Ste«. ZZ, O Ljubljani, o torek, dne 28. januarja 1908. Leto xxxwi. Velja po poŠti: ta telo leto naprej K 26'— za pol leta „ „ 15'— za tetrt leta „ „ 6-50 za en mesec „ „ 2'20 V upravništvu: U celo leto naprej K za pol leta „ „ ta ?etrt leta „ „ za en mesec „ „ 2240 1120 5 60 1*90 Za poSllj. na dom 20 h na mesec. Posamezne Stev. 10 h. Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... lih za dvakrat .... II „ za trikrat .... 9 „ za vet ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ol>-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, izviemii nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Uredništvo ie v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod tat _ dvoriSfe nad tiskarno). — Rokopisi s«* nc vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Političen list zn slovenski narod (JpraVniŠtVO Je v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — -- Vsprejerna naročnino, inserate In reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188. Nofr zunanja politiko. D u n aj, 27. jan. 1908. V današnji dopoldanski seji ogrske de-iegacijske komisije poroča danes naš zunanji minister baron Aerenthal o zunanji politiki. Minister naglasa, da se po zadnjem delegacijskem zasedanju ni nič pripetilo, kar bi neugodno vplivalo na stališče Av-stro-Ogrske. Za zagotovitev moralnega in materielnega napredka narodov so se večkrat sestali vladarji in ministri, da so se zbližali in omejila nasprotja. Ravno ta namen so pa imele tudi razne pogodbe, kakor rusko-angleško sporazumljenje in dopisovanje med Angleži, Francozi in Spanci o status quo na zahodnem delu Sredozemskega morja in ob sevei no afriškem obrežju. Politika zbližania obsega tudi razmere med Nemčijo in Angleško, kar nas veseli. Minister nato naglasa, da so razmere med Italijo in našo državo prisrčne. Pravi, da se je zmanjšalo nasprotstvo, ki ga jc med ljudstvom gojila neka stranka proti naši državi, dasi ni izginilo. Prijateljstvo med našo državo in Rusijo se je izkazalo osobito glede na balkansko reformno akcijo jako koristno. Obramba kristjanov proti Turkom jc malone izvedena. Boljše funkcionira uprava, zmanjšale so sc pritožbe krščanskega prebivalstva o napakah turške uprave. Žalibog sc je povečal uničevalni boj med kristjani. Vzrok je, ker niso strankina vodstva Grkov, Bulgarov in Srbov razumela reformnega programa in sodila, da je to začetek likvidacije posestnega stanja Turčije v Evropi. Nastopajo nasilno, da povečajo svoje narodno in cerkveno posestno stanje. Čete bi ne bile nikdar zadobile take moči, ako bi bile turške oblasti branile prebivalstvo. Obstoje sicer težkoče, a Turki včasih z nekaterimi udarci poniire del dežele, a potem padejo zopet nazaj v orientalsko brezdelavnost, pri kateri morebiti mislijo, da medsebojno klanje kristi-janov pospešuje vzdrževanje turškega gospodarstva. Seveda tako kratkovidni merodajni carigrajski krogi niso in računam na njihovo lojalno sodelovanje. To leto se mora izboljšati tudi pravosodje. Napredek je pa le mogoč, če podpirajo velevlasti tudi Turčija in pa balkanske države, ki so interesirane pri napredku. Ce se reforme izjalovijo, bi nastale za makedonske kristjane neugodne razmere, ker jc v Makedoniji veliko mohamedan-cev, ki imajo v marsikaterih krajih večino. Balkanskim državam želimo, da se mirno razvijajo in jim tudi v tem smislu svetujemo. Glede na dolgoletno prijateljstvo z Rumunijo se ni ničesar izpreme-nilo.,; Vse velevlasti sodelujejo v smislu mirovne politike. Poleg zveze z Nemčijo in Italijo in dogovora z Rusijo smo v prijateljskih razmerah tudi z Angleško in s Francosko. Franciji smo izkazali zaupanje in prijateljstvo pri izvejfdbi dogovora v Algecirasu, ki obsega neodvisnost maroškega sultana, nedotakljivost Maroka in politiko odprtih duri. Nimamo povoda, da nastopimo proti vojaškim odredbam Francoske in Španske po nekaterih obrežnih maroških mestih. Sedanji spori glede na maroški prestol ne izpremene našega stališča. Nočemo se vmešavati v notranje zadeve Maroka. Od nekdaj nas vežejo prijateljske vezi z Združenimi državami, ki so vedno večje važnosti z ozirom na vedno večje izseljevanje v zadnjih letih. Zato sta bili odposlani v Jamestovvn k jubilejski razstavi dve naši križarici. Glede na drugo haaško mirovno konferenco izjavi, da je še nezrelo vprašanje o razoroženiu. Važen korak k napredku je pa razgovor o mednarodnem pravu. Delegacijam predloži Aerenthal končno akte o haaški mirovni konferenci v prihodnjem zasedanju. Glede na balkansko gospodarsko politiko dela minister na to, da ostanejo in se še izboljšajo stare trgovske zveze na Balkanu. S Srbijo upa. da se kmalu sklene trgovinska pogodba, nato se pa morajo urediti trgovinske razmere z Bulgarijo, Rumunijo, Črno goro in z Grško. Na Balkanu ne zasledujemo osvoje-valne politike. Naša misija je kulturna in gospodarska in važna, ker bo Balkan napredoval. Z našo bosansko posestjo srno balkanska država. Razumeti moramo čas in ga izkoristiti. Z zgradbo vzhodne železnice do turške in srbske meje smo zgradili temelj za nadaljnji prometni razvoj. S Srbiio bo to lahko. Upa, da sultan dovoli zgradbo železnice v Mitrovice. Proga Uvac-Mitrovice bo zvezala bosanske železnice s sosednjimi železnicami. Naši trgovini se odpro pota čez Sarajevo k Egej-skemu in Srednjezemskemu morju. Upa, da se v kratkem zvežejo pri Larisi turške in grške železnice. Tako dobimo direktno zvezo Dunaj-Budirnpešta-Sarajevo-Atene-Pirej, najkrajšo zvezo osrednje Evrope z Egiptom iu z Indijo. Železniška zveza & Crnogoro je tudi potrebna in se vrše o železnici iz Kotora v Črno goro poizvedbe. Aerenthal govori nato o službi konzulatov. Konzulati morajo vedno bolj varovati naše izseljence in pospeševati eks-port. Konča: Načela, ki jih zastopam so kratko: držati se hočem naših zvez in vzdržati prijateljske razmere, da varujem naše koristi in splošni mir. Zastopati moram politiko velike v srednji Evropi ležeče monarhije, ki ima malone 50 milijonov prebivalcev. Nismo pa zgolj v sredi Evrope, marveč na pragu Orienta, kjer še veliko težkih vprašanj čaka rešitve. Naš glas v svetu narodov bo le toliko zalegel, kolikor imamo močno roko. Konča s prošnjo, da nbj delegacija odobri proračun zunanjega ministra kakor tudi zahteve vojne in mornariške uprave, ker je le tako mogoče, da nastopa uspešno za koristi monarhije in za mir. V ministrovem ekspozeju je najbolj povdarjena misel o našem gospodarsko-kulturnem zvanju na Balkanu. Ondi nas čaka velika naloga in za to moramo biti pripravljeni na vse mogoče eventualnosti. Sicer je brezdvomno miroljubnost slejko-prej deviza naše zunanje politike, toda pogoj za mirni'razvoj je mogočno oborože-nje. Dokler ne dozori ideja o splošnem raz-oroženju in poravnavi mednarodnih sporov potom obveznega razsodišča — in tega še ne bomo v doglednem času doživeli —- bo treba mir čuvati z mečem v roki. Uolluno gibanje. Katoliško politično društvo za idrijski sodni okraj je imelo v nedeljo, dne 26. t. m., dobro obiskani občni zbor. Po končanem sporedu se je razgovarjalo tudi o kandidatu mesta Idrije za deželni zbor. Soglasno se je sprejel prejšnji poslanec, dekan Arko, ki ie izjavil, da obžaluje, da v rudarskem mestu ni poslanec kak rudar. On sprejme ponujeno iiin kandidaturo, ko bi se pa razmere katerikrat tako spremenile, da bi delavec zastopal Idrijo, bi on takoj odstopil. Ker je čas že potekel, bode kandidat drugo nedeljo, na Svečnico, imel v istih prostorih shod volilcev. Kandidat Lavrenčič je priredil pretečeno nedeljo volilni shod v Črnem vrhu nad Idrijo. Shod na Črnem Vrhu. C r n i V r h , 27. jan. Prav številno obiskan shod je imel dne 26. t. m. v Črnem Vrhu J. Lavrenčič iz Vrhpolja. Spoznali smo Crnovršči v njem dobrega govornika in zmožnega poslanca. Zato smo pa njegovo kandidaturo tudi z navdušenjem sprejeli. Zmaga je temu kandidatu zagotovljena, vitez Premerstein bode pred pustom vlekel ploh. Shod »Kmečke zveze« v Postojni, ki se je vršil v nedeljo, jc res unikum vseh shodov, kar jih je kedaj bilo. Ni čuda, saj je bil sklicatelj tega shoda postojnski Arko. Zbralo sc je okolu 250 ljudi, toda le pičlo število je bilo pravih kmetov. Častno moramo priznati, da postojnsko uradništvo ni bilo zastopano, drugače si pa videl vse, kar ne ve, kaj je kmet in kaj so njegove potrebe. Dovolj značilno je. da je shod nekako otvoril liberalni učitelj Česnik, torei cvet vseh liberalnih kmetov. Nato je Arko ata nekaj bral, toda tako nerazumljivo, kakor le on zna. Mučno je bilo izbiranje kandidatov. Ugibali so iu ugibali, mečkali in mečkali, in iz tega mučnega Arkotovega mečaknja je zlezel prvi kandidat Cuček tam od Knežaka. Toda, ko šo to svoje dete iskali, ga najti niso mogli. Ostal je mož lepo doma, in mi mu prijateljsko svetujemo, naj bo res lepo doma. Nato se je pa pričelo novo mečkanje. Mečkali so naprej do pozne ponočne ure in sklenili — nič. Odbor naj to določi, tako so se domenili. Mladina je bila seveda tega vesela, lotila se je nujnejšega dela pijače in še pozno v noč smo poslušali Ijubeznjivo vriskanje Kmečke zveze«. O drugih dogodkih viri molče. LISTEK. Dljamontl krnila Salomona. Angleški spisal Rider Haggard, posl. J. M. (Dalje.) V skrbeh smo bili radi živeža. Utekli smo smrti od žeje, sedaj pa je kazalo, da unirjemo od lakote. Dogodke naslednjih treh dni popišem najbolje, ako navedeni zapiske, ki sem jih one dni napisal v svoj zapisnik. 21. maj. — Odrinili ob enajstih pred-poldne, ko smo se prepričali, da je zrak dovolj hladen za hojo po dnevu. Seboj smo nosili melone. Cel dan smo hodili, vendar nismo več videli melon. Nobene divjačine ni bilo nikjer. Ob solnčnem zahodu smo se ustavili, da prenočimo; več ur že nismo jedli ničesar. Ponoči smo mnogo trpeli od mraza. 22. maj. — Ob solnčnem vzhodu srno bili zopet na nogah, zelo slabi in utrujeni. Tekom celega dneva smo prehodih samo pet milj; našli smo nekoliko snega, ki stno ga jedli. Prenočevali smo pod robom velike planote. Mraz oster. Vsak je pil nekoliko žganja; nato smo se zavili v svoje odeje in se stisnili skupaj, da smo se greli. Strašno trpimo vsled lakote in naporov. Misli! sem, da bode Ventvogel po noči umrl. 23. maj. — Napotili smo se dalje, kakor hitro je izšlo solnce in smo si nekoliko otajali svoje ude. V strašni sili smo in bojim se, da je to naša poslednja hoja, ako ne dobimo živeža. Good, Sir lienry in Urn-bopa se drže čudovito, Ventvogel pa je zelo slab. Kakor večina Hotentotov ne more prenašati mraza. Bolečine vsled lakote niso tako hude, vendar me nekaj tišči okoli želodca.'Ostali pravijo, da čutijo isto. Za nami valuje velika žareča puščava daleč notri do obzorja, pred nami pa leže milje in milje gladkega trdega snega, ki je skoro raven in se le počasi vzdiguje navzgor; v sredi pa se vzdiguje gora, ki se zdi, da ima več milj v obsegu, kakih štiri tisoč črevljcv visoko v zrak. Živega bitja ni videti. Bog nam pomagaj; bojim se, da se bliža naša zadnja ura. Sedaj pa opustim dnevnik, deloma, ker branje ni zelo zanimivo, deloma pa, ker je treba sledeče morebiti nekoliko bolj natančno opisati. Ves ta dan (23. maja) smo lezli po sneženi strmini počasi navkreber in se semintja vlegli. da se odpočijemo. Čudno nas je moralo biti videti, ko smo se tako obloženi z veliko težavo vlekli preko bli-ščeče ravnine in se lačnih oči ozirali naokoli. To oziranje nam je pa malo kori- stilo, kajti ničesar ni bilo, kar bi mogli jesti. Tega dne nismo prehodili več kakor sedem milj. Ravno pred solnčnim zahodom smo dospeli prav pod vrh levili Sa-binih prsi, ki se jc vzchgoval nad nami kakih tisoč črevljev kakor velika ogromna gladka gora zmrznjenega snega. Bili smo zelo slabi, a nipnio si mogli kaj, da ne bi občudovali krasnega prizora, zahajajoče solnce s svetlimi žarki, ki so semintja rdeče barvali sneg in venčali gromado nad nami z zlatim vencem. ».laz pravim,« se jc oglasil Good, »da moramo biti nekje blizu jame, o kateri je pisal- stari gospod.« »Da,« sem rekel, »ako je ta jama.« »Pojdite, Quatermain,« je hropel Sir Henry, »ne govorite tako; jaz sc popolnoma zanesem na Dona; spomnite se vode. Kmalu bomo našli oni prostor.« »Ako ga ne najdemo, predno se stemni, poginemo, to je vse,« sc je glasil moj toiažljivi odgovor. Naslednjih deset minut smo lazili molče dalje; poleg mene je hodil Umbopa zavit v svojo odejo in s pasom tako močno prepasan okoli pasu, »da zmanjša lakoto«, kakor jc rekel, da je bil njegov jopič podoben dekliškemu. Naenkrat me je prijel za roko. »Glejte!« je rekel in pokazal navzgor. Pogledal sem tja in zapazil kakih dvesto korakov od nas nekaj, kar se je zdelo, da jc nekaka luknja v snegu. »Jama!« je rekel Umbopa. Hiteli smo tja in v resnici našli, da je bila luknja vhod v neko jamo. brez dvoma ono, o kateri je pisal da Silvestra. Nismo prišli prekmalu, kajti ravno ko smo dospeli v zavetje, jc zašlo solnce z veliko hitrostjo in tema je zakrila vse. V tej zemljepisni širini je le malo mraka. Zlezli smo v jamo, ki se ni videla zelo velika, se stisnili skupaj, da se ogrejemo, popili žganje, kolikor ga jc ostalo za vsacega komaj požirek in skušali v spanju pozabiti naše križe iu težave. Vendar jc bil mraz prevelik, da bi mogli spati. Prepričan sem, da toplomer v tej veliki višini ni kazal manj kakor štirinajst ali petnajst stopinj pod ničlo. Kaj jc vse to pomenjalo za nas, ki smo bili onemogli vsled naporov, pomanjkanja živeža in vsled velike vročine, ki smo jo ravnokar pretrpeli v puščavi, si more čitatclj lažje predstavljati, kakor morem jaz popisati. Sedeli smo tamkaj uro za uro v mrzli noči. Zaman smo se stiskali vedno tesneje in tesneje; nobene toplote ni bilo v naših slabotnih izstradanih telesih. Včasih jc eden ali drugi za nekoliko minut nemirno zaspal; vendar ni bilo mogoče dolgo spati, in morebiti je bila to sreča za nas, kajti dvomim, ako bi se kedai zopet zbudili. Prepričan sem, da »Se ne sinemo pokazati, da smo liberalci!« V nedeljo zvečer po »agrarnem« shodu pri »Rebku« na Vipavskem je na postaji Kamnje vprašal neki liberalec navzočega voditelja agrarnih liberalcev vrtojbenske-ga policaja Mermoljo, zakaj so tudi na shodu udrihali čez liberalce in ne le čez klerikalce. Mermolja je odgovoril: »Veste, se ne smemo pokazati na shodih, da smo liberalci!« — - To izpričata dva moža, ki sta to slišala. Mermolja bo morda tajil, pa mu ne pomaga nič. Saj smo o njem že prej vedeli, da je bil in ostane liberalec. Liberalci pa so tudi vsi, ki vodijo »agrarno« barko. Med njimi ni niti enega našega moža! Deželnozborske volitve na Češkem. Stranka katoliškega ljudstva češkega je stopila v javnost s krasnim volivnim oklicem, v katerem popisuje najprej raz-trganost socialnega in narodnega zastopstva češkega in potem razvija svoj program, s katerim iioče dvigniti češko javnost. Stranka stoji na stališču češkega državnega prava, svobod in privilegijev sve-tovaclavske krone sploh in češkega kraljestva posebej, zahteva razširjenje deželne avtonomije in volivne pravice, ravno-pravnost narodov, naglaša svoje katoliško stališče, razvija podoben program za kmečki, obrtni iu delavski stan, za saniranje deželnih financ, zahteva, da vlada povrne češkemu kraljestvu ceno kronskih posestev, ki so bila razprodana brez dovoljenja češkega deželnega zbora itd. Iz vsega programa se vidi, da ima stranka jasen in krepak načrt za bodoče delovanje. DELEGACIJE. Po svojem ekspozeju v seji ogrske komisije za zunanje zadeve, o katerem poročamo na drugem mestu, odgovarja minister Aerenthal na ogrske resolucije, ki so jih odobrili v zadnjem delegacijskem zasedanju. Pravi, da dela na nastavljanje ogrskih diplomatov in uradnikov pri konzulatih. Vprašanje o grbih naj bi se rešilo v skupni komisiji obeh vlad in skupnih ministrov. Minister skrbi, da se dopisuje z ogrskimi oblasti ogrsko. Poroča, da so Mažari zadovoljni z Aerenthalovim poročilom. Po najnovejših poročilih so dobili način, da se vprašanje o povišanju častniških plač reši že v sedanjem zasedanju delegacij. AVSTRIJA. Vlada in krščanski socialci. Ker so krščanski socialci Beckovi vladi naznanili, da so z njim nezadovoljni in da utegne stranka celo svoja dva ministra pozvati, da odstopita, se je Beck spustil v pogajanja z vodstvom krščansko-so-cialne stranke. Beck bo baje dal krščanskim socialcem več važnih koncesij, da si jih ne osovraži. Proti zunanjemu ministru Aerenthalu. Prihodnje delegacijsko zasedanje za zunanjega ministra ne bo tako gladko, kakor pričakujejo. Ogrskim delegatom ni všeč njegova balkanska politika, a nasto- smo se samo radi siic in svoje volje vzdržali žive. Ne dolgo pred dnevom sem čul, kako je Hotentot Ventvogel, katerega zobe sem celo noč slišal šklepetati, globoko vzdih-nil, in potem so zobje prenehali šklepetati. Tedaj nisem mislil, da je to kaj posebnega, in sem sklepal, da je zaspal. Njegova rama je slonela ob moji, in zdelo se mi je, da postaja vedno bolj in bolj mrzla, dokler ni bila navsezadnje mrzla kakor led. Sčasoma se je začelo svitati; hitri zlati žarki so začeli švigati po snegu in kmalu se je iznad stene lave prikazalo solnce in pogledalo na naše napol zmrznjene postave in na Ventvogena, ki je sedel tamkaj med nami mrtev. Ni čuda. da je bila njegova rama mrzla, ubogi človek. Umrl je, ko smo slišali njegov zadnji vzdih. Nad vse pretreseni smo sc vlekli od njegovega trupla v stran čuden je strah, ki ga imamo vsi pred bližino mrtvega trupla — in ga pustili sedeti tamkaj z rokami okolu kolen. V tem času je razlivalo solnce svoje mrzle žarke naravnost v vhod jame. Naenkrat sem začni, kako je nekdo prestrašen zakričal, in obrnil sem svojo glavo po jami navzdol. Zagledal pa sem sledeče: Na koncu jame, ki ni bila več kakor dvajset čevljev dolga, je sedela neka druga postava, čegar glava je počivala na prsih in čegar roke so visele nizdoli. Pogledal sem jo in sem opazil, da je bil mrtev človek, in kar je bilo še več, bel človek. Pudi ostali so jo ugledali in ta prizor je bil prehud za naše onemogle živce. Drug za drugim smo zlezli iz jame, kakor hitro so nam naši napol zmrznjeni udje to dopuščali (Dalje prili.) piti nameravajo proti njemu, tudi glede na Poljake v Prusiji, češ, da spravlja s svojim stališčem v nevarnost obstoj trozve-ze. Proti Aerenthalu ne nastopijo v odseku, marveč šele v glavnih sejah delegacij. Prihodnje delegacijsko zasedanje se prične koncem majnika v Budimpešti, .leseni dobista tako obe zbornici čas za proračunsko razpravo. Glede na povišanje častniških plač in o ostalih velikih vojaških vprašanjih sodijo, da se doseže do majnika kompromis. Če se doseže kompromis o celi skupini vojaških vprašanj, predlože novo brambeno postavo obema zbornicama po majskem zasedanju delegacij. Poslovnlkova izprememba na Ogrskem. Z disidenti so se glede na poslovniko-vo izpremembo zato pogodili, ker hočejo, da se pravočasno reši vladni zakonski načrt o vojaških novincih. Nagyjev predlog se bo omilil, ker so ga odobrile že koalicijske stranke. PROTI MODERNIZMU. Nemški škofje so izdali pastirsko pismo proti modernizmu. Duhovniška društva se ne smejo ustanavljati. Škofje bodo z vsemi duhovnimi sredstvi zatrli kal modernizma, kjer ga bodo zasledili. ZA SPLOŠNO VOLIVNO PRAVICO V NEMČIJI. Socialni demokrat, -o priredili 26. t. m. popoludne po raznih nemških mestih demonstracije za splošno volivno pravico. Nemiri so bili v Miihlhausnu in Solingnu. VOJSKA MED PERZIJO IN NEMČIJO. Princ Ferman je bil prisiljen, da je zapustil Savčbulak in se podal v Niandoab. Turki so pod vodstvom Ferič paše zasedli Savčbulak. SRBIJA. Po sklenjeni trgovinski pogodbi z Avstrijo odstopi srbski ministrski predsednik Pasič. Sledi mu radikalno ministrstvo Protičovo ali pa Nikoličovo. REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM. Portugalska vlada ostro nastopa proti republikancem. Zaprli so jih 300. V Lizboni patruljira garda po ulicah. Borza je zaprta že dva dni, trgovine ni. Več časnikarjev so zaprli. Vse se boji, da izbruhne na Portugalskem revolucija. Ako res nastane upor, vdere na Portugalsko z dovoljenjem Angleške 40.000 mož močna španska armada, da zaduši revolucijo. Dnevne novice. Penzijsko zavarovanje privatnih uslužbencev. Kakor se zatrjuje z Dunaja, Kranjska vsled premajhnega števila zavarovancev ne bo dobila svojega lastnega mesta, ampak bo, kakor pri nezgodah, podrejena v Trst. Za slučaj, da ni izvedljiva zahteva kranjskih interesovanih krogov, da se napravi samostojno mesto za Kranjsko, se bodo naši poslanci zavzeli za to, da se kreira v Ljubljani od zakona predpisana agencija tržaškega sedeža. S tem bi bile za kranjske zavarovance varovane vsaj pravice slovenskega jezika kot prometnega in uradnega jezika. + Afera Proft v svojih posledicah. Kakor srno ravnokar poizvedeii, je profesor dr. Ilešič dobil kvinkvenalko, a v osmi činovni razred ni bil pomaknjen. Predsednik »Slovenske Matice« je torej kaznovan zato, ker je branil opravičeno in po svoji dolžnosti interese slovenskih profesorjev! + Novomeški profesor Reisner je na liberalriem volivnem shodu v Novem mestu zabavljal zoper »črne rimske klerikalce«. Prav je to! Ali je pa pri tem pomislil, kako je bilo takrat, ko je lazil okrog »črnili rimskih klerikalcev« v Gorici, da bi v deželnem šolskem svetu glasovali zanj; ali se spominja, kako je hodil po Gorici in izpraševal, kje stanuje še kak »črni rimski klerikalec«, ki je obenem član deželnega šolskega sveta; in ali mu ni bridko, ko se spomni, da je bil ravno na priporočilo črnega rimskega klerikalca predlagan na prvo mesto za izpraznjeno profesorsko mesto na goriški gimnaziji. — Te stvari o »črnih rimskih klerikalcih« naj bi bil rajši pripovedoval, bi bolj učinkovalo. -f Nova naredba za avanzma v vojaštvu znatno omejuje takozvano izven-redno povišanje tistih častnikov, ki niso na vrsti. Odpade tudi teoretična izkušnja, dozdaj potrebna za povišanje stotnika za majorja. Prostovoljci, ki so napravili izpit z odliko, ne bodo več takoj avanzirali za poročnike, ampak bo potrebna za to vsaj ena dobro dovršena vojaška vaja. Olajšane so določbe za povišanje rezervnih poročnikov za nadporočnike v rezervi, ker se bo za to odslej zahtevalo mesto šestmesečne praktične izvežbe le trime- sečna. Naredniki bodo postali odslej le tisti podčastniki, ki prostovoljne* nadaljujejo prezenčno službo. -I Shod avstrijskih poštnih uradnic se je vršil 26. t. m. na Dunaju. Gospa Mayer naglaša, da je prisilila beda poštne uradnice, da so se organizirale. Lani je dosegla nezadovoljnost najvišjo stopinjo vsled male regulacije plač, po reduciranju plač, po podraženju živil in po izrabi delavnih moči. Gospica Ema Umlauf poroča o zapostavljanju poštnih oficijantinj pri zadnji regulaciji. Ni mogoče, da se živi brez dolgov z 800 do 1000 K na leto. Osem do 14 let moramo čakati, da dosežemo eksistenčni minimum. Država nastavlja lbletne deklice, ki morajo delati 8 do 12 ur na dan. Zahteva: postavna enotna ureditev plačilnih, penzijskih in službenih zadev, enoten status za moške in ženske oficiante, uvrstitev v uradniški status, začetna plača 1200 kron. Poštarica Strade govori o položaju ženskih poštaric. Nad 50 let so bile s poštarji na enaki stopinji, podržavljenje jim je vzelo to pravico. Ernestina Wahly zahteva, da naj se odpravi zakonska prepoved poštnim oficijantinjam in poštari-cam. Shod je odobril resolucijo gospe Sel-me Freund, ki slove: Pri uradih L do II. razreda, 1L skupina, naj se uvede poldnev-na služba. Tedensko bodi pri ostalih uradih en dan prost. Postavno naj se uredi dopust, odpravi naj se razdelitev po krajevnih razredih v plačilni razpredelnici. + Brezžični brzojav v Avstriji se uvede že letos med Prago in Karlovimi Vari. Nadalje pa namerava trgovinsko ministrstvo letos poleti napraviti na otoku Visu nevojaško brezžično brzojavno postajo, ki bi brzojavila 800 km daleč jn bi dosegla Bodensko jezero, Brno in Šibnij na Ogrskem.. + Dr. Luegerjevo zdravstveno stanje jc precej ugodno. K Luegerju so pozvali primarija Topolanskega, ker dunajskemu županu pešajo oči. + »Slovensko katoliško akademično društvo »Danfca« na Dunaju ima dne 29. januarja 1908 v lokalu »Trotter, Zum Magistrat« svoj L izredni občni zbor s sledečim sporedom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Eventualia. + Deželni odbor je dovolil mlekarni v Št. Lovrencu ob Temenici 400 K podpore za napravo strojev. — Profesorski izpit iz naravoslovja je napravil na dunajski univerzi suplent na goriški gimnaziji gosp. Rudolf Lavrenčič. Castitamo! — Zagrebški nadškofijski ceremoni-jar, tudi Slovencem dobro znani g. dr. Lončarič je imenovan za prebendarja pri ondotnem kapitelju. — Dalmatinsko parobrodstvo. Paro-brodarsko društvo »Dalmatia« in na novo ustanovljeno spljetsko parobrodarsko društvo »Dalmatinska plovitba« sta se združili. Ze več let se je vleklo vprašanje konstituiranja dalmatinskega parobrodarskega društva, ki naj bi imelo prevzeti parobrodarsko službo v Dalmaciji in med Dalmacijo in Trstom s primerno vladno podporo za poštno službo. Po različnih neprilikah je vlada razdelila dalmatinsko parobrodarsko oziroma poštno službo med konsorcij »Dalmacija« obstoječ iz parobrodskih družb Topič, Rismondo, Negri in Katic, »Dubrovačko plovidbo« in Lloyda tako, da je konsorciju »Dalmatia« pripal glavni del te službe in tudi največji del za dalmatinsko poštno službo namenjene subvencije (letnih 850.000 K). Ta rešitev je izzvala odpor v Spljetu, ki se je smatral s to rešitvijo zapostavljenim ter se je v Spljetu osnoval odbor, ki naj bi ustanovil novo delničarsko parobrodarsko društvo pod imenom »Dalmatinska plovidba«, katero društvo naj bi stopilo v konkurenco z »Dalmatio«. Vnel se je boj med tema dvema društvoma, ki je našel reperkusijo v časnikih in ki je žugal imeti škodljive posledice za dalmatinsko parobrodarstvo sploh. Zdaj sta se obe konkurenčni družbi zedinili in vstopi »Dalmatinska plovitba« v »Dalmatio«. — Tujci — in promet. Iz Bohinja se nam piše: V nedeljo, dne 26. januarja, se je pripeljalo z vlakom ob desetih do trideset Tržačanov, ki so že prej naročili vozove, da si ogledajo Bohinj. Dvanajst sani je bilo treba preskrbeti. Gostilničar Až-man jih je dobil in tujci so si lahko s sani ogledali krasoto Bohinja. Zanimivo jc bilo gledati gospodo, ki je v mestnih, lakiranih čreveljčkih morala v bregu stopiti raz sani. Kar po vseh štirih so morali tuintam v breg. No, pa saj so se smejali! Niso videli snega, nimajo ga, nam ga pa bo za vožnjo lesa, posebno v obronkih, v par dneh primanjkovalo. — Bohinjsko jezero zamrzuje polagoma. Varno pa še ni. V enem tednu bo pa. Ljubitelji drsanja in dričanja, le blizu, pa ne samo Italijani, tudi Slovenci, ob nedeljah v prekrasni Bohinj! — Nesreča. Pretečem teden se je ponesrečila triletna hčerka trgovca Antona Cesar v Jereki v Bohinju. Sedfa je na domače, nizke sani, ki: jih rabijo otroci, ter se spustila sama po bregu iriizdolč. Sani so po nesreči priletele v drevo im deklica se je zelo nevarno pobila' na kolenu'. — Izobraževalno društvo »Savica« v Srednji vasi v Bohinju ffriredi 9. svečana ob pol 4. uri popoldne igro »Novi zvon na Krtinah« in ponovi prizor »Kmet tu fotograf«. Gostje dobro došli! —Mesto obolele gdčne učiteljice Jerice Bizjak je prišla v Bohinj gdčna Pranja Bedenk iz Cerkelj. — Poročil se je gospod Fran Ver-stovšek, trgovec v Cferknici, z gdčno. Heleno Klepej iz Maribora. — V Štehanji vasi je umrla Lužarjeva' mati v 89. letu. Sin je župni upravitelj Fr. Zoreč v Novi Oselici. Nekaj dni pozneje je umrla gospodu sestra Katarina v ljubljanski bolnišnici. Staro mater so ob času ka-rronične vizitacije škof obiskali. Bila je vzgledna mati, ki je težave starosti prenašala z največjo udanostjo. N. v m. p.! — Aleksander Toman zopet prost. Iz Amerike pišejo: V minolem novembru so poročali razni listi, da je bil znani sjoven-ski žurnalist Aleksander Toman v Čikagu dne 20. novembra pri municipalnem sodišču v imenovanem mestu obsojen na globo v znesku 500 dolarjev, oziroma v enajst-mesečni zapor, ker ni hotel preklicati gotove izjave in članke v svojem listu »Jugoslovanski Gospodar«. Tožil ga je neki Grampovčan, kateremu je baje Toman škodoval pri njegovem prodajanju zemljišč. Ko je bil Toman sedem tednov v zaporu, so ga zopet brez njegove zahteve pozvali k sodišču, kjer je državni pravdnik predlagal, da se ga takoj izpusti iz ječe in da se tožba izbriše iz zapisnika, kar se je tudi zgodilo, ne da bi Toman tudi ob tej priliki kaj preklical, kakor je Grampovčan zahteval. List »Jugoslovanski Gospodar« prične v kratkem zopet izhajati. — Deželna zveza za tujski promet na Kranjskem je imela včeraj sejo, pri kateri je gospod profesor Apich z Dunaja razvil jako zanimiv in obširen program o kurzu za kranjsko gostilničarstvo, ki se ima vršiti v kratkem v Ljubljani. Obširneje poročilo objavimo svoječasno. Gospod profesor Apich je v ministrstvu prideljen oddelku za pospeševanje obrti. — Ogenj je skoroda uničil hotel »Alla Posta« pri železniški postaji v Miramaru. Škode je nad 50.000 K. — Umrl je v Spodnji Šiški Iv. Kome. — Poizkušen samoumor. V bližini Trsta se je položil pred brzovlak drž. železnice 33 let stari delavec Janez Jerina iz Logatca, ki je prišel peš iz Gorice v Trst. Jerino pa brzovlak ni povozil, žel. stroj ga je porinil v stran, da je Jerina padel v jarek. Pri padcu si je Jerina zlomil nogo. — Štrajk moštva parobrodnega društva »Dalmatia« je skoroda ponehal. 17 parnikov je že v službi. Kapitani bodo dobili sledečo plačo, nevštevši različne manjše doklade: Kapitani: 2400 K izpočetka, po 2 letih 2640, po 4 letih 2880, po 6 letih 3120, po 8 letih 3360, po 10 letih 3600 K. Pomorski poročniki od 1600—2200 K. Strojevodje L razreda 2400--3600 K, kakor kapitani, strojevodje M. razreda kakor poročniki (1600—2200.). — Umrl je v soboto v Lublinu slavni šahist Mihael Čigorin, star 57 let. — Za župana v Poreču je izvoljen italijanski konzularni agent Angelo Danelon. — Umrla je najstarejša žena v Cerknem, Marijana Bevk, ki je dosegla starost 94 let. N. v m. p.! — 47 komadov goveje živine kontu-maciranih. Minolo sredo je dospel po železnici v Trst transport volov iz okrajev Belovar in Križevac na Hrvatskem. 'Trije voli so bili iz okuženih občin, radi česar je bil ves transport kontumaciran. Za danes se pričakuje rešitve od poljedelskega ministrstva na Dunaju. — Zvišanje cen črevljarskih izdelkov napoveduje društvo avstrijskih tovarnarjev črevljcv. — Zlato poroko obhaja v Zagrebu svečarski trgovec A. Kaiser in njegova soproga Marija roj. Hercog. Kaiser je star 81 let, žena je pa sedem let mlajša. Umri je v Zagrebu glasoviti tenorist Karol Ravcrta. — Napadel jc neki ponočnjak na Reki vojaško stražo pred pošto. Vojak je napadalca ranil z bajonetom in mu prizadel težke rane. HRVAŠKA. V nedeljo se je v Zagrebu na strelišču vršil volivni shod hrvaško - srbske koalicije. Dr. Šurmin je napadal bana, ki ima »maršruto« od Weckerla in starčevičan-sko stranko, ki je baje z Dunajem proti Hrvatom zvezana. Supilo je volivcem razodel, da ogrska vlada želi, da bi Hrvati Ogrski dali za 99 let v najem hrvaško Primorjc (Bakar, Novi. Kraljeviča), da bi ondi Ogri zgradili ladjedelnice. Ljubljanske novice. Ij Javno predavanje. Danes ob pol 8. uri zvečer predava v »Krščansko-social-ni zve?<« g. Fran TerSeglav, nakar vnovič opozarjamo. lj Novi zakon o trgovskih uslužbencih ter notarski In odvetniški uradniki. Včeraj zvečer se je vršil sestanek pomočniškega odbora gremija trgovcev in odbora društva notarskih in odvetniških uradnikov. Sestanka se je udeležil državni poslanec dr. Krek, ki je razložil dobre in slabe strani novega predloženega zakona za trgovske nastavljence ter izrekel upanje, da se sprejmejo v novo postavo tudi notarski in odvetniški uradniki. Informiral se je kot član državnozborskega narodnogospodarskega pododseka, ki o zakonu že danes razpravlja, o obojestranskih željah ter je obljubil zastopati stališče in zahteve obeh zgoraj omenjenih skupnih slojev. lj Imenovan je računski revident gosp. Jernej Kilar za računskega svetnika pri računskem oddelku tukajšnje dež. vlade. lj Nesreča na ledu. Marija Bergant, I21etna hči vdove poštnega kontrolorja, je v nedeljo na ledu pod Tivolijem pri drsanju tako nesrečno padla, da si je zlomila nogo. Prepeljali so jo v deželno bolnišnico. lj Samoumor gostilničarja. Danes opoludne se je v Spodnji Šiški št. 15. v kleti obesil 55 let stari gostilničar Anton Celarc. Zdravniška izjava pravi, da se je možu zmešalo. Ij Oljnati sliki »Na pasjem brodu« ter »Breze«, kateri je imel S. Magolič pred nedavnim razstavljeni v izložbi D. Hribarjeve trgovine, je kupil g. dr. Avgust Levič-nik, zdravnik v Ljubljani. Nas je ta vest razveselila že zaradi tega, ker je to. kolikor je nam znano, prvi izmed Slovencev, ki Magoličevo slikarsko umetnost ne samo občuduje, temveč tudi materijelno podpira. Radovedni smo, v katere roke preide Ma-goličeva sedaj razstavljena slika »Jubilej-ski most«. Ij Koliko se izvozi in potrebuje v Ljubljani ledu? Vsako zimo potrebujejo v Ljubljani in sicer: pivovarne 3—400U, kavarne, restavracije, sladčičarji in ostali gostilničarji 500—800 voz ledu. Poraba tega ledu se računa od ene zime do druge. Voznina in led pa staneta za vsak voz 80 kr. do I gold. 20 kr. Ij Železniške delavnice v Spodnji Šiški. Ker je sedaj, kakor se z Dunaja poroča, zagotovljena gradnja delavnice, je upati, da bodo tudi dogovori med interesenti — prodaja in odkup sveta za stavbe — v kratkem ugdono iztekli. Z zagotovitvijo teh delavnic je popiagano v prvi vrsti delavskemu stanu, dalje spodnješiš-karski občini in producentom. Da bi le v — narodnem oziru ne škodovalo! li Prepovedano sankanje. Čujemo, da je magistrat vsled mnogih nesreč pri sankanju prepovedal sankanje na prostoru, katerega jc nedavno priredil »športni klub« pod Tivolijem. Ij Častnik ponesrečil. Danes popoldne se je v Kolodvorskih ulicah splašil konj nekemu častniku. Častnik je padel s konja in si zlomil nogo. lj Umrla je danes ponoči v dež. bolnici, kamor so jo šele včeraj zjutraj prepeljali z rešilnim vozom, Antonija Slak, žena raznašalca »Slovenca« in posestnika. Pogreb bo v sredo ob 4. uri popoludne iz deželne bolnišnice. N. v m. p.! lj Povečanje kolodvorov in pomno-žltev skladišč se izvrši med gradnjo belokranjske železnice pričenši pri Grosupljem. v Novem mestu in Kočevju. lj Najden utopljenec. Včeraj popoludne so zapazili v Grubarjevem prekopu pod domobransko vojašnico v Ljubljanici moško truplo, kojega noge so bile zapičene med kamenjem. Ko so truplo s »ha-kom« in vrvjo potegnili iz vode, so utopljenca nekateri spoznali , in je leta 1842. na Javorju rojeni in v Dobrunje pristojni samski delavec ložef Jančar, katerega sc je pogrešalo že od Božiča. Ponesrečenec je bil hud žganjar. Truplo so prepeljali.v mrtvašnico k sv. Krištofu. — To je ta mesec že tretji v Ljubljanici najdeni vtoplje-nec, ki je bil žrtev alkohola. lj Izžrebani porotniki 27, januarja t. I. pri c. kr. deželnem sodišču v Ljubljani za porotne sodbe, ki se prično 2. marca 1908. Glavni porotniki: Ambrožič Matija, posestnik iz Novažica, Postojna. — Arko Fran, trgovec in gostilničar v Postojni. -Babič Fran, krčmar in posestnik v Kropi, — Bizjak Anton, krojač, gostilničar in posestnik v Ljubljani. — Burja Peter, posestnik,inesar in gostilničar v Spodnji Šiški. - - Čeme Franc, posestnik v Kozarjah. — Dcu Franc, posestnik v Tržiču. - En-gelmann Viktor, trgovec, Šmartno-Kam-nik. — Fajdiga Janez, mokar v Ljubljani. — Galle Adolf, graščak. Zgornja Šiška, .lager Valentin, posestnik in gostilničar, Št. Vid pri Ljubljani. Jamnik Jožef, posestnik. Pijava igoriba pri Ljubljani. — Karlin Martin, c. kr. gimnazijski profesor v p. v Ljubljani. — Koprive Tomaž, posestnik v Zagorju-Litija. — Lapajne Štefan, trgovec v Spodnji Idriji. — Leskovic Franc, zasebnik in posestnik v Ljubljani. — Majdič Vincenc, posestnik valjčnega mlina v Kranju. — Moro Viktor, zavarovalni reprenzentant v Ljubljani. — Pehani Rudolf, trgovec v Ljubljani. — Persche Alojzij, trgovec v Ljubljani. — Pevc Franc, tovarnar v Zajelšah - Brdo. — Plankar Jožef, gostilničar in posestnik v Ljubljani. — Počivalnik Janez, gostilničar, mesar in posestnik v Ljubljani. — Pod-krajšek Franc, železniški oficijal v p. v Ljubljani. — Sajevic Franc, posestnik v Tacnu pri Ljubljani. — Schneidter Jožef, tigovec in posestnik v Ljubljani. — Seu-nig Karol, prodajalec usnja in posestnik v Ljubljani. — Stenovec Robert, zasebnik in posestnik v Ljubljani. — Sušnik Lorenc, pek v Škofji Loki. — Šarabon Andrej, trgovec in posestnik v Ljubljani. — Šare Anton, trgovec v Ljubljani. — Škulj Rudolf,, gostilničar in posestnik v Ljubljani. — Šetinc Davorin, trgovec in posestnik na Vrhniki. — Tomažič Avgust, agent v Ljubljani. - Tschurn Emil, trgovski družnik v Ljubljani. - Vrhovec Janez, dimnikar in posestnik v Ljubljani. — Nadomestni porotniki: Bezenšek Emil, zavarovalni uradnik in posestnik v Ljubljani. Jele-nič Jernej, gostilničar in posestnik v Ljubljani. — Kassig Adalbert, trgovec in posestnik v Ljubljani. - Kočar Janez, mesar. — Legat Leopold, kontorist in posestnik v Ljubljani. Pletersky Franc, trgovec v Ljubljani. — Samonigg Janez, vrtnar v Ljubljani. — Suttner Henrik, urar v Ljubljani. Vrhove Anton, posestnik v Ljubljani. Ij V kavarni »Avstrija« je danes koncert ljubljanskega seksteta na lok. Začetek ob 9. uri. Vstop prost. Ij Izborni dunajski »šrameini« »Die Goldamsel« svirajo danes zvečer v restavraciji pri »Črnem orlu« v Gosposkih ulicah. Vstop prost. Ij Žile si je prerezal gostilničar gosp. Čaks. Pomoč je bila hitro pri rokah in je zdravnik pravočasno preprečil vsako nevarnost. lj Svet na prostoru vojaškega erara je parceliran. Tam nastanejo ob bližnji prihodnosti velike, nove stavbe-palače. Kakor čujemo, gradila bo novo vojaško skladišče »Kranjska stavbna družba« na stavbišču na Kodelovem. Za stavbni svet pri starem skladišču se zahteva po 50 K za štirjaški meter. Ponudeb se že zdaj ne manjka. Zato bo treba v tem oziru previdno postopati. Čez ta stavbni prostor bodo izpeljane oziroma podaljšane 2 ali 3 ceste. Ij Panorama—Kosmorama. Lastništvo tega zavoda se trudi, da vstreza občinstvu z najboljšimi proizvodi. — Serija tekočega tedna pod naslovom: «Finska, dežela 1000 jezer,» je v resnici lepa in se odlikuje zlasti s tem, da je kolorit vseh slik izredno čist. Nikjer ni opaziti monotona v barvah. — Deroča reka — kot v naravi v izborni plastiki. — Finska. — že samanasebi zanimiva dežela, bo z ozirom na lepe kraje z glavnim mestom Helsingforsom vred našla gotovo obilo posetnikov seveda na najprimernejši in najcenejši način — v »Pa-norami-Kosinorami.« Štajerske noolce. š »Narodni svet« za Štajersko bo odslej Ie informativna institucija za liberalne poslance. Kakor znano, so bili zastopniki »Kmečke zveze« prisiljeni, izstopiti iz »Narodnega sveta«, ker se je v njem dr. Ploju na ljubo sklepalo tudi o taktičnem postopanju naših državnih poslancev zaradi snovanja državnozborskega kluba. »Domovina« je v članku v zadnji številki preteklega leta sama priznala, da se je s tem naredil pregrešek, toda »Narodni svet« krivice noče popraviti, ampak pokliče kot zastopnika »Kmečke zveze« dr. Rosino. Naši krogi so čakali dovolj dolgo, da se spor poravna, a niti dr. Jurtela niti dr. Hrašovec nista v tem slučaju našla besede za složno postopanje, čeprav o tem predmetu tako rada deklamirata nerazsodnim ljudem. Ker je »Narodni svet« sedaj zavo-zil popolnoma na strankarsko pot. morala bo tudi »Kmečka zveza« pričeti z enako organizacijo, kar bo tem lažje, ker ima sedaj tudi svojega tajnika. š Shod S. K. Z. pri Sv. Petru niže Maribora je izborno uspel. Roškar je izvrstno govoril. Udeležencev je bilo čez 300. Ustanovil sc jc pododbor »Slovenske kmečke zveze«. »Slovenska kmečka zveza« prodira povsod. š »Slovenska ktnečka zveza« na delu. V nedeljo, 26. januarja, so sc zbrali polno-številno zaupniki S. K. Z. jareninskega okraja k zaupnemu sestanku. Shodu jc predsedoval g. Ign. Supanič, veleposestnik v Jarenini. Zaupniki so si najprej izvolili načelstvo okrajnega odbora S. K. Z. Enoglasno so bili izvoljeni gg.: Ignacij Supanič, načelnikom, Leopold Ledinek, njega namestnikom, Fr. Zebot, tajnikom in Evald Vračko, blagajnikom. Po izvršeni izvolitvi je č. g. Vračko govoril o »delu zaupnika K. Z., Fr. Zebot pa je referiral o »delovanju S. K. Z. v jareninskem okraju v prihodnjosti«. O političnem položaju in podrobnem delu naše organizacije se je razvila živahna debata. Vsi zaupniki smo se razšli na domača torišča z veselo nado na zmago naše misli ter bomo šli neustrašeno na delo! š »Narodna stranka« v Slovenskih goricah. Ker so bili ovinkarski kolovodje »Narodne stranke« v Savinjski dolini hudo tepeni in neusmiljeno vrženi iz svoje »nepremagljive trdnjave«, poskušajo sedaj svojo srečo drugod. V Slovenske gorice si še dosedaj niso nič prav upali; dobro namreč vedo, da je ogromna večina slovenskega ljudstva v taboru S. K. Z. Edino liberalni učitelji so zvesti pripivdniki »Narodne stranke«. Nedelja. 26. januarja leta 1908. je bil tisti presrečni čas, ko so v imenu »Narodne stranke« dr. Florijan Kukovec, koncipijent pri dr. Rosini, nastopili prvo pot za okupacijo »klerikalne Bosne« — Slovenskih goric. Srečen kraj, ki si ga je izbral liberalni podgeneral za glavno torišče svoje antiklerikalne operacije, je dični Sv. Jakob. Kdo ne zavida Šentjakob-čanov tolike izvanredne sreče! Mi pa sila dvomimo nad srečno izvršitvijo te nameravane okupacije. Kajti za taka podjetja je treba armade, močne armade in poveljnik inora imeti talent za vodstvo vojske, kar pa gospodom pri »Narodni stranki« manjka. Ima sicer »Narodna stranka« generala, ima že pri Št. Jakobu nastanjen svoj generalni štab tamošnje liberalno učitelj-stvo in župnika — a nikake armade, to je ljudstva, razun nekaj Štajerčijancev. š Trboveljska premogokopna družba misli prihodnje upravno leto izvršiti velike investicije. Zato bode vzela posojilo na prioritete. Koliko bode znašalo to posojilo, se ne ve. Zadeva pride pri občnem zboru družbe na razgovor. š Savinjska dolina. »Domovina« je poročala, da so na Zdolšekovem shodu v Žalcu v navzočnosti gospoda državnega poslanca Robleka leteli pfui-klici na dr. Povaleja, visoko izobraženega gospoda in finančnega nadkomisarja v Mariboru, edinega Slovenca v tej službi. In gospod Roblek ni čutil potrebe, da bi zavrnil neolikano druhal, ki psuje moža, kateri je dosedaj vedno zvesto volil v okrajni celjski za-stop. Lep zastopnik slovenskega naroda! Razne stvari. Največji restavrant v New Yorku. Na Broadwayu, med 43. in 44. ulico, Manhattan, v Ne\v Yorku, bodo zgradili velikanski restavrant, v katerem bode prostora za 8000 gostov. Novo poslopje bode zgrajeno po načinu Trianona v Versailles na Francoskem. Tudi na strehi bode običajni restavracijski vrt, kateri bode naravno večji, kakor so vsi ostali strešni vrtovi v Ne\v Yorku. Z gradnjo, katera bode veljala štiri milijone dolarjev, bodo v kratkem pričeli. Sodi iz papirja. Pred nedavnim časom so v Nemčiji prišli v rabo sodi iz papirja. Kakor kažejo poizkusi, se ravno tako obnesejo kakor leseni. Rodbina na Francoskem. Ministrstvo za javna dela na Francoskem je zdaj objavilo sledečo statistiko rodbin: Rodbin je na Francoskem 11,315.000. Od teh nima nobenih otrok 1,804.720 rodbin, 2,966.171 imajo le enega otroka, 2,661.798 imajo po dva, 1,643.425 po tri, 987.392 po štiri. 566.768 po pet, 327.241 po šest, 182.998po sedem, 94.728 po osem. 44.728 po devet, 20.639 po deset, 8305 po enajst, 3508 po dvanajst, 1437 po trinajst, 554 po štrinajst, 249 po petnajst, 79 po šestnajst, 34 po sedemnajst, 45 po osemnajst otrok. Pri premoženju 30.000 mark lakote umrla. Prostovoljno je te dni v Franken-hausenu na Nemškem lakote umrla neka gospodična Krause. Uradno se je dognalo, da je imela Krause 30.000 mark premoženja, ki zapade državi, ker ni imela nobenih sorodnikov. V Sredozemsko morje s parnikom »Thalia« priredi v mesecih februar, marec, april in maj razna potovanja podjetništvo Avstr. Lloyda v Trstu. Potovanje se vrši po Južni Italiji, Kanarskih otokih, Španiji in Severni Afriki. Več pove današnji oglas. KoroSke novice. k Celovčan podedoval 12 milijonov dolarjev. Neki privatni nastavljence neke celovške tovarne je dobil od ameriških oblasti obvestilo, da mu je neki sorodnik v Ameriki zapustil 12 milijonov dolarjev premoženja. Oblasti so srečnega privatnega uslužbenca pozvale, naj predloži svoje dokumente. Nastavljenec je vso zadevo že izročil nekemu avstrijskemu advokatu. k V vrbskem jezeru je utonil pri drsanju dr. Hock iz Beljaka. Na pomoč mu je prihitel inženir Kuppelwieser, kateremu se je pa tudi led udri in so ga komaj rešili. AVSTRO - OGRSKE POLITIČNE NOVICE. Moravski namestnik je postal šlezij-ski deželni predsednik dr. Heinold, šlezij-ski deželni predsednik je pa postal svetnik upravnega sodišča Maks grof Coudenho-ve. Ministerialni svetnik Houdek j'e postal namestniški podpredsednik, c. kr. dvorni svetnik Ernst Salomon je tudi imenovan za podpredsednika moravskega namestui-štva. — »Nemški šulferajn« dela na ustanovitev osrednjega mesta za nemško obrambeno delo. Nemško napredno časopisje je dobilo zaupne informacije o vol. gibanju po vodstvu nemške napredne stranke. Konferenco je vodil nemški minister krajan Peschka. 'I rgovinski minister dr. Fiedler je govoril 27. t. m. kot kandidat za češki deželni zbor. Rekel je, da morajo glede na češko-nemško spravo zavzeti kršč. stranke sledeče stališče: enakopravnost in enakovrednost obeh narodov, celo-kupnost dežele in pravično sodelovalne češkega ljudstva pri vodstvu državnih poslov. Češko-nemško spravno vprašanje bo še dolgo na političnem dnevnem redu. Veliko narodno vprašanje se ne more rešiti hipoma. Ko pride naš narod na višino najnaprednejših narodov, se vresničijo samo-obsebi naše danes še ne izpolnjene zahteve. — Češki odvetnik Koudela je vložil zopet dve češki vlogi pri hebskem sodišču. Dobil je odgovor, da češčina v Hebu ni sodno običajni jezik. Nemška agrarna stranka je protestirala proti uvozu živine iu mesa z Balkana. V Budimpešti se je ustanovila »Katoliška ljudska zveza«. Podpredsednik ogrske zbornice Rakov-szky je naglašal, da se morajo zbrati ogrski katoličani v skupnem taboru. Zveza naj jih brani napadov. Ostro obsoja, da se smejo katoličani napadati, ne da bi kaznovali napadalce. Škof Otokar Prochaska prečita pismo sv. očeta, ki podeli zboro-vlacem apostolski blagoslov. Telefonska In brzojavna poročila. DEŽELNOZBORSKA VOLITEV NA GORIŠKEM. Gorica, 28. januarja. Liberalci v trgih nameravajo kandidirati Andreja Gabršče-ka. Ponujali so kandidaturo dr. Gruntarju iz Tolmina, ki pa kandidature ni hotel sprejeti. V splošni kuriji bo kandidat liberalcev in »agrarcev« drž. poslanec Alojzij Štrekelj. »Agrarci« imajo vsak četrtek sejo ter se posvetujejo o kandidatih. Gorica, 28. januarja. Izvrševalni odbor »S. L. S.« ima sejo v četrtek ter bo vodstvo predlagalo kandidate, za katere so se odločile »Kmečke zveze« na zaupnih sestankih ali pa v odborih. PRORAČUNSKI ODSEK DRŽ. ZBORA. Dunaj, 28. jan. Danes je proračunski anes sta bila poročena hčerka ameriškega milijonarja Vanderbilta z ogrskim grofom Szecheny-jem. Papež jc poslal zakonskima svoj blagoslov. Poročenca potujeta v Evropo. V veliki dvorani hotela „Union": „OTVORITEV BELOKRANJSKE ŽELEZNICE". Dne 2. februarja. Vstopnina 1 K za osebo. DRUGI TIR NA SIBIRSKI ŽELEZNICI. Peterburg, _>8. januarja. Dumi je predložena predloga o zgradbi drugega tira na sibirski železnici. Stroški za to zgradbo bodo znašali 157 milijonov rub-Ijev. PONESREČENI INŽENIR. Hamburg, 28. januarja. Inženirja dr. Sclunidta iz Tokia, ki je vodil družbo japonskih dijakov po tukajšnjih 'električnih napravah, je prijel pri ogledovanju naprav električne železnice močan električni tok. Schmidt je bil takoj mrtev. Listnica uredništva. SI. akademičnemu društvu »Danica«: Oprostite! Vaše naznanilo smo po pošti dobili šele danes zjutraj in naznanila torej nismo mogli natisniti včeraj. ŽITNE CENE. Budimpešta 28. januarja. Pšenica za april.......12 88 Pšenica za oktober......10 59 Rž za april.........10 30 Koruza za maj........6'95 Oves za april........810 Efekti v: brez prometa. Zahvala. Za izkazano srCno sočutje povodom bolezni in smrti našega iskreno ljubljenega soproga, oziroma očeta in starega očeta, gospoda Iv^Da Kopač vulgo Šmajhel posestnika, gostilničarja in mesarja kakor tudi za časteče spremstvo pri pogrebu, izrekamo tem potom vsem ^ sorodnikom, prijateljem, znancem in drugim udeležnikom prisrčno zahvalo. Osobito se zahvaljujemo g. Kozak-u, načelniku mesarske zadruge, kakor tudi vsem gg. članom za prekrasni venec in udeležbo pri pogrebu. V Ljubljani, 28. januarja 1908. Žalujoči ostali. M Bolnica za živino. Ordinacija od 9.—It. dop. : Telefon štev. 44. 143 9 flnnoutmje s sobo, kuhinjo, drvarnico se odda takoj ali pa za majev termin na Tr2a&ki cesti St. 47. 234 3—1 la felefino -m ali govedino od stegna ali pljučno pečenko, zajamčeno dobra, sveža dopošiljatev, pošilja 5 kg košaro za gld. 2-25 J Kwastel, Podwoloc*yska, Meteorologično poročilo. Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm Galioija. 230 1-1 27 28 Cw opa-lovanja 9. zreč. 7. zjutr. a. pop Stanje barometra 731 8 31-0 29 7 Tempe, ratura P® Celziju 4} -1 8 9-6 Vetrovi Neb« sr. zah. del obl. sr. svzh. sr. jzhd. oblačno jasno •31! 5 3 1 0H Gospodična, 0-0 ki je dovršila osemrazredno šolo in 2 razreda višje dek-| iške šole, želi vstopiti v pisarno : ali prodajalno. Bila je nekal časa že • v prodajalni. Naslov pove upravništvo ; ..Slovenca*. 186 3-3 Srednja včerajšnja tem p. —^7°, norm 2 0' Odtok oode pospešujočo, Kisline raz- redčuloce. Bes? lithion vrelec proti vodni kislini, trganju, diabetes, želod nemu in črevesnemu khtaru, bolezn m v mehurju in ledvicah itd. Dobiva se povsod, v Ljubljani 180 12—2 pri Mih. Kastnerju. Zahtevajte zastonj ta franko mo| veliki, bogato lluslrnvanl glavni cenik i nad 3000 slikami vseh vrst alkelnaatlb, srebrnih In zlitih ur. kakor tudi neb vrel solidnih ilalnln In ircbrmn, god-benegs orodja, jeklenega In usnjelega (il»t» po Izvirnih tovarniških cenah 1 Nikel rtmpnt ur«...... ivlc. Izvir „Roskopf" pat. ura regialr, „Adler Boakopf ", nikel remont a aldro.....• • Ooldln rem. ura „Ltma", kolea|e a dvojnim plaičem...... srebr. rem. ura „Olorla" . . ......dvolnl plaic . . . oklep, verižica z rlnčlco na pero in karab., 15 gr teika . . r, , Ttila nikel ura cllind. z „Luna" kolesjem . . > kukavico K 8 50, budilka K 2 Prva tovarna ra ure Hanns Konrad, a. in kr. dvorni »aloinik v Mostu rotcr »porodnega t)omo" g. K,r ž i 5 n i K fTelefen ) i 1 Podružnic®: rngM 1 ■eajalnltaal Orabeo 19, Mala (Iran, M*tl allca IT, Sadea, Brao, U3"t'asaa 88, XIX. Dibllaeer Ha»ol>lr 11. XIX. Ha*ol«lra<«e «8. Mvmjalni&na ti«!nlžka družba 46 1.60 169 M E R € U R" A.V* »apttAl K 20.000 000. »»»ar V ajM Hjlun« no>j»i mr nakup in prodaja YMb vr*t rent, driavnlh papirjev, «kcij, prioritet, iant»vnic, ireSk. devi», ralut in der.arla Kamenjava m eftkoinptiraqje ...timir »iVilIctcIi in kuponov,