LISTEK. Iz umetniškega sveta. Slovensko deželno gledališče. ^Hoffrnannove pripovesti«. Opera v 3 dejajnih s prologom in epilogom. Uglasbif Jacques Offenbach. Vsebina: Bogati Lindorf Ijubi operno pevko Stello, s katero je za časa njenega bivanja v Milanu imel pesnik Hoffmann ljubavno razmerje. Na gostovanju v Norimberku ga Stella zopet vidi, ljubezen vzplamti v njenern srcu. Pesnika povabi na sestanek. Nienega slugo Andreja pa podkupi Lmdorl m prestreže pismo, da ga Hoffmann ne dobi. Na vsak način bi rad Lindorf odvrnil pesnika od Stelle: sklene ga upijamti. Predigra nam kaže razposajeno dijaško pivsko družbo v Lutrovi kleti. Hoffmann preveč pije in pripoveduje prijateljem o svojih treh ljubeznih. Vsako teh vidimo sedaj v resnici v treh delanjih. Prvo dejanje se vrši v Spalanzanijeyem fizikaličnem kabinetu. Tja pride Hoifmann, ki se }e zaljubil v Olimpijo. Spalanzainjevo hčer, dasiravno je bila automata. fgajala je Hoffmarmu šc boH, kq Je kupil od Coppelija čudovite naačnike, skozi katere se vse lepšc vkfi kot je y resnici. Da Olimpija ni automata prepriča njega in vso pri Spalanzainju zbrano družbo, ko zapoje dovršeno umetno arijo. Ko Coppelius zapazi, da ga hoče Spalanzani spraviti ob dobiček, v jezi razdrobi Olimpijo in tako uvidi Hoffmann osramočen, da je ljubil — automato. Drugo dejanje. Iz dvorane v palači beneške kurtizane Giuliette se nudi razgled na krasno, mesečno noč nad Benetkami. Jioffmann se zaljubi v Giulietto, ki Ijubi §lemila, moža brez sence. Čarovnik Dapertutto jo ima in bi rad tudi dobil Hofimannovo. seveda s pomočjo Giuliette. Ta je že popolnoma vjela zaljubljenega pesnika v svoje mreže, da ji obljubi svojo podobo, pod pogojem, dla se mu vda. Ona prekrši svojo obljubo in ga izda njegovim nasprotnikom. Iz daljave se začuje petje in krohot Giuliette. Tretje dejanje. Crespelova hči Antonija je od strasti do petja začela bolehati in rocrala obliubiti očetu, da ne bo več pela. Obišče jo Ijubec Hoffmann in ona v svoji sreči zapoje. Pride dr. Mirakel, ki ga Crespel sumi, da je s svojimi pijačami umoril njega pokojno ženo. Nevarni dr. Mirakel pričara Antoniji prikazen niene ranjke matere, ki jo pregovarja, naj zapoje. Antoniia se ne more premagati, zapojc lepo kot slavček m umre. — V epiloiju smo zopet v LutrovJ kleti.  kjer je Hoffmann pravkar končal s svo jimi pripovedkami. — Jacques Offenbach  je znan kot zastopnik frivolne francoske cancanoperete in je šele s svojo opero »Moiimannove pripovesti« prodrl na svetovne gledališke odre in to leto dni po ¦svoji smrti. Zanimivo je, da so na Dunaju prvič izvajali »Hoifmannove pripovesti« oni nesre.ni večer, ko je gledališče na Ringu pogorelo. Mogoče je to tudi krivo, da so opero nekaj časa odstavili iz repertoarjev. sedaj pa se vsepovsod poje. Uspeh provzroči lahka godba, krasne slike in predvsem Oifenbachova bujna orkestracija. Dosedanji dve letošnji uprizoritvi na slovenskem odru sta uspeli izvrstno. Operna kriza je bila že pereče vprašanje in šele z angažiranjem dveh novih sposobnih moči je rešena. Kot Hoffmann se je predstavil Harfner-Karas in se odlikoval z lepim petjem, s še bolj naravno in premišljeno igro. Pevec in igralec dobrih lastnosti. Naj ga nam intedanca ohrani! Antonijo je pela novoangažirana primadona Lowzynska. ki ima izšolan glas in poje res s čutom. Manj je pristojala vloga Giuliette Fantovi. Premalo kurtinzanskega je bilo na nji. kakor na vsem in v drugem dejanju premalo strastnega italijanskega. Tudi zahteva popularna barkarola v pev§kem oziru vcč. V opereti ima Fantova več sreče. Srčkana Olimpija je bila Richtarjeva. Njana koloratura je nekaj izvanrednega. Partije Spalanzainja, Šlemila in Crespela so našle v Fejfarju dobrega interpreta. V demonske vloge Coppelija Dapertutta, in dr. Mirakla se je hvalno uživel Križaj. Kakor v pevskem tako tudi v igralskem oziru je on zmerom dober Njemu naslednika dobiti bo težko. Skrbno stori svojo dolžnost Peršlova. Visoko alt partijo Niklausa je izvedla pohvalno, v, zadnjem aktu je zadovoljivo pogodila glas Antonijine stare matere. Neznatne vloge liermana (Kovač), Lutra (Vouko), Cachnila, Pitichinaccia, Franca (Vondra) niso motile. Zbor je vobče znal, v predigri je bil nekoliko neroden. Hrazdira je temperamentno vodil opero, orkester zaslužil za ponovitev barkarole pred epilogom zahvalno ploskanje. SploSno so bile »Hoifmannove pripovesti« ena najboljših letošnjih predstav, zato tudi gledališče obakrat nabito polno. GJedališki Iist je lagal. ki je naznanil konec predstave ob polu 10. uri, iz gledališ.a smo šli šele ob en četrt na U. uro. Zakasnitve vzrok so bile predolge pavze med dejanji. —ec. Prihodnja operna; predstava bo opera »Naskok na mlm« Karla Weissa, komponista zmne opere »Poljski žida in priliubljene opcrete »Revizor«.