\ >J
wrST.
AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 230
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, SEPTEMBER 29TH, 1936
LETO XXXIX. — VOL. XXXIX.
Pokojni Filipovic Amerika svari ostali svet, da ne bo Irpela
ruskega vmešavanja v korist denarne izenačbe sveta. Francija na potu k denarnemu okrevanju
Včeraj smo poročali žalostno vest, da je umrl v nedeljo Bogdan Filipovic, predsednik srbske pravoslavne občine v Clevelan-O njem smo dobili še sledeče podatke: Naši rojaki se bodo ranjkega spominjali, ko je nedavno tega nastopil na odru S. N. Doma ob priliki, ko smo proslavili obletnico Baragovega dneva. Povabil je Slovence, da se udeležijo proslave odkritja spomenika velikega Njegoša v Jugoslovanskem kulturnem vrtu. Preteklo nedeljo je bil Filipovic fia seji, kjer so se sestali zastopniki naroda, da uredijo račune °b priliki velike slavnosti, ko se je odkril spomenik Njegošu. Filipovic je govoril nekako tako:
"Bratje, izvršili smo veliko delo odkritja spomenika Njegošu. Mnogi so mi poslali priznal-na pisma, nekateri so me pa tudi kritizirali. Priznam, da smo pri tem velikem delu naredili nekatere pogreške. Kdo jih pa ne naredi! Samo tisti, ki nič"ne dela! Kdor pa dela, bo storil tudi Pogreške. Nismo bili pripravljeni za tako ogromno množico nahoda. Nismo mogli vsem postre-či, kajti toliko ljudi nismo pričakovali. Oprostite meni kot predsedniku, kajti jaz boleham, in z današnjim dnem vas prosim, da me razbremenite tega posla, ker vidite, da pešam. Tajnik, prosim, da čitate zapisnik!" Filipovic Se je po teh besedah vse-del in — umrl.
Radi bratskih besed pokojnika so bili vsi navzoči ginjeni, ko so pa videli, da je umrl njih ljubljeni brat na seji, se je zarosilo sleherno oko. Zatisnil je svoje oči pri delu za narod v cerkveni dvorani, kjer je užival največje zaupanje,vseh. Pokojni Filipovic je bil doma iz črne gore. Zadnjih par let je bil bolehen, toda delal je neumorno in komaj čakal dneva, ko se odkrije spomenik Njegošu v Kulturnem vrtu. Pokojni je bil star šele 51 let. Sedem let je služil v vojni, bil je večkrat ranjen. Bil je častnik tekom balkanske vojne, potem v svetovni vojni. V Ameriki se je nahajal drugič. Dom družine se nahaja na 1811 E. 32nd St. Tu zapušča pokojni soprogo Dragico, hčer poročeno Mary Host, sina Nikolaja, hčerko Milko ter sinova Milana in - Simona. Pokojni je bil član dr. Bratska Sloga št. 109 SNS.
Pogreb ima v oskrbi A. Grdi-na in Sinovi. Truplo bo prepeljano v dvorano srbske cerkve na 1556 E. 36th St. v torek, pogreb se bo pa vršil v četrtek ob 2. uri popoldne. Ker je bil pokojni najbolj poznan med širšo javnostjo, zlasti pa pri svojem narodu, se pričakuje ogromne udeležbe. Pokojni je bil največji Prijatelj Slovencev in je iskreno deloval za Jugoslovanski kulturni vrt, in naša dolžnost je, da se tudi dostojno poslovimo od njega, predno ga sprejme v naročje ameriška zemlja. Bodi velemožu ohranjen časten spomin! Njegovi preostali družini naše globoko sožal je!
septembra, i niškemu oddelku ameriške vlade Zedinjenih | $2,000,000,000 za enake svrhe.
Paris, 28. septembra. Francoska socialistična vlada je poslala zastopnikom parlamenta svoj načrt glede devaluacije francoskega franka, glede prepovedi eksportiranja zlata in glede preureditve uradniških in delavskih plač.
Korak vlade Zedinjenih držav, da se denarno vprašanje Francije in Anglije končno uredi, bo mnogo pomagal, da se izboljšajo gospodarske razmere in da bo mednarodna trgovina, ki je zadnja leta tako zaostala, zopet oživela.
Iz Nizozemske se poroča, da je tudi tam bil odpravljen zlati standard denarja, in Švica je na potu, da te dni devaluira svojo denarno vrednost. Rusija skuša to preprečiti, toda silna denarna
Washington, 28. Zakladniški tajnik držav je včeraj poslal svetu svarilo, da Zedinjene države nikakor ne bodo trpele, da se Rusija vtikuje v finančne zadeve Amerike, zlasti v oziru, ko je Amerika sklenila s Francijo in Anglijo pogodbo glede denarne veljave francoskega franka in angle--škega šterlinga.
Kakor hitro je sovjetska vlada zvedela, da je Amerika pomagala Franciji urediti vprašanje propadajočega franka, je Rusija "zdumpala" na newyorški borzni trg en milijon angleških šterlingov v pričakovanju, da uniči akcijo Zed. držav.
Toda kakor hitro je bil angleški denar iz Rusije naprodaj je zakladniški tajnik Morgenthau kupil ves ponuden angleški denar in s tem preprečil sovražno moč Zedinjenih držav bo pora-nakano sovjetske Rusije. JCon- žila ruske intrige proti Ameriki gres Zed. držav je dovolil zaklad- in ostali Evropi.
-O--
Silni gozdni požarji divjajo v Oregonu
Marshfield, Ore., 28. sept.— Strašni gozdni požarji v srednjem delu države Oregon so včeraj uničili mesto Bandom. Škoda znaša najmanj $2,000,-000. Sedem oseb je našlo smrt v plamenih. Mestno prebivalstvo se je v največji naglici rešilo z begom v kraje, katerih še ni dosegel ogenj. Vsi so brez strehe, ker, niti ena hiša v vsem mestu ni ostala nepoškodovana. Požari grozijo mestom Marshfield, North Bend in Coquille, katera mesta štejejo 15,000 prebivalcev. Vsa državna milica je bila poklicana v službo, da pomaga tisočerim civilistom ustaviti preteče nadaljevanje gozdnih požar j ev. 3000 civilistov, 2000 mož narodne garde in vsa mladinska gozdna armada je na delu. Katastrofa je še toliko hujša, ker že dva dni divja vihar po 50 milj na uro in raz-naša iskre in ogorke daleč naokoli. Predsednik Roosevelt je odredil, da se nemudoma pomaga nesrečnim ljudem.
Avto žrtve
Preteklo nedeljo so bili trije Clevelandčani ubiti od avtomobilov. Število vseh avto žrtev v Clevelandu znaša letos 136, ali osem manj kot v istem času lansko leto.
Silna udeležba
Preteklo nedeljo so imeli naši Slovenci svoje letno romanje k Lurdski materi božji v Providence Heights. Dasi vreme ni bilo nič kaj prijetno, pa je dospelo na lice mesta nad 10,000 naših ljudi iz štirih slovenskih župnij v Clevelandu, kot tudi iz slovenske župnije v Lorainu. Skoro 100 naših avtomobilov je pripeljalo romarje, dočim so drugi dospeli z ulično karo ali prišli peš. Nepopisen je bil prizor, ko je ves zbrani narod prepeval Marijine pesmi. Opazovalca je prevzel čut, da se nahaja na božji poli pri Mariji Pomagaj na Brezjah v domovini. Značilno je bilo ogromno zastopstvo v Ameriki rojene slovenske mladine! Kot sledi ta mladina v slovenski govorici svojim staršem, tako sledi tudi v gorečem verskem prepričanju. Tako izvršuje naš narod krasni nauk, ki nam ga je dal nadškof Rožman, ki se je lansko leto mudil med nami: Bratje in sestre v Ameriki! Dokler boste ohranili vero svojih staršev in dokler boste ohranili prelestno slovensko pesem, ne boste izumrli . . . -o-
Sedaj je čas!
V četrtek, 1. oktobra, se otvori državljanska šola v veliki dvorani javne knjižnice na 55. cesti in St. Clair Ave. Kdorkoli je že pet let v Ameriki in ima najmanj dve leti prvi državljanski papir, je pozvan, da se vpiše v četrtek v šolo. Povdarjamo, da pridete takoj prvi večer, da se lahko začne z rednim poukom. A ko prihajale pozneje, motite pouk in zamudite mnogo. Sprejemajo se ženske in moški. 17,000 učencev je gradui-ralo tekom zadnjih 25 let iz te šole in so danes dobri ameriški državljani. V šoli dobite tudi natančna navodila o vseh vprašanjih in glede vseh težkoč, ki jih mogoče imate. Pouk se začne točno ob 7. zvečer in se bo nadaljeval do prihodnjega junija meseca. Če bo število učencev in učenk veliko, se bo mogoče poult vršil dvakrat, ali celo trikrat na teden. ---o-
Rev. (oughlin ponovno silirda rabimo krogle namesto glasov
Philadelphia, 28. septembra. Kljub ostri kritiki od strani visokih cerkvenih prelatov je radio pridigar Rev. Coughlin v svojem najnovejšem govoru ponovil svoje besede, ki jih je izgovoril pretekli teden, namreč, da je on v slučaju, da dobijo Zedinjene države komunističnega diktatorja za to, da se rabijo krogle namesto glasovnic.
Rev. Coughlin je govoril v steklenem stolpu, boječ, se napadov. Poleg njega je govoril kongres-man Lemke, Coughlinov pred-
Španske anarhistinje umorile 210 oseb
V mestu Bilbao so komunistične in anarhistične mlade ženske napadle parnik, na katerem se je nahajalo 210 pristašev upornikov. Razjarjene ženske so mučile jelnike, jih zbadale z iglami, vrezovale znake komunistične stranke na gola telesa duhovnov, nakar so jih enostavno zaklale.
Uporniške armade so zopet napredovale in po 10-tedenskem obleganju zavzele važno mesto in trdnjavo Toledo in Alcazar. Prebivalstvo navdušeno sprejema prihod upornikov.
Saint Jean de Lux, 28. sep-j tem so jih zbadale z iglami, plju- navdušenjem. Po cestah so se tembra. Nezaslišano barbarske vale v nje, nakar so jih enosta-1 ves dan in pozno v noč vršile pači ne, zlodejstva in mučenja so; vno z noži zaklale, potem pa tru- rade in manifestacije prebival-
izvršile španske komunistične in pla pometale v morje, anarhistične ženske v mestu Bil-! Ena skupina ponorelih žensk bao, ki je važno špansko prista-j je imela zlasti veliko veselje vre-nišče.	| zati z nožem komunistično zna-i narod:
Kakih 1,000 podivjanih mla^menje — srp in kladivo — na dih rdečkarskih žensk je vdrlo na! golo kožo duhovnov. Vse podiv-ladjo, kjer se je nahajalo 210 ; jane ženske so imele pri sebi ko-
stva. Ob istem času je glavni stan armade upornikov v Seville oddal sledeči poziv na španski
zajetih sovražnikov, ženske so podivjale, ker so dan prej rebel-zrakoplovi bombardirali Bil-
m
munistične znake.
ženske so imele priliko, da so poklale samo talce ene ladje, kaj-bao in močno poškodovali dva j ti kapitana dveh drugih parni-"lojalistična' 'submarina v pri- j kov, na katerih so se tudi naha-stanišču. Vrgli so tudi več bomb I jali simpatičarji upornikov, sta v vojašnico levičarjev, pri čemur j pravočasno odpeljala iz prista-je bilo 150 miličarjev ubitih. | nišča po reki navzgor.
Radi tega so sklenile ženske! Valladolid, španska, 28. sep-anarhistov in komunistov, da se tembra. Pristaši upornikov, ki so maščujejo. V naglici so se zbra- bili oblegani v trdnjavi Alcazar, le in dirjale proti ladji, kjer je; v bližini mesta Toledo, so bili bilo internirahih 210 simpati-! končno oproščeni po svojih pri-čarjev z uporniki. Med njimi je |a tel jih, ki so pregnali anarhiste bilo 30 duhovnov, katere so si iz mesta in zasedli to veležano
ženske izbrale za prve žrtve.
ženske so se vrgle nad duhovne, jih slekle do nagega, po-
mesto.
Prebivalstvo mesta Toledo je sprejelo upornike z največjim
"Španci! Pravkar smo dobili sporočilo, da so naše čete zasedle Toledo. 300 nasprotnikov je padlo v boju. Zasegli smo silne množine vojnega materiala. Ves svet se je čudil hrabrosti branilcev Alcazar j a, ki so bili oblegani 10 tednov po komunistih, ne da bi jim slednji mogli do živega! Kmalu bomo v Madridu in Španija bo zopet imela pošteno vlado!"
Toledo, 28. septembra. Izbrane čete desničarjev so zasedle včeraj velevažiu« mesto Toledo. Komunisti in anarhisti, ki so branili mesto, so pobegnili še pravočasno. Civilno prebivalstvo je upornike z največjim veseljem sprejelo.
Sneg po zapadu
Denver, Colo., 28. septembra V okrajih Rocky Mountains je
edniški kandidat, ki je izjavil, že nastala zima. Po nekate-
da sta Roosevelt in Landon "zlata dvojčka," in da je Roosevelt glava Wall Streeta, Landon pa rep.
Cleveland. — Most Rev. Joseph Schrembs, škof cleveland-ske škofije, ki je bil prvotno silno vnet za Rev. Coughlina, se je
rih mestih države Wyoming je zapadel) včeraj sneg do 10 palcev visoko. Toplomer je tekom enega dneva padel od 82 stopinj na 27. Kar je bilo na poljih še sadežev, je zmrznilo. Ponekod so bili snežni zameti tako silni, da je bil ustavljen
gar j a na predsednika Roosevelta "absolutno neopravičen in nikakor ne odgovarja dejstvom. -o-
izjavil, da je napad radio pridi- Ves promet. Mnogo avtomobilov je obtičalo v snežnih za metih. V Rock Springs, Wyo., kjer je velika slovenska naselbina, je prevladoval včeraj bli-zard ki je povzročil veliko
tr-
Na potu
Pretekli petek je s parnikom Iz bolnice	"Paris" odpotoval v Zagreb Mr.
Z Grdinovo ambulanco je bila Peter Pepel ko. Na parniku pripeljana iz Glenville bolnice! "Normandie" pa, ki je včeraj do-Frances Drobnič, 1181 E. 74th spel v New York, se nahajajo St. Mrs. Drobnič se zahvaljuje
Ponesrečeni rojaki
Iz Aurora, Minn.', se poro-iškodo. Tudi Colorado je ča, da se je na avtomobilski pela pod snežnimi zameti vožnji ponesrečil dobro poznani rojak iz Aurore, Mr. John C. Virant. Mr. Virant se je nahajal na potu proti domu iz Clevelanda, kjer je bil delegat na XV. konvenciji J. S. K. J. Z njim v avtomobilu je bila njegova soproga, njen brat Louis Kovach in mati Ana Kovach. Avto je v bližini Rice Lake, Wisconsin, zdrsnil s cekte in se večkrat prekucnil. Louis Kovach je dve
Poklon pionirju
Odborniki in delavci Kulturna vrta, ki ste v bližini in vam Je mogoče, pridite nocoj večer 8. uri v prostore na 1053 E. 62nd St., da gremo skupno potopit'pokojnega Bogdana Fili-Poviča in mu v znak spoštovanja poklonit venec, ker je bil neumoren delavec in posredovalec med nami Slovenci in brati Srbi. — Predsednik.
za obiske in cvetlice.
Tri milijone in pol
Do pondeljka večer je obis kalo Veliko jezersko razstavo v Clevelandu 3,551,065 oseb. Razstava bo otvorjena še 14 dni.
Roosevelt govori
Nocoj večer bo govoril predsednik Roosevelt iz New Yorka. Govor bo oddajan v Clevelandu nocoj ob 9. uri potom WTAM radio postaje.
* Anaconda Copper Co. v Mon-tani je zvišala mesečno plačo delavcem za $12.50.
sledeči: Mrs. Agnes Schmuck, Mrs. Mary Kuhel in hčerka Da-|uri p0 nesreči poškodbam pod-
Preprečena vojna
Kot se je izjavil včeraj dr. Brooks Enemy, ki je profesor za finančno vedo na Western Reserve univerzi v Clevelandu, je francoska vlada storila si jajen korak, ko je sklenila de valuirati francoski frank. Te ga pa Francija ne bi mogla narediti, da ji ni šla vlada Ze dinjenih držav na roke. Fran-
Honvencije prinašajo Clevelandu denar
Tekom prvih osmih mesecev je dobil Cleveland silne milijone dolarjev od delegatov številnih konvencij, ki so se vršile v tem času v Clevelandu. Natančnega računa sicer nihče ne ve, ker nima nikdo prilike pogledati v žepe delegatov, ki prihajajo v Cleveland in jim slediti na vseh njih potih, kjer trosijo svoj denar, toda računa se, da so delegati raznih konvencij v Clevelandu zapravili letos do $12,000,000, kar je v resnici lepa svota, dasi je očitno, da je bilo potrošenega še več denarja. Ne smemo prezreti, da so tudi naši ljudje pustili v Clevelandu precej denarja, kot n. pr. ob priliki konvencije J. S. K. J.,
rinka, Mrs. Mary Klemene m Mr. John Pšeničnik. Vsi so potovali s posredovanjem potniške tvrdke August Kollander. Dobrodošli
Prijazen obisk
Včeraj nas je obiskala v spremstvu Mrs. Zupan, Mrs. John Grahek s hčerko Lillian iz Jolieta, 111. Mrs. Grahek je soproga bivšega gl. blagajnika K. S. K. J. Nikdar ni bila še v Clevelandu in se ji tukaj prav dopade. Gostinji sta družine Mr. in Mrs. Ivan Zupan na 120. cesti.
Ogromni pogoni
Tajni agenti zvezne vlade so včeraj v 30 raznih mestih Zedinjenih držav ob isti uri naredili velike pogone na poslopja, kjer e nahajajo dekleta za nemoralne svrhe in v poslopja, kjer se prodaja pijača nepostavnim po-:om. Kot se poroča iz Washing-.ona se je vsega skupaj udeležilo 2,500 tajnih agentov. V Cleveland je dospelo že pred več tedni 50 izrednih tajnih agentov, ki so včeraj "šli na delo" in so aretirali 39 moških in nemoralnih deklet. Med aretiranimi je zlasti razvpita Ardell Quinn, lastnica resorta na E. 84. cesti. Ta ženska je imela posebno knjigo, v katero je zapisovala imena, naslove in telefonske številke najbolj odličnih mož v mestu, ki so
ko lahko računamo, da so de-j zahajali k njenim prostitutkam, legati pustili v Clevelandu do; Računa se, da je bilo včeraj po dobrega $20,000. Gostje raz-j Ameriki aretiranih do 600 oseb nih konvencij so seveda pustili radi nepostavne prodaje pijače
največ denarja hotelom, re-stavrantom, gledališčem in gostilnam. Nič manj kot 216 konvencij smo imeli letos že v Clevelandu. Nekako 50 na-
iii deklet, sramote.
ki so živele v hišah
legel, ostali trije potniki se pa zdravijo v bolnišnici v Rice Lake, Wis. Mr. Virant je bil zlasti težko poškodovan na glavi in je njegov položaj jako kritičen.
Važna seja
Podružnica št. 10 SžZ sklicuje za danes večer vse mlade članice na sejo v svrho ustanovitve vežbalnega krožka (drill team). Seja se vrši ob osmih v navadnih prostorih. Na sejo prideta tudi Mrs. Albina Novak in Mrs. Tanko, ki bosta podali vse potrebne informacije.
cija je danes prepričana, clajdaljnih konvencij se bo še vise je rešila civilne vojne kot'šilo v letošnjem letu. Mesto prevladuje danes v Španiji.(Cleveland je postalo znano kot Dr. Enemy se je pravkar vrnil iz obiska v Evropi, kjer je študiral finančni položaj raznih držav. Francija je hvaležna Zedinjenim državam za po moč.
"konvencijsko mesto.
-0_-
Slovenec utonil
Včeraj okoli polena j ste ure dopoldne so našli v jezeru blizu 169. ceste truplo dobro poznane-Licence avtomobilistov ; ga rojaka Franka Urha. Kako Jutri je zadnji dan, da si j "e je nesreča zgodila, še ni zna-preskrbite "driver's license." j no. Na istem mestu sta našla le-brez katerega ne morete voziti to« smrt že dva slovenska mla-vašega avtomobila v državi deniča. Truplo pokojnega se na-Ohio. Rojaki v Collinwoodu ha j a v Jos. žele in Sinovi po-lahko dobijo licence na 870 E. -grebnem zavodu. Podrobneje po-152d St.	ročamo jutri.
Smrtna kosa
V pondeljek je preminula v Mt. Sinai bolnici Frančiška Marton, rojena Rošatar, stara 47 let, stanujoča na 1366 Marquette St. Tu zapušča žalujočega soproga Georga, enega brata in več sorodnikov. V Ameriki je bivala 20 let. Bila je članica društva Majka Božja Bistrička št. 47 HBZ. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj ob 8:30 iz pogrebnega zavoda Jos. žele in Sinovi, 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Pavla in na Calvary pokopališče. Bodi pokojni ohranjen blag spomin. Preostali družini naše so-žalje!
M:-
t t
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
6117 St. Clair Ave.
Published daily except Sundays and Holidays
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Cleveland, Ohio
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto, $5.50; pol leta, $3.00. Za Evropo, celo leto, $8.00. Posamezna številka, 3 cents.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months.
Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $8.00 per year.	Single copies, 3 cents.
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers.
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879.
No. 230, Tues., Sept. 29, 1936
Zgodovina demokratične stranke
Demotkratična stranka, kot je danes poznana, je bila prvič organizirana od onih, ki so kritizirali prvotno federalistično stranko, ki je bila prva politična skupina, ki je prišla do vlade kot je bila sprejeta ameriška ustava leta 1789.
Te kritike so nazivali "anti-federaliste." Ti anti-federa-listi so bili prvotni demokrati, toda kmalu pozneje so ti demokrati nadeli si ime "republikanska stranka." Iz tega vidimo, da so bili pravzaprav originalni republikanci "federa-listi," originalni demokrati pa "republikanci."
Ob času' volitve tretjega predsednika Zedinjenih držav je bila Amerika že precej jasno razdeljena v federalno in republikansko (demokratsko) stranko. Pri tem naj znova pojasnimo, da prvotni republikanci nimajo ničesar opraviti z današnjo republikansko stranko. Narobe, tedanji republikanci so predhodniki današnje demokratske politične stranke.
Nesmrtni Jefferson, eden največjih demokratov, je bil vodja republikancev. Napadali so ga kot ateista in demagoga, dočim je bil federalistični kandidat Adams napadan kot "monarhist." Že tedaj je bila borba med obema strankama tako jasno začrtana, da je bil Adams izvoljen s samo tremi glasovi večine.
Leta 1800 je republikanska (današnja demokratska) stranka zmagala in Jefferson je bil izvoljen predsednikom z veliko večino. In tekom nadaljnih 28 let so bili v Beli hiši predsedniki demokrati, ki so se nazivali republikance.
V	tej dobi so se konsolidirala tudi načela današnje demokratske stranke. Jefferson, ki je bil lastnik večje farme, se je zlasti zavzemal za interese farmarjev. On je pridigal, da so farmarji najbolj pomembni državljani v deželi. Na drugi strani je pa omalovaževal trgovino in industrijo, o kateri je trdil, da ustvarja mestni proletariat. S takim naziranjem se je boril proti kapitalističnim tedencam Hamiltona in njegove federalistične stranke.
Druge logične posledice načel Jeffersona so bile nizko nastavljene carine in strogo tolmačenje ustave. On je trdil, da je treba tolmačiti oblasti zvezne vlade z omejevalnega stališča, oblast posameznih držav pa z liberalnega stališča. Na ta način jei nastalo nad vse važno vprašanje v ameriški politiki, ki se koncentrira v tem: ali naj ima vlada v Wash-ingtonu največjo pravico, ali naj se ta pravica razdeli med posamezne države.
Tekom dolgih let vlade republikanske (demokratske) stranke so se zvršile velike gospodarske spremembe. Iz originalne federalistične stranke se je razvila današnja republikanska stranka, ki skuša osredotočiti vso vlado v Wash-ingtonu, iz originalne republikanske stranke pa je nastala današnja demokratska stranka, ki pravi, da colnina ne sme biti visoka in da se mora priznati popolna samovlada posameznim državam ameriške Unije.
Od leta 1829 pa do 1860 so demokrati zmagali pri vseh predsedniških volitvah razven dvakrat. Leta 1850 so se pojavili prvi znaki oslabelosti njih političnega položaja. Tedaj je vrednost premoženja investiranega v tovarnah, rudnikih in železnicah že nadkrilila vrednost farm in, farmarjev. Industrije so Urno naraščale. Industrijalni sever je začel nasprotovati južnim poljedelcem. Vprašanje suženjstva je postalo pereče. Demokrati so propadli leta 1860, in republikanska stranka, kakor jo poznamo danes, je prišla na krmilo vlade.
Med leti 1860 in 1913 so demokrati zmagali le v dveh predsedniških volitvah, vselej po osem let. In vselej, kadar je prišla demokratska stranka na krmilo vlade, so se začele reforme, ki so bile v korist ne samo farmarjev, pač pa tudi industrijskih delavcev, kar se je zlasti pokazalo pod administracijo zadnjih treh demokratskih predsednikov: Grover Clevelanda, Woodrow Wilsona in sedaj Franklin Roose-velta.
V	splošnem je repbulikanska stranka, danes zastopnica veleindustrije in kapitalizma, ki skuša z ustrahovanjem pridobiti glasove za sebe. Demokratska stranka je pa zastopnica srednjega stanu in poljskih ter industrialnih delavcev. Ameriški državljani bodo to tudi pri letošnjih predsedniških volitvah vpoštevali.
--o-
Slovenskemu narodu v naznanje
Jugoslovanski kulturni vrt se bliža svojemu cilju, oziroma iz-gotovitvi. Delo na tem vrtu, ki ga grade vladni delavci, rapidno napreduje in sporoča se vam; da do sredine novembra letošnjega leta bo ta vrt v redu. Med tem časom pa bosta postavljena v ta vrt; spomenika Ivan Cankarja in Simon Gregorčiča. Naše teško trudapolno delo se bliža koncu. Ker bosta že ta čas postavljena oba spomenika, se je po temeljitem razmotri van j u določilo, da ee vrši slovesno odkritje obeh spomenikov dne 26, novembra,
to je na Zahvalni dan, ko je uradni praznik Združenih držav. Ker je ta dan najbližji, ko bo vrt izvršen, se je proglasilo ta dan za odkritje spomenikov. Sicer pa res prav spada to pod Zahvalni dan, ko bo končno dokončano veliko odgovorno delo, ki se vleče že polnih 6 let in sicer nad 4 leta brez v-ake hasni.
Kar se tiče Cankarjevega spomenika bo postavljen tisti, ki ga je poslala naša bela Ljubljana oziroma .je poslala bronasto so-ho, mi pa bomo uredili drugo kar k temu spada. Prepričani smo,
da bo sleherni zadovoljen bodisi z spomenikom in prostorom in zadovoljen, popolnoma zadovoljen bi bil župan mesta Ljubljane, ki je semkaj poslal Cankarjevo soho, kot dar mesta Ljubljane našemu vrtu.
Spomenik Simona Gregorčiča bo gotov v nekako treh tednih, ter bo izklesan iz belega granita, ki je bolj trajen in pa trpežen kot marmor. Pod Gregorčičem bodo vklesani štirje verzi iz njegove poezije "Naš narodni dom" (zedinjena Slovenija). Oba spomenika bosta odkrita drug za drugim 26. novembra, čas oziroma uro se bo določilo pozneje, žal nam je, da se ni z stvarjo moglo uspeti preje, pa se ne da nič pomagati in žal nam je tudi, da slavnost ne bo mogla biti v našem S. N. Domu. Obrnili smo se na razne skupine in društva, da nam odstopijo S. N. D. in bi se proslavilo ta dva kulturna moža v tem narodnem poslopju, pa nismo uspeli, toraj bomo morali v drugo dvorano.
Da se kar mogoče proslavi to slavnostno odkritje obeh spomenikov, se bo storilo vse, da bo ta dan res ostal v zgodovini našega naroda. Zato se poziva vsa društva in posameznike k sodelovanju. Prosimo društva, da priglasijo korporativno udeležbo, ter naj na seji to razmotrivajo in sklenejo. Posebnih pisem ne bo, jih ni bilo bilo tudi za Barago, pa so vseeno prišli. Tako pridite zdaj. Na to slavnostno odkritje pridejo odlični gostje ši-roni Združenih držav, ter zastopniki tukajšnje in jugoslovanske države. Radi tega se že zdaj poziva ves naš narod k sodelovanju. Slovenci, v kredit celokupnega naroda je, če se pokažemo kot taki, da res spoštujemo naše može. V sramoto naroda, ako se nagaja, nagaja lastnemu narodu.
Prosi se vsa društva, ki so od-očila kak dar za vrt ali spomenike, da gotovo pošljejo. Dalje ;e prosi tudi ti^te, ki še. niso nič Jali, da bi pokazali, da posedajo ie malce kulture in spoštovanja lo teh dveh mož, ter prispevajo. Čas za to je 3, največ 4 tedne, ker potem gre spominska knjiga, ki bo posvečena Cankarju in Gregorčiču v tisk. Tako se opozarja posameznike, da bi nam oomagali po svojih najboljših -nočeh. V knjigi bo zapisano kdo 'n koliko je kdo dal. Torej slovenska javnost, povabljena si brez izjeme k odkritju spomenikov Ivana Cankarja in Simon Gregorčiča dne 26. novembra t. 1.
Jože Grdina, glavni tajnik J. K. Vrta.
Po konvenciji JSRJ
Konvencija Jugoslovanske katoliške jednote je minila. Dele-gatje so se vrnili na svoje domove, vidno zadovoljni. Delavci, ki so neumorno sodelovali pri pripravljalnem konvenčnem odboru, so se odpočili od težkega dela, ko so čuli in delali pozno v noč, da kar najbolj postrežejo delegaciji ter ji omogočijo prijetno bivanje med nami. Vsem skupaj iskrena, velika hvala!
Tekom konvencije so se večer za večerom vršile) razne prireditve v počast delegaciji JSKJ. Društva so nam priskočila na pomoč prav drage volje, razen par izjem so se vsi prav dobro izkazali, vedoč, da gre za ugled naselbine, Prišli so in podali na odru SND vse, kar so zmogli. Radi tega zaslužijo vse priznanje sledeči: Slovensko pevsko društvo Ilirija iz Collinwooda ter njega pevovodja g. Martin Rakar, za tako imeniten nastop. Hvala vam, odlični pevci!
Potem oba Baragova zbora, odrasli in mladinski. Vsa čast pevcem in pevovodji, Rev. Jagru, ki je zadnji moment zbral pevce obeh zborov, da so nastopili, da ni bila delegacija povsem potegnjena. Oba zbora sta se res dobro postavila in vsa čast jima. Delegacija je z velikim zanimanjem s Jedila ter z velikim užitkom poslušala slovenske pesem.
Hvala pevskemu zboru Zarja, samostojna, za tako lep nastop. Tako tudi prav lepa hvala igralcem igre "Stari in mladi" ter igrovodji Rev. M. Jagru za trud. Igralci so imenitno izvršili svoje vloge.
Tudi mladim plesalcem, ki so nastopili v narodnem plesu v slovenski narodni noši, lepa hvala. Enako požrtvovalnemu godbeniku, Mr. Hacetu za igranje na harmoniko.
Veliko hvalo smo dolžni Mrs. Albini Novak, ki je preskrbela vežbalne krožke, katerih nastop je delegacija gledala z največjim zanimanjem. Nastopili so sledeči krožki: Albina Novak Guards, načelnica Sophie Posch; Mariq Prisland Cadets SŽZ, načelnica ,Frances Kure; Red Jackets of Cleveland, predsednica Frances Zugelj; častna straža SDZ, načelnica Albina Novak.
Hvala pevkam Turkman in Turk od Zarje (socialistične) za nastop z lepimi pesmimi.
Hvala mladinskima zboroma Slavčki in Kanarčki, za nastop pred delegacijo, ki je bila zelo vesela tega nastopa slovenske nladine v Clevelandu.
Dalje hvala slovenski godbi Bled ter dirigentu Mr. Ivanushu.
Posebno hvalo pa smo dolžni Mr. Antonu Grdini, ker je pre-ikrbel avtomobile za delegacijo er za vodstvo programa na ban-cetu.
Končno hvala vsem, ki so de-ali tekom konvencije, tako na-;akarji in kuharice, pazniki in Irugi delavci, ki so žrtvovali svoj :as ter neumorno delali za čim večji uspeh. Hvala vsem društvom, organizacijam ter našim slovenskim trgovcem, ki so na-donili oglase oziroma čestitke v programni knjižici in hvala /sem, ki so dali na razpolago svoje avtomobile za prevoz delegacije po mestu. Hvala Ameriški Domovini, ki je preskrbela brezplačne vstopnice delegaciji za jezersko razstavo. Hvala obema lokalnima listoma, ki sta dnevno pošiljala delegaciji liste.
Končno hvala prav vsem, ki so na ta ali oni način pripomogli za čimvečji uspeh težavnega dela ter pomagali našemu pripravljalnemu in sprejemnemu odboru. Preobširno bi bilo, da bi navedli vsa imena, zato naj zado ■tuje splošna zahvala vsem.
K sklepu naj se še posebno za-ivalimo Mr. John Potokarju, ki lam je dal izredno dobro po strežbo v vseh ozirih. Tako tudi zahvala orkestru, ki je igral na banketu in Ameriški Domovini :a krasno izdelano programno knjižico.
Za konvenčni pripravljalni od bor 15. redne konvencije JSKJ John Zalar, predsednik, Jože Grdina, tajnik.
Ha, ha, Jontez!
Brez vzroka in brez podlage ste me napadli v vašem listu. Ker sem se oglasil pa v zagovor in odgovor, vas je sram in ne veste ter ne morete drugega kot trditi, da ste pisali prav, To je pa toliko, kot sta enaka noč in dan, ali črno in belo. Vidi se, da vam je samo na tem, da pišete in napolnite kolone, pa naj bo že vsebina taka ali taka.
Neki vaša kolega je na nekem banketu mnogo hujše "rohnel," pa ste lepo molčali o tem, ker je pač vaš kolega, čeprav so se mnogi, na banketu navzoči, zgražali. No, saj vemo, kam pes taco moli in vemo, kaj vas žalosti. Pa ne moremo pomagati. Potrpite, mogoče vam pride na pomoč kaka lojalna španska vlada. Do tedaj se pa že ob priliki vidimo.
Anton Grdina.
Iz Collinwooda
Šmihelski dolg
Cleveland, O.—Dolg na šnn-helsko brizgalno je bil obsojen. Sodnik Lausche je v petih minutah izrekel obsodbo, da mora biti ta dolg takoj plačan. Zjokal bi se, če se ne bi zanesel na -naše prijatelje. Natančneje še sledi Joe Pograjc. -o-
Naše globoko sožalje!
Cleveland, O.—V imenu organizacije Jugoslovanskega kul turnega vrta na tem mestu izrekam globoko sožalje ob priliki nenadne smrti Mr. Bogdana Fi-lipoviča, predsednika skupščine srbske grupe, ki je tako neumorno in požrtvovalno sodeloval z nami Slovenci za Jugoslovanski kulturni vrt. Priznamo njegovo delo in znamo ceniti vrednost njegovega dela. Naj prejme torej družina umrlega naše globoko sožalje, ranjkemu pa bo ohranjen trajen spomin pri vseh, ki smo ga poznali in ki vemo ceniti njegovo delo za spomenik jugoslovanske kulture v Ameriki.
Anton Grdina, predsednik Jug. kult. vrta.
Za danes zvečer, 29, septembra, ob pol osmih, je napovedana posebna seja za Oltarno društvo Marije Vnebovzete na Holmes Ave. Seja bo v cerkveni dvorani. članice, ne pozabite se odzvati vabilu danes zvečer.
Kmalu, prav kmalu bo prišel tudi naš veseli dan, ko bo, kakor vam že znano, blagoslovitev naše nove zastave. Katera članica se ne veseli tega dneva? Sklenjeno je, da se vrši blagoslovitev dne 11. oktobra ob 6:30 zvečer v naši cerkvi, članice Oltarnega društva so prošene, da se zbero ob šestih v cerkveni dvorani, ta večer. Vse dobre naše farane, prijatelje in znance, prijazno vabimo, da se udeležite razvitja naše nove zastave. Po blagoslovitvi pa gremo vsi v naš Slovenski dom na Holmes Ave., kjer se bo vršil banket Oltarnega društva. Na svidenje!
Odbor.
Lepo uspeli piknik
Euclid, O.—Naš zadnji piknik v letošnji sezoni, ki se je vršil 13. septembra na Špelkotovih prostorih, se je prav dobro ob-nesel. Vreme nismo imeli lepo, ker se je silil dež, a ljudi ni to nič cstrašilo. Prišli so od daleč in blizu, da je bilo kot v starem kraju na semnju. No, saj smo imeli vse sorte robo, le živine ni bilo, perutnine pa. Upam, da je vsak nekaj domov odnesel, če drugega ne, pa vsaj dobro voljo.
K dobremu uspehu gre zahvala vsem posetnikom. Najlepša hvala vsem darovalcem, ki so se tako velikodušno odzvali, ko «0 jih obiskali naši nabiralci in na-biralke, in sicer našim trgovcem na St. Clair ju, po Collinwoodu na Waterloo Rd., po E. 185th St., po 200th St., po 222nd St., po Babbitt Rd. in po stranskih ulicah. Ravno tako hvala tudi vsem posameznikom. Prisrčna hvala vsem, ki so šli tako neustrašeno nabirat, vsem delavcem in vsem onim, ki so na katerikoli način pripomogli k res lepemu uspehu. Bog vas blagoslovi za vaša dela in naj vam da obilo sreče. Pozdrav vsem skupaj,
F. Perme, tajnica.
Ali poznate svojo priljubljeno glasbo?
Ali lahko imenujete tri najbolj priljubljene pesmi v Združenih državah po vrsti po svoji priljubljenosti, ki se pojejo ta teden ?
Izdelovalci Lucky Strikes vo dijo pevski "sweepstakes" v zvezi s Hit Parade petnajstih pesmi, ki «o v tednu najbolj priljubljene.
V teh "sweepstakes" je dana odraslim prilika, da pokažejo svojo izvežbanost v izberi treh najbolj priljubljenih pesmi iz programov, ki jih oddaja po radio šestdeset izbornih orkestrov.
Informacije o petnajstih naj boljših pesmi je mogoče dobiti iz 200 najbolj različnih virov Vse se vrši pod nadzorstvom neke splošnoznane tvrdke in neodvisnih javnih accountantov. Pet-najstero pesmi tvorijo Vašo Hit Parade, in oni, ki dobijo v Lucky Strike "sweepstakes" morajo imenovati prve tri izmed teh petnajstih. Kontest se udeležuje vsak teden na milijone oseb. Dosedanji rekord je znašal nad 6,500,000. Udeležujejo sega ljudje vsak teden iz vseh držav Unije.
Ničesar ni treba kupiti in nobene meje ni v številu nagrad.
Lucky Strikes so vposlile nadaljnih 500 moških in žensk, da sortirajo, čekirajo, ponovno če-kirajo in spravljajo vstopnice, dočim oddelek zaposluje več nego 6,000 oseb, ki jim je poverjeno razpošiljanje. Vsak udeleženec dobi vstopnico, ki je veljavna za kontest prihodnjega tedna, kajti kontest je vsak teden. Več nadstropij, ki imajo več deset tisoč prostornine, je prirejenih za te konteste.
Poleg tega, da prinašajo Lucky Strikes "sweepstakes" zabavo milijonom ljudem, «o tudi direktno materijalne koristi tisočerim.
Vse podrobnosti kontesta so broadcastane vsako sredo in soboto zvečer.
PREVARANI ŽENIN
V Liscu pri Tetovu v Makedoniji živi mnogo muslimanov. Med njimi vladajo posebni ženitveni običaji, ki so lastni muslimanskemu svetu. V vasi je bil že tridesetletni fant Akif Odovič> ki se je vedno pripravljal na ženitev, vendar ni mog^l nikjer najti primerne neveste. Vsa dekleta v vasi je prebral, nakar se je začel obračati v sosednje vasi. V Tetovu je imel svojega znanca Alima, ki mu je potožil svojo željo. Dogovorila sta se, da mu bo Alim našel nevesto. Ni minilo dosti časa, ko se je Alim oglasil pri Akifu in mu povedal, da je našel lepo mlado nevesto zanj. Akif je dal Alimu 1200 dinarjev, da bo ž njimi odkupil nevesto. Zraven pa je ženina seznanil z nekim drugim, tistim, ki bo dal mladeniču mlado nevesto, svojo hčerko. Pred nekaj dnevi je bila prirejena bučna svatba v hiši neveste. Svat je so nato odpeljali nevesto s seboj na ženinov dom, kjer se je svatba nadaljevala pozno v noč. Mlada nevesta pa nikakor ni hotela stopiti s svojim možem v spalnico, niti ni hotela odkriti svojega obraza, pokritega s feredžo. Pa se je ženinu le posrečilo, da jo je spravil v sobo in ji s silo odkril obraz. Doživel je veliko presenečenje: Pred seboj je zagledal starko. Akif je od presenečenja padel v nezavest. Starka, ki je nadomestovala nevesto, je povedala prestrašenemu ženinu, da so ga njegovi prijatelji prevarali kakor njo, ki so ji delali, da se bo poročila s starim vdovcem. — Denar pa so si med seboj razdelili. Razočarani ženin je šel potem na sodišče iskat zadoščenja in povračilo denarja, ki ga je izdal za nakup neveste.
-o-
ZARADI CIGANKE BITKA
MED CIGANI
V bližini Smedereva, v vasi Mala Krsna, so poljane, po katerih kqj radi postajajo s svojimi vozmi in si postavljajo šotore, cigani. Pred nekaj tedni je taka skupina priraj-žala do Smedereva prav iz Sarajeva. Bila je tu velika skupina ciganov dveh rodov, ki sta se združila pod eno komando, vendar pa med njima ni bilo prave sloge. Vsak rod zase je še vedno občeval med seboj in se med seboj tudi družil. Ko so se prepeljavali iz Sarajeva v Srbijo, pa se je zaljubil mlad cigan iz enega i-odu v mlado ciganko drugega rodu. Ciganček je s svojimi tovariši neke noči svojo izvoljenko kar
ugrabil in z njo pobegnil in njegov rod jo je potegnil z njima na pot.
Pri Smederevu pa sta se razdražena rodova nenadno srečala. Ugrabljena ciganka je skočila k svojim staršem in ni hotela več nazaj. Vroča ciganska kri ni mirovala. Oba rodova sta se medsebojno spoprijela, s puškami, koli in no-ži_ a ženske so naskočile svoje nasprotnice z nohtovi. Ruvale so si lase in se praskale. Boj je bil tako strašen, da je obležalo na bojnem polju kar 15 ciganov, večinoma s težkimi poškodbami.
Če verjamete al' pa ne
Od g. Sweeneya, ki je obenem za vse in proti vsemi^ bi človek pričakoval nekak takle političen govor:
"Cenjeni zborovalci! Ura je pol osmih, ali pa je že več. Meni se najbolj zdi umestno, da gojimo kmetijstvo. Brez kmetijstva ni ne golaža, ne aj-mohta in še polente ne. Kmetje oziroma farmer j i so steber naroda in države. Farmer j i morajo pridelovati koruzo, da bodo prešiči predelovali koruzo v špeh, ne pa ljudje. Uvoz vina je treba prepovedati iz drugih držav, ker imamo dovolj vina v Clevelandu. Davkov in dolgov pa ni treba farmer jem plačevati; naj jih plača kdor hoče, eden jih bo že. Farmer-ji so prvi stan.
Javnim uradnikom je treba deti tako plačo na dan, kot jo imajo sedaj na mesec ali pa na leto. Javni uradniki so steber naroda in države, posebno oni, ki imajo politična korita. (Burno odobravanje).
Šole je treba odpraviti. To vse preveč velja in nič ne pomaga. Ali je že bil kdaj kak učitelj kongresnik ali pa, predsednik? Učitelje bi morali pa vseeno plačevati, ker so steber naroda in države. V možganih se vsakemu lahko zmeša brez šole; meni se je že, vam se pa še bo. (Burno odobravanje in pritrjevaje).
Ne morem si kaj, da ne bi omenil tudi našega obrtniškega stanu, ki je glavni steber naroda in države. Ce bi ne bilo obrtnikov, bi hodili vsi bosi, kmetje in uradniki. Ali pa bi hodili v copatah, kar ni za pozimi. Le pomislite, če bi ne bilo steklarjev in bi ne imeli kozarcev, bi morali piti iz korit, kakor naša ljuba živina. Tako pa pijemo iz čistih kozarcev še bolj čisto resnico, ki je v vinu namočena in se ljudi prime. Tudi jaz vam bom na-takal samo najčistejšo resnico, kakor se dobi samo od pašega ohajčana.
O j a, na dohtarje in na advokate bi bil pa kmalu čisto pozabil. Tudi ti so glavni steber naroda in države. Ce bi dohtarjev ne bilo, bi mi vsi nosili cele roke in noge in to bi bila velika škoda, kajti znana stvar je, da znajo lajne dobro vrteti in nam delati veselje le ljudje brez nog ali brez nog. O advokatih pa ne bom govoril, ker sem sam od te sorte. To so vragi, ki človeka takoj spravijo na paragraf, pa so kljub temu velik in mogočen steber naroda in države, ker varujejo državo pred elementi, kakor nas varujejo marele pred mokroto.
Zato vam pa pravim, cenjeni volivci, če hočete dobiti vsak dan sveže klobase, volite mene. Pa kaj klobase, tudi zelje boste dobili zraven. Kdor ne bo volil zame, se bo kesal, kakor se bom jaz. (Burno odobrava-
nje).
A
V četrtek 1. oktobra se odpre lov na veverice. Zaključi se 15. oktobra. Dnevno so dovoljene Štiri veverice. - Več ne, manj pa. lahko. Letos so rej ene in veliko jih je. Torej fantje, dobro'srečo!
_.
KRIŽEM PO JUTROVEM
Po nemšk«m Uvlrnlka K. Mara
tu v Bagdadu."
Torej radi krvne osvete se je ta svobodni sin puščave po-
Pa kaka je že bila, čeprav je minilo šele nekaj let, odkar je bila nova! Šipe na ok-...........
mh so bile vse drobne blaži- nižal do hlapčevanja! ne so izginile s sedežev in pred: "Odkod si doma?" vozovi so rožljale kosti dveh "Gospod, zakaj me toliko mrh, ki bi ju lahko mirno ka- sprašuješ?" zali po svetu kot "potujoče "Ker potujem po deželah is-kostenjake." Pa voz, natrpano lama in bi rad vedel, ali po-P°in ljudi, se je premaknil, znam tudi tvojo domovino."
Člani Progresivne trgovske zveze
(Vprašajte za nagradne listke)
se premikal in celo brez nezgode sva se pripeljala v Bagdad.
Naj prvo sva šla v bazar. "Nova človeka" sva ga zapustila. Lindsay je zadušil vsak moj ugovor in plačal obleko tudi za mene. Tudi Halefu je kupil novo obleko.
Pred vrati trgovine je stal mlad Arabec in ko je naju videl stopiti z zavoji na ulico, se nama je ponudil za nosača. Kdor je namreč v Orientu le količkaj "effendi," ne sme nositi sam zavojev po ulici, za to so nosači, ki jih najdeš sloneti na vsakem oglu.
Izročila sva mu zavoj in sto-Pal je za nama.
"Kam sedaj?" je vprašal Lindsay;
"Vino, rakija, kavarna!"
Sir Lindsay se je tem, za naju tako redkim kulturnim užitkom, široko namuznil.
"Well! Stanovanje je lepo, pa vina manjka v njem! Kupiva celo klet, kaj?"
"Iz Kare sem, od tam, kjer ste steka wadi Muntiš z wadi-jem Kirbe."
"Torej si iz dežele rodu Be-ni Isa, iz Hadramuta?"
"Da."
"Tam še nisem bil. Pa tudi tvojo domovino bom obiskal."
"Dobrodošel boš, ako si zvest sin prerokov."
"Ali je še kdo drug iz tvoje domovine tu v Bagdadu?"
"Samo eden še in ta bo že kmalu odpotoval domov."
"Kdaj bo zapustil Bagdad?"
"Koj ko najde ugodno priliko?"
"In zakaj je on prišel v Bagdad?"
"Tudi radi Tara."
"Ali bi nam tvoj rojak hotel biti za vodnika v svojo domo-
vino
t"
"Ne samo za vodnika bi on bil, ampak za dahila, ki je za vse odgovoren."
"Lahko govorim z njim?" "Danes ne in jutri tudi ne.
"Vsaj zalogo za nocoj in ju-j Odšel je in se šele pojutrišnjem
tri."
Stopila sva po ulicah in sva kmalu našla, kar sva iskala. Nakupila sva si vina in žganja, in ker nisva mogla vsega naprtiti nosaču, sva povedala trgovcu naslov in mu naročila, naj pošlje steklenice na najino stanovanje.
Še en opravek naju je čakal, obriti in ostrici se je bilo treba.
Na tako potovanje človek ne nosi britve in škarij s seboj, to se razume. Saj bi tudi ne bilo časa za tako olepševanje. Zato sva bila z najinima raz-mrščenima bradama in dolgimi lasmi bolj podobna pračlo-veku kot pa zastopniku evropske kulture.
Stopila sva v bližnjo kavarno, si naročila kavo in tobak ter se dala obriti in olepšati po vseh pravilih orijentalske mode.
vrne. Pridi pojutrišnjem zvečer sem v tole kavarno, pripeljal ti ga bom."
"čakal bom na vaju."
Srečo sem imel, kar na lepem sem našel vodnika v daljni Ha-dramaut! Bil sem namreč trdno namenjen, da bom spremljal mirzo v to nepoznano, skrivnostno deželo. Tudi njemu je bil vodnik gotovo dobrodošel.
Nadaljeval sem:
"Ker si že dve leti v Bagdadu, gotovo mesto dobro poznaš?"
"Vsako hišo."
"Ali poznaš hišo, kjer bi se dalo prijetno in hladno stanovati in kjer človek lahko pride in odide, ne da bi ga kdo motil?"
"Poznam."
"Kje je?"
"Ni daleč od hiše, kjer sam stanujem, v južnem delu mesta med palmovimi vrtovi."
"Kdo je njen lastnik?"
"Pobožen učenjak stanuje v
Med tem opravilom je sedel , nosač zunaj pred vrati, opazo-jnjej, ki nikogar ne bo motil." val sem ga.
Ni imel drugega na sebi ko predpasnik krog ledij, pa njegov obraz, vsaka njegova kretnja, vse njegovo vedenje je kazalo samozavest kralja. — Prav gotovo je bil svoboden sin puščave.
Pa zakaj se je ta svobodni beduin ponižal k hlapčevskemu poslu — nosača?
Stvar me je zanimala, mig-
Je daleč odtod?" "Ako najmeš oslička, boš kma
lu tam-"
"Torej pojdi in naroči tri osličke, vodil naju boš."
"Le dva potrebuješ, jaz poj-dem peš."
Ni bilo dolgo, pa sta stala pred hišo dva oslička s svojimi gonjači. Ako na Jutrovem najmeš oslička, pride vedno tudi njegov
Beauty Shoppes LOGAR BEAUTY SHOPPE
17216 Grovewood Ave. MARION'S BEAUTY SHOPPE
15712 Waterloo Rd. GRDINA SHOPFE 6111 St. Clair Ave.
Čistilnice oblek JOS. KOVACH
15621 Waterloo Rd. ACME DRY CLEANING CO. 671 E. 152nd St.
Confectionery in pivnice JOHN TRČEK
15506 Holmes Ave. PRANK L AURIC H 15601 Holmes Ave.
Cvetličarji SVETE'S FLOWER SHOPPE
6120 St. Clair Ave. IGNAC SLAPNIK
6102 St. Clair Ave. JAMES A. SLAPNIK, JR. 6620 St. Clair Ave.
Cvetličarji in papirarji PRANK JELERčlč
15302 Waterloo Rd. EDWARD KOVACH 15621 Waterloo Rd.
Delikatcse PRANK IVANČIC 15416 Saranac Rd.
Folografisti JOHN BUKOVNIK 762 E. 185th St. JOHN WIDGOY 485 E. 152nd St.
Groceristi
BOBER-MODIC
544 E. 152nd St. LOUIS URBAS
17305 Grovewood Ave. A MLAKAR
522 E. 200th St. LUDWIG METLIKA
1151 Addison Rd. JOHN SPEHEK
16226 Arcade Ave. ANTON BARTOL 1425 E 55th St. LOUIS J. PRINCE 1209 Norwood Rd. LUDWIG GUSTINCIČ
6128 Glass Ave. ANTON JERMAN 661 E. 160th St. ANTON PRIJATEL 1192 E. 61st St.
Groccrije in mesnice
MIKE PIKS
1383 E. 53rd St. KARL MRAMOR 1140 E. 67th St. GABRIEL POOD MARKET
595 E. 140th St. KUHEL BROS. 16321 Arcade Ave.
JOHN MAUSAR .....
23751 St. Clair'Ave. PRANK J. KRAMER 15454 Calcutta Ave. FRANK PABJAN 399 E. 152nd St. ANDREJ MOZINA
15931 Saranac Rd. GEO. KUHAR
3846 St. Clair Ave. JOS. MEDVED
783 E. 222nd St. JOS. SACERICH
16005 Waterloo Rd. PRANK MULLEC
16811 Waterloo Rd. JOHN KAUŠEK
19513 Kewanee Ave. LUDWIG MANDEL
15615 Waterloo Rd. BLAŽ BOLDIN
14401 Thames Ave. VICTOR BERNOT
16001 Holmes Ave. , CERGOL & OGRINC
412 E. 156th St. PRANK CEBUL
14615 Sylvia Ave. JOHN DOLENC 573 E 140th St.
BLAŽ GODEC
16903 Grovewood Ave. JOS. JANES
16016 Parkgrove Ave. FRANK KEPIC
14301 Sylvia Ave. CHARLES LESJAK 15708 Saranac Rd. JOS. MODIC
315 E. 156th St. LUDWIG RADDELL '.£804 Waterloo Rd JOHN TOMAŽIČ
16853 Grovewood Ave. LUDWIG MANDEL SR.
920 E. 140th St. J. METLIKA
14516 Sylvia Ave. RUDOLF PERDAN 933 E. 185th St. JOHN VIDENSEK
486 E 152nd St. « ANTON MARTINČIČ
5917 Prosser Ave. LOUIS OSWALD
17205 Grovewood Ave. JOS. PIŠKUR
16801 Waterloo Rd. JOHN ASSEG
15638 Holmes ve. JOS. KAPLAR
952 E. 207th St. MARY TRAMPUSH 4110 St. Clair Ave. JOHN KRAMER
5301 St. Clair Ave. FRANK AZMAN .
6501 St. Clair Ave. LOUIS CIMPERMAN
1115 Norwood Rd. LOUIS GREGORICH
1171 E. 74th St. JOSEPHINE KRECIC
1056 E. 61st St. JOHN LADIHA
1242 E. 74t!h St. LOUIS LAUTIZAR
1195 E. 71st St. JULIA NOVAK
5204 St. Clair Ave. FRANK VIDMAR 1038 E. 74th St. LOUIS PIBERNIK 830 Babbitt Rd. JOE KODRIC 1307 Addison Rd.
Gasolinskc postajo
VALENTIN PLESEC 16823 Waterloo Rd. RAKAR'S BLUE FLASH STATION
18009 Waterloo Rd. JOS KERN
351 E. 156th St. DOMINIK LUSIN 6002 St. Clair Ave.
Jcdilnicc in pivnice ANTON BARAGA
15.322 Waterloo Rd. VALENTIN PLESEC 16823 Waterloo Rd. JOS ZABUKOVEC
576 E. 152nd St. ALBIN FILIPIč
513 E. 152nd St. GEO. TUREK
16011 Waterloo Rd J KUNCIC -PEROTTI
397 E. 156th St. PAUL KORDICH
15815 Waterloo Rd. CIRIL KUNSTEL 6616 St. Clair Ave.
Krojači JOS. PERME 15607 Waterloo Rd.
Krojačnice in čistilnice JOHN MARN
6527 St. Clair Ave. MARIANS DRY CLEANING & TAILORING
4812 Superior Ave. CHARLES ROGEL 6526 St. Clair Ave.
Lekarne MANDEL DRUG STORE 15702 Waterloo Rd.
•Mehke pijače DOUBLE EAGLE BOTTLING CO. 6517 St. Clair Ave
Mcsnice JOS. JANŽEVI6
542 E 152nd St. JOS. SMOLEY
504 E. 152nd St. FRED JAZBEC
821 E. 222nd St. PINTAR BROS.
6706 St. Clair Ave. RUDY BUKOVEC 4506 Superior Ave.
MIekarije
FRANK DOLŠAK 448 E. 158th St. PRANK PETROVČIČ
682 E. 162nd St. EUCLID DAIRY 516 E. 200th St. MAYFLOWER DAIRY
1083 E. 68th St. RACE DAIRY & ICE CREAM
1028 E. 61st St. EDNA DAIRY 6302 Edna Ave.
Moška obleka JOHN GORNIK
6217 St. Clair Ave. FRANK BELAJ 6205 St. Clair Ave
Modne trgovine
PETER USAJ
775 E. 185th St. ANTON GUBANC
16725 Waterloo Rd. JOHN R02ANC
15721 Waterloo Rd. JOSEPH STAMPFEL 6108 St. Clair Ave. ANTON ANŽLOVAR 6202 St. Clair Ave.
Nabožni predmeti
JOS. GRDINA 6121 St. Clair Ave.
Obutev FRANK SUHADOLNIK
6107 St. Clair Ave. FRANK BUTALA
6410 St. Clair Ave. LOUIS MAJER 7508 St. Clair Ave.
Obleka in obutev
ANTON LOGAR
928 E. 222nd St. ANTON OGRIN 15333 Waterloo Rd.
Pogrebniki
AUGUST F. SVETEK 478 E. 152nd St.
Pogrebniki in pohištvo ANTON GRDINA IN SINOVI 15301 Waterloo Rd. 6019 St. Clair Ave.
Pohištvo
LOUIS OBLAK
6303 Glass Ave. KREMZAR FURNITURE CO. 6806 St. Clair Ave.
Premog in stavb, potrebščine BLISS RD. COAL & SUPPLY 22290 St. Clair Ave.
Popravljalnice avtomobilov ROAD SERVICE GARAGE
16115 Wateiloo Rd. AUTO BODY & REPAIR SERVICE 15326 Waterlb'd Rd.
Pekarije
JOHN ZALAR
16006 Waterloo Rd GROVEWOOD HOME BAKERY
17203 Grovewood Ave. FAJDIGA & KLANCAR
6413 St. Clair Ave. ANTON NOVAK
6218 St. Clair Ave. JOHN PIANECKI 6036 St. Clair Ave.
Parobrodnc agenture AUGUST KOLLANDER
6419 St. Clair Ave. MIHALJEVICH BROS. 6033 St. Clair Ave.
Razvažalci pive JOHN DRENIK
23776 St. Clair Ave. DOUBLE EAGLE BOTTLING CO. 6517 St. Clair Ave.
Stavbeniki
J MERSEK
18701 Kildeer Ave.
Tiskarne AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave.
Tire Shops CENTURY TIRE SERVICE 15805 Waterloo Rd.
Vinjarne THOMAS KRASOVEC 17721 Waterloo Rd.
Varietne trgovine JOS DURN . 15605 Waterloo Rd.
Zeelnjava in sadjc ANTON GODINA 404 E. 156th St. ANTON MERSNIK 15609 Waterloo Rd.
2cleznina ANTON DOLGAN
15617 Waterloo Rd. JIM SEPIC
16009 Waterloo Rd. MARTIN KOTNIK 534 E. 152nd St. ANTON KUHEL
17218 Grovewood Ave. MANDEL HARDWARE
15704 Waterloo Rd. JOS. VIHTELICH 807 E. 222nd St. WATERLOO HARDWARE
16301 Waterloo Rd. GRDINA HARDWARE 6127 Si. Clair Ave. , JOSEPB KALAN
6622 St. Clair Ave. SUPERIOR HOME SUPPLY 6401-05 Superior Ave.
Zobozdravniki DR WM. LAUSCHE 15619 Waterloo Rd. DR. WM. F. URANKAR
153o5 Waterloo Rd. DR. A. A. URANKAR 15335 Waterloo Rd. DR JAMES W. MALLY 6411 St. Clair Ave.
Zavarovalnina in posestva JOHN PRISEL
15908 Parkgrove Ave. JOHN ZULICH 18115 Neff Rd DAN STAKICH 15813 Waterloo Rd.
Zlatninarji FRANK CERNE
6401 St. Clair Ave. JOHN PROSTOR 15701 Waterloo Rd.
DNEVNEVESTI
Italija se boji za vrednost lire
Rim, 28. septembra. — Laška vlada je odredila, da so zaprte vse denarne tržnice za več dni, ker Mussolini ne ve, kakšne posledice bodo imele odločbe vlade Zedinjenih držav glede pomoči francoskemu franku in angleškemu sterlin-gu. Laška vlada se boji, da bo padla njena denarna vrednost.
-_o-—
Radi smrtne kazni je re-signiral kabinet Finske
Helsingfors, Finska, 28. sept. Ker je parlament Finske republike odglasoval s 94 glasovi proti 93, da se odpravi smrtna kazen, ki je bila dosedaj naložena za veleizdajo, je finski kabinet resigniral.
MESTNE VESTI
• • j i	lastnik z njim, za gonjača je in
nil sem mu, naj prisede k me-	J	, n H
'	,	navadno tudi za vodnika. Usli-
! čka sta bila belca, majhni, pa
vztrajni živalici, ki so v Bagdadu
ni.
Med najinim pogovorom sta seveda brivca opravljala na An-gležu in na meni vsak svoj olep | sevalni posel. Iz "tehničnih" razlogov sva morala sedeti tako, da sva si med njunim delova-
Prisedel je z dostojanstvenim obrazom moža, ki se za-
veda svoje veljave, in vzel tudi	Pni.) ubij ene.
Čibuk, ki sem mu ga ponudil.
Nekaj časa sem ga molče gledal, pa začel: "Nisi Turek?" "Ne."
"Svoboden ibn Arab si!"	„ .
"Da," je dejal in me pogle- i njem kazala hrbte Končno je bil dal J	I moj brivec gotov m tudi tisti, ki
"Ali te smem vprašati, kako! Je Angleža snažil je tlesknil v si prišel sem v Bagdad?" i «*« in s tem dal znamenje, da "Peš in na konju."	ji* veliko delo dokončano
"Pa zakaj prenašaš tujim; Hkrati sva se oba obrnila drug ljudem tovore?"	: k drugemu - in menda se pač se
"Ker moram živeti."	»ista kedaj dva človeka pogleda-
"Zakaj pa nisi ostal pri svo- la s takimi različnimi čuvstvi ka-jih ljudeh9"	ikor midva. Sir Lindsay je nam-
"Tar me je gnal v svet." reč prijetno iznenaden vzkliknil,1, "Torej te zasleduje osvet-i jaz pa sem prasnil v prešeren' hik?"	j smeh.
"Ne. Sam sem osvetnik." j Jezno je naježil obrvi. "In tvoj sovražnik je pobeg- "Zakaj se smejete?"
nil v Bagdad?" "Da."
"Ga že dolgo iščeš?"
"Dve leti ga že pričakujem
"Poglejte se v ogledalo, sir!" "Kaj se pravi tod ogledalo?" "Aina."
(Dalje prihodnjič)
Landon pravi, da je Roosevelt proti delavcem
Chicago, 28. septembra. — Governer Landon, republikanski kandidat za predsednika, je včeraj povedal v enem govoru, da je administracija predsednika Roosevelta navadno slepilo za delavce, in da njegove družabne odredbe za izboljšanje položaja ameriških delavcev so brez vsakega pomena. Značilno je, da se republikanski kandidat Landon izraža v skoro enakih besedah kot znani radio pridigar Rev. Coughlin, iz česar mnogi sklepajo, da sta republikanski predsedniški kandidat Landon, ki ima za seboj skoro vse milijonarje, in Rev. Coughiln v tesni zvezi. Gov. Landon je povedal, da če bi bil on predsednik, da bi vse drugače skrbel za ameriške delavce glede j starostne pokojnine in brezposelne zavarovalnine. Brezposelna zavarovalnina, je dejal Landon, sploh ni potrebna, ker morajo tozadevno države skrbeti za ljudi. Toda gotovih in definitivnih načrtov Landon ni predložil, pač pa je samo splošno priporočal to in to, iz česar se sklepa, da če Landon pride do vlade, bodo delavci tam, kjer so bili pod Hoover-jem.
Komunisti so zborovali v cerkvi v Chicagi
Chicago, 28. septembra. — Preteklo nedeljo se je vršil komunistični shod v Congressional cerkvi v Oak Park, 111., ki je predmestje Chicaga. Ko so to zvedeli člani American Legion, so zasedli cerkev z ameriškimi zastavami in kričali komunistom, da so izdajalci Amerike, toda komunistični govorniki so govorili kar naprej. Zborovanje se je zaključilo z velikim nemirom. Pastor dotične cerkve sicer ni komunist, toda izjavil je, da veruje v svobodo govora.
Francoski premogar ji delajo 40 ur na teden
Paris, 28. septembra. Francoska vlada je odredila, da se zniža delo francoskih premogar j ev na 40 ur na teden. Pre-mogarji bodo najbrž prenehali s štrajkom. Na štrajk so pa odšli včeraj uslužbenci malih parnikov in bark v Parizu. Ti parniki dovažajo hrano ogromnemu mestu. Vlada se boji, da zna nastati radi štrajka pomanjkanje živeža v Parizu.
Umrl na pokopališču
Stražnik Willet Street pokopališča, Henry Rindfleisch, je včeraj umrl v mali koči na pokopališču, v kateri je bil rojen pred 84. leti. Njegov oče je bil tudi 57 let stražnik istega pokopališča. Ko je bil pokojni Rindfleisch star 11 let je peljal z vozom, v katerega so bili vpreženi beli konji po Euclid Ave., tako.j za vozom ranj-kega predsednika Lincolna, ko je slednji obiskal Cleveland leta 1863 tekom predsedniške kampanje.
Številni davki
Te dni so bili zaključeni računi glede okrajnih davkov. Okrajni blagajnik Boyle je pričakoval, da bodo ljudje plačali nekako $25,000,000 v davkih za drugo polovico leta 1935 toda' najbrž bo še nekoliko sto-tisoč dolarjev več.
MALI OGLASI
GROZDJE JE ZRELO!
Kdor želi letošnje grozdje naj ga naroči sedaj. Grozdja je letos skoro pol manj kot lansko leto, toda grozdje je za 80 procentov sladke jš^ kot lansko leto. Ne Čakajte do zadnjega trenutka. Naročite takoj!
Se vljudno priporočam vsem prijateljem in znancem v obila naročila. Za cene in druge podrobnosti se obrnite ustmeno ali pismeno na vašega prijatelja
JOŽE GRAMC R. D. No. 3, Geneva, O.
(236)
Dekle dobi delo
za splošna hišna dela. Bi hodila spat domov. Oglasite se na 5388 St. Clair Ave.
ženska dobi delo
za splošna hišna dela in kuhanje. Stara naj bo od 25 do 50 let ter mora biti zmožna popolnoma samostojno voditi gospodinjstvo. Oglasijo naj se samo v to spodobne na 6108 St. Clair Ave., v trgovini.	(x)
Delo dobi
dekle, ki je voljna delati v res-tavrantu. Vprašajte na 4426 Hamilton Ave.	(231)
Delo dobi
delavec za na farmo, ki obsega 13 akrov. Delo ima vse leto. Vpraša se na 3047 St. Clair Ave.
(230)
Hiša naprodaj
Ima 6 sob, za eno družino. Hiša se nahaja na 19003 Chi-casaw Ave. Ena spalnica spodej, dve zgorej. Cena je $3800. Takoj $800.00, ostalo je Home loan. La Salle Realty, 838 E. 185th St. Tel. Ken-more 0153-W.	(230)
Delo dobi
dekle za hišna opravila. Nič pranja ali likanja. $5.00 na teden. 8191 Oak Rd. Tel. FAirmount 5365-W.	(231)
zorniki: Anthony J. Fortuna, Anthony Klancar, Mary Salamon. Seje se vrše vsako četrto sredo v mesecu v dvorani stare Sole sv. Vida.
Društva, ki želijo sodelovati, naj izvolijo 2 ali več zastopnikov in jih pošljejo na sejo, kjer bodo z veseljem sprejeti. Vse zastopnike in zastopnice se pa vljudno prosi: da se redno udeležujejo sej in sporočajo o njih delovanju na društvenih sejah.
DR. SV. VIDA, ŠT. 25 KSKJ
Predsednik Frank Habich, 6310 Carl Ave.; podpredsednik Ant. Strniša, tajnik A. J. Fortuna, 1093 E. 64th St., blagajnik Anton Korošec. Zdravniki dr. J. M. Seliškar, dr. M. F. Oman, dr. L. J. Perme, dr. A. J. Perko, dr. A škur in dr F. J. kern. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Mesečni asesment se prične pobirati opoldne. Na domu tajnika pa vsakega 10. in 25. v mesecu. V društvo se sprejemajo novi člani in članice od 16. do 55. leta in se jim nudi štiri vrste zavarovalnine od $250 do $2000. Bolniška podpora znaša $7 ali $14 na teden. V društvo se sprejemajo tudi otroci od rojstva do 16. leta. V slučaju bolezni se naj bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto in ravna se naj po pravilih Jednote.
Jazbec; zastopnika za SND: Frank Kokctec, Anton Russ; zastopnik za SND v Maple Heights: Anton Skufca. Društvena zdravnika: dr. A. J. Perko, dr. J. Folin. Društvo zboruje vsako 4. nedeljo v mesecu ob eni uri popoldne v S. N. Domu.
DRUŠTVO SV. NEZE, ŠT. 139, C. K. of O.
Predsednica Mary Ivane; podpredsednica Frances Baraga; finančna tajnica Jennie Yelitz, 15718 Huntmere Ave. tel. KEnmore 2317-W; zapisni-karica oLuise Piks, 1176 E. 71st St.; blagajničarka Katarina Perme; vra-tarica Frances Kasunič; nadzornice: Mary Skuly, Anna Godlar, Mary Oto-ničar. Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu v stari šoli sv. Vida. Bolne članice naznanite na domu zapis-nikarice. Društvena zdravnika sta. dr. L. J. Perme in dr. J. M. Seliškar. Duhovni vodja Rev., B. J. Ponikvar. Članice se sprejemajo od 16. do 60. leta.
SLOV. SAM. DR. SV. ANTONA PAD. V NEWBURGU
Predsednik Joseph Globokar; podpredsednik Frank Kokotec; tajnik Louis Hochevar, 9914 Elizabeth Ave.; blagajnik Frank Marinčič; nadzorniki: Anton Hrovat, Frank Perko, Frank
ZA NEDOLOČEN ČAS
SE JEMLJEJO INTERNATIONAL IN NORTH AMERICAN HRANILNE KNJIGE ZA NAKUP POVRŠNIKOV, SUKENJ IN OBLEK.
BRAZIS BROS. Inc.
6905-07 Superior Ave. 404 E. 156th St. 6022 Broadway
Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je:
Kranjsko-Slovenska ©p Katoliška Jednota
Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporirana 12. januarja 1893 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. POSLUJE ŽE 42 LET. Glavni urad v lastnem domu: 1004 No. Chicago Street, Joliet, Illinois.
SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $3,500,000.00.
SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA NAD 100%.
K. S. K. Jednota ima okrog 35,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelku.
SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 186.
V Clevelandu, Ohia je 16 naših krajevnih društev.
Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega.
42_letnega obstanka nad $5,900000.00.
GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NAROD!"
Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporni organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od IG. do 55. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko za $250; $500; $1000; $1500 in $2000 posmrtnine.
V	Mladinskem Oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "B." Mesečini prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000.00 posmrtnine.
BOLNIŠKA PODPORA:
Zavaruješ se lahko za $2.00: $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden. Asesment primerno nizek.
K. S. K. Jednota nudi članstvu štiri najmodernejše vrste zavarovanja.
člani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo jim rezervo izplačano v gotovini.
Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih ases-mentov.
Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote," ki izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član in članica.
Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a)- biti zavarovan (a) pri K. S. K. Jednoti kot pravi materi vdov in sirot. Ce še nisi član ali članica te mogočne in bogate podporne organizacije), potrudi se in pristopi takoj.
V	vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 55. leta. — Za na-daljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 No. Chicago, Street, Joliet, Illinois
gledal. Končno se je vendarle nasmehnil.
"Ti trmoglavka, ti!" je rekel. Nato pa je izgovoril besede, ki se .jih je ona spomnila po dolgem, dolgem času, ki je pretekel od tega dneva: — Ce bo moral on kadarkoli v svojem življenju priti pred. sodbo, tedaj ne more imeti boljšega advokata od tebe!"
Ona je izkoristila ta trenutek njegove dobre volje ter ga poljubila na čelo. "In tudi jaz bi mu ne mogla želeti bolj poštenega sodnika od vas," je pripomnila.
Nu, kaj je zdaj preostajalo ubogemu možu, da stori? Ničesar drugega, kakor da vstane in gre k Siru Oliverju, da se ž njim spravi in pokoplje staro mržnjo.
Rečeno — storjeno! Svojo napako je lepo priznal in Sir Oliver ni nič manj lepše vzel njegovih besed na znanje. Toda, ko je bilo treba vzeti v pretres zadevo gospodične Ro-zamunde, ni bil Sir John nič več tako velikodušen. Povedal mu je, da se nikakor ne more sprijazniti z željo, da bi postal Sir Oliver Rozamundin mož, in opomnil ga je, naj Sir Oliver nikar ne misli, da je on, Sir John, izpremenil svoje to zadevno mnenje.
"Toda s tem ne rečem, da nasprotujem tej ženitvi; jaz je enostavno ne odobravam in ho-Ob teh besedah se je pre- čem stopiti v tej zadevi ob meknil na svojem stolu in za- stran. Dokler ne postane de-godrnjal: "Nu, pa naj bo ta- klica polnoletna, ji tudi njen ko. Zdaj bova govorila o ka- brat ne bo dal tozadevnega kovostih, ki jih dan za dnem dovoljenja. Potem pa se ta kaže in očituje." In Siti John zadeva ne bo tikala več ne nje-jih je pričel naštevati.	ga, ne mene."
"Ampak to je samo vaša sod- "Upam," je rekel Sir Oliver, ba; le vi mislite tako o njem." "da bo tudi on zavzel tako mo-"Ves svet misli o njem tako dro stališče, kakršnega ste za-
"Ampak, Sir John," je protestirala deklica, "če bi se ,vse ljudi obsojalo zaradi grehov njihovih očetov, bi se težko našlo koga, ki bi bil tozadevno čist, in kje, mislite, da bi našli človeka, ki bi ga vi odobrili kot mojega bodočega moža?"
"Njegov oče. . ." je pričel Sir John.
"Nikar mi vedno ne pripovedujte le o njegovem očetu, marveč o njem samem!" ga je prekinila.
Sir John je namršil čelo. — Sedela sta v vdolbini okna, ki je gledalo na reko.
"Tudi na to bi bil prišel," je rekel, nevoljen zaradi njenega prekinjen j a, ki ga je oropalo njegovih najboljših argumentov. "Dovolj je, če rečem, da je podedoval mnogo lastnosti svojega očeta, ki se oči-tujejo zdaj v njegovem živ-ljenu. Da-li ima še tudi kaj drugih lastnosti, to nam bo pokazala samo bodočnost."
"Torej z drugimi besedami rečeno: zdaj moram čakati, da umre od starosti, da se prepričamo, če ima tudi kaj takih lastnosti, ki ga usposabljajo za zakonskega moža? se mu .je pikro porogala.
"Ne, ne! Moj Bog, kako si pikra!"
"Pikri ste le vi, Sir John. Jaz sem samo ogledalo vaše pikrosti."
kakor jaz."
"Prav. Toda jaz ne bom poročila moža zato, kar svet misli o njem, marveč zato, kar mislim o njem jaz. In, po moji sodbi, mu delate veliko krivico. Jaz nisem odkrila nobenih tako slabih lastnosti na Siru Oliverju."
"Saj prav zato, da ti prihranim tako odkritje, te za-klinjam in ti svetujem, da ga nikar ne poroči.
vzeli vi. Pa naj vzame kakršnegakoli, to ne bo na stvari ničesar izpremenilo. Koncem konca pa se vam zahvaljujem, Sir John, za vašo odkritosrčnost in ljuba mi je misel, da če vas že ne morem imeti za svojega prijatelja, mi tudi ni treba vas prištevati svojim sovražnikom."
Sir John je bil končno torej zavojevan do nevtralnega stališča, Petrova mržnja pa je
In vendar, dokler se ne po- ostala prav tolikšna kakor je
ročim, ne morem narediti -nobenega takega odkritja; dokler'ga pa ne naredim, ga bom tudi nadalje ljubila in moja želja bo, da se čimprej vzame-va. Ali naj torej vse svoje življenje preživim v takem stanju?" Zasmejala se je ter stopila poleg( njega. Položila mu je roko okoli vratu, kakor bi jo položila očetu, in ga po-gladila po čelu.
"Ah, na vašem čelu vidim gube nevolje!" je vzkliknila. "Vidim, da sem vas ugnala v kozji rog, in to vam je skrajno neljubo."
"Da, neljubo mi je, ker vidim, da si tako trmasta, da nočeš videti, dasi imaš zdrave
OC1.
"Besede, same besede! Mnenja še niso dejstva. Pravite, da je tak in tak in tak. Ce vas pa povprašam, na podlagi katerih dejstev ga sodite, pa mi odgovarjate, da samo mislite, da je tak in tak. Sir John, vaša logika je brez podlage." Spet se je zasmejala. "Ah, pojdite in sodite ga kot pravičen sodnik! Povelj te mi o enem samem njegovem dejanju, katerega je bil storil in ki bi ga pokazalo v mojih očeh takega, kakršnega mi vi slikate. Nu, torej, Sir John!"
On jo je z nestrpnostjo po-
bila prej; pa ne tolikšna, mar več je iz dneva v dan še naraščala. Kmalu pa je prišlo še nekaj, kar je to mržnjo še podžgalo, stvar o kateri ni Sir Oliver niti najmanj slutil.
On je vedel, da jezdari njegov brat Lionel skoraj vsak dan v Malpas in znan mu je bil tudi predmet teh njegovih dnevnih jež. Vedel je, da je tam neka mlada ženska, ki vzdržuje neke vrste dvor za
mlade bike iz Trura, Penry-na in Helstona, in znane so mu bile tudi govorice, ki so .šle o njej. Svojemu bratu je povedal tozadevno nekaj odkritosrčnih in grdih resnic o njej ter ga svaril pred njo. Toda že ob njegovem prvem svarilu bi se bila brata skoro sprla.
Po tem nastopu pa je Oliver ni več v misel vzel. Vedel je, da zna biti Lionel trmast, obenem pa je tudi poznal človeško naturo v toliko, da je vedel, da ne bi njegovo nadalnje ugovarjanje doseglo ničesar drugega, kakor ustvarilo med bratoma nepremostljiv prepad, ne da bi obenem doseglo tudi resničnega predmeta. Zato je Oliver skomignil z rameni in molčal.
Oliver je pusti zadevo pri miru in je ni več vzel v misel. Medtem pa je jesen prešla v zimo in s prihodom nalivov in viharjev, sta imela tudi Sir Oliver in Rozamunda manj prilik do sestankov. V teh dneh je kaj redkokdaj videl Petra, če pa sta se slučajno srečala, sta šla drug mimo drugega, da sta se komaj pozdravila.
Toda Sir Oliver je bil povsem srečen. Z zaupanjem je čakal na svojo srečo. Potrpljenje je bilo vse„ kar je usoda zahtevala od njega, in to potrpi j ene ji je rad žrtvoval ob mislih na bodočo srečo. In res, leto je naglo potekalo in preden napoči druga zima, bo imel njegov dom že svojo gospodinjo.
Nekega dne — bilo je teden dni pred božičem — je jezdil v Helston po opravkih. Pol tedna je neprestano snežilo in sneg se je nakupičil v velikih zametih po pokrajini. Četrtega dne pa je posijalo sonce, ki je razgnalo oblake in pokrajina se je bleščala v snežni belini'. Sir Oliver je zašel konja ter odjahal po trdem snegu. Ko je opravil, se je kmalu odpravil nazaj domov, toda komaj je bil nekaj milj iz Helstona, je opazil, da se je njegov konj na enem kopitu zbosil. Oliver je raz jahal, vzel v roke povodce ter vodil konja ob sebi, pojoč in žvižgajoč med hojo. Tako je prispel do vasi Smithick ter se ustavil pred vrati ondotne kovačnice. Pred kovačnico in v kovačnici sami je stalo precejšnje število kmetov in ribičev, ki so imeli tu, ker ni bilo v vasi nobene gostilne, nekako svoje zbirališče. Poleg kmetov je bil tam tudi Sir Andrew Flack, pastor iz Pen-ryna, in Master Gregory Baine, eden izmed sodnikov iz soseščine kraja Truro. Oba sta bila dobra znanca Sira Oliver-ja in ž njima je pričel zdaj prijazno kramljati, ko je čakal, da mu kovač podkuje konja.
Bila pa je velika smola vse od zbosenja konja pa do sestanka s tema dvema gentle-manoma, zakaj prav takrat je prijezdil po pobočju semkaj od Arwenacka Master Peter Godolphin.
(Dalje prihodnjič)
nikvar. Zdravnik dr. J. M. Seliškar. Zastopniki za Jugoslovanski kulturni vrt: Jos. Perpar, John Hrovat. Zastopniki združenih društev fare sv. Vida: Frank Turek Frank Skrab. — Društvo zboruje vsak tretji pondeljek v mesecu ob 7:30 zvečer v stari šoli sv. Vida. Člani se sprejemajo od IG. do 60. leta.
SLOV. SAM. POD. DRUŠTVO LOŠKA DOLINA
Predsednik Frank Baraga, 1102 E. 64th St.; podpredsednik Frank Nelc; tajnik John Žnidaršič, 6617 Schaefler Ave.; blagajnik in zapisnikar Joe Snyder. Računski nadzorniki: John Sterle, Louis ' Koren, John Mlakar, Za sprejem novih članov so opravičeni vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako 4. soboto v mesecu v S. N. Domu, št. 4, staro poslopje. Društvo plačuje $200 posmrtnine in $7.00 bolniške podpore na teden. Asesment $1.00 na mesec. Sprejme se nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino in bolniško preiskavo.
zornice: Louise Pikš, Genovefa Supan in Jennie Brodnik. Vratarica Frances Kasunič. Bolniška nadzornica Louise Pikš. Zastopnice združenih društev fare sv. Vida: Mary Pristov, 1:30 popoldne. Društveni asesment se Cecilia škrbec; zastopnice za Jugo-slovan-skn Kulturni vrt: Mary Stano-nik in Johana Gornik; zastopnica za Klub društev SND: Mary Stanonik; zastopnica za konferenco SND: Mary Stanonik. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v stari šoli sv. Vida.
SKUPNA DRUŠTVA FARE SV. VIDA
Predsednik Joseph Ponikvar, 1030 E. 71 St.; podpredsednik Frank Turek; finančni tajnik Rudolph Otonicar Jr., 1110 E. 66 St.; zapisnikar Lawrence Bandi; blagajnik John Melle; nad-
SLOVENSKO SAM. DRUŠTVO SV. ALOJZIJA
Predsednik^ Joseph Lekan; podpredsednik Domen Blatnik; prvi tajnik Frank Blatnik. 8906 Union Ave.; drugi tajnik in zapisnikar Frank Papež St., blagajnik Matt Zupančič, 3549 E. 8lst St;nadzorniki: Frank Mulh, Anton Škrl, Ladislav Volčanšek. Zastavonoša Joseph Miller. Zastopnika za 3ND v Newburgu: John Perko in Joe Miller. Zastopnika za SND v Map'.e Heights: John Peskar in John Kic. Zastopnika za Slovensko šolo: John Perko in Joseph Miller. Zastopnika za skupna drtištva fare sv. I Lovrenca: Lad. Volčanšek in Franki Mulh. Zastopnika za kulturni vrt:| John Perko in John Kic. Duhovni vodja Rev. Oman in Rev. Slapšak. Društveni zdravniki dr. Perko in dr. Folin. Društvo zboruje vsako četrto nedeljo v mesecu ob eni uri popoldne v SND.
SLOV. KAT. PEVSKO DRUŠTVO "LIRA"
Predsednik in pevovodja Peter Sr-rovršnik, 6127 St. Clair Ave.; podpredsednik John Cerar, 5819 Bonna Ave.; tajnik Fr. Kuret, 5919 Prosser; kolektor Fr. Jaklič, 6514 Edna Ave.; blag. Joe Marinko, 1234 E. 74 St.; arhivarja: W. Frank in J. Polz; nadzorniki: Josephine Maček, Elizabeth Stu-cin, Theresa Gorenčič; zastopnik združenih društev Frank Prijatelj. Pev. ske vaje društva se vrše vsa.k torek in petek, mesečne seje vsak drugi torek v mesecu ob 7:30 zvečer v stari fioli sv Vida.
DRUŠTVO SRCA MARIJE (STARO)
Predsednica Julija Brezovar; podpredsednica Mary Grdina; prva tajnica Frances Novak, 6326 Cari Ave.; blagajničarka Katarina Perme; druga tajnica Mary Bradač; odbornici: Mary Škulj in Ana Erbežnik. Nad-
V itrelslqi tekmi v Canfp Perry, O., so imeli vajo v takozvanem mehiškem dvoboju. Streli\u se da časa pet sekund, da napravi tri korake naprej, se obrne in petkrat ustreli v tarčo. Kdor v tem času najboljše zadene tarčo, je zmagovalec.
sodniki je bila tudi Mrs. Roosevelt, mati našega predsednika, ki jo vidite na sliki v sredini.
Imenik raznih društev
DVOR BARAGA REDA KATOL.
BORŠTNARJEV ŠT. 1317
Duhovni vodja: Rev. B. J. Ponikvar; nadborštnar Frank Perme Sr.. 1133 Norwood Road; podborštnar Anton Hlabše Sr., 1082 E. 72 St.; bivši borštnar Matthew Juratovac, 7505 Myron Ave.; finančni tajnik Charles Baznik, 1580 E. 133 St.; tajnik-zapis. nikar Matthew Baznik, 6321 Orton Ct.; blagajnik Martin Dulc, 6416 Carl Ave.; nadzorniki: Ivan Zupan, Joseph Gornik,, Henry Opalek; sprevoditelja Louis Erste in Frank Znidarsich; vratar Frank Skerl; društvena zdravnika Dr. James Seliškar in Dr. Louis J. Perme.
Seje sei vršijo vsak tretji petek v mesecu zvečer ob 7:30 v stari šoli sv. Vida.
DRUŠTVO DOSLU2ENCEV
Predsednik Frank Virant, 1161 Norwood Rd., podpredsednik Martin Kostanjšek; tajnik John J. Kikol, 19012 Mohawk Ave., Tel. KEnmore 9946-W; blagajnik Jos. Markovič; zapisnikar Mihael Klemenčič. Nadzorniki: Martin Kostanjšek, Viktor Peterca in Ja-
kob Branlselj. Zastavonoša Frank Hitti. Zdravniki: dr. Kern dr. Oman in dr. Perme. Zastopnik za letno konferenco SND in za Klub društev SND Frank Virant. Zastopnik skupnih društev fare sv. Vida Mihael Klemenčič.
Društvo "Doslužencev" je na dobri finančni podlagi. Ima nad $5000 premoženja, plača $7.00 na teden bolniške podpore in priredi časten pogreb umrlim članom z udeležbo vseh članov. Asesment je samo $1.00 na mesec. Društvo zboruje vsako 4, nedeljo v mesecu v starem poslopju v SND. Slovence in Hrvate od 16. do 45. leta se vabi k pristopu.
DR. SV. ANTONA, ST. 138 C. K. of OHIO
Predsednik Jos. Meglič, podpredsednik John Hrovat, finančni tajnik Anthony C. Skuly, 1174 E. 74th St., zapisnikar in bolniški obiskovalec Jos. Perpar, 5805 Prosser Ave., blagajnik Frank Turek, 985 E. 65th St. Nadzor, niki: Jos. Hrovat, John Hrovat Jr., Jos. Kostanjšek. Redar Frank Mrhar. Vratar in zastavonoša Anton Grego-rač. Duhovni vodja Rev. B. J. Po-
Nekateri ne vedo, da tudi v Ameriki rase palma, ki rodi datelje. Taka palma rase v Arizoni in v južni Kaliforniji. Tako palmovo drevo vidite na sliki.
PREČITAJTE in
TAKOJ SPOROČITE,
svoje ime, naslov, poklic in tel. štev.
DA TUDI VAŠE IME UVRSTI KLAS FICIRANI
IŠČEJO SE POVERJENCI
za nabiranje podatkov v vsaki koloniji. Dostojen zaslužek ob malem trudu za zanesljivo, inteligentno in poznano osebo. PIŠITE!
IVAN MLADINK I	.......... [ I
1S6Fifth Ave.	Urednik	N«wYorl3r
Denite v hišo furnes sedaj in plačajte jeseni!
SEDAJ JE PRAVI ČAS!
Steam, Hot Water, Hot Air Furnaces. Odplačujete po $10.00 na mesečne obroke. Popravljamo in čistimo vseh vrst furneze in boilerje. Vprašajte za slovenskega zastopnika Stefan Robash.
WOLFF HEATING CO.
HEATING ENGINEERS 9703 North Boulevard	Tel. GL 9218—9219