez Povše. (Na sliki - s petkove predstavitve - foto Bumbaca). Prekinitev električnega toka Sinoči, okrog 18. ure, je prišlo do krajšega izpada elektrike na skoraj celotnem območju mesta. Približno eno uro pa so bili brez elektrike v severnem delu. Do okvare je prišlo, sp nam povedali pri mestnem podjetju, na kablu med Kapucinsko ulico in ulico Duca d’Aosta. Tatovi so bili kar v hiši V zelo kratkem času so preiskovalci odkrili tatu, ki si je na Trgovinski zbornici prilastil bencinske bone za 20 tisoč litrov. Nakaznice so izginile tik pred napovedanim rokom razdeljevanja drugega kontingenta. Tat je bil, kakor se temu reče, v hiši, saj je bone izmaknil uslužbenec Trgovinske zbornice. Preiskovalci pa so prišli na sled tudi nekaterim drugim osebam, ki so posredno vpletene v zadevo. Med temi naj bi bili tudi upravitelji črpalk. Zasegli so tudi za približno deset tisoč litrov nakaznic, ki jih niso utegnili uporabiti. KRZNARSTVO PELLICCERIA EISA GORICA - Ul. Garibaldi 3 -Tel. 0481/32363 POPOLNA RAZPRODAJA VSEH KRZNENIH IZDELKOV ZARADI ZAMENJAVE UPRAVITELJEV REALNA ZNIŽANJA OD 20% DO 80% Obv. občini 24/4/96 _ ”Pozor, azbest” še zmeraj ogroža zdravje in okolje Pobudo sindikatov in ANMIL Organizacija ki sloni na širokem zaledju Razmišljanje predsednika Rudija Pavšiča "Ni nam vseeno, kakšen odnos ima matica" Ze pred leti so ugotovili, da je azbest med snovmi, ki povzročajo raka. Spoznanje je žal prišlo prepozno, kasnijo pa tudi ukrepi, s katerimi bi nevarno kancerogeno snov dokončno odstranili. Pri tem ima poseben pomen informiranje prebivalstva pa tudi predstavnikov tistih ustanov, ki so po zakonu dolžne skrbeti za zdravo okolje. Ni pa azbest edina nevarna snova, ki ogroža zdravje delavcev, zaposlenih v proizvodnji in občanov, ki tako ali drugače prihajajo v stik s temi materiali. Na to so na včerajšnjem srečanju z novinarji opozorili predstavniki sindikalnih zvez CGIL/CI-SL/UIL, pokrajinskega združenja zavoda ANMIL (združenje delovnih invalidov) ter Svobodnih sindikatov Slovenije in sindikata KS 90. Skupaj so namreč priredili, pod pokroviteljstvom mestne občine Nova Gorica in Pokrajinske uprave, celodnevni študijski posvet pod geslom Pozor, azbest - pojav azbestoze v Gorici in Novi Gorici. Zasedanje bo jutri v dvorani razstavišča ob loCniškem mostu, s pričetkom ob 9. mri. V prvem delu bodo prikazali pojav in značilnosti bolezni, zaradi vpliva azbesta, stanje in stopnje invalidnosti in druge "posledice”, ki jih mora nositi družba. V popoldanskem delu zasedanja pa bo govor o preventivi tako na delovnih mestih, zakonski zaščiti, sanaciji okolja in postopnem odstranjevanju nevarne snovi iz našega okolja, kar je menda še najbolj težav-' no. Zakaj posvet sloven- Poklon Haroldu Pinterju Od 25. julija do 3. avgusta bo potekala letošnja revija filmskih prireditev za nagrado Sergio Amidei. Poleg devetih filmov, ki se bodo potegovali za nagrado za najboljšo scenografijo, si bodo ljubitelji lahko ogledali še štiri filme angleškega režiserja Pinterja. Tako obvešča združenje "Sergio Amidei”, ki napoveduje tudi, da bodo pri ocenjevanju filmov, spet prepustili besedo tudi občinst-vu.V kratkem se bose-stala komisija, ki bo izbrala filme, ki jih bodo vrteli na natečaju. Komisiji predseduje, kakor znano Agenore Incrocci ( Age), člani pa so scenaristka Sušo Cecchi d’Amico, režiserji Monicelli, Toma-tore, Giraldi in Scola, igralka Giovanna Ralli in filmski kritik Paolo d’Agostini. skih in italijanskih strokovnjakov? Preprosto, ker azbestna vlakna, pravzaprav delci, ne poznajo meja in ker so ljudje v tukajšnjem prostoru, zaradi koncetracije velikih industrijskih objektov, kjer je bila razširjena uporaba azbestnih vlaken ( n.pr. ladjedelnica v Tržiču) ali pa zaradi pristnosti proizvodnih obratov, kakor je primer Anhovega, doslej plačali zelo visoko ceno v zdravju. Nastopati pa je treba skupaj, je poudaril predsednik združenja ANMIL Claudio Dreossi. Medtem ko je primer Anhovega izbruhnil šele pred kakšnim letom, pa so do zelo dramatičnih spoznanj o delovanju azbesta prišli v Tržiču že pred leti. Omejitve prometa ob letališču Danes ob 8.30 bodo za promet zaprli avtocestni odsek Gorica- Vileš, železniško progo Gorica-Redipu-glia in lokalno cesto Peč - ind. cona ter nekatere druge ceste na območju letališča. Ukrep je v zvezi z uničenjem topovskih granat in drugega materiala, ki so ga odko-plai na območju letališča. Dostop do kraja eksplozije bo prepovedan v krogu 500 metrov. Akcija naj bi se zaključila že dopoldne. V soboto bo v Čedadu kongres Zveze slovenskih kulturnih društev, najbolj množične organizacije ljubiteljske kulture v zamejstvu. Rudija Pavšiča, predsednika ZSKD za Goriško, smo zaprosili za oceno dela Zveze in včlanjenih društev. “Cas petdesetletnic. Tako bi lahko predstavili letošnjo sezono pri goriški Zvezi slovenskih kulturnih društev. Jesenskemu praznovanju ob 50-letnici deželne organiziranosti so sledila številna slavja in proslave v naših kulturnih društvih. Ze dejstvo, da je kar šest kulturnih društev obeležilo petdesetletnico, dokazuje vlogo, ki jo te sredine odigravajo v naši zamejski stvarnosti. Poleg petdesetletnic velja opozoriti na izdajateljsko vnemo, ki označuje utrip naših društev v zadnjem obdobju. Med bralce je prišlo lepo število knjig in brošur, ki so bile zvečine vezane na počastitev okroglih obletnic; ob vsem tem je izšlo še nekaj publikacij drugačne vsebine. Zveza slovenskih kulturnih društev je tudi na Goriškem ohranila značilnosti, ki so ji prirojene in jo zaznamujejo in ji dajejo vsebine, zaradi katerih vztrajamo pri svojem delu v prepričanju, da smo na pravi poti. Naše kulturno gibanje, ki je končno dobilo primemo priznanje tudi s strani deželne vlade, je znalo poiskati primeren odgovor na vprašanja in izzive. In resnici na ljubo, veliko teh je bilo dokaj zahtevnih in nas nemalo krat postavljali v težave. Na Goriškem, v okviru Slovenske kulturno-go-spodarske zveze, že nekaj let skupaj načrtujemo in sooblikujemo strategijo našega dela v prepričanju, da bomo na tak način znali prehoditi daljšo in za nas prijaznejšo pot. V tem razmišljanju smo tudi zarisali naše vsakdanje delo in ga vskladili s potrebami in načrti deželne organiziranosti naše Zveze. Ena od pomembnejših postavk tega skupnega dela je vsekakor zadevala utrditev sodelovanja z našim širšim zalednjem, z bazo, kot jo večkrat imenujemo. In prav to je bilo eno naših prioritetnih vodil, saj smo prav v zadnjem času izpeljali več pobud, pri katerih so se prepletale vezi med samo Zvezo in včlanjenimi društvi. Ugotovili smo, da nas je takšen način dela obogatil in nas tudi boljše povezal. Na tej poti želimo nadaljevati in v tem smislu smo se dogovorili za na-daljno pokrajinsko organiziranost naše Zveze, ki Zeli še v večji meri biti izraz članic, ki jo sestavljajo. Pri tem razmišljanju pa ne gre pozabiti, da smo kot množična organizirana stvarnost izraz širšega gibanja, ki mu ni vseeno, kaj se dogaja znotraj manjšinske stvarnosti, kot tudi ne okoli nje. Zato pazljivo sledimo in se vključujemo v razmišljanja, ki se ta čas ustvarjajo okoli vloge mesta Gorice prav v času, ko se bližamo njegovi 1000-let-nici. Ni nam vseeno, kako se bo prikazala slovenska prisotnost, včeraj in danes. Ni nam vseeno, kako se bodo postavljali temelji boljšega in uspešnejšega GORICA / LEGAMBIENTE Pž KONCERTI Je dotrajan? Na pobudo združenja Legambiente je posebna ekipa strokovnjakov ustanove ENEA v torek s posebnimi aparaturami ugotovljala v kakšnem stanju je Pacassijev vodnjak na Travniku. Kamnito kompozicijo - korito in skulpture - so temeljito pregledali tudi s posebno napravo ki deluje na podlagi infrardečih žarkov. Pobudo za temeljit specialistični "pregled" mojstrovine znanega arhitekta, ki je veliko ustvarjal zlasti na Dunaju, v času Marije Terezije, je dalo združenje Legambiente, oziroma krožek "Terra". Strokovnjaki ustanove ENEA so v vsej državi pregledali 60 spomenikov, oziroma umetniških del. Na sliki - foto Bumbaca - strokovnjaki pri delu. Jutri, 24. t.m. ob 20.30, predzadnji koncert iz ciklusa večernih koncertov društva Lipizer. V dvorani L. Fogar bo nastopil kvartet Hummel. Spored obsega tri Mozartove simfonije. Vstopnice bodo v prodaji uro pred pričetkom koncerta. SEKCIJA VZPI-ANPI Dol-Jamlje in KD Kremenjak prirejata 9. junija enodnevni avtobusni izlet v Čedad, Speter Slove-nov in Fojdo (Faedis). KD KRAS DOL-POLJANE organizira v nedeljo 16. junija izlet v Rezijo. Odhod ob 7. uri s Palkišča, povratek predviden ob 21. uri. Informacije in vpisovanje do 31. maja. KD RUP A/PEC bo za svoje člane in prijatelje priredilo tridnevni izlet v Lombardijo in Piemont z ogledom jezer Como, Maggiore in Orta. Izlet bo od 30. avgusta do 1. septembra. Podrobnejša pojasnila daje Tanja Kovic tel. 882285. dialoga ob meji tudi ob spremenjenih političnih scenarijih v Italiji. Ni nam nazadnje vseeno, kako bo matična domovina razmišljala o zamejstvu, o njegovem kulturnem bogastvu in koliko bo pripravljena sodelovati in nam stati ob strani, da se bomo ohranili in si zagotovili dostojno držo. In še za marsikaj drugega nam ni vseeno, ker smo prepričani, da v novona-stajajoči družbeni stvarnosti je potrebno vse bolj upoštevati in prisluhniti klicem in pogledom, ki prihajajo iz tistih sredin, ki neposredno predstavljajo ljudsko organiziranost. In v teh sredinah najdemo tudi Zvezo slovenskih kulturnih društev s svojo bogato prepričljivo petdesetletno zgodovino”. RAZSTAVE V KULTURNEM DOMU v Gorici je postavljena razstava goriške slikarke Laure Grusovin. Na ogled je do 25. maja ob delavnikih med 9. in 13. uro in med prireditvami v domu. V ČAKALNICI ŽELEZNIŠKE POSTAJE v Gorici je do 25. maja postavljena razstava fotografij Valterja Nanuta, člana fotokluba Skupina 75, z naslovom Pokrajina in detajli. 113 OBVESTILA DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV NA GORIŠKEM sklicuje 6. redni občni zbor, v soboto, 8. junija ob 16., oziroma ob 16.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici. KINO GORICA CORSO Danes zaprto. Jutri 18.00-20.00-22.00 »Piume di struzzo«. R. VVilliams. KULTURNI DOM (Gorica kinema) 20.45 »Lea-ving Las Vegas«. M. Fig-gins. L; lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL MORO Carduccije-va ulica 40, tel. 530268. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU AL REDENTORE Ul. IX Giugno 36, tel. 410340. POGREBI Danes, ob 9.30, Milena Milost, iz bolnišnice sv. Justa na glavno pokopališče; ob 11. uri, France-sca Parietti vd. Imbimbo, iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče; ob 13.15, Marcellina Colja vd. Prinčič iz splošne bolnišnice v Steverjan. ■FARGO FINE CHEMICALS 34132 TRST UL DEL LAVATOIO 4 TEL. 040 - 365424 FAX 040 - 363918 PETROKEMIJA KEMIJA FARMACEVTIKA KOZMETIKA BTOPRIMA8 COSMETICS ITALY ■FARGO.. FINE CHEMICALS 34132 TRST UL. DEL LAVATOIO 4 TEL. 040 - 365424 FAX 040 - 363918 PETROKEMIJA KEMIJA FARMACEVTIKA KOZMETIKA BIOPRIMA® COSMETICS ITALY PODJETNIŠTVO / PO IZVOLITVI NA SKUPŠČINI DELEGATOV ZA ZAPRTIMI VRATI Giorgio Fossa od včeraj novi predsednik Confindustrie Še ne 42-letni podjetnik je doslej najmlajši mož na vrhu organizacije RIM - Giorgio Fossa (na posnetku AP) je od vCeraj novi predsednik organizacije italijanskih industrijcev Confindu-stria. Skupščina delegatov združenja ga je uradno izvolila včeraj za zaprtimi vrati, Čeprav ga je odbor Confindustrie med tremi kandidati izbral že 7. marca. 42-letni podjetnik je 29. in doslej najmlajši predsednik podjetniškega združenja, za krmilom katerega je po štiriletnem mandatu zamenjal Luigija Abeteja. Skupščina delegatov Confindustrie, ki se bo danes nadaljevala s tradicionalnim javnim zasedanjem ob udeležbi naj-višjih predstavnikov političnih in gospodarskih oblasti, je včeraj trajala kar tri ure. Navzočih je bilo 800 delegatov v zastopstvu 2.190 članskih glasov. Fossa je prejel 2.070 preferenc, kar je 94,5 odstotka vseh oddanih glasov; belih glasovnic je bilo 106, 14 delegatov pa je glasovalo proti njegovi izvolitvi. Skupščina je odobrila tudi lanski poslovni obračun organizacije, ki ga je orisal Luigi Abete. Ta se je od Confindustrie poslovil s 30-minutnim nagovorom, v katerem je opisal predvsem zadnje leto delovanja organizacije in podčrtal močan razvoj, ki so ga doživele dejavnosti usposabljanja in internacionalizacije združenja podjetnikov. Na koncu so ga delegati pozdravili z dolgim aplavzom. Novoizvoljeni predsednik Giorgio Fossa je v svojem nastopu strnjeno navedel glavne točke svojega programa dela v naslednjih štirih letih. Skupščina je ugodno sprejela tudi ekipo, ki si jo je izbral novi predsednik; sestavljajo jo trije podpredsedniki (Pietro Mar-zotto, Luigi Orlando in Carlo Callieri), Sest zadolženih svetovalcev (Gui- dalberto Guidi, Antonio D’Amato, Rosario Ales-sandrello, Andrea Mon-dello, Umberto Rosa in Luigi Siciliani) in predsednikov delegat za evropska vprašanja (Riccardo Perissich). S Fosso se je v 86 letih zgodovine Confindustrie na njenem krmilu zamenjalo 29 predsednikov. Pred njim je bil s 45 leti ob imenovanju najmlajsi Abete, zdaj pa je ta primat pripadel novemu predsedniku, ki bo dopolnil 42 let šele septembra. Skromni obeti za banke RIM - Tendenčno padajoče obrestne mere (uradna naj bi se konec leta znižala na 8%, prihodnje leto pa na 7,5%) in skromne perspektive rasti bančnega sektorja v pogojih zastoja gospodarske rasti, razmeroma stabilnih valutnih tečajev in padajoče inflacije: to je podoba, ki izhaja iz ABI Financial Outlooka, poročila o predvidevanjih za dveletje 1996-97, ki ga je včeraj predstavilo združenje italijanskih bank. Zanje se letošnje leto ne obeta ravno cvetoče, saj bo dono-snot precej omejena. Hranilne vloge bodo rasle počasi (+3,3%), posojila bistveno hitreje (+6, 1%), medtem ko bodo viseče terjatve končno le upočasnile ritem naraščanja (+10,6%, potem ko so lani dosegle 22-odstotni vzpon). _______PROMOCIJA / VCERAJ NA TRGOVHMSKI ZBORNICI_______ TKB predstavila novo kartico Vis a Vis Club Namenjena je vsem klientom banke in pomeni kakovosten prispevek za rast vsega mesta TRST - Trieste Vis a Vis Club Gard je ime elektronske kartice, ki je letos namenjena vsem 30 tisoč klientom Tržaške kreditne banke in jim ponuja vrsto ugodnosti. Njeno letošnjo izdajo, ki je še popolnejša od prejšnjih, so voditelji banke predstavili vCeraj na Trgovinski zbornici v navzočnosti predsednika zbornice Adalberta Do-naggia in družbe Italinpa Francesca Stocovaza. Prav Italinpa, ki upravlja parkirišča ParkSi, je dala svoj pomemben prispevek pobudi TKB, saj bodo imeli lastniki kartice poleg ugodne ponudbe v izbranih trgovinah na voljo tudi nemajhno količino ur brezplačnega parkiranja v Silosu in pri trgovskem centru II Ciuha. Koncept letošnje izvedbe pobude Trieste Vis a Vis Club se razlikuje od prejšnjih predv--sem zaradi povečanega dometa in dopolnjevanja med trgovsko ponudbo in kakovostnimi storitvami, kar je hkrati prispevek za rast vsega mesta, kot je počrtal generalni direktor TKB Adrijan Semen, ki sta ga na predstavitvi spremljala sodi-rektor Mario Gnesi, odgovorni za zunanje stike Karlo Devetak in drugi predstavniki banke. Po dosedanjih izkušnjah so v Tržaški kreditni banki ugotovili, da je imela pobuda ugodne učinke za vse mesto in jih bo seveda imela tudi v prihodnje. Omogočiti stik med kvalificiranim povpraševanjem in kakovostno ponudbo blaga in storitev pa je nedvomno ena najboljših oblik promocije. Kar zadeva pristope tr- govskih obratov k tej pobudi, so predstavniki TKB povedali, da že sama njena narava zahteva, da se število pristopov pri vsaki izvedbi omeji, vendar je v zameno zagotovljena široka izbira blaga, ki lahko zadosti vse potrebe kupcev. »Napotiti kliente Tržaške kreditne banke v trgovske obrate in k storitvam na visoki kakovostni ravni -in to raven bo moral Trst nuditi v vse večji meri -je priložnost za promocijo vsega mesta, je podčrtal Semen, ki je izrazil prepričanje, da bo iniciativa, kot v preteklih letih, tudi v prihodnje prispevala k razvoju krajevnega gospodarstva. Direktor Semen se je na koncu zahvalil Trgovinski zbornici in njenemu predsedniku za izkazano razumevanje in za podporo pobudi TKB. Posebno zahvalo pa je namenil družbi Italinpa in trgovskim obratom, ki so ali še bodo pristopili k pobudi v prepričanju, da je skrb za lastno rast neločljivo povezana z razvojem vsega mesta. ČET PET PON TOR SRE 1555,7 1552,1 1552,3 1557,3 1560,4 1013,7 1013,6 10'0,5 1010,2 101 NOVICE Trgi ne cenijo podatkov o inflaciji MILAN - Kljub okrepljeni marki in močnemu dolarju je lira tudi včeraj ohranila razmeroma stabilen tečaj, čeprav trgi niso zadovoljni s podatki o gibanju inflacije v devetih vzorčnih mestih. Zadnji je prišel iz Genove, kjer so se življenjski stroški glede na april povečali za 0,4%, v primerjavi z lanskim majem pa za 3,6%. Z nazadovanjem indeksov se je končal tudi borzni sestanek v Milanu (Mibtel -0,47%)), kjer je bilo poslov za skupno vrednost 607 milijard lir. Marca dvig državnih izdatkov RIM - Po podatkih Banke Italije so Cisti izdatki v državnem sektorju marca znašali 18.500 milijard lir, potem ko so se februarja ustavili pri znesku 13.350 milijard. Zadolžitev države je februarja presegla dva milijona in sto tisoč milijard lir in je znašala 2.105.071 milijard (januarja 2.091.650 milijard). Podatki Banke Italije kažejo, da so dosegli čisti državni izdatki v prvem trimesečju letos vrednost 44.205 milijard lir, v enakem obdobju lani pa so znašali 37.271 milijard (+18,6%). ICE: Makedonija je »srečni otok« RIM - Po predstavitvah možnosti gospodarskega sodelovanja z BiH in z ZRJ, ki sta bili v Trevisu in Trstu, je ICE včeraj v Rimu organiziral še predstavitev Makedonije. »To je srečni otok in zelo pomemben partner za italijanske gospodarske odnose z balkanskim območjem,« je dejal upravitelj zavoda ICE Fa-brizio Onida, ki je podčrtal politično stabilnost Makedonije in ugodno gibanje njenega gospodarstva. Obvestilo SDGZ za trgovce in gostince TRST - Slovensko deželno gospodarsko združenje obvešča trgovce v tržaški občini, da bodo lahko imeli v nedeljo obrate izjemoma odprte 'po navadnem urniku. Binkošti je prva od treh nedelj, ki jih je izbrala Občina za prostovoljno izredno odprtje trgovin. Ostali dve sta 13. oktobra (za Barkolano) in 3. novembra (sv. Just). Ne gre za obvezo, pač pa za možnost odprtja. Prav bi bilo, da bi bilo v nedeljo odprtih čimveč obratov, Se posebno tam, kjer je večji dotok turistov in drugih obiskovalcev našega mesta in kjer prodajajo zanje zanimivo blago. Gostinska sekcija SDGZ obvešča svoje člane, da bo v ponedeljek, 27. maja v hotelu Savoia Excelsior predstavitev vin slovitega območja Chianti Classico. TržaSka sekcija Arcigola Slow Food prireja ob 16. uri predavanje o chiantiju z degustacijo za omejeno število poslušalcev, ob 17. uri pa bo sledila prosta degustacija vin z 19 posestev tega vinorodnega okoliša, na kateri bodo prisotni sami proizvajalci. Predstavitev bo zaključila večerja z značilnim tržaškim in toskanskim jedilnikom. Za predavanje in večerjo se je treba prijaviti (na tel. 040/7794730), medtem ko'je degustacija ob 17. uri prosta. Ostale informacije nudi organizacijsko tajništvo SDGZ (tel. 362949). 22. MAJ 1996 v LIRAH S2 S valuta nakupni prodajni 1 ameriški dolar 1539,00 1579,00 1 nemška marka 1000,00 1026,00 1 francoski frank 294,00 303,00 II c O holandski gulden 890,00 917,00 belgijski frank 48,20 50,10 g § funt šterling 2321,00 2392,00 irski šterling 2393,00 2466,00 P §! danska krona grška drahma 258,00 6,20 266,00 6,60 kanadski dolar 1120,00 1154,00 japonski jen 14,30 14,90 švicarski frank 1209,00 1246,00 II II avstrjski šiling 141,40 145,70 norveška krona švedska krona 232.00 226.00 239,00 ■ 233,00 portugalski escudo 9,70 10,01 španska pezeta 11,90 12,50 § avstralski dolar 1219,00 1256,00 $ madžarski florint 11,00 14,00 ? slovenski tolar 11,20 11,70 3 hrvaška kuna 265,00 290,00 22. MAJ 1996 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1543,00 1573,00 nemška marka 1003,00 1021,00 francoski frank 293,00 303,00 holandski gulden 888,00 913,00 belgijski frank 48,29 50,09 funt šterling 2314,00 2394,00 irski šterling 2388,00 2483,00 danska krona 257,00 267,00 grška drahma 6,20 6,80 kanadski dolar 1116,00 1151,00 švicarski frank 1214,00 1239,00 avstrijski šiling 141,14 145,64 slovenski tolar 11,20 11,50 22. MAJ 1996 v LIRAH valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar — 1560,390 — ECU — 1909,610 — nemška marka — 1012,260 — francoski frank — 298,950 — funt šterling — 2357,280 — holandski gulden — 905,100 — belgijski frank — 49,247 — španska pezeta — 12,160 — danska krona — 262,180 — irski funt — 2431,710 — grška drahma — 6,401 — portugalski escudo — 9,866 — kanadski dolar — 1136,560 japonski jen — 14,576 — švicarski frank — 1230,110 — avstrijski šiling — 143,850 — norveška krona — 236,190 — švedska krona — 229,350 — finska marka — 328,710 — avstralski dolar 1238,170 12. APRIL 1995 v DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1.5007 1.5047 1.5087 funt šterling 2.2676 2.2746 22816 irski funt 2.3436 2.3506 2.3576 kanadski dolar 1.1055 1.1095 1.1135 nizozemski gulden 89.387 89.497 89.607 švicarski frank 23.120 123.220 23320 belgijski frank 4.8587 4.8687 4.8787 francoski frank 29.375 29.435 29.495 danska krono 25.850 25.910 25.970 norveška krona 23.078 23.138 23.198 švedska krona 22.345 22.405 22.405 italijanska lira 0.9534 0.9574 0.9614 avstrijski šiling 14.200 14.220 14.240 španska peseta 1.1912 1.1952 1.1992 portugalski escudo 0.9700 0.9730 0.9760 japonski jen 1.3805 1.3820 1.3835 finska marka 31,940 32.020 32.100 FESTIVAL TRIESTE PRIMA / CAMERIST1 TRIEST1NI FESTIVAL SODOBNE DRAMATIKE »Glasba morja« na prvem koncertu Ce se je v petek, 18. maja, projekt združenja Sodobni Trst (Trieste Contemporanea) pričel z grafiko češkega umetnika Vaclava Sevčika, se je v ponedeljek, 20. maja, odprla tudi glasbena zakladnica tega tržaškega festivala: V Goethe Institutu je pod vodstvom Fabia Nossala nastopal godalni orkester I Cameristi Triestini (foto KROMA). Festival sodobne glasbe Trieste Prima, ki sestavlja glasbeni del projekta Dialogi z umetnostjo srednjevzhodne E-vrope, se je že lani obogatil s širšo programsko zasnovo. Ze lani smo pač prisostvovali tudi koncertom, ki so presegali mejo resne sodobne glasbe - naj omenimo klarinetista Feidmana in bolgarski Zenski pevski zbor Vobc Bulgares. Prav tako se je letos prvi koncert ciklusa Trieste Prima pričel s sporedom, ki presega mejo sodobnega izraza: Cameristi Triestini so se predstavili s programom, ki je obsegal skladbe italijanskih baročnih skladateljev. Umetniki kakršni so Tartini, Vivaldi, Marcello in Pergolesi so pa delovali v obmorskih mestih, in spored se je tako idejno navezal na letošnjo tematiko festivala: Obmorske kulture Sredozemlja. Orkester Cameristi Triestini moramo pohvaliti, saj stalno raste: pričel je v domačem ambientu in sprva igral za "domače potrebe”, kmalu pa je svojo dejavnost razširil, da se lahko sedaj ponaša tudi s številnimi nastopi v inozemstvu. V njem igra veliko priznanih glasbenikov, ki izhajajo iz vrst orkestra gledališča Verdi. Med temi je Elia Vigolo. Sicer je v tej godalni skupini koncertni mojster, v zna- nem Tartinijevem koncertu v d-molu pa se nam je predstavil tudi kot solist: obremenjujoče Tartinijeve trilčke, lestvice in dvojne strune, ki odlikujejo pisavo piranskega mojstra, je izpeljal s profesionalno suverenostjo. Pravzaprav je orkester nastopal kot celota le v začetni Tartinijevi Sonati v G-duru in v sledečem Vi-valdijevem Koncertu v d-molu, kjer se je izkazal po ubranosti prijema. Ostala dela na sporedu so bila solistična: po violinistu Elii Vigolu je v Koncertu v D-duru za kitaro in godala nastopil priznani kitarist Pierluigi Corona. Ce smo že govorili o Sredozemlju, je Goranova izvedba bila gotovo tista, ki je razkazala največ "sredozemskega” temperamenta - Pierluigi Corona je pravzaprav arhetipična figura kitarista z ognjenim "španskim” šarmom. V zaključnem stavku je s svojo ritmično silovitostjo krepko potegnil za seboj cel orkester z dirigentom vred. V drugem delu koncerta se nam je v Marcellovem Koncertu v c-molu za oboo in orkester predstavil oboist Maurizio Taticek in pričaral značilno zvočnost beneške baročne skladateljske Sole. Večer se je zaključil z dvema arijama iz Pergolesijeve uspešnice La serva padrona, kjer je v solistični vlogi nastopala sopranistka Gi-sella Sanvitale. Ni naključje, da je hudomušni nasmeh razposajene Pergolesijeve Serpine zazvenel kot ključna točka koncerta: v takratnem obdobju je Pergolesijeve delo pomenilo prelomnico v razvoju operistike, saj je s svojo vsebinsko demitizacijo odprlo vrata novim sugestijam; podobno se je na francoskih tleh zgodilo v našem stoletju z glasbo Sestorice (Les six). Bomo doživeli "glasbeno prelomnico” tudi na letošnjem festivalu Trieste Prima? V soboto, 25. maja, bo prvi odgovarjal na to vprašanje pianist Humberto Quagliata. Njegov koncert bo ravno tako ob 20.30 v veliki dvorani Goethe Instituta. C.R. Glavno besedo ima besedilo! Ob zaključku zanimive pobude Včeraj je bil zaključni dan skoraj mesec dni trajajočega festivala sodobne dramatike, ki ga je v Trstu priredilo Stalno gledališče Furlanije-Julijske krajine in katerega namen je bil predstaviti občinstvu široko paleto sodobnega snovanja na italijanskih odrih, s posebno pozornostjo do novih avtorjev, ki se, kot je večkrat poudaril ravnatelj gledališča Antonio Calenda, spet vračajo k besedi, h tekstu, medtem ko formalno eksperimentiranje vzbuja dandanes manj zanimanja. No, besedi je festival posvetil res veliko pozornosti, saj se je zvrstilo kar deset ali pa morda še več monologov, ki so bili bolj ali manj scensko obdelani. Zanimivo je, da so bili večinoma ženski, kot denimo Sotto spirito (naslov se nanaša na zelenjavo, ki jo čez zimo vložimo v steklene posode), ki je bil na sporedu v Avditoriju Revoltella prav zadnja dva dni prireditve. V delu Nicole Tava-glija Beatrice Visibelli z veliko požrtvovalnostjo pooseblja obup nesrečne preproste ženske, ki od življenja nima veliko, poleg tega ji Bog sedemkrat prekine sanje o materinstvu, ob sedmem splavu se ženska svojemu mučenistvu upre in se zateče v norost. Vsekakor so bili predstavljeni monologi med najboljšimi stvaritvami te posebne zvrsti, naj omenimo le bogati izvirni jezik v Stabat Mater Antonia Ta-rantina z odlično Piero Degli Espositi, duhoviti, a obenem občuteni monolog Lelle Costa Stanca di guerra (Trudna vojne), globoko prizadeto Pripoved o Vajontu Marca Paolinija. Med solo nastope lahko uvrščamo še kabaretni Ra-belais zvezdniškega Paola Rossija, pa čeprav ga je na odru spremljal kitarist. Sicer je festival posvetil pozornost mladim avtorjem; deželno Stalno gledališče je namreč uprizorilo noviteti La notte della vigilia (Noč na vigilijo) Luče Archibugija, s ponovitvami, ki so si v gledališču v Ulici Fabbri sledile od začetka do konca prireditve, v Rosset-tijevi dvorani pa je bila na sporedu zanimiva drama II maresciallo Butterfly, v kateri Roberto Cavosi prikazuje več plati sodobne stvarnosti, ki lahko življenje spremenijo v pekel brez izhoda. V delu nastopa tudi mlada slovenska igralka Lučka Počkaj, v prepričljivi vlogi mlade Armenke, ki v Italiji išče zlasti sebično rešitev svojih materialnih težav, a se na koncu vendarle odloči za vrnitev v domovino. Gledališki dogodek, ki je naredil najgloblji vtis na občinstvo je vsekakor uprizoritev Pasolinijevega dela iz mladih let in v furlanskem jeziku I Turcs tal Friul, prav tako v produkciji deželnega Stalnega gledališča. Spomin na turske vpade v Furlanijo je režiser Elio De Ca-pitani prikazal v prizorih, ki se tako čustveno kot vizualno vrišejo v gledalčevo dojemanje. Komedijo sta s sočno barvitostjo predstavili dve gledališči iz Neaplja, seveda z deloma neapeljskih avtorjev: zgodovinsko obarvano Ferdinando Anniba-leja Ruccella in sodobno farso z grenkim pridihom E fuori nevica Vincenza Sa-lerrimeja. Prijetno presenečenje festivala je bila učinkovito postavljena Maria Stuarda Dacie Maraini z Italijansko dramo z Reke. Festival je torej predstavil tukajšnjemu občinstvu, ki se je, zlasti proti koncu, Se kar mnogoštevilno odzval pobudi, saj so bile vstopnice na razpolago po dostopni ceni, marsikatero predstavo pa so si lahko abonenti ogledali tudi brezplačno, najzanimivejše razpoložljive predstave, ki so bile v zadnjih sezonah postavljene na itaijanskih odrih. Poleg tega prireditelji niso pozabili na domače avtorje in igralce, če dragega ne z odrsko obdelanim branjem njihovih del. Priznanemu piscu Claudiu Magrisu sta bili posvečeni dve pobudi, a tudi na mlade, Se neuveljavljene avtorje niso pozabili; med najzanimivejšimi predstavljenimi deli bi omenili dramo Un pezzo di strada insieme (Skupaj prehoditi del poti), v katerem Rodolfo Fellini s pridihom optimizma razmišlja o starosti in o smrti. Med postavitvami tukajšnjih skupin pa bi omenili monolog Merima, ki ga je igralka Barbara Della Polla povzela po romanu Merime Trbojevič. Festival sta dopolnjevala še dva posveta, in sicer o regionalnih jezikih v gledaliških delih in o politiki režiserja, (bov) SPOMINI NA 1. SVETOVNO VOJNO Pričevanja goriških beguncev Prinčičevo knjigo bodo predstavili jutri v Kulturnem domu Jutri opoldne bodo v goriškem Kulturnem domu tisku predstavili knjigo Vilija Prinčiča Pregnani - prva svetovna vojna, pričevanja goriških beguncev. Knjigo, ki obsega nad 300 strani in vsebuje 150 ilustracij, je izdala založba Devin. Kot že naslov pove, publikacija prinaša pričevanja Goričanov, ki so prvo svetovno vojno preživeli v begunstvu. Avtor je dolga leta zbiral pričevanja, vseh pa je 66. Pravzaprav gre za spomine otrok, Prinčičevi današnji pričevalci so bili namreč med prvo svetovno vojno še otroci. Osnovne teme zapisanih pričevanj so beg iz domačega kraja, iskanje zatočišča, preživljanje vojne v neprijaznem okolju, taborišča, bolezni, boj za obstanek in vračanje v porušene vasi. Glavni namen publikacije pa je, da trajno zabeleži tragično preteklost naših ljudi. PO PRAZNOVANJU JUBILEJA Kulturno-prosvetna sezona se počasi nagiba h kraju, Tržaški oktet pa je prav v tem času Se posebej aktiven. Zdaj, ko so se s koncertom v goriškem Kulturnem domu prejšnji petek zaključila praznovanja oktetove 25-letnice, pa se kar vrstijo njegovi nastopi in "se bodo še v naslednjih dneh tja v junij in čez. Tako je bil Tržaški oktet v nedeljo, 12. t.m., gost Krajevne skupnosti Trnovo nad Novo Gorico. V okviru krajevnega praznika, povezanega s spomini na zgodovinske minule čase, je Tržaški oktet nastopil v družbi Se dveh visoko kvalitetnih komornih vokalnih skupin, in sicer Kvarteta Big-Ben in pa Kvarteta DO. Prvega sestavljajo prvi tenor Vladimir Čadež, drugi tenor Gianni Rijavec, bariton Radovan Kokošar in bas Matej Voje, drugega pa člani zdaj že razpuščenega Slovenskega okteta: prvi tenor Danilo Čadež, dragi tenor Peter Ambrož, bariton Tomaž Tozon in bas Peter Čare. Pod skupnim naslovom »Prav lepa je trnovska fara« je v natrpani dvorani krajevnega Zadružnega doma Kvartet DO zapel Ipavčevo Imel sem ljubi dve, Gerbičevo Pastirček, ljudsko Polje, dve belokranjski v Tomčevi priredbi, škotsko ljudsko My boni in rusko Tari Bari v priredbi S. Žarova. Kvartet Big-Ben je zapel Ipavčevo Slovenec sem, Ko lani sem tod mimo šel v Tozonov! priredbi, Maroltovo Furmanska, O look away v Cadeževi priredbi, ter VVhitness in Down by the River si-de v priredbi Stekletsa. Tržaški oktet je predstavil izbor iz svojega novejšega repertoarja: Ipavčevo Planinska roža, Pre-lovčevo Oj Doberdob, Bučarjevo Sam, Prelovčevo Bela breza, Zaro-va Adnazvučno gremit kalakolčik in črnsko duhovno Nobody Knows the trouble i’ve seen v priredbi Danila Čadeža. Celoten koncert je izzvenel v očarljivem vzdušju lepega petja in to vzdušje se je potem nadaljevalo tudi v sproščenosti, ko so pevci vseh treh vokalnih skupin skupaj zapeli Se simbolično Prav lepa je trnovska fara in pa Vrabčevo Zdravljico. Dež je preprečil, da bi zapeli še pri spomeniku - kostnici padlih borcev IX. korpusa nad vasjo. In naprej? Drevi bo Tržaški oktet nastopil na dobrodelnem koncertu v škedenjskem kulturnem društvu »Ivan Grbec«. V organizaciji društva je koncert namenjen združenju »Starši skupaj - genitori insieme«, ki skrbi za potrebe prizadetih otrok. Ob tej priložnosti bo tudi prodajna razstava ročnih izdelkov prizadetih otrok, čisti izkupiček pa bo šel za nakup posebnega prevoznega sredstva. V ponedeljek, 27. t.m., pa bo Tržaški oktet nastopil v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti na otvoritvi razstave slovenskih likovnih in literarnih ustvarjalcev - izseljencev v Avstraliji, kjer bosta prisotna tudi rojaka iz Avstralije, ugledna kulturna delavca Ivan in Mihaela Leber, ki sta bila prisotna tudi v Kulturnem domu na proslavi Oktetove 25-letnice in sta se udeležila tudi koncertnega popoldneva na Trnovem. Prvega in drugega junija pa bo Tržaški oktet spet na gostovanju v bližini Bergama, in sicer v zdravi-liško-turističnem kraju Gaverina Terme v slikoviti dolini Valcaval-lina, kjer bo imel celovečerni koncert v kongresni dvorani zdravilišča (z znano mineralno vodo), naslednjega dne pa bo v kraju Trate sooblikoval mašo in nastopil ob odprtju krajevnega kulturnega doma. V tem kraju je namreč doma oktetov veliki prijatelj in organizator njegovih tamkajšnjih nastopov Lodovico Patelli, ki je na proslavi 25-letnice v Kulturnem domu bil za svoje zasluge imenovan za častnega člana Tržaškega okteta. j.k. TANZANIJA / NA VIKTORIJINEM JEZERU Več kot 400 žrtev pri brodolomu trajekta Med žrtvami tudi italijanska redovnica DAR ES SALAAM - Reševalci so do vCeraj našli in rešili 120 potnikov trajekta Mv Bukoba, ki se je potopil dan prej na Viktorijnem jezeru. Na kopno so potegnili dvajset trupel, med več kot 400 pogrešanimi pa je tudi italijanska državljanka, nuna Bertilla Masolo, stara 57 let, po rodu iz Vicenze, ki so jo v torek zjutraj prijatelji pospremili na trajekt smrti. Trajekt je odplul ob 5. zjutraj iz tanzanijskega mesta Bukobe na zahodni obali Viktorijinega jezera, ki je s svojimi 70 tisoC kilometri najvecje afriško jezero. Nesreča se je pripetila kakih 30 kilometrov od mesta Mvvanze na jugu jezera, v neposredni bližini otoka Karamo. Po doslej zbranih podatkih naj bi ladja treščila v Cer, se prevrnila in v nekaj minutah potonila. Trajekt je bil prepoln potnikov. Njihovo točno število pa ni še znano. Po izjavah ministrstva za prevoze, ki je bilo lastnik trajekta, naj bi bilo na ladji 433 ljudi, to je toliko, kolikor jih je bilo maksimalno predvideno iz varnostnih razlogov. Tanzanijski radio pa je poročal, da se je na trajekt vkrcalo najmanj 600 ljudi. Ladja naj bi bila prepolna, to naj bi tudi pospešilo potek brodoloma. Na kraj nesreče sta v nekaj minutah priplula ugandska trajekta Bubama in Clarius in bajekt Vittoria, ki zagotavlja redne plovne zveze med tanzanijsko, ugandsko in kemijsko obalo Viktorijinega jezera. Posadka bajektov je odločilno pripomogla k rešitvi veC kot sto brodolomcev. VCeraj si je prizorišče te najhujše mornariške nesreče na Viktorijinem jezera (in sploh ene najvecjih v svetovnem merilu v zadnjih bi-desetih letih) ogledal tudi tanzanijski predsednik Benjamin Mpkapa, ki je dejal, da predstavlja brodolom veliko bagedijo za vso Tanzanijo. V znak Žalovanja je oklical bidnevno stavko. Potniški in blagovni promet na Viktorijinem jezeru se je povečal v zadnjih mesecih kot posledica izboljšave političnih odnosov med Ugando, Kenijo in Tanzanijo (novembra lani so se predsedniki beh držav srečali na vrhu v Dar es Sa-laamu in se tam dogovorili o sodelovanju med državami. Na Viktorijinem jezeru so v preteklih mesecih zabeležili nekaj hudih pomorskih nesreč. 25. aprila je v brodolomu bajekta v bližini otoka Bumba pred ugandsko obalo umrlo 81 ljudi. Le teden prej sta - vedno v bližini istega otoka -bcila bajekt in ribiška ladja. V nesreči je umrlo 36 ljudi. 6. marca 1994 pa se je v bližini otoka Sokry pred kenijsko obalo potopil bajekt. Pri brodolomu je umrlo 46 ljudi. Italijanski predsednik Oscar Lui-gi Scalfaro je vCeraj poslal tanzanijskemu predsedniku Benjaminu Mkapi brzojavko, v kateri mu je izrazil sožalje ob bagediji, ki je doletela Tanzanijo. MOZAMBIK / KLJUB BONIFIKACIJI Mine še naprej kosijo življenja med domačini MAPUTO - Kamion konzorcija Italia 2000, ki je zadolžen za obnovo električne linije od jeza spodnje Cahore (na Zambesiju v Mozambiku) na meji z Južno Afriko je zavozil na mino: kamion je razneslo, od treh mozambiških delavcev, ki so se na njem prevažali, je eden umrl, drugi je bil težko ranjen in izgubil obe nogi, beji pa je bil le lažje ranjen. Nesreča -o kateri ni bilo nobene javne vesti-se je pripetila 8. aprila v pokrajini Manice in v bližini reke Macobenzi. Cesta, na kateri je kamion eksplodiral, je speljana po eni od dežel, kjer je bila državljanska vojna najbolj kruta, bila pa je obenem ena od glavnih ta>-borov Renama, tedanje oborožene opozicije mo-zambiške vlade. Cesto so sicer bonificirali -vsaj tako je bilo izjavljeno- in z nje odstranili mine; operacijo je opravil konzorcij južnoafriških družb in iz Zimbabvveja; nalog za bonifikacijo je prejel od konzorcija Italia 2000. NesreCa je povzročila veliko in zaskrblejno presenečenje tudi zaradi tega, ker je pred nedavnim enaka usoda doletela neki bager italijanskega konzorcija, vendar pa brez večjih posledic za delavce, ki so bili na njem; nekaj dni po 8. aprilu pa so na isti cesti našli še eno mino. V dobro obveščenih krogih zatrjujejo, da naj bi šlo za nesreCo, ali pa za namerno dejanje, zaradi Cesar je preiskava v teku. Preiskovalci ne izključujejo možnosti o nesreči, vendar pa je zelo čudno, ugotavljajo, da bi specializirana podjetja za bonifikacijo ne odkrila treh min v tako omejen perimetru. Sicer pa ne izključujejo možnosti, da bi mine na to področje »premaknilo« obilno deževje, ki je po dolgi suši na začetku leta prizadelo to področje. Eksplozija plina uničila poslopje: zaenkrat naš I le štiri trupla MOSKVA - Po vsej verjetnosti zaradi eksplozije plina se je v Svetogorskem v severnem predelu Rusije vCeraj zjutraj podrla palača, pod ruševinami pa je ostalo vklenjenih preko 30 oseb; tako je včeraj sporočila agencija Interfax. Eksplozija je bila zelo moCna, slišali pa so jo po celem mestu; priče so izjavile, da se je poslopje naravnost sesedlo. Reševalcem je doslej uspelo, da so izpod ruševin potegnili okrog 20 zelo težko ranjenih oseb, ki so jih nato odpeljali v bolnišnico; iz ruševin pa so potegnili tudi štiri trupla. Po podatkih policije je v poslopju stanovalo 49 oseb, od katerih jih pogrešajo 20. INDIJA / V RADŽASTANU EKSPLODIRAL AVTOBUS Z atentati preprečiti volitve v Kašmirju Število mrtvih v tržnici naraslo na 28, v včerajšnjem atentatu pa je umrlo 20 oseb NEW DELHI - V atentatu na veliko tržnico Lajpat Nagar je umrlo 28 oseb. Tako so sporočili predstavniki bolnišnice, v katere so prepeljali ranjence, ter pojasnili, da je 12 oseb umrlo takoj, medtem ko je ostalih 16 umrlo v bolnišnici. Kot je povedala policija, so atentatorji nastavili skupno 10 kilogramov eksploziva, atentat pa je bil izveden, ko je bilo v večnadstropnem poslopju največ kupcev (foto AP). Odgovornost za atentat sta prevzeli že dve skupini secesionistov (borita se za odcep Kašmirja od Indije), vendar pa indijske oblasti krivijo neposredno Pakistan. VCeraj pa je v atentatu na avtobus v Radža-stanu umrlo 20 oseb (vesti o številu mrtvih niso enotne). Cilj atentatorjev je preprečitev skorajšnjih volitev v indijskem delu Kašmirja, ki so prve v sedmih letih. ZDA / MEDTEM KO JE V SOSEDNJIH KRAJIH 2E PASJA VROČINA Poplave prizadele Illinois Mali, 10 let star Jimmy Rotizza se poigrava v čolnu na vodi, kije preplavila ulice njegove vasi VVheelinga v Illinoisu (AP) NOVICE Internet tudi rešuje AMSTERDAM - Ameriški uporabnik Interneta je v mreži prebral poslovilno sporočilo Holandca, ki se je nameraval samomoriti. Preko Interneta je obvestil socialne asistente v Nijmegenu, ki so odšli na dom hudo deprimiranega moškega. Prepričali so ga, da svoje namere ne izvede. O dogodku je poročala tiskovna agencija Anp. Potres v San Franciscu SAN FRANCISCO - Srednje jakosti: tako so strokovnjaki ocenili rušilno moč potresa, ki je spet prizadejal širše območje severne Kalifornije. Po izračunih geološke službe Kolorada je glavni sunek dosegel 4, 7 stopnje po Richterjevi lestvici, njegov epicenter pa je bil 16 kilometrov vzhodno od kraja San Jose. Potresni sunek so razen v omenjenem kraju občutili tudi v San Franciscu, še zlasti v predelu South Bay, v mestu Redwood City in Oaklandu. Po prvem sunku je bilo še nekaj manjših tresljajev. Zaenkrat ni vesti o žrtvah ali gmotni škodi. Vsekakor pa je tisti predel Kalifornije risicno potresno področje. Leta 1981 je v potresu z jakostjo 7, 1 stopnje po Richterjevi lestvici umrlo 63 oseb, ranjenih je bilo 3.700, gmotna škoda pa je presegala 6 milijard dolarjev. Spomenik Mitterandu SOUSTONS - Vasica v jugozahodnem predelu Francije, kamor je Francois Mitterand hodil na oddih, se od torka ponaša z velikim bronastim kipom dolgoletnega francoskega predsednika. Kip je izdelal Jacques Raoult, krajše slovesnosti, ki ji je prisostvovalo okrog tisoč oseb, se je udeležila vdova Danielle s sinom Gilbertom. 7^ 12 Četrtek, 23. maja 1996 SVET DIPLOMATSKA OFENZIVA VELIKE BRITANIJE Bojni načrt »kabineta za govejo vojno« Blokada delovanja EU do odprave embarga LONDON (Reuter, B. Z.) - Velika Britanija je vCeraj začela izvajati diplomatsko ofenzivo, med katero naj bi svojim evropskim partnericam razložila svojo trdo strategijo, s katero namerava doseči odpravo prepovedi izvoza britanske govedine. Visoki britanski uradniki so povedali, da bodo v naslednjih dneh in tednih njihovi ministri obiskali vse evropske prestolnice in poskušali tamkajšnjim oblastem razložiti, zakaj se je bil premier John Major prisiljen odločiti za napoved britanskega onemogočanja delovanja Evropske unije. Major se je vCeraj po telefonu pogovarjal tudi s predsednikom Evropske komisije Santerjem. Premierov predstavnik je pojasnil, da je bil pogovor prijateljski in kon-struktiven. Uradniki so dejali, da Major meni, da samo odprava prepovedi izvoza govejih produktov, kot so želatina, mast in sperma, ne bo dovolj. Major hoče jasen odgovor, kdaj in kako bo prišlo do popolne odprave prepovedi. Major se je poleg diplomatske ofenzive odločil tudi za oblikovanje posebnega usklajevalnega odbora, v katerem bodo nekateri visoki uradniki, ki bodo premiem pomagali pri usklajevanju njegovega bojnega načrta. »Znašli smo se v povsem novem položaju, zato so potrebni tudi novi mehanizmi,« je dejal predstavnik »kabineta za govejo vojno«, kot so novo oblikovano telo poimenovab britanski mediji. Majorjeve dramatične izjave, ki jih je v torek izrekel v parlamentu, so predvsem v desno usmerjenih medijih požele zelo veliko navdušenje. »Major je končno začel vojno« in »Major je končno pokazal zobe« sta le dva od bojno nastrojenih naslovov v britanskih Časnikih. Majorje- vo potezo so pozdravih tudi zagrizeni evroskeptiki, ki so zaCeh razglašati, da je premi-erova napoved vojne rezultat njihovega lobbanja. Celo nekateri zagovorniki Evropske unije so morah na koncu le priznati, da Majorju, potem ko je EU v ponedeljek zavrnila ublažitev prepovedi izvoza britanske govedine, pravzaprav ni preostalo nič drugega kot to, kar je storil. »Mislim, da je to pravi pristop. Pri njegovem oblikovanju sem tudi sam sodeloval... Evropejcem moramo nekako povedati, naj ne bodo tako počasni in togi,« je dejal Kenneth Clarke, britanski finančni minister in vodilni zagovornik Evrope v Majorjevem kabinetu. Velika Britanija je svoje grožnje vCeraj začela tudi uresničevati. Namestnik britanskega veleposlanika pri EU David Bostock je izrazil zadržke glede različnih predlogov, ki so jih njegovi kolegi pripravili za evropske ministre, in s tem učinkovito zavrl njihovo potrditev. Bostock je tudi zavrnil podpis evropske konvencije o podkupovanju in s tem njen sprejem odložil vsaj za Sest mesecev. Velika Britanija je zavrnila tudi prošnjo evropskega parlamenta za pogo- stejše sestanke z evropskimi ministri. Britanski pogajalec na medvladni konferenci o prihodnosti EU je dejal, da se nic več ne strinja z odredbo predsednika konference, da imajo vse Članice za podajanje svojih predlogov na razpolago enako število minut. Neki nižji diplomat pa je v posebni delovni skupini medvladne konference, ki se ukvarja s skupno zunanjo politiko, dejal, da bo glasoval samo Se o proceduralnih vprašanjih, kot je na primer datum naslednjega sestanka. Premier Majorje poslancem spodnjega doma povedal, zakaj seje odločil za zaostritev odnosov s petnajsterico (Reuter) ANALIZA Daleč od evropske prihodnosti BRUSELJ (Reuter, B.Ž.) - Grožnja Britanije, da bo onemogočila delovanje Evropske unije, bo po mnenju diplomatov največ škode povzročila prav Londonu, ki bo na ta način še težje dosegel odpravo prepovedi izvoza britanske govedine. Nekateri diplomati so britanske grožnje označiti kot poskus izzsiljevanja, ki je še bolj zaostril že tako težavne odnose med EU in Londonom. Evropski diplomati trdijo, da je Majorjeva odločitev, da bo, dokler prepovedi izvoza britanske govedine ne bodo odpravili ali vsaj omilili, blokiral vse odločitve evropske petnajsterice - to je le zadnja epizoda v razgibani sagi o londonskih odnosih z EU - nasilna taktika, ki se ji je treba upreti z vsemi sOami. »Ce bomo popustili, bomo izgubiti vso verodostojnost. Kakšne bodo potem Sele naslednje zahteve Londona ah katere druge Članice?« se je vprašal neki diplomat. Sedem članic EU je, ker se bojijo, da se tako imenovana bolezen norih krav prenaša tudi na človeka, v ponedeljek preprečilo poskus ublažitve prepovedi izvoza britanske govedine. Velika Britanija je takšno dejanje označila kot pohticno krvoločnost. Vendar so uradniki petnajsterice dejati, da takšen odziv ni dosegel svojega cilja. »Izz-siljevanje ne bo nic zaleglo. Za nastalo situacijo namreč niso odgovorne vlade, ki bi se igrale z diplomatskimi triki, marveč prestrašeni potrošniki,« je dejal neki drugi diplomat. Mnoge države še vedno dvomijo, da se je Britanija boja proti bolezni norih krav lotila dovolj učinkovito. Čeprav znanstvene raziskave kažejo, da bi bila odprava prepovedi izvoza govejih izdelkov, kot sta mast in želatina, upravičena, hočejo nekatere države prepoved kljub temu izrabiti za pritisk na London, ceš da naj sprejme strožje ukrepe za boj proti bolezni norih krav. Evropski diplomati menijo, da britanska nekooperativna taktika na proces odločanja ne bo imela praktičnih učinkov, čeprav utegne priti do določene upočasnitve. Prav tako omenjeni diplomati trdijo, da je vehementnost britanske poteze, ki so jo mnogi sprejeti s presenečenjem, pokazala, da je britanska vlada ena od tistih, s katero ni mogoče delati. »Prej ko bodo imeti volitve, bolje bo,« je dejal eden od diplomatov, ki so prepričani, da bo po volitvah na oblast prišla Evropi bolj naklonjena vlada. Taktika onemogočanja nekaterih odločitev EU, da bi dosegli določene nacionalne interese, je zelo pogosta, čeprav jo hoCejo bruseljski uradniki prikriti. Grčija je na primer nepogrešljiva, ko se razpravlja o njeni tradicionalni sovražnici Turčiji. Vendar države, ki izvajajo taksno taktiko, tvegajo, da se bo nekaj podobnega zgodilo tudi njim, ko bodo razpravljali o njihovih nacionalnih interesih. Kakorkoli že; Velika Britanija, ki je svojo pot ubrala že na področju socialnih vprašanj in nasprotuje skupni denarni enoti, se je s svojo najnovejšo potezo se bolj oddaljila od prevladujočega mišljenja o evropski prihodnosti. London že dolgo opozarja, da bo med medvladno konferenco o reviziji maastrichtske pogodbe branil svojo suverenost in nasprotoval vsemu, kar bi jo lahko ogrozilo, predvsem pa uveljavitvi večinskega odločanja. Slednje je večina drugih vlad že podprla, saj se hoCejo na ta način izogniti prav taksnim zapletom, kot je »goveji«. PRED PARLAMENTARNIMI VOLITVAMI NA SEVERNEM IRSKEM Izenačevanje zapletene politične aritmetike Andrew Hill / Reuter BELFAST - Velika Britanija bo naslednji teden na Severnem Irskem izvedla volitve, za katere upa, da bodo po petindvajsetih letih prelivanja krvi prinesle reztultat, ki ga bosta lahko obe strani razglasili za zmago. Volitve, ki bodo 30. maja, so samo prvi del kompleksnega mirovnega procesa, ki naj bi izenačil politično aritmetiko razdeljene province in jo tako privedel do trajnega miru. Volilci bodo naslednji teden v poseben forum, ki ne bo imel izvršne oblasti, izvolili 110 elanov. Ta forum bo pozneje izbral pogajalce, ki bodo sodelovali na mirovnih pogajanjih med protestanti, ki želijo ostati del Velike Britanije, in katoliki, ki si želijo priti pod oblast Dublina. Pogajanja se bodo začela 10. junija. Ira, ki je hotela Britance izgnati iz Severne Irske, bo lahko na pogajanjih sodelovala le, Ce bo vnovič razglasila premirje in tako svojemu političnemu krilu Sinn Fein odprla vrata v pogajalske sobane. Tako Irska kot Velika Britanija sicer priznavata, da je Sinn Fein politična stranka z vsemi svojimi pravicami, vendar hkrati trdita, da se pogajanj ne more udeležiti nobena stranka, ki ji za hrbtom stoji skrita vojska, ki namerava spodkopati vsakršen sporazum, ki ji ne bi bil povšeCi. Zgodovinarji, ki se ukvarjajo s Severno Irsko, trdijo, da kakršnikoli mirovni pogovori, ki se jih ne bi udeležili predstavniki Ire, ne bodo mogli končati vojne, ki se je začela pred sedmimi desetletji, ko so gverilci proti britanskim oblastnikom izstrelili prve naboje. Prav tako se omenjeni zgodovinarji strinjajo, da sta tako Velika Britanija kot Severna Irska predstavili zgolj površne osnutke končne rešitve. Nobena od držav noCe napovedovati, kaj naj bi se izcimilo iz pogajanj, ki po trditvah obeh vlad nimajo vnaprej določenega izida. Nesoglasja glede razoroževanja Prvi osnutki predvidevajo nadaljevanje britanske vladavine, meja med obema Irskama pa naj bi bila v novi, federalno urejeni Evropski uniji politično in gospodarsko zabrisana. Čeprav bo Ira vnovič razglasila premirje, bo mirovni proces bržkone že prvi dan zašel v težave, saj se bodo morali najprej dogovoriti o načinih in postopkih za razoroževanje Ire in protestantskih lojalistov, ki želijo ostati pod britansko oblastjo. Združene države Amerike so prek nekdanjega senatorja Georga Mitchella, Clintonovega svetovalca za Irsko, predlagale, naj bi razoroževanje potekalo v veC fazah in sicer med potekom mirovnih pogovorov. Toda unionisti so že namignili, da pogajanj ne bo, Ce ne bo prej prišlo do razorožitve. London pa meni, da se je treba o podrobnostih pogovoriti na pogajanjih. Povprečni katoliki in protestanti pa upajo, da bo njihovim predstavnikom le uspelo vzpostaviti mir, katerega kratkotrajno sladkost so občutili leta 1994, ko so Ira in lojalisti razglasili premirje. Kljub temu pa bodo oboji glasovali za ideološko nespravljivi si stranki, ki vsaka zase zahtevati pripadnost drugi državi, in ne za zmerno nesektaško množično gibanje. Večina ljudi in strokovnjakov je prepričanih, da bodo volitve privedle do enakih rezultatov kot vse prejšnje. Bistvena razlika je v tem, da so Velika Britanija, Irska in Združene države pokazale pripravljenost, da seznamu, na katerem sta že mirovna sporazuma o Bosni in Bližnjem vzhodu, dodajo še Severno Irsko. Adamsova zmedena matematika Voditelj Sinn Feina Geny Adams severnoirski mirovni proces Cesto primerja z južnoafriškim bojem za vladavino večine, pri tem pa se zgovarja na 3, 5 milijona irskih nacionalistov, ki naj bi živeli v Republiki Irski. Kritiki trdijo, da je njegova matematika zmedena. Poudarjajo, da je stranka Sinn Fein na dosedanjih volitvah na Severnem Irskem zbrala največ 12 odstotkov glasov, Adamsa pa obtožujejo, da hoče lastnoročno prerisati dehtev Irske, ki jo je sprejel cel svet. NajveC glasov naj bi na volitvah dobili Stranka ulstrskih nacionalistov in Demokratična unionistična stranka, ostanek pa naj bi si razdelili zmerna stranka SDLP in njena skrajna zaveznica Sinn Fein. Britanske vlade so se na Severnem Irskem vedno izogibale uporabi evropskega modela proporcionalne zastopanosti, Major pa je dolgotrajni volilni kalup nekoliko preoblikoval in 30 sedežev razdelil med 10 strank, ki so se najbolje odrezale. S tem je zagotovil tudi zastopanost manjših strank. Zaradi tega bosta na osrednji politični prostor prvič stopili tudi Napredna unionistična stranka in Ulstrska demokratična stranka, ki zastopati interese lojalistiCnih gverilcev, ki so, da bi zatrli irski nacionalizem, pobili šeststo katolikov. Majorjeva politična dediščina Major je dejal, da si želi, da bi bila trajna rešitev severnoirskega vprašanja njegova politična dediščina, Ce se bo morala njegova Konservativna stranka po volitvah naslednjega maja posloviti od oblasti. Major si je moral s samo enim glasom parlamentarne večine prizadevati, da bi pomiril pripadnike desnega krila, ki se bojijo, da skriven načrt, ki naj bi ga predstavila Velika Britanija, predstavlja razprodajo še tistega, kar je ostalo od nekdaj velikega imperija. V Konservativni stranki je namreč zelo veliko elanov, ki so preživeli bombno eksplozijo v hotelu Brighton, kjer bi skoraj ubila nekdanjo ministrsko predsednico Margaret Thatcher. Prav tako je moral Major krmariti med severnoirskimi unionisti, ki mu lahko pomagajo okrepiti parlamentarno večino, in irskimi nacionalisti, ki so od njega zahtevali, naj unioniste prepriča, da je njihova prihodnost Irska. Patrick Mayhew, Majorjev minister za Severno Irsko, je dejal, da se je tolažil z dejstvom, da mirovni proces, ki je posledica izboljšanih odnosov med Irsko in Veliko Britanijo, tako ali tako vsi napadajo. »Vsi so ga napadali. V štirih letih, kolikor opravljam to delo, sem spoznal, da napadi iz vseh smeri pomenijo, da mora biti vsaj del mojega dela pravilen,« je dejal Mayhew. PREMIER DRNOVŠEK PRI BELGIJSKEM KOLEGU DEHAENU Bruselj podpira približevanje Evropi V odnosih med državama ni spornih vprašanj BRUSELJ (STA, L. S.) - Predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek je vCeraj nadaljeval delovni obisk v Belgiji, kjer se je sesel z belgijskim premierom Jea-nom-Lucom Dehaenom, zvečer pa je nadaljeval pot na svoj prvi uradni obisk v Luksemburg, kjer ga je z vojaškimi Častmi pričakal predsednik luksemburške vlade Jean-Claude Juncker. Drnovšek se je v belgijski vladni rezidenci Val Duchesse s kolegom Dehaenom pogovarjal o dvostranskem sodelovanju med državama in o vključevanju Slovenije v evropske integracije. Belgijski premier je v pogovoru, id je bil po Drnovškovih besedah zelo pozitiven in prijateljski, izrazil podporo naši državi pri njenem vključevanju v Evropsko unijo in Nato. Obljubil je, da bo Belgija v EU in Natu aktivno podpirala slovenska prizadevanja, to pa bo obema stranema nudilo tudi več priložnosti, da se redno srečujeta. Dehaene je po pogovorih dejal, da so odnosi med Slovenijo in Belgijo zelo dobri, ugodno pa po njegovem mnenju poteka tudi proces našega približevanja evropskim političnim in varnostnim strukturam. Drnovšek je sogovornika podrobno seznanil z razvojem dogodkov, povezanih s pripravami na podpis pridružitvenega sporazuma med Slovenijo in Evropsko unijo. Od Belgije Drnovšek po teh pogovorih pričakuje, da bo pri prihodnjih odločitvah v EU in Natu razumela in podpirala stališča Slovenije. Premiera sta govorila tudi o dvostranskih odnosih, ki se po Drnovškovih besedah dobro razvijajo. Dehaena so predvsem zanimale gospodarske in politične razmere v Sloveniji, nekaj Časa pa sta ministrska predsednika namenila tudi razpravi o stabilnosti na širšem območju srednje in vzhodne Evrope, zlasti v nekdanji Jugosla- viji. Belgija tako kot drugi dve državi Belenuksa -Luksemburg in Nizozemska - sodi v tako imenovano trdo jedro Evropske unije, Bruselj pa vedno bolj postaja tudi evropska prestolnica, v kateri se sprejemajo pomembne odločitve tako za staro celino kot za svet. V procesu evropskega združevanja imajo te tri države vidno vlogo in so bile poleg Francije, Nemčije in Italije leta 1951 med podpisnicami pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo, predhodnice današnje EU. Belgija v okviru medvladne konference o reformi unije zagovarja poglobitev unije, nato pa tudi njeno širitev, ki je po mnenju bruseljske vlade dejavnik razvoja in zagotovilo za trajno varnost v Evropi. Seveda pa morajo bodoče nove Članice EU -kot poudarja belgijska diplomacija -najprej same izpolniti vse pogoje, potrebne za vključitev v »evropsko družino«. Komblum obiskal »vožda« BEOGRAD (Reuter) - Ameriški koordinator za izvajanje day-tonskega mirovnega sporazuma John Komblum (na sliki, te-lefoto: Reuter) je med včerajšnjim srečanjem v Beogradu srbskega predsednika Slobodana Miloševiča opozoril, da bo mednarodna skupnost spet uvedla ukrepe proti Zvezni republiki Jugoslaviji, ce le-ta ne bo bolj dejavno sodelovala pri bo-sansko-hercegovskem mirovnem procesu. »Nikomur nisem grozil, saj ne morem ukazati: ‘Morate narediti to, sicer bomo uvedli ukrepe!'. Jasno sem jim povedal, da se mora mirovni proces nadaljevati, sicer uluepi niso izključeni,« je novinarjem razložil Komblum. Mirovni koordinator ZDA je odšel k Miloševiču zato, ker je srbski predsednik eden od sopodpisnikov daytonskega sporazuma, analitiki pa ugotavljajo, da mu je pravzaprav pokazal »rumen karton«, ker mednarodna skupnost izgublja potrpljenje. Najnovejša poteza, ki je vznemirila Zahod, je odstavitev zmernega premiera bosanskih Srbov Rajka Kasagiča. Za mednarodne opazovalce je to dokaz veC, da voditelj bosanskih Srbov Radovan Karadžič še nikakor ne namerava izpustiti vajeti iz rok. Nekateri so sicer predvidevali, da bo odstavitev Kasagiča povzročila tudi Karadži-čev padec, vendar pa je vodja s Pal pokazal, da je z najnovejšimi potezami samo utrdil oblast, Komblum je tudi srbskemu predsedniku spet ponovil, da ZDA zahtevajo odstop Ka-radžiča in generala Ratka Mladiča z vseh položajev v Republiki Srbski. Iz Beograda je ameriški mirovni kooordinator odšel v Zagreb na pogovore s hrvaškim predsednikom Franjem Tudmanom, številni opazovalci pa domnevajo, da bo naslednji teden spet potoval po Balkanu. NOV SILOVIT OBRAČUN MED ČEČENSKIMI UPORNIKI IN RUSKO VOJSKO NOVICE Krvava kavkaška saga slabi Jelcina Za obrambnega ministra Gračovaje Jelcin edini pravi mož za predsedniški položaj (Reuter) MOSKVA, GROZNI (Reuter, M.S.) - Čečenski gverilci so vCeraj zadali hude izgube ruskim enotam, ki so obkolile njihovo oporišče pri vasi Bamut. Pod krinko noCi so se uspeli pretihotapiti mimo ruskih predstraž, nato pa s pehotnim orožjem pokosili najmanj 40 vojakov. Uradni moskovski viri trdijo, da je v napadu življenje izgubilo 120 upornikov. Tiskovna agencija Inter-fax je sporočila, da je mska vojska napad maščevala s silovitimi helikopterskimi napadi na nekdanji jedrski silos pri Bamutu, kjer se je utrdilo najmanj tisoč upornikov. Očividci so sporočili, da se je iz silosa pozno v noC valil debel steber dima. Nenavadno visoko število žrtev utegne imeti hude posledice za Jelcinovo predvolilno kampanjo, ki ima Čedalje veC težav s komunističnimi nasprotniki. Ti so predsednika včeraj obtožili, da načrtuje poneverbo volilnih izidov in pritiske na medije, vojsko ter varnostne sile. Jelcin je včeraj vnovič poudaril, da je rešitev konflikta v Čečeniji ključna za njegov volilni uspeh. Se vedno namerava obiskati Grozni, kamor naj bi odpotoval še pred volitvami 16. junija, Čeprav priznava, da obstaja načrt za njegov umor. Včeraj se je v Kremlju sešel s predstavniki ruskega varnostnega sveta, vendar ni jasno, ali so se pogovarjali o poslabšanju razmer v Čečeniji ali o njegovem obisku separatistične republike. Zadnje raziskave javnega mnenja sicer kažejo, da je Jelcin ujel in prehitel svojega najveCjega rivala na predsedniških volitvah Ge-nadija Zjuganova, ki odkrito izraža pomisleke v zvezi z verodostojnostjo teh raziskav. Komunist Viktor Ilju-hin, predsednik ruske parlamentarne komisije za varnost, je vCeraj izrazil prepričanje, da namerava Jelcinov volilni štab poneveriti volilne izide. »Mislim, da bodo rezultati teh volitev lažni. Predsednik ne bo izvoljen, teveC imenovan. Boris Jelcin bo razglašen za predsednika, Čeprav bo zmagal Genadij Zjuganov,« je izjavil na tiskovni konferenci. Toti kritik na Jelcinov račun se je pridružil tudi nekdanji sovjetski predsednik in kandidat na predsedniških volitvah Mihail Gorbačov. V pogovoru za nemški Stem dejal, da Boris Jelcin sploh ni zakoniti predsednik Rusije. Gorbačov je priznal, da je bil Jelcin leta 1990 demokratično izvoljen, vendar pa je bila Rusija tedaj še del Sovjetske zveze. »Ne moremo dopustiti komunistom, da znova pridejo na oblast, vendar pa tudi Jelcin ne sme zmagati. Rusija mora dobiti demokratično alternativo,« je dejal Gorbačov, ki ga po zadnjih raziskavah podpirata približno dva odstotka volilcev. Za (vnovično) izvolitev Borisa Jelcina pa se je vCeraj odločno zavzel ruski obrambni minister Pavel GraCov, ki mu številni pripisujejo naj večji delež krivde za razmere v Čečeniji. »Samo Jelcin je sposoben zagotoviti nadaljevanje reformnega procesa,« je pred častniki v Jekaterinburgu izjavil Gracov. Začetek demilitarizacije v vzhodni Slavoniji ZAGREB - V mesecu dni naj bi bila vzhodna Slavonija demilitarizirana, kar pomeni, da bo dokončana ena od najpomembnejših faz mirne reintegracije tega območja v ustavno-pravni sistem Republike Hrvaške. Ameriški general Jac-ques Klein, ki vodi operacijo mirovnih sil Združenih narodov v vzhodni Slavoniji (UN-TAES), je vCeraj obvestil generalnega sekretarja svetovne organizacije Butrosa Galija, da je od torka vseh pet tisoč modrih Čelad UNTAES pripravljenih za začetek razorožitvenega procesa v tem delu Hrvaške, edinem, kjer je nadzor še vedno v rokah lokalnih srbskih oblasti. Po demilitarizaciji naj bi vojaki ZN poskrbeli za razminiranje ozemlja in prižgali zeleno luc za vrnitev beguncev ter zacetek gospodarske obnove vzhodne Slavonije. (G. G.) Izraelci bi Palestincem zgradili nov Jeruzalem JERUZALEM (STA, dpa) - Izrael želi Palestincem zgraditi nov Jeruzalem, je vCeraj poročal Časnik Jediot Aharonot. Zamisel so oblikovali v uradu izraelskega premiera Simona Peresa, o njej pa so že razpravljali s predstavniki Palestincev. Predlog predvideva, da naj bi vzhodno od Jeruzalema v bližini vasi Abu Dis zgradili novo mesto z arabskim imenom Jeruzalema Al-Quds. Izraelci so pripravljeni Palestincem hkrati omogočiti prost dostop do starega Jeruzalema ter finančno podpreti razvoj novega mesta. Status Jeruzalema, za katerega tako Palestinci kot Izraelci menijo, da je njihova prestolnica, je eno najtežjih vprašanj pogajanj o palestinski avtonomiji, ki naj bi se končala maja 1999. Izrael se zavzema, da bi bilo celotno mesto prestolnica izraelske države, Palestinci pa zahtevajo stari in vzhodni del mesta, ki so ga Izraelci osvojili leta 1967. Cillerjeva poziva premiera Vilmaza k odstopu ANKARA (STA) - Tansu Ciller, nekdanja turška premierka in vodja Stranke prave poti, je premiera Mesuta Vilmaza pozvala k odstopu, v nasprotnem primeru pa je zagrozila, da se bo njena stranka umaknila iz vladajoče koalicije ali pa bo v koalicijo stopila s kakšno drugo stranko. Cillerjeva je to izjavila v trenutku, ko je manjšinska vladajoča koalicija že tako dobesedno ohromljena, saj med strankama, ki jo sestavljata, ni nobenega zaupanja, poleg tega pa je ustavno sodiSCe razveljavilo marčno glasovanje o zaupnici vladi. j VOJAŠKI ŠPORT - V prostorih Centra vojaških šol obrambnega ministrstva je bil vCeraj organiziran pogovor na temo Mednarodni vojaški šport v Sloveniji -rezultati, strategije, vprašanja in perspektive. Udeleženci so analizirali vrsto vprašanj s področja mednarodnega vojaškega športa ter njegovo vlogo kot dela vojaške diplomacije. MLADI - Danes se pričenja dvodnevni posvet z naslovom Mladi zase ali drugi zanje, ki ga organizira Urad RS za mladino, udeležili pa se ga bodo predstavnice in predstavniki mladinskih in drugih organizacij, ki izvajajo projekte za mlade. KRIMINAL - Združena lista socialnih demokratov bo danes zvečer v Litiji pripravila javno tribuno o privatizaciji ter gospodarskem kriminalu. Vodil jo bo mag. Franc Križanič, sodeloval pa bo tudi elan predsedstva Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Gregor Miklič. ZAHTEVA - Izvršni odbor Slovenskih krščanskih demokratov od predsednika vlade Janeza Drnovška zahteva, da upošteva razrešitev zunanjega ministra Zorana Thalerja ter Cim prej opravi posvet za izbiro in imenovanje novega zunanjega ministra ali pa zunanje ministrstvo prevzame sam. ANALIZA - Na današnji seji bo Štab Civilne zaščite Republike Slovenije, analiziral delovanje CZ, uprav za obrambo Ljubljana, Maribor in Postojna, Slovenske vojske, zdravstvene službe, gasilcev in skupin prostovoljcev ob obisku papeža Janeza Pavla H, v Sloveniji. ODPOKLIC - Na izredni seji skupščine družbe Radio Kranj d. o. o. je večina družbenikov potrdila sklep nadzornega sveta o odpoklicu Boštjana Škraba s funkcije direktorja in imenovala Petra Tomazina za v. d. direktorja. PREDSTAVITEV - Državni svet danes sklicuje novinarsko konferenco, na kateri bodo pobudniki priprav na razpravo o problematiki slovenskega gospodarstva razložili zahteve in sklepe, ki jih bo svet državnega sveta sprejemal na naslednji redni seji. POBUDA - Tone Peršak in Danica Simšič, poslanca Demokratske stranke, bosta na današnji novinarski konferenci predstavila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o Usta-\nem sodišču, ki sta ga v torek vložila v parlamentarno proceduro. NOVOST - Jutri bodo v Zagradcu pri Trstu javno predstavili revijo Kras, ki jo ureja Ida Vodopivec - Rebolj. DRŽAVNI ZBOR / POSLANCI NADALJEVALI Z 39. REDNO SEJO Bodo poslanci poslej bolj disciplinirani? Kaže, da bomo potrošniki zaščiteni kot kočevski medvedi - Zakon o minimalni plači bo moral še počakati LJUBLJANA (STA) - Poslanke in poslanci državnega zbora so včeraj v nadaljevanju rednega zasedanja dokončali v torek prekinjeno drugo obravnavo predloga zakona o varstvu potrošnikov, Zaradi težav s sklepčnostjo so se na opoldanski premor odpravili uro prej kot običajno in so z zasedanjem nadaljevali ob 14. uri, ko so tudi dokončali to obravnavo. Z včeraj izglasovanimi dopolnili so poslanci v zakonski predlog o varstvu potrošnikov med drugim vnesli določbe, po katerih ima potrošnik pri prodaji blaga od vrat do vrat pravico, da v osmih dneh po prejemu blaga podjetju pisno sporoči, da odstopa od pogodbe. Zakonskemu predlogu so poslanci dodali tudi poglavje o prodaji na obroke, ki določa, da se prodajalec zavezuje, da bo potrošniku izročil določeno blago Se preden mu bo ta kupnino v celoti izplačal, kupec pa se zavezuje, da bo blago odplača v določenih časovnih presledkih. V nasprotju z mnenjem vlade in odbora za gospodarstvo je DZ sprejel dopolnilo, ki opredeljuje organizacijo potrošnikov kot neprofitno organizacijo, registrirano kot društvo ah zavod, ki jih ustanovijo potrošniki zaradi varstva svojih pravic. Pogoj za vpis v ta regi- ster so nevtralnost, neodvisnost in neprofitnost, predvideno pa je tudi, da status nacionalne organizacije potrošnikov lahko pridobi potrošniška organizacija, ki izpolnjuje vse zahteve za polnopravno članstvo v mednarodni zvezi potrošniških organizacij in deluje na celotnem območju države. Poslanci pa so med dragim v predlagani zakon vnesli tudi določbe, po katerih se z denarno kaznijo milijon tolarjev kaznuje pravna oseba ali posameznik za prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti. Državni zbor je v nadaljevanju plenarnega zasedanja s 40 glasovi proti trem po skrajšanem postopku sprejel spremembe poslovnika DZ, ki naj bi zagotovile večjo udeležbo poslank in poslancev na sejah državnega zbora ter s tem večjo učinkovitost parlamentarnega dela. Na predlog poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov pa je preložil drugo branje zakona o minimalni plači in bo to točko dnevnega reda obravnaval ob koncu potekajočega zasedanja. Nato so poslanci prešli k drugemu branju predloga za dopolnitev zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih in ga-brez posebne razprave pospremil skozi drugo obravnavo. V dragi zakonodajni obravnavi so poslanci z izglasovanimi dopolnili predlagano zakonsko besedilo spremenih tako, da v primera, ko je poslovna stavba ali poslovni prostor vrnjen upravičencu po predpisih o vračanju premoženja prvotnim lastnikom ah njihovim pravnih naslednikom, lahko najemno razmerje preneha na podlagi odpovedi le z odpovednim rokom, ki ne sme biti krajši od 10 let. Če pa je opravljanje poslovne dejavnosti za najemnika, ki je fizična oseba, edini vir preživljanja sebe ah druži- Poslancem se je včeraj med drugim mudilo tudi na kosilo (Foto: Barbara Reya) ne, lahko najemno razmerje preneha le z dnevom upokojitve najemnika, če izpolni pogoje za pridobitev starostne pokojnine do 1. januarja 2010. Občinski in mestni sveti so dolžni v roku dveh mesecev od uveljavitve zakona za poslovne stavbe in poslovne prostore predpisati najvišji znesek najemnine, ki se šteje za oderuško. Ob izpraznitvi poslovne stavbe ali poslovnega prostora ima najemnik pravico od najemodajalca zahtevati denarno povračilo investicijskih vlaganj po vrednosti na dan izselitve, ocenjene na podlagi sodne cenitve, na delu poslovne stavbe ali poslovnega prostora pa najemnik lahko zahteva tudi solastninski delež zaradi inveshdjskih vlaganj. Zakonski predlog tudi skuša rešiti vprašanje povrnitve vloženih lastnih sredstev najemnika v usposobitev poslovnih stavb oz. poslovnih prostorov. V nadaljevanju rednega zasedanja se je DZ lotil druge obravnave predloga zakona o regijskem parku Škocjanske jame in z njo tudi zaključil. PRAZNOVANJE PETE OBLETNICE OSAMOSVOJITVE / SESTANEK ČASTNEGA ODBORA VISOKO ŠOLSTVO / RAZLOGI ZA STAVKO Proslavo bo obsegalo dva delo: slavnostno akademijo in spektakel Vlada igra dvojno igro LJUBLJANA - Včeraj se je v Ljubljani zbral častni odbor za obeležitev pete obletnice osamosvojitve, katerega člani naj bi se zedinih okrog načina, kako proslaviti prvo okroglo obletnico slovenske osamosvojitve. K sodelovanju so bili povabljeni najvidnejši predstavniki slovenskega kulturnega in predvsem političnega življenja danes, pa tudi tisti, ki so vodih državo in proces osamosvajanja pred petimi leti. Prav pri članstvu v odboru pa se je zapletlo že na prvi seji, saj so nekateri predsedniku Milanu Kučanu, ki je sestanek častnega odbora sklical, očitali, da k sodelovanju ni povabil nekaterih ljudi, ki bi si članstvo glede na delo, ki so ga opravili, zaslužili. Takratni premier Lojze Peterle je tako pogrešil vse člane slovenske vlade iz tistega časa ter predstojnika vojaško-informativne službe, Janez Podobnik je predlagal vključitev predsednika poslanske skupine Demosa v prvi demo- kratično izvoljeni skupščini, takratni obrambni minister Janez Janša pa se je zavzel, da bi med člane vključili npr. poveljnika manevrske strukture narodne zaščite, vojne poveljnike pokrajinskih štabov TO, načelnika generalštaba Slovenske vojske in še nekatere ljudi, ki so po Janševem prepričanju takrat veliko tve-gali. Sicer so vsi včerajšnji razpravljala menih, da je ob tej priložnosti treba pogledati nazaj m videti koliko tistega, kar so si pred petimi leti zadah, je bilo dejansko uresničenega. Glede na koncept proslave, ki ga je v imenu vlade včeraj predstavil minister za lokalno samoupravo Boštjan Kovačič in ki je bil nemudoma deležen kritike nekaterih prisotnih, bo proslava obsegala dva dela: slavnostno akademijo 24. junija zvečer v Cankarjevem domu, ki jo bo režiral Aleš Jan ter spektakel večer kasneje, ki ga bo režiral Matjaž Berger. Avtor je spektaklu namenil ime Kons5, razdeljen pa naj bi bil v dva dela: političnega in umetniškega. V okvira prvega bo nastopil edini govornik na obeh proslavah in sicer predsednik države Kučan, v okviru drugega pa naj bi svoje pokazali padalci, alpinisti in poh-cijski motorish. Kritiki taksnega koncepta so izhajah predvsem iz izkušenj z lansko proslavo obletnice konca vojne, pogrešah pa so vsaj kakšen del slovenskega ljudskega izročila. Anhša Korljan LJUBLJANA (STA, T. U.) -Člani sindikalnih konferenc visokega šolstva in raziskovalnih organizacij, ki delujeta v okviru Sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosh, so na včerajšnji novinarski konferenci spregovorih o težavah v znanosh in na univerzah ter o vzrokih, ki so pripeljah do včerajšnje opozorilne stavke okrog 1200 zaposlenih v obeh dejavnostih. Podpredsednica sindikalne konference visokega šolstva Irena Zavrl je povedala, da je vlada učiteljem odrekla spoštovanje poklicnega dostojanstva s tem, ko jih je potisnila na rob vrednotenja. Po njenem mnenju vlada po eni strani poudarja nenadomestljivost intelektualnega dela, po drugi pa parcialno in nenačelno obravnava posamezne negospodarske sektorje in poklice, kar naj bi pripeljalo do razhajanja v intelektualnih poklicih in do opozorilne stavke. Zaposleni na obeh univerzah so s stavko želeh javnost opozorih na svoje zahteve, saj menijo, da bi morah učiteljskemu poklicu dati mesto, ki mu pripada. Pri tem zahtevajo izboljšanje materialnega stanja vseh zaposlenih na univerzi z ustreznim vrednotenjem pedagoškega in raziskovalnega dela, primerljivo povečanje plač glede na ostale intelektualne poklice, dopolnitev kolektivne pogodbe z uvedbo vseh tipičnih univerzitetnih poklicev, 10-odstotno letno realno rast proračunskih sredstev, ohranjanje realne vrednosti izhodiščnih in osnovnih plač v tem letu, izplačilo zamudnih obresti za poračun v letih 1992-93 s strani ministrstva za znanost in tehnologijo in izplačilo regresa za letošnji letni dopust, kot je določeno za gospodarstvo. Predsednik sindikalne konference raziskovalnih organizacij Janez Strgar je opozoril, da se je število zaposlenih na raziskovalnih inštitutih v zadnjih šestih letih skoraj prepolovilo, saj mnogi strokovnjaki odhajajo na boljša delovna mesta in v tujino. $DSMl |XM» M ptKjpiSOV LJUBLJANA - Danes ob deseti uri dopoldne bodo predstavniki Socialdemokratske stranke Slovenije v državnem zboru predvidoma predah potrebno število obrazcev, Id so jih zbrah v podporo razpisu referenduma o spremembah volilne zakonodaje. Včeraj so namreč uspeli doseči in preseči potrebno število 40 tisoč podpisov, kar pomeni, da bo državni zbor moral razpisah rok za izvedbo referenduma, je včeraj na novinarski konferenci povedal predsednik stranke Janez Janša. Po njegovih besedah ima državni zbor sicer možnost zavlačevati z razpisom, kar Janša tudi pričakuje, vendar je morebitno takšno potezo označil za izigravanje jasno izražene volje volilcev. Na vprašanje, ah obstaja približna slika, kje v Sloveniji je bilo zbiranje podpi- sov uspešnejše, je Janša odgovoril, da ni bilo regije, kjer bi bila akcija neuspešna, posebej pa s Številnimi podpisi izstopajo gorenjsko, ljubljansko in ptujsko območje. Dejal je še, da je v posameznih predelih Slovenije pobudo podpisovalo tudi po več deset tisoč volilnih upravičencev, marsikje pa so svojo podporo izrazili tudi Številni člani občinskih uprav ter svetov. Stranka je včeraj na ustavno sodišče vložila tudi pobudo za oceno ustavnosh in zakonitosti odloka državnega zbora o razpisu zakonodajnega referenduma za volitve v državni zbor, pričakujejo pa, da bo sodišče razsodilo, da je referendumsko vprašanje v odloku o razpisu referenduma nejasno in zavajajoče ter predlagateljema naložilo, naj ga popravijo. Anhša Korljan Ne dovolimo se mm z m domov LJUBLJANA - Danes ob 17. uri bo v Cankarjevem domu občni zbor Združenja najemnikov stanovanj na katerm bodo predstavih dosedanje delo, poročilo o finančnem poslovanju ter opredehtev ciljev, ki naj bi jih združenje uresničevalo v bodoče. Na združenju že dalj časa opozarjajo na, milo rečeno, negotove poteze organov oblasti, ki postavljajo pod vprašaj usodo približno 40 tisoč državljanov Slovenije. Toliko jih namreč živi v 12.900 stanovanjih, ki so v postopku denacionalizacije ah pa so bila že vrnjena. Kot kažejo apeli ter medijska opozorila niso na državo naredili nikakršnega vtisa, še več, svojim državljanov na pragu 21. stoletja »brezskrbno« nacionalizira premoženje. Ugotavljajo namreč, da so pri izvajanju zakona o denacionalizaciji pravzaprav »žrtve« državnega preigravanja dveh zakonov, stanovanjskega in denacionalizacijskega. Sklepi in odločbe pravosodnih organov na vseh nivojih, celo do vrhovnega in ustavnega sodišča to nedvomno potrjujejo. Mnenje, ki prevladuje med večino prizadetih najemnikov, da so od začetka izvajanja določil zakona o denacionalizaciji neupoštevani in da so žrtve najnovejših krivic, ki so neposredno vezana na krivično, ustavno in moralno sporno zakonodajo, ki protežira neko določeno strukturo slovenskih in neslovenskih oziroma tujih državljanov. Zato je moto Združenja najemnikov nacionaliziranih stanovanj postaviti se po robu državi, ki ji je beseda »pravna« tuja, kajti nikoli vemo kakšni bodo naslednji koraki, ki bodo lahko prizadeli tudi Vas. Tomaž Natlačen NAPOVEDI PRIREDITEV Četrtek, 23. maja 1996 ^FURLANUA-JliLUSKA KRAJINA TRST SSG - Jutri, 24. t.m., ob 20.30 - Recital matjaža Kmecla »Andrej Smole-Znameniti Slovenec«, nastopa Tone Gogala. Abonenti lahko izkoristijo dodatni kupon. V soboto, 25.t.m., ob 20.30 (abonma Red F) in in v sredo, 29. t.m., ob 20.30 (red I) ): Maurizio Costanzo »Izpraznjeno vrni«. Režija Jasa Jamnik. Nastopata Polona Vetrih in Adrijan Rustja. SSG gostuje danes, 23. t.m., ob 17.00 in ob 21. uri v Celovcu s Taborijevo igro »Mein Kampi«. Režija Boris Kobal. Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1995/96 Operna in baletna sezona - »Trst v plesu« - v sodelovanju s Tržaško trgovinsko zbornico: ponovitev Verdijeve opere »La Traviata« bo danes, 23 t. m., ob 18. uri (red H). Dirigent T. Severini. Režija U. Santicchi. Ponovitve: v soboto, 25.5., ob 17. uri (red S); nedelja, 26.5., ob 16. uri (red D); torek, 28.5., ob 20. uri (red E); sreda, 29.5., ob 20. uri (red F); Četrtek, 30.5., ob 20. uri (red C); sobota, 1.6., ob 20. uri (red L) in nedelja, .2.6., ob 16. uri (red G). GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 27. t.m.,(red A) in v torek, 28. t.m. (red B), ob 20.30- zadnja gledališka predstava v abonmaju SSG - komedija M. Costanza »Izpraznjeno vrni ».V glavnih vlogah Polona Vetrih in Adrijan Rustja. V petek, 31. t.m., ob 20.30 - »Vsi drugačni, vso enakopravni« - solidarnostna manifestacija - Akademija SZ Dom (GO). KOROŠKA CELOVEC Mestno gledališče: v petek, 24. t. m., ob 19.30 G. Verdi »Konzert II - Messa da Re-quiem«. Ponovitev v soboto, 25. t. m., ob 19.30. V torek, 28. t. m., ob 19. uri baletni veCer z baletnimi šolami Dramrava, Prix in Prokop. Kulturna taberna pri Joklnu: Danes, 23. t.m., ob 19.30 - Literarno branje - Dušan Jelinčič in Jure Paljk. Jutri, 24. t.m., ob 19.30 -Koncert Corrada Rojaca-TS (klasična harmonika). Felsenteater (Križna gora) Danes, 23. t.m., ob 17.00 in 21.00 - gledališka predstava »Mein Kampf« (Tabori). ŽENTJANŽ V ROŽU K+k Center: Jutri, 24. t.m., ob 20.00 - Franz Xaver Kroetz »Moška stvar«; režija J.Jamnik, igrata Maja Vidmar in Boprut Veselko. BILČOVS Avla ljudske Sole: V soboto, 25. t.m., ob 20.00 - Vigredni koncert. Sodelujejo MePZ in MoPZ Bilka, tamburaši iz Šentjanža. RAZNE PRIREDITVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Krožek Virgil Scek (Ul. G. Gallina 5): V petek, 24. t. m., ob 20.30 bo v Vilfanovi dvorani predstavitev obsežne študije dr. Pie-ra Purinija »Trst 1954-1963 - Od zavezniške vojaške uprave do dežele Furlanije-Julijske krajine«. Prisotna bosta avtor in prof. Jože Pirjevec. Gledališče Miela Od petka, 24. do nedelje, 26. t.m. :BRECHT-VVEILL - Film, video, srečanja s protagonisti in sodelavci skupine Berliner Ensemble v sklopu Trieste Contemporanea. GLASBA TRST Glasbena matica - Sola »M. Kogoj« zaključne akademije po naslednjem razporedu: Danes, 23.5., 27.5. in 29.5., ob 20.30 v Baziliki Sv. Silvestra (Trg Sv. Silvestra 1); v Četrtek, 6.6., ob 20.30 v EvangeliCansko-luteran-ski cerkvi (Largo Pamfili). Gledališče Miela - Glasbena mladina Italije-Koncertna sezona 1996 V četrtek, 30. t. m., ob 20.30 koncert pianista Rosaria Mastroseria. Na sporedu Shumann, Rossini-Liszt, Gershvvin, Skrjabin, Mendelssohn, Mussorgsky. Koncertna sezona se bo zaključila 13.6. s koncertom Kvarteta iz Venetater mezosopra-nistke Patrizie Belloni in pianistke Sabine Arru. Rossetti - Societa dei concerti Letošnja koncertna sezona se bo zaključila s koncertom dua Brunello - Lucchesini (Celo in klavir), ki bo na sporedu jutri, 24. t. m., ob 20.30 v gledališču Rossetti.Na sporedu Mozart in Beethoven. Goethe Institut (Ul. Coroneo 5) Gledališče Verdi - V soboto, 25. t.m., ob 20.30 v sklopu Trieste Prima bo na sporedu koncert pianista Hum-berta Quagliate posvečen Manuelu De Falla in sodobnim španskim skladateljem. BOUUNEC Pivnica III. Generazione Jutri, 24. t.m., ob 21. uri pa skupina Back door Blues; v petek, 31. t.m. pa ansambel Xi’An. RAZSTAVE TRST Konjušnica miramarskega gradu: do 23. junija je na ogled razstava »Karel Tei-ge. Arhitektura, poezija. Praga 1900-1951«. Muzej Revoltella: na ogled je ena najlepših kolekcij moderne umetnosti, ki je pripadala Manliu Malabot-tiju. Galerija Cartesius: do 31. t. m. razstavlja Pino Ferfoglia. Galerija Rettori Tribbio 2 (Piazza Vecchia 6): še jutri, 24. t. m., razstavlja Marcello Di To-maso. ne, immaginazione«. Galerija Bassanese: na ogled je razstava Alika Cavaliereja z naslovom »Pian Cordova, Romagnano Sesia 28078» Galerija ISIS-U1. Corti 3/A: na ogled je razstava Aleksandra Starca. Gostilna Stalletta-Ul. Giuliani 36: do 22.6. je na ogled razstava desetih tržaških slikark. Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): na ogled je razstava Josepha Stabilita. Sedež letoviscarske ustanove (Ul. S. Nicold 20): Občinska razstavna dvorana na Trgu Umta: na ogled je razstava »Trieste. Realta, immagi- do 28. t. m. razstavlja Brigi da Nussdorfer. BOLJUNEC V Pivnici III. generazione razstavlja Giusy Grisafy. GORICA Katoliška knjigarna: na ogled je razstava tržaškega slikarja Dezi-derija Švare. Kulturni dom: do 25. t.m. je na ogled razstava goriške slikarke Laure Grusovin. ŠTANJEL V razstavišču Stolp na vratih je na ogled razstava »Kras 1 - pod drobnogledom« Davida Terčona. KOROŠKA Celovec Galerija Freund: razstavlja Herbert Schugerl. Galerija Carinthia (Stari trg 30): razstavlja Gottfried Fabian. Galerija pri Joklnu (Badgasse 7): razstavljata. Paolo Pascutti (slike) in Damjan Balbi (fotografije). beljak Galerija Freihausgasse: razstavlja Bruno GironcolL Galerija Holzer: razstavlja Osvvald Oberhuber. ŠENTJANŽ V ROŽU k-k center: na ogled je razstava slik Gustava Kerscheja »Zlato, srebro, modro, Crno». TINJE Galerija Tinje: razstavlja Peter Gsettner. BISTRICA NA ZILJI Galerija Druml: razstavlja Oskar Rotovnik - Oki.l GLEDALIŠČA SNG DRAMA Erjavčeva 1. Ljubljana tel: 061/221-511 SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE DRAMA ____LJD3LJ.ANA_ Jutri, 24. maja, ob 20.30: A. Hieng: LAŽNA IVANA. Diplomska predstava študentov 4. letnika AGRFT v sodelovanju s SNG Drama. Slavnostna PREMIERA v počastitev 50-letnice AGRFT. Sobota, 25. maja, ob 19.30: A. Hieng: IZGUBLJENI SIN, za IZVEN in KONTO. Gostovanje Prešernovega gledališča iz Kranja. Mala drama P. Ridley: DISNEV RAZPARAC Danes, 23. maja, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO. Sreda, 29. in Četrtek, 30. maja, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO. SNG OPERA IN BALET Župančičeva 1. Ljubljana tel: 061/331-950 S.O/tk5*TGA HAAOON6GA G*JFQ4UŠCa V UUlUM Pavel Sivic: CORTESOVA VRNITEV Danes, 23. maja, ob 19.30, za abonma ČETRTEK in IZVEN. L. JanaCek: JENUFA Jutri, 24. maja, ob 15. uri, za lanski abonma PETEK, IZVEN in KONTO. Torek, 28. maja, ob 19.30, za lanski abonma TOREK II, IZVEN in KONTO. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO. Čopovo 14 tel: 061/210-852 T. Partljič: STAJERC V LJUBLJANI Danes, 23. maja, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO. Arthur Miller: POGLED Z MOSTU Jutri, 24. maja, ob 20. uri, za abonma PETEK in IZVEN. Sobota, 25. maja, ob 20. uri, za abonma SOBOTA in IZVEN. Mala scena Peter Shaffer: EQUUS Danes, 23. maja, ob 21. uri, za IZVEN in KONTO. T. Dunham: LJUBEZEN & SEX & TERAPIJA Jutri, 24. maja, ob 21.30, za IZVEN in KONTO. Sobota, 25. maja, ob 21.30, za IZVEN in KONTO. SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE Vilharjeva 11. Liubliana tel: 061/125-33-12 Vito Taufer: SILENCE Jutri, 24. maja, ob 19.30, za IZVEN. LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Krekov trg 2 tel.: 061/314-962 Veliki oder Moliere: LE BOURGEOIS GENTILHOMME. Gostuje francoska gledališka skupina LES THEATREUK Filozofske fakultete. Danes, 23. maja, ob 21. uri. Sobota, 25. maja, ob 11. in 17. uri: Z. Krilid: JAJCE, za IZVEN. Nedelja, 26. maja, ob 20. uri: J. Lorenci: ANTIGONA. Predstava je v okviru 50. obletnice AGRFT. Tunel LGL na Krekovem trgu 2 A. Schuller, R. ErcegoviC: TKANJE, ŽAMET IN SAMOTA Jutri, 24. maja, ob 21. uri. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Krekov tra 2. Liubliana tel: 061/312-860 F. Sehovid: KURBE Danes, 23. maja, ob 19.30, za IZVEN. P. T. Afričan: EVNUH Jutri, 24. maja, ob 19.30, za abonma red A in IZVEN. Sobota, 25. maja, ob 19.30, za abonma red SOBOTNI in IZVEN. KLUB SKUC Stari trg 21. Liubliana Sobota, 25. maja in nedelja, 26. maja, ob 21.30: Nebojša Nitja Ivanovič: IZLIV ČASA. Izvedba: Nika Maca Buda, Uroš S Sefran in Nebojša Nitja Ivanovič. SNG MARIBOR Slovenska 27 tel: 062/221-206 Opera in balet G. Verdi: TRUBADUR Nedelja, 26. maja, ob 17. uri, za red UPOKOJENCI, NEDELJA POPOLDANSKI in IZVEN. LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR Rotovški trg 2 tel.: 062/26-748 Nedelja, 26. maja, ob 11. uri: Pavel Polak: SNEGULJČICA, za otroke od tretjega leta naprej. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE. Šlandrov trg 5 tel: 063/25-332 Oderpododrom Pavel Kohout: PAT ALI IGRA KRALJEV Sobota, 25. maja, ob 20.30, za abonma ODERPODODROM 16, in IZVEN. Zadnja predstava v letošnji sezoni. CANKARJEV DOM RAZSTAVE KOROŠKI MUZEJ Na gradu 2. Ravne na Koroškem ČIPKA KOT OKRAS Razstava bo na ogled do 30. maja. Gledališče Jutri, 24. maja, ob 20. in 22. uri (premieri) in sobota, 25., nedelja, 26., ob 20. in 22. uri: MARKO PELJHAN: PROJEKT ATOL: LADOMIR-OAKTVPA: Četrta površina - POVRŠINA STIKA! Jutri, 24. maja, ob 21. uri, in Četrtek, 30. maja, ob 22. uri (v angleškem jeziku): Polona Vetrih in Uršula Cetinski: ALMA, monodrama. Od sobote, 25. maja, do četrtka, 6. junija: EXODUS - Festival sodobnih odrskih umetnosti, Ljubljana '96. Razstave Marc Chagall (1887-1985): 96 jedkanic na temo knjige Nikolaja V. Gogolja Mrtve duše. Razstava bo na ogled do KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Ljubljana Jutri, 24. maja, ob 23. uri: klubski večer. Nastop skupine SPACE CAKES. Torek, 28. maja, ob 20. uri: promocijska koncerta 31. maja. Glasba Jutri, 24. in ndtielja, 26. maja, ob 19.30: ORANŽNI ABONMA II in I: ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE. Dirigent: Milan Horvat. Solista: Irena Grafenauer, flavta; Mate Bekavec, klarinet. Program: J. Haydn, F. Danzi, A. Dvorak, R. Strauss. Sobota, 25. maja, ob 20. uri: Slavnostni koncert ob 50-letnici zbora Tone Tomšič in 70-le-tnici ustanovitve APZ v Ljubljani - Akademski pevski zbor študentske organizacije univerze v Ljubljani. Dirigent: Stojan Kuret. Program: F. Marolt, J. Gallus, M. Kogoj, P. Merku, J. jež, A. Čopi, A. Kumar, J. Golob, W. H. Hall, B. Arnič. ob izidu CD-jev: IN4S/ITS NOT 4 ŠALE: HUM; DADDTS PUDDING: IGNORE THE RULES. HALA TIVOLI Celovška 25. Ljubljana Sobota, 25. maja, ob 20. uri: DOOM'S DAV RA VE. PREDVERJE KRIŽANK Trg francoske revolucije 7. Ljubljana REGGAE SUN SPLASH Sobota, 25. maja, ob 16. uri. GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI IN LIKOVNI SALON. CELJE Bogdan BorCie Slike 1993-1996 Razstava bo na ogled do 21. junija. GALERIJA ANONIMUS Prečna 6. Ljubljana Marko Jakše HEY, LET'S DANCE, AMIGO. Razstava bo na ogled do 2. junija. MESTNA GALERIJA Mestni trg 5. Ljubljana Goran Trbuljak Objekti Razstava bo na ogled do 8. junija. RAZSTAVIŠČE IDCO Igriška 5. Liubliana Marija Jenko-Staric, Petra Varl-SimonCiC, Zora Stančič in Almira Sadar: DEŽNI PLAŠČI. Razstava bo na ogled do 30. maja. NARODNA GALERIJA Puharjeva 9. Ljubljana HRVAŠKA FOTOGRAFIJA 1848 - 1951 Razstava bo na ogled do 16. junija. KNJIŽNICA GLINSKOVA PLOŠČAD Ljubljano' Razstava ilustracij Marjete Cvetko bo na ogled do 20. junija. GALERIJA LOTERIJE SLOVENIJE Trubarjeva 79. Liubliana Igor Kregar in Miha Pirnat ml. Akrili in olja. Razstava bo na ogled do 21. junija. GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA Vodnikova 65. Liubliana V galeriji do 4. junija razstavlja akademski slikar Izidor Urbančič. Blagajna je odprta od 11. ure do 13.30 in od 16. do 20. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure in uro pred začetkom prireditev. Telefon: 061/222-815, faks: 215-015. GLASBA NOGOMET / FINALE EVROPSKEGA KLUBSKEGA POKALA NOGOMET / PRIJATELJSKA TEKMA Juventus (le po 11 -metrovkah) zasluženo premagal Ajax Ravanelli in Litmonen strelca - Peruzzi ubranil kar dve enajstmetrovki Slovenci le neodločeno proti Arabcem Juventus - Ajax 5:3 po enajstmetrovkah (1:1,1:1) STRELCA: Ravanelli v 13. min., Litmanen v 40. min. AJAX: Van der Sar, Silooy, Blind, F. De Boer (od 69. min. Scholten), Bogarde, R. De Boer (od 46. min. VVooter), Finidi, Davi ds, Kanu, Litmanen, Musampa (od 46. min. Kluivert). JVUENTUS: Peruzzi, Ferrara, Pessotto, Torricelli, Vierchovvod, Paulo Sosa (od 57. min. Di Livio), Deschamps, Conte (od 44. min. Jugovič), Vialli, Del Piero, Ravanelli (od 77. min. Padovano). SODNIK: Diaz Vega (Španija). RUMENI KARTONI: Finidi, Jugovič, Blind, Deschamps, VVooter, Torricelli, Di Livio. ENAJSTMETROVKE: Ferrara, Pessotto, Padovano in Jugosvič uspešni za Juventus, Litmanen in Scholten za Ajax. GLEDALCEV: 70.000. Ravanelli se veseli po prvem Juventusovem golu (AR) RIM - Turinski Juventus je osvojil 41. in svoj drugi evropski klubski pokal prvakov, sinočnji pa je gotovo slajši od onega, ki ga je turinska ekipa osvojila pred 11 leti na nesrečni finalni tekmi v Bruslju. Lippijevo moštvo je sicer slavilo zmago šele po streljanju enajstmetrovk, njegov uspeh pa je bil zaslužen, saj so Juventuso-vi nogometaši pokazali večjo voljo do zmage, imeli so večje število priložnosti za zadetek in bili tudi taktično boljši od nizozemskih asov. Skratka, Juventus je presenetil svojega tekmeca v vseh elementih igre in zasluženo postal prvi klub v Evropi. Ajax, ki je dopotoval v Rim z vlogo favorita, pa ni upravičil napovedi. V njegovi igri je manjkala tista svežina, ki je bila v vseh teh letih glavna odlika tega mladega nizozemskega moštva. Ze iz uvodnih potez je bilo videti, da je Juventu-sov trener Lippi dobro zasnoval taktiko svojega moštva: turinski nogometaši so začeli zelo napadalno in v kali zatrli vsako pobudo nasprotnikov. V bistvu so Lip-pijevi varovanci presenetili z igro, ki najbolj ustreza prav Ajaxu. Že v 8. minuti je imel Torricelli, ki je bil eden boljših na igrišču, možnost, da preseneti sinoči precej nezanesljivega »visokega« vratarja Van der Sara. In prav Ajaxov vratar je v 13. minuti napravil grobo napako, ko je nerodno skušal z nogo odbiti žogo na Ravanel-liju. Juventusov napada- lec je spretno izkoristil njegovo napako in z desne, iz precej težkega položaja, poslal žogo v prazna vrata. Gol je še bolj »odrezal« noge Nizozemce, ki si niso opomogli in Juventus je še naprej držal pobudo v svojih rokah. Naposled pa se je Ajax le zbral, prevzel igro na sredini igrišča in bil nekajkrat nevaren za Peruzzijeva vrata. Juventusov vratar pa je v 40. min. napravil napako, da je prosti strel le odbil, namesto da bi zaustavil žogo. V kazenskem prostoru je bil najprisebnejši Litmanen, ki je brez težav premagal Peruzzija in stanje izenačil. V drugem polčasu se je v glavnem ponovila slika iz prvega dela. Ajax nikakor ni uspel vsiliti Juventusu svoje igre. Nasprotno: prav Lippijevo moštvo je imelo več pri-lioznosti (Del Piero predvsem, Vialli), da bi dokončno spravilo na kolena nasprotnika. Do konca regularnega dela pa se izid ni spremenil. Tudi po podaljških je ostal rezultat izenačen, tako da je bilo treba izvajati enajstmetrovke. Tu pa je stopil v ospredje Juventusov vratar Peruzzi, ki je zaustavil enajstmetrovki, ki sta ju izvedla Davids in Sil-loy, in zmaga torinskega moštva je bila tu. Slavje po tekmi med Juventusovimi nogometaši in navijači, ki jih je bilo v Rimu skoraj 50.000, je bilo nepopisno. Slovenija - Združeni arabski emirati 2:2 (0:0) STRELCI: 0:1 - Bakhit (47), 0:2 - B. Sa’ad (48), 1:2 - Siljak (57), 2:2 - Karič (59). SLOVENIJA: Boškovic, Galic, Križan, Srebrnic (Cifer), Jermaniš, BeCaj (Karič), Rudonja, Benedejčič, Zahovič (Kokol), Florjančič, Siljak (Valentinčič). Remi z ZAE je vec kot sramota za Verdenikove izbrance, saj so kar se tiCe znanja precej slabši od najboljših slovenskih igralcev, edina izjema je bil odlični napadalec Bakhit Sa’ad. Združeni arabski emirati so najeli celotno strokovno ekipo Hrvatov na Čelu z izjemnim trenerjem Tomislavom IviCem, saj, kot vse kaže, ne želijo zaostajati za sosedama Saudsko Ara- bijo, ki je bila udeleženka zadnjega svetovnega prvenstva, in Omanom, ki ima eno najperspektivnejših mladinskih ekip na svetu. Čeprav sodijo Emirati med najbolj vzpenjajoče ekipe na lestvici FIFA, pa so do vrha še zelo, zelo daleč, slovenski igralci pa tega niso izkori-stili. V prvem delu so imeli slovenski igralci veliko premoč, toda tega spet niso znali izkoristiti, gostje, ki so igrah bolj ah manj le na svoji polovici, pa so imeli edino priložnost pred koncem prvega dela, ko je najboljši gostujoči igralec Sa‘ad zadel vratnico. V drugem delu je Cifer sila nespretno odbil žogo z glavo, Bakhitu pa ni bilo težko premagati Boško-vica. r KOLESARSTVO / 4. ETAPA KOLESARSKE DIRKE PO ITALIJI h V Osluniju prvi Cipollini OSTUNI - Italijan Mario Cipollini je z dvignjenimi rokami osvojil 4. etapo kolesarske dirke po Italiji. Plavolasi Toskanec je bil v ciljnem Sprintu hitrejši od rojaka Silvia Martinella, ki je z drugim mestom (zaradi odbitkov) spet pridobil roza majico na raCun Stefana Zaninija. Za Cipollinija je to četrti uspeh v letošnji sezoni in 13. na giru. Prvega od štirih krogov proge v Ostuniju, kjer je bilo pred skoraj dvajsetimi leti svetovno prvenstvo, so prekolesarili kot cikloturisti. V drugem krogu se je dirka razživela, potem ko sta iz glavnine pobegnila elana ekipe Mg - Technogym Fabiano Fontanelli in Stefano Casagran-de. Dosegla sta najveCjo predno- st 32 sekund, njun poskus pa se je izjalovil po 90 kilometrih. Najbolj napet je bil seveda zadnji krog. V napad se je izmenično podalo kar nekaj kolesarjev. Osemnajst kilometrov pred ciljem so se opogumili celo favoriti Ugrumov, Berzin, Olano in Chiappucci, pred ciljem pa je glavnina ujela mladega Faustinija in šele tedaj je nastopil Cipollini, ki je ves Cas vozil v ozadju. »Upam, da bom odstopil Cimkasneje,« je na cilju dejal Cipollini, ki je že po prvem dnevu gira napovedal, da bo opravil le nekaj etap, a se je po včerajšnji zmagi očitno premislil. Ze danes se mu ponuja nova priložnost, ker bo tudi 5. etapa skoraj povsem ravninska. Vrstni red 4. etape: 1. Mario Cipollini (Ita) 3:31, 39 s povprečno hitrostjo 41, 6 km na uro, 2. Silvio Martinello (Ita), 3. Fabrizio Guidi (Ita); 4: Mario Manzoni; 5. Gianluca Bortola-mi; 6. Zbignievv Spruch (Pol); 7. Davi der Rebellini (Ita); 8. Maria-no Piccoli (Ita); 9. Beat Zberg (Svi); 10. Marco Vergnani (Ita); 11. Fabrizio Bontempi (Ita); 12. Andrea Vatteroni (Ita). Skupni vrstni red: 1: Martinello 19:08, 35; 2. Zanini + 6 sekund; 3. Guidi +12 sek.; 4. Bontempi; 5. Edo (Spa) +26 sek.; 6. Bramati (Ita) +28 sek.; 7. Manzoni +30 sek; 8. Spruch; 9. Vergnani oba v Manzonijevem Času. Chicago in Seattle vodita z 2:0 Chicago Bulls in Seattle Supersonics sta tudi v drugi tekmi odbila napad Orlanda, oz. Utaha in tako povečala prednost v polfinalnih dvobojih NBA prvenstva. Chicago - Orlando 93:88 (2:0 v zmagah); v Chicagu je blestel Michael Jordan, kijev drugem polčasu zbral kar 25 točk (skupno 35) in omogočil »bikom«, da so nadok-nadili kar 18 točk zaostanka (46:64 v 32. minuti). Ključ uspeha za moštvo iz Chicaga pa je bila obramba, ki je v zadnjih 18 minutah dovohla gostom le 24 točk. Pri Orlandu je bil daleC najboljši Shaquihe 0’Neal (26 točk, 11 skokov). Seattle - Utah 91:87 (2:0 v zmagah); v Seattlu je Kemp dal 8 točk in oba odločilna koša v zadnji minuti, ob tem pa še ukradel odločilno žogo Stocktonu. Za Sonicse so največ točk dosegli Payton (18), Shrempf (17) in Kemp (15), Karl Malone (33) in Homacek (22) pa sta bila najbolj učinkovita pri Jazzih. (VJ) Danes začetek odbojkarskega turnirja na mivki v štandrežu Z nekajdnevno zamudo, pa vendar. Danes bo v štandreškem dobu Andreja Budala štartal tradicionalni odbojkarski turnir na mivki, ki ga skupno organizirata KD Oton Zupančič in OK Val. Z nastopi bodo zaceli v mladinski kategoriji do 17. leta starosti. Prijavilo se je 10 moških in osem Zenskih dvojic. Prve tekme bodo ob 17. mri. Za mešani turnir 2+1 se je prijavilo dvajset trojk, zamudniki pa se lahko še vpišejo. Prve tekme v tej kategoriji bodo v petek, s pričetkom ob 17. uri. Največ zanimanja vlada za turnir za moške dvojice. Kaže. da bo nastopilo kar osemnajst ekip. Moči bodo med sabo merile 29., 30. in 31. maja. Finalne tekme v vseh treh kategorijah bodo predvidoma 8. junija. NOGOMET / MEMORIAL PUNTIN Brez zmagovalca Juventina in Mladost igrala neodločeno Juventina - Mladost 1:1 (1:0) STRELCA: Gallo, Pellica-ni. JUVENTINA: Peric, Ba-stiani, Screm (Milotti), Vil-lani, Kavs, Romano, Gallo, Persoglia, Padovani (Fran-chi), Zamar, Gambino. MLADOST: S. Gergolet, Argentin, D. Gergolet, Mon-ticolo, Pellicani, Grillo, Zin (Bressan), Sita (Blason), Fontana, P. Gergolet, Poro-pat. V 1. kolu nogometnega članskega turnirja v Ver-mejanu za »Memorial Pun-tin« sta se Juventina, ki je pretežno nastopila s pomlajeno postavo, in Mladost razšla pri neodločenem izidu. Tekma se je odvijala na razmoCnenem igrišču, saj se je malo prej vlila prava ploha, in je bila še kar zanimiva ter dopadljiva. Stan-dreško moštvo je prvo povedlo tik ob izteku polčasa: Gambino je podal v kazenski prostor, kjer je bil najprisebnejši Gallo, ki je žogo po- tisnil v mrežo. Tudi v drugem polčasu je bila igra v glavnem izenačena, Mladost pa je stanje izenačila s silovitim Pellica-nijevim prostim strelom, ki je povsem presenetila Ju-ventininega vratarja Perica. Doberdobska ekipa je nato imela še eno zelo ugodno priložnost z Blasonom (spet s prostiim strelom), toda Ju-ventinin vratar je tokrat lepo posredoval.Remi je tudi pravilno plačilo za to, kar sta pokazali obe moštvi. Do konca srečanja pa stanje ni več spremenilo, čeprav sta obe ekipi sprožili nekaj tudi nevarnih napadov. OSTALI IZID: S. Pier d’Isonzo - Ronchi 1:0. VRSTNI RED: S. Pier dTsonzo 3, Juventina in Mladost 1, Ronchi 0. Danes bosta naši ekipi spet zaposleni na tem turnirju. Ob 19. uri bo na sporedu tekma med Mladostjo in San Pier d’ Isonzom, ob 21. uri pa se bosta spoprijeli Ronchi in Juventina. NOGOMET / KONEC PRVENSTEV ZA NAJMLAJSE Odličen spomladanski del za cicibane Primorja Telital in Brega Grmada CICIBANI Chiarbola - Primorje Telital 1:4 (1:2) PRIMORJE: Siccardi, Batti, Pipan, Furlan (11-m). PRIMORJE: Kante, Claudio, Furlan, Stoka, Pipan, Batti, Siccardi, Cozzutto, Jovanovič, Daronzio. Primorje je za slovo opravilo res zelo dober nastop, posebno v prvem polčasu, v katerem je stalno napadalo. Chiarbola je sicer po golu Siccardija izenačila 1:1, a že vna-slednji akciji je Batti ponovno povedel Primorje v vodstvo. Drugi polčas je bil še bolj enosmeren. Primorje je doseglo še dva zadetka in zamudilo nekaj zrelih priložnosti. O moči Primorja pove podatek, da so bili v spomladanskem delu nepremagani. V enajstih tekmah so dosegli sedem zmag in štiri neodločene izide. San Sergio B - Breg Grmada 0:1 (0:0) STRELEC: Klun. BREG GRMADA: Bernetic, Gej, Sancin, Ota, lozza, Franco, Milic, Klun, Cheber. V zadnjem prvenstvenem srečanju so brežani dosegli lepo zmago. Tekma je bila privlačna in borbena. Vratar BemetiC, ki je bil eden izmed najboljših na terenu, je opravil dva izredna posega in tako preprečil domačinom pot do zadetka. Klun pa je izkoristil slabo ujeto žogo domačega vratarja in realiziral. V 11 srečanjih so brežani dosegli kar 8 zmag, 2 remija in le enkrat so morali kloniti. Zaradi tega je obračun povsem pozitiven in daje dobro upati tudi za prihodnjo sezono. (E.B.) MLAJŠI aOBAM Prvenstvo CSI CGS - Primorje Tehtal 1:4 (0:1) STRELCI ZA PRIMORJE: Pipan (3), Do-branovič. PRIMORJE: Druškovič, Dobranovič, Kante, Pipan, Ziani, Di Maria, Lucchesi, Zup-pin. Najmlajši Primorja Telital so prvenstvo sklenih z novo zmago in res dobrim nastopom. Predvidoma so na končni lestvici zasedli 3. mesto. V spomladanskem delu so po dveh začetnih porazih dosegli sedem zaporednih rezultatov (pet zmag). Trener Mas-sai in društvo sta lahko z ekipo res zadovoljna, saj je pokazala velik napredek in pred-stasvlja dobro osnovo za nastope v starejših kategorijah. Breg Grmada - Sant’Andrea 4:2 (2:1,3:1) STRELCI ZA BREG: Di Donato, Lovrečič 2, Cheber BREG GRMADA: Slavec, Ghezzo, Zenna-ro, Merlak, Cheber, Lovrečič, Carli, Di Donato, Kraljic. Brežani so brez večjih težav odpravili ekipo Sant’Andrea. Domačini so imeli stalno terensko premoč in poleg štirih zadetkov so zadeli tudi vratnico z Lovrečičem. Tokrat velja posebno omeniti dobro igro Di Donata, ki je tudi realiziral en zadetek. (E.B.) ŠPORT Z Četrtek, 23. maja 1996 ODBOJKA / ŠE EN VELIK PODVIG MOŠKE KOIMPEXOVE EKIPE r ODBOJKA / ZA B2 LIGO n V šestih letih iz pokrajinske 1. divizije v državno B2 ligo Blohuta: »V vseh teh letih smo se prevdsem učili, kako zmagovati« Za Koimpex v play offu le dva nasprotnika Cuneo odpovedal nastop V soboto doma z Brescio Koimpexovim fantom se je letos posrečila Se ena vrhunska sezona, tako da je ta generacija igralcev dosegla Se četrto napredovanje v šestih letih. Ze lani je Slogina ekipa dosegla primat med tržaškimi moškimi ekipami, letos pa je to Se potrdila z napredovanjem in tako postala tržaška ekipa, ki nastopa v najvišji ligi. Veliko zaslug za ta uspeh ima seveda trener ekipe Dušan Blahuta, ki že tretje leto vodi ekipo. Tudi tokrat se je Blahuta na začetku pogovora želel zahvaliti vsem, ki so pripomogli k temu zgodovinskem uspehu, kot ga je sam imenoval: »Najprej se moram zahvaliti vsem fantom, ki so vneto delali skozi celo sezono. Potem se moram zahvaliti drugemu trenerju De VValdersteinu, s katerim sem odlično sodeloval. Zahvaliti se moram tehničnemu direktorju Morpurgu in Peterlinu, ki je imel glavne zasluge pri sestavi ekipe in je reševal probleme okoli ekipe. Hvala tudi predsedniku Miotu in pokrovitelju Kocmanu, ki je tudi stalno sledil ekipi. Posebna zahvala gre tudi navijačem, ki so verjeli v nas uspeh in so nam pomagali v težkih trenutkih. Zahvaliti se moram tudi medijem, predvsem Primorskemu dnevniku in Piccolu, ki so znali ceniti naše delo in so nas razumeli, tudi ko smo doživljali težke trenutke.« Pred prvenstvom si Blahuta ni pričakoval takega rezultata, predvsem po odhodu Terpina in Cisolle. Na srečo je ekipa * dobila primerni okrepitvi, Sta-bileja in Zuccona. »Posebno priznanje zasluži Slabile, Id se je odlično vključil v našo ekipo. Podajaci so imeli nekaj težav, ker je on levičar, drugače bi lahko bil Se učinkovitejši. Naredil pa je ogromno delo v sprejemu,« je dejal Blahuta. Tako je imel po njegovem mnenju letos na razpolago celo boljšo ekipo kot lani, čeprav je lani dosegla tretje mesto, letos pa četrto. Raven prvenstva je bila namreč letos po njegovem precej višja, saj je bilo kar osem zelo dobrih ekip. Poleg tega so letos slogasi dosegli šest točk več kot lani. »Največje razočaranje prvenstva pa je gotovo PaUavolo Trieste, ki ima daleč najboljšo ekipo v hgi in nas je tudi edina dvakrat premagala. Vse druge ekipe so letos imele srečo, da ni imela ta ekipa pravega trenerja. Z boljšim trenerjem bi bil PaUavolo Ts gotovo prvi na lestvici,« je komentiral Slogin trener. Glede napredkov njegovih igralcev, ki so v šestih letih prišli iz 1. divizije v B2 ligo, Blahuta meni, da je bilo najprej vidno delo Franka Dra-siča. Veliko so pripomogle tudi poletne priprave v Bratislavi in Brnu. Glavni cilj, ki ga je Blahuta imel v teh letih, pa je bil ta, da se ekipa nauči zmagovati. Zato je Koimpex tudi skozi celo sezono odigral toliko prijateljskih tekem. Prav ko so igralci začeli premagovati tudi PaUavolo Ts, ki je bil za razred boljši od Koimpexa, so spoznali, da lahko premagajo vsakega nasprotnika. Njegovi igralci tudi niso sposobni improvizirati, zato so se na treningih dosti posvečali učenju shem. »V vseh teh letih je od posameznikov najbolj napredoval Božic, ki je bil letos s Uspeh, ki obeta boljše čase Iz 1. divizije v B2 ligo v pidih šestih letih! Rekli bi, pravi »Čudež«, ko ne bi vedeli, da se za tem uspehom v resnici skriva izredna požrtvovalnost, strokovnost in trdna volja ljudi, ki so znotraj in okoli ekipe prispevali k njeni rasti. Napredovanje Sloginih odbojkarjev v drugo ligo zbuja v odbojkarskih krogih spoštovanje in tudi rahlo zavist, vneodbojkarskih pa malce nejevolje, saj tako ali drugače načenja zakoreninjene hierarhije, po katerih za našo moško odbojko na Tržaškem - po velikih uspehih v šestdesetih in sedemdesetih letih - takorekoc ni bilo več prostora. In je tudi dokaz, da se da z voljo in delom marsikaj doseči. Kdor bolje pozna razmere v odbojki pri nas, ve, da je Koimpex za zdaj še vedno roža (generacija), ki je nepričakovano zrasla sredi puščave. Za odbojkarske zanesenjake, ki se pri nas ukvarjajo z moško odbojko, pa vsekakor pomeni upanje, da se jim po letih suSe res lahko obetajo boljši časi. Aleksander Koren Prvo dodatno tekmo za prestop v žensko odbojkarsko B2 ligo bo Koimpex odigral že v soboto, ko se bo na Opčinah, s pričetkom ob 18. uri, pomeril z ekipo Famavit Leonardi iz kraja Orzinuo-vo pri Brescii. Drugi tekmec našega moštva bo Albatros iz Tre viša. Slogin tabor se je nemalo oddahnil ob vesti, da se je Cuneo odpovedal play offu. To pomeni eno izredno oddaljeno gostovanje manj in več možnost za napredovanje. V višjo ligo se bosta namreč selili dve moštvi. O nasprotnikih so informacije za zdaj bolj skope. Famavit razpolaga s precej velikih številom izkušenih igralkh (več kot polovica jih ima krepko več kot dvajset let), ki pa niso pretirano visoke. Letos je moštvo igralo v B skupini Cl lige in zasedlo končno 5. mesto. Albatros je igral v B2 ligi in pristal na zadnjem mestu s tremi zmagami. Sesterka iz Trevisa je mlada. Štiri igralke so članice (najstarejša ima 23 let), vse ostale pa so se mladinke. Verjetno gre za perspketiv-no šesterko, v kateri je zelo dosti visokih igralk. Spored Koimpexovih tekme v končnici je sledeč: sobota, 25.5. ob 18. uri na Opčinah: Koimpex - Orzi-nuovi, sreda, 29.5. ob 20.30 v Trevisu: Albatros -Koimpex, sreda, 5. 6. ob 20.30 na Opčinah: Koim-pex - Albatros; nedelja, 9. 6. ob 18. uri v Oriznuovu: Famavit - Koimpex. Stabilejem tudi najboljši in najbolj konstanten. Največji talent je verjetno Aljoša Kralj, ki pa je letos preveč nihal in ni popolnoma zadovoljil. Nekateri igralci so bUi tudi nekoliko nedisciplinirani, predvsem Rovere, pa tudi Riolino, tako da nisem mogel računati nanj na zadnji tekmi s PaUavolom. Prav zato smo si zapravili Se boljšo uvrstitev na lestvici,« pravi Blahuta. V naslednji sezoni bo prav gotovo vse težje. Sam Blahuta je z letošnjim prvenstvom zaključil triletni ciklus v prvi moški ekipi Sloge in je še vprašljivo, Ce bo tu ostal. Odbor društva namreč še ni definiral tehničnega vodstva posameznih ekip v naslednji sezoni. »Vsekakor pa bo treba ekipo ojačiti. Po mojem potrebujemo enega dobrega po-dajača, solidnega blokerja in enega dobrega igralca v polju,« je zaključil Blahuta. Andrej Maver Morpurgo: »Izredno pereče bo vprašanje finančnega kritja za prihodnjo sezono« Kako ocenjuje samo društvo letošnje odlične rezultate prve moške ekipe, smo vprašali podpredsednika Sloge in spremljevalca ekipe Pavla Morpurga. »Sezona je seveda uspešna. Pred prvenstvom smo upali na ta rezultat, tudi poletne okrepitve so bile usmerjene v to, da vsaj ohranimo lansko uvrstitev. Po odhodu Cisolle in Terpina smo se okrepili v okviru naših možnosti s pomočjo sponzorja. 2e predprvenst-vene tekme, potem pa tudi odličen začetek prvenstva so dokazali, da je ekipa zmožna ponoviti lanski rezultat. Po novem letu smo začeli resno razmišljati o napredovanju. Ko je bilo jasno, da bo prišlo do reorganizacije lig, pa je ostalo sa- mo vprašanje, katero od prvih štirih mest bomo zasedb. Triletno delo trenerja Blahute se je poznalo. Fante je znal motivirati tudi v težkih trenutkih, da smo lahko včasih skrili tudi naše tehnične pomanjkljivosti. Trenerjeva roka se je poznala zlasti v vodenju tekem, saj je v tem Blahuta pravi mojster. Prav na ta način smo lahko premagati nekatere tehnično boljše nasprotnike. Tudi publika je prispevala svoje, saj nam je bilo letos sledilo res veliko navijačev.« Kakšne so zdaj prvenstvene naloge društva? »Izredno pereče bo seveda finančno kritje za naslednjo sezono, tudi ker je bilo med našimi športnimi društvi precej napredovanj. Ekipo bo treba tudi okrepiti. Za zdaj so vsi letošnji igralci potrjeni in vsi so dati svojo razpoložljivost, razen Stabileja in Zuccona. S Stabilejem smo se namreč lani dogovoriti za eno sezono, Zuccon pa je prišel k nam kot enoletno posojilo Fincantierija. Tudi openska telovadnica je neprimerna za igranje, zato bomo za naslednjo sezono izbrati repensko ali kakšno drugo. Tako nam bo lahko sledilo tudi večje število gledalcev. Primarni cilj v naslednjih letih pa bo ojačitev mladinskega sektorja. Vse sile bo treba napeti pri tem, tudi v sodelovanju s šolo. Tako bomo letos priredili prvi tečaj odbojke za otroke že od 17. do 28. junija.« Kako pa napreduje sodelovanje z Borom? »Sodelovaje z Borom z dvema mladinskima ekipama je bilo zelo uspešno. Mladinci so postali pokrajinski prvaki in so na deželnem finalu zastopali tržaško odbojko. V D ligi so skupaj s starejšimi Slogi-nimi igralci odigrali prvenstvo in nabirali izkušnje, bolj kot same rezultate. Žal pa smo doživeli 18. maj (ženski derbi v Cl ligi). Izjave Borovih predstavnikov na Tv Koper so razkrile, da je bil edini Borov interes na tej tekmi le prestižni klubski rezultat v derbiju. S tem so oškodovati ne samo naše društvo in preprečiti napredovanje, ampak tudi vso slovensko in na sploh tržaško odbojko.« (A.M.) Na krožno pot "Brica” v zgornji dolini Cimoliane Dolino reke Cimotiana goriški planinci bolj slabo poznamo. Oddaljenost in najbrž tudi dejstvo da na tem koncu ni posebno Visokih vrhov, sta med glavnimi vzroki. Zamudo bomo skušati nadoknaditi v nedeljo, 26. t.m. Namenjamo se namreč na krožno pot "Brica”, ki je speljana po zelo lepem in v glavnem še neokrnjenem območju na nadmorski višini med 1400 in 1900 metri. Ker je območje že na obrobju Dolomitov, imajo vzpetine že značilnosti dolomitskih vrhov z navpičnimi stenami, pod njimi pa so precej položna melišča. Krožna pot je v glavnem speljana na gozdni meji, kjer je bila v prejšnjih desetletjih razvita živinoreja (nekaj pastirskih stanov se je še ohranilo, zdaj pa je območje zaščiteno kot krajinski park. Z avtomobili se bomo popeljali v bližino zavetišča Pordenone (1249 m) in nato šli na krožno pot, ki je v celoti dolga šest ur hoje, v primeru potrebe (vreme) pa se lahko skrajša. Zbirališče je na Travniku, odhod točno ob 7. uri. Kosilo seveda iz nahrbtnika, oprema običajna, planinska. Izlet vodi Vlado Klemše, ki je na razpoalgo za podrobnejša pojasnila. Pod Km, v Drežnico, Kobarid in na Vrsno Izlet za ljubitelje narave in naše kulturne dediščine. Tako bi lahko poimenovati izlet, ki bo prvo nedeljo junija. Obiskati bomo Drežnico, slap Kozjak, po želji tudi muzej v Kobaridu, popoldne pa še Vrsno in rojstno hišo Simona Gregorčiča. Izlet je primeren tudi za elane in prijatelje društva, ki niso vajeni dolgotrajne hoje. Ti se bodo sprehoditi (nekaj minut hoje) do mogočnega slapa Kozjak in se nato zapeljati v Drežnico. Bolj korajžni bodo v Drežnico pri-pešačiti preko Drežniških Raven. Tudi v lepi vasi pod Krnom je marsikaj zanimivega: od mogočne cerkve do zase-benga muzeja in še kaj. Popoldne bomo namenili obisku Gregorčičeve hiše na Vršnem in če bo čas dopuščal, še kratkemu postanku pri sv. Lovrencu, kjer je "Goriški Slavček” pokopan. Za izlet skrbita Zorko Cotar in Zdenko Vogrič. Vabilo na 25. Srečanje planincev na Matajurju Planinska družina Benečije, ki je organizator letošnjega srečanja zamejskih planincev na Matajurju je te dni objavila potek prireditve, ki bo v nedeljo 9. junija in kjer se bo, po predvidevanjih zbralo nekaj sto planincev iz obmejnega območja, pa tudi s Koroške. V dopoldanskem času je predviden izlet na vrh Matajurja (40 minut hoje), od koder je čudovit razgled. Gora je bogata tudi na cvetju. V popoldanskem času bo pri zavetišču Pelizzo (do tu pripelje avtobus) uradni del srečanja in nato prijetna planinska družabnost. SPD Gorica se bo srečanja udeležilo organizirano z avtobusom. Društvo naproša člane in prijatelje, naj pohitijo s prijavami. Društveni sedež je odprt tudi danes med 19. in 20. uro. SPDT prireja izlet na Učko V nedeljo, 2. junija bo že dolgo pričakovani in žal zaradi organizacijskih težav preloženi avtobusni izlet na Učko. Zbirališče ob 7. uri na Trgu Oberdan, za planince in izletnike s Krasa pa ob 7.15 pred pošto v Bazovici. Z avtobusom se bomo nato podati v smeri proti Reki in se povzpeti do sedla pod Učko. Odtod bomo peš nadaljevati pot do vrha te 1394 m visoke gore na vzhodni obali Istre. Z vrha se odpira čudovit pogled na celoten Kvarnerski zaliv. Po krajšem postanku na vrhu se bomo po drugi strani podali v dolino in zaključiti pot v Lovranskem zalivu. Med potjo bomo spoznavati bogato in pestro rastlinsko odejo, saj bomo na naši poti srečati vse vegetacijske pasove od visokogorskega rušja na samem vrhu do sredozemske makje ob vznožju gore. Vpisovanje v uradih ZSSDI, Ul, sv. Frančiška 20 tel. 635627 v uradnih urah. Obvestila SD PRIMOREC vabi svoje člane na 30. redni občni zbor, ki se bo vršil v drugem sklicanju v petek, 24. t. m., ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. TPK SIRENA bo kot vsako leto priredila dva jadralna tečaja za razred Optimist in sicer od 17. do 28. junija ter od 8. do 19. julija. Za vse potrebne informacije ter vpisovanje je na razpolago tajništvo vsak ponedeljek in četrtek, od 18. do 20. ure, tel. 422696, Miramarski drevored, št. 32. TPK SIRENA - sekcija športnega ribolova obvešča, da bo na sedežu društva - Miramarski drevored 32 - vsak četrtek od 19.30 dalje tečaj za spoznavanje metod tehnike in opreme športnega ribolova. Vabljeni začetniki in tekmovalci! JK CUPA prireja za letnike od ’81 do ’89 en popoldanski in tri celodnevne jadralne tečaje -razred optimist in sicer: 1) od 17. do 28.6; 2) od 1. do 12.7; 3) od 15. do 26. 7 ter popoldanski od 24.6. do 5.7. V razredu -srfa pa dva tečaja in sicer 1) od 8. do 12.7 ter 2) od 15. do 19.7. Informacije in vpisovanja vsako soboto od 16. do 18. ure na sedežu, tel. 299858. PLANINSKA ODSEKA SZ SLOGA in SK DEVIN vabita člane in prijatelje v nedeljo, 26. t.m., ob srečanju mladih planincev na Vremščico. Zbirališče v Bazovici pred spomenikom NOB ob 9. uri. Vabljeni! PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET ZANIMIVOSTI IN RAZVEDRILO Četrtek, 23. maja 1996 f Horoskop zapisal B. R. K. OVEN 21. 3, - 20. 4: Zamikalo vas bo, da bi pogledali, kaj se nahaja onstran gora vaSega običajnega horizonta, se dvignih nad oblake, preleteh meje in ugotovili, da ste znova zgrešili smer. BIK 21.4-20.5.: Vase zmogljivosti Se zdaleč niso tako zelo neizčrpne, kot se vam zdi in kot si želite. Kdor ne zna pravočasno prisluhniti telesu, mu slej-koprej začne nagajati tudi duh. K počitku torej. DVOJČKA 21.5.-21. 6.: Plodovi vaSega dela počasi vendarle dozorevajo, zato si nikar vec ne belite las, ce boste nekoliko zamudili rok, Id so ga postavile vaSe želje. Saj že veste: bolje pozneje kot nikoli. RAK 22. 6. - 22. 7.: Marsikdo bo v vas ugledal svetovalca, zato boste deležni Številnih vprašanj. Nikogar ne boste razocarah; svetovali mu boste namreč tako, kot naj bi drugi svetovali vam. LEV 23. 7. - 23. 8.: Znova boste zapravih priložnost in znova vam bo partner očital, da ste neodgovorni. Naučite se že, da na tajili ramenih ni mogoče viseti v nedogled, zlasti, ce se že občutno šibijo. DEVICA 248.-22.9.: Ko se vam bo že zdelo, da se je vas življenjski vzpon ustahl, boste zagledati čudovito priložnost za iznenaden skok v višave. Ne zaganjajte se; ohranite lahkotnost, pa bo slo. TEHTNICA 23. 9. - 22.10.: Vaše misM bodo postale burne, čustva pa nadvse poželjiva. Pravi trenutek za odhod med kroge, kjer se gibljejo kandidati za zapolnitev srčne luknje, ki jo je izvrtalo razočaranje. ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.: Trudi se boste, da bi Mi Cim bolj podobni svojemu novemu vzorniku. Zakopah se boste med knjige m začeh Črpati stare modrosti. Vec boste načrpati, bolj boste negotovi. STRELEC 23.11.-21.12.: ObnoviM boste zanema-rjene osebne vezi in spoznali, da se nekateri od starih znancev veselo spreminjajo, nekateri pa se Se zmeraj togo oklepajo starih plotov. Kako pa jez vami? KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Telo vam se zdaleč ne nagaja v tolikšni meri, kot se bojite, vendar boste se kar naprej stokali. Najbrž se na tak način bojujete za naklonjenost tistih, ki jih potrebujete. VODNAR 21.1.-19.2.: Nekdo, ki se mu ne upate približati, bo storil odločilen korak, razbil zid vase zadržanosti in vam odstrl svoje misM in Čustva. Opogumljeni z iskrenostjo se mu boste odprli tudi vi RIBI 20. 2. - 20. 3,: Pri delu boste uspešni kot že dolgo ne, v ljubezenskem gnezdecu pa se boste se zmeraj zaman trudih, da bi dosegli želene spremembe. Manj se boste truditi, prej vas bodo presenetile. Filipinci se zabavajo tako, da plešejo s paradižnikom med očmi V Manili so priredili nenavadno plesno tekmovanje, na katerem je zmagal par, ki je najdlje plesal, ne da bi izgubil paradižnik, zagozden med obrazoma. (Foto: Reuter) Medtem pa so si otroci krajšali čas tako, da so tekmovali, kdo bo prej s tal posesal nit, ovito okrog koluta... Hillary Clinton si je od blizu ogledala južnoameriško mumijo V VVashingtonu v Združenih državah Amerike so razstavili mumijo, ki so jo lani septembra našli ob vznožju vulkana Ampato v perujskih Andih. Mumija je posmrtni ostanek dekleta, ki so ga Inki pred približno 500 leti žrtvovali bogovom. Otvoritve razstave sta se udeležila tudi Hilar/ Clinton in perujski predsednik Fujimori. Umetnina ne krši prepovedi izvoza govejega mesa DUNAJ - Britanski umetnik Damien Hirst s svojim umetniškim delom spodkopava prepoved izvoza britanske govedine, piše dunajska Profil v zadnji številki. Hirst si je namreč želel svojo instalacijo Mati in otrok ločena razstaviti v New Yorku, vendar ga je na poti med željami in njihovo uresničitvijo Čakala kopica ovir. Instalacija namreč vključuje kravo in telička v formaldehidu. Sele po dolgotrajnih pogajanjih je Hirstovi menedžerki uspelo ameriško carino prepričati, da gre vendar za umetnost in ne goveje meso za potrošnjo. Na obzorju pa so že nove »goveje« težave, saj naj bi sporna umetnina junija znova potovala - tokrat v Pariz. Napoleon je bil za Italijane predvsem tat umetnin DUNAJ - Napoleon Bonaparte prejema 200 let po osvajalnem pohodu v Italijo nelaskave ocene, kot piše dunajski Profil. Medtem ko imajo Francozi njegovo zavzetje Italije še vedno za začetek modeme dobe, so italijanski-zgodovinarji obletnico izkoristili za ostro kritiko malega Korzičana in ga poimenovali za tatu umetnin. Med drugim naj bi ž rimskega Kapitola odnesel antični kip Nila, kvadrigo iz cerkve sv. Marka, nekatera Rafaelova dela in veC tisoč drugih umetnin. Plen naj bi osvajalci prinesli v pariški Louvre. Italijanom je nekaj umetnin že uspelo dobiti nazaj. SKANDINAVSKA KRIŽANKA / VIJAČNO LETALO POVRATNO DELOVANJE NAGLOST SLAVKO OSTERC NARODNI PARK V KENIJI DANSKO PRISTANIŠČE BONAPARTE NAČIN PASE ŽIVINE NIKELJ Z. IME STOT ENICA AVTOR: LUKA PIBER HODNIK MESTO AALST PO FRANCOSKO IT. SLIKAR RDEČI KRIZ IGRALKA MIRANDA PESNIK VIPOTNIK IGRALKA NIELSEN PODRAZRED RIB KATRA (LJUBKO) FINSKI ARHITEKT ODISEJ (LATIN.) ATENSKI ODLIČNIK SUROVINA ZA PLATNO EVROPSKO GORSTVO UMETNO VLAKNO STAR SLOVAN ATENSKO SODISCE JAREM OSNOVNA PRVINA PRI ŠIVANJU NESTOR EGIP.BOG TEHUT EMIL ADAMIČ OCET KAMEN IKRAVEC NOČNI METULJ ANGEL EGIP. BOGINJA NEBA Z. IME TEHNECIJ IGLAVEC ENEJ ENOTNI VEKTOR ST. GRŠKO MESTO V JUZ. ITALIJI OSNOViTELJ SL. PISEC (GUIDO) KRAJ PRI LOŠKEM POTOKU VEZNIK PROVITAMIN REKA V FRANCIJI KRAJ PRI ČRNEM KALU GEOLOŠKA DOBA KLADA ZA SEKANJE NIKOLA TESLA ERVIN OGNER JAPONSKA VERA RADO CASL TONE PAVČEK LINDA EVANS ARGON NIZOZEMSKA GRŠKA BOGINJA MIRU POSODA ZA PIVO HUDIČEVKA IT. PEVEC ZERO NAOČNIKI RAZGUSITEV SVIOCftH ‘VTVOO ‘OIVNHH ‘VtiNViVS ‘3N3H1H ‘31 ‘dl ‘OJMS ‘IN ‘V1VN1 ‘N30OH ‘MMLSOOHH ‘Vd ‘31133 ‘H01VAON3H ‘130 '301VH ‘moo ‘SDt ‘V3 ‘V1S03V1S ‘dOSA ‘OOI 'INV ‘N0TV3NH '3 DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 05.21 in zašlo ob 20.37. Dan bo dolg 15 ur in 16 minut 6lunine mene Luna bo vzšla ob 10.36 in zašla ob 24.50. Prvi krajec bo 25. maja, ob 16. uri in 13 minut. y V 7 wm. PLIMOVANJE Danes: ob 7.21 najnižje -37 cm, ob 14.58 najvisje 20 cm, ob 20.10 najnižje 6 cm, ob 00.23 najvisje 13 cm. Jutri: ob 8.06"najnizje -30 cm, ob 16.17 najvisje 21 cm, ob 23.29 najnižje 3 cm. Ciine težave, kot je slabo počutje, nemir, razdražljivost, potrtost in utrujenost. TEMPERATURA VODA POSTAJA st. C Mura Gornja Radgona 11,6 Sava Radovljica 8,0 Sava Šentjakob 10,9 Sava Hrastnik 12,4 Sora Suha 11,3 Ljubljanica Moste 12,3 POSTAJA Gradascica Dvor Savinja Veliko Sirje Soča Solkan Idrijca Podreteja Vipava Dolenje 9.3 13,2 10,4 9.4 10,1 Jadransko morje Koper 20,5 TEMPERATURE IN VIŠINE SNEGA V GORAH 500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m °C 19 14 9 5 1 -1 Snežna odeja je dokaj sesedena in utrjena, vendra zaradi toplega vremena zmehčana, v višjih legah pa ponoči zamrzne, tako da zjutraj in del dopoldneva drži človeško tezo. Na območjih, kjer so se večje količine napihnjenega snega, je nevarnost proženja snežnih plazov 2., sicer pa je sploSna nevarnost minimalna, 1. stopnje. DANES GRADEC 7/19 TRBIŽ S M. SOBOTA O 7/20 CELOVEC O 5/19 'A< 1 ’ /21>0RT0R02 OPATIJA PAZIN o, POSTOJNA O 3/19 CEUE O 7/21 N. MESTO O 7/2V ZAGREB 8/22 O -N KOČEVJE O n CRNOM^U O a REKA 11/24 Slovenija: Pretežno jasno bo, Cez dan se bo predvsem v severni Sloveniji prehodno zmerno pooblačilo. Najvisje dnevne temperature bodo od 17 do 22, na Primorskem do 24 stopinj C. Sosednje pokrajine: Tudi v sosednjih pokrajinah bo večinoma sončno, Cez dan se bo v krajih se-jVCTno^d^nas^ooblaCilo^^^^^ JUTRI TRBIŽ o KRANJSKA GORA _ 7/21 TRŽIČ 9/23 °UUBUANA 11/25 KOČEVJE o CRNOMEU REKA 13/25 jasno. Obeti: V s od zahodi: hodnih ki že možne deloma pl bodo v no le nad vso SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE V Švici prinaša zdravila - poštar ŽENEVA - Poštar ne prinaša več samo pošte, ampak tudi zdravila. Zamisel se je rodila v dveh največjih švicarskih zdravstvenih zavarovalnicah, ki hočeta znižati neznosno visoke stroške za zdravstvo. Odločili sta se, da bosta odpravili zaslužek lekarnarjev in tako sta se kar čez noč prelevili v grosiste za zdravila, ki jih pošiljata neposredno na bolnikov dom. Zavoj s predpisanimi zdravili pride do bolnika v nekaj urah, saj je Švicarska posta Se vedno hitra in učinkovita kot nekoč: če je pošiljka oddana do 18. ure, pride v katerikoli kraj konfederacije že naslednje jutro. Zavarovalnici Helvetia in Arcovita obtožujeta lekarnarje, da Špekulirajo na račun bolezni drugih in da si spravljajo v žepe zaslužke, ki dosegajo tudi 37 odstotkov cene posameznega zdravila. Obtožba je seveda naletelela na pravi upor farmacistov, glasnik njihovega združenja pa je izjavil, da sta si zavarovalnici izmislili absurden sistem, ki se ne bo obnesel. Resnici na ljubo gre za zdaj zgolj za načrt, po katerem naj bi v prvi fazi dostavljali zdravila samo kroničnim bolnikom. Obletnica filipinske vojne mornarice : - Na Fiilipinih so z veliko vojaško manifestacijo proslavili 98. obletnico ustanovitve vojne mornarice (Telefoto AP) Umrla deklica, ki so ji zavrnili »predrago« zdravljenje LONDON - Umrla je Jaymee Bovven, za levkemijo obolela deklica, ki ji je britanska javna zdravstvena služba lani odpovedala zdravljenje, ker je bila terapija predraga glede na možnosti ozdravitve. Primer 11-let-ne Jaymee je pretresel britansko javnost, družina pa je našla anonimnega dobrotnika, ki je plačal dekličino zdravljenje. Zal pa ji zdravniki kljub njeni veliki volji do življenja niso mogb pomagati. Mo DonalcTs izrinil surove ribe na otočju Fidži Mc'Donaldsovi sendviči so tudi na otočju Fidži zamenjali tradicionalno jed - surove ribe (AP) Moška dediščina devic iz Kelmendija BAJZA - Oblačijo se kot moški in tudi v gibih, navadah in pri združevanju so bolj podobne moškim kot drugim ženskam v svojih vaseh. Pa vendar nimajo nič skupnega s transseksual-ci, hermafroditi in lesbijkami, nasprotno, po tradiciji so vzdržne kot nune. To so »device iz Kelmendija«, nadaljevalke socialne dediščine, ki jo je v Albaniji skozi stoletja vsiljevalo pomanjkanje moških družinskih poglavarjev, žrtev vojn, pomanjkanja ali krvavih obračunavanj. V pokrajinah ob meji s Črno goro tako Se danes v družinah brez odraslih ali vsaj odraščajočih moških prevzamejo vlogo družinskih poglavarjev mlade Zenske, ki se zaradi tega povsem spremenijo. Nosijo kratko pristrižene lase in moške obleke, delajo na polju in povsod, kjer je potrebna moč, povrhu pa se odpovedo vsaki možnosti poroke in materinstva. Se bolj presenetljivo pa je to, da so v družbi, kjer je ma-shilizem preživel 45 let komunistične propagande, »devicam iz Kelmendija« priznane vse pravice in privilegiji moških, vključno z obiskovanjem gostiln. Bikoborka se ponaša Mlada bikoborka Cristina Sanchez se ponaša s trofejo - bikovim ušesom (Telefoto AP)