Politicen list za slovenski národ.
Po poŠti prejeman veljil: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld.. za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljil: Za celo leto i3 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja, 1 gl. 20 ki-, veo na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izliaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1/SQ. uri popoludne.
^itev. 46.
V Ljubljani, v četrtek 26. februvarja 1885.
Letiiilt XIII.
Državni zbor.
Z Dunaja, 25. februvarja.
Zbornica poslancev.
Na dnevnem redu današnje seje ni posebno važnih reči. Pred pričetkom obravnav odgovoril je denarni minister na neko interpelacijo glede zdravstvenih razmer med tabakaricami, ter s statističnimi številkami dokazoval, da te razmere niso slabeji, kakor pri druzih strokah. Postava o napravi novih državnim železnicam potrebnih reči se je izročila budgetnemu odseku, potem pa je Eichter vtemeljeval svoj predlog o žitni carini. Ker sta se oglasila k temu predmetu še dva govornika, bo reč sama na sebi precej dolgo trpela, potem pa se v pretres izročila kakemu odseku. Dalje stoji na dnevnem redu potrditev volitve poslanca Blaška, kteri nihče ne bo ugovarjal, začasna odprava porotnih soduij v Kotor-skem okraju, podaljšanje hipotekarne veljave na Predarelskem, oproščenje pomožnih zajemnih društev v podporo bolnih, oslabelih udov itd. od prihodnin-skega in pridobitnega davka, poročilo o pivarskem davku in o peticijah glede vžitninskega davka, pa o raznih drugih prošnjah. Ako bode danes vse to rešeno, bo seja precej dolgo trpela, dasi se pri nobenem omenjenem predmetu ni nadejati posebnih razgovorov, ker gré ura že na eno, ko to pišem. Prihodnja seja bo v petek, ker jutri zborujejo razni odseki, kterih eni imajo še rešiti več jako važnih reči. V petek se prične budgetna razprava in bo odtlej naprej vsled tega vsak dan seja.
Gospodska zbornica
imela je včeraj svojo prvo letošnjo sejo, v kteri je bilo rešenih več reči, sklenjenih od zbornice poslancev. Seje se je vdeležilo tudi več kardinalov, škofov in opatov, in sicer: kardinali Schwarzenberg, Pürstenberg in Gangibauer; nadškofje: Eder, Zorn in Izakovič ; knezi in škof je: Zwerger, Dellabona, Funder, Štepišnek, Missia in Aichner;
opata: Hauswirth in Bauer. Na vrsti je bila tudi duhovenska kongrua, ki se je v pretres izročila posebni komisiji 15 udov, ki se bodo danes volili. Današnja seja gospodske zbornice bo tudi zarad tega važna, ker pride na vrsto 6. oddelek avstrijske postave, ki zadeva rokodelske pomočnike in učence. Liberalni listi danes napovedujejo, da se bode pri tej priliki več govorilo.
Ees je Toggenburg imel dolg govor, v kterem je razodeval svojo vnemo za svobodno obrt-nijo in kupčijo, sicer pa novi postavi ni resno oporekal, ktero sta za njim grof Leon Thun in poročevalec grof Blome izrstno zagovarjala in ki bode gotovo tudi sprejeta po sklepu poslaniške zbornice.
Na koncu današnje seje se bo volil odsek za pretresanje duhovenske kongrue. Izmed škofov bodo v ta odsek izvoljeni: kardinala Schwarzenberg in Fürstenberg pa Briksenški knez in škof Aichner, ki slovi kot strokovnjak v cerkvenem pravu.
Kdaj bo sklep državnega zbora?
Vlada močno želi, da bi državni zbor vsaj do 31. marca dovršil svojo nalogo. Državni proračun se začne obravnavati v petek, in nadejajo se, da bode v zbornici poslancev dogotovljen vsaj do 14. marca. Ne vem pa, se bode li vresničila ta nada ali ne. Mnogi poslanci, zlasti na levi strani, bodo namreč to priliko porabili za obširneje govore, s kterimi se bodo svojim volilcem priporočali za prihodnje volitve. Predsednik jih sicer misli vtruditi s tem, da bode napovedoval podnevno in večerno sejo, in brez dvoma se bode skušalo razprave pri-krajševati z nasveti, da naj bode konec debate, a skušnja uči, da ti pripomočki nimajo zmerom za-željenega vspeha. Kdor pri eni točki zgubi besedo, se oglasi pri drugi, in govori nalašč tako dolgo, da preide ves čas, in da se vtrudijo predsednik in poslušalci, ne pa on sam. Zlasti sta v tem mojstra profesorja Lustkandl in Exner.
Za državnim proračunom naj bi se po želji
vladini pričela obravnava o severni železnici, mnogi poslanci pa žele in so včeraj v Hohenwarto-vem klubu to še s posebnimi razlogi povdarjali, da naj se na vsak način reši postava o zavarovanji delavcev zoper nesreče in nezgode. Poslanec K lun je kot ud obrtnijskega odseka razkladal dotično postavo, potem pa povdarjal važnost njeno za delavski stan. Rekel je, da bi bilo jako nepolitično, ako bi vlada zahtevala, da naj državni zbor sprejme postavi zoper sicijaliste in dinamitovce, s kterima se ima kolikor toliko omejiti svoboda delavskih krogov, za to pa bi ne skrbela, da se prej ko mogoče sklene postava, ki bo delavcem mnogo koristila in jim dajala poroštvo, da jim ne bode treba kruha od hiše do hiše beračiti, ako jih pri delu zadene kaka ne* sreča, in da svojo rodovino ne bodo zapustili v revščini in siromaštvu, ako jih neprevidena smrt prehiti. Zato se je klub Hohenwartov soglasno izrekel za to, da naj pride za državnim proračunom najprej na vrsto omenjeua postava, ki jo tudi cesar posebno žele. Najbrže se bo to tudi zgodilo, ker je zoper severno železnico med nekterimi poslanci še zmerom toliko pomislekov, da bode treba še nekaj dogovorov in razprav, preden bo porazum-ljenje dognano in bode mogoče to reč spraviti na dnevni red. Dokler si namreč vlada ni gotova, da bode za njo imela večino, toliko časa pač ne smo priti v obravnavo, ker se ne sme izpostaviti nevarnosti, da je bila v zadnjem trenutku zapuščena od sedanje večine. Poljski, češki in Hohenwartov klub bodo glasovali za novo pogodbo, najbrže tudi klub Ooroninijev; in ker bode velik del levičarjev brez dvoma odšel iz zbornice ter se zdržal glasovanja, smemo že zdaj reči, da bode nova pogodba sprejeta, dasiravno L i ec h t e n s t ei n o v klub za njo ni, in je včeraj s 14 glasovi proti 3 sprejel resolucijo, naj se ta reč na dnevni red spravi še le na jesen, ko se snide že novi državni zbor.
Na vrsto pride razun tega pred sklepom državnega zbora še dinamitna postava, ki je v odseku že dovršena. Vlada želi, kakor sem že rekel,
LISTEK.
„Človeka nikar".
Efež. IV. 3.
Opomba. Ce tudi nenavadno, vendar v tem slučaji postavimo tii najprej potrebno opombo.
Vselej bilo nam je za resnico, naj nam nasprotniki podtikajo tudi karkoli radi. Zato se nismo nikdar branili nasprotnemu mnenju prostora dati v našem „Slovenci", da bil je izraz le stvaren in spoštljiv. In pisatelju naslednje razpravo smo na prašanje, čo li odgovor sprejmemo, takoj odgovorili: Da, s pogoji povsod med olikanem svetom veljavnimi: Da bode odgovor stvaren, brez osebnega ž al j en j a in psovk, od Vas podpisan. To tirjati se nam je toliko potrebniše zdelo, ker se je začela poslednje dni in ravno v tej reči nekje zopet surovost obdelovati, dasi v resnici ni nič nagnjusnišega ter poštenega človeka nevrednišega, kakor nekterim toliko priljubljene, da, lastne zabavljice, psiovke in zaničljiva žaljenja bližnjega in šo celo vso to za-vratno izza grma ali brezimno. Habeant sibi! Mi pa podamo sledečo razpravo lo s tem namenom, da se
resnica prav spoznii. „Slovenec" naj bode v tem glasilo vsem prijateljem resnice.
„Dvanajstim večerom dodatek". Pod tem naslovom je prinašal „Slovenec" razlago in oceno nekaterih pesni našega pesnika g. Gregorčiča v „listku" meseca decembra m. 1. Pisatelj teh „dodatkov" je čast. g. Anton Mahuič, ki se rad peča s takimi razpravami in razlagami, vzlasti v Goriškem latinskem listu.
Ko so bile prišle Gregorčičeve poezije 1. 1882 na svitlo v posebni knjigi, bile so z nenavadnim veseljem pozdravljene in od vseh Slovencev vzpri-jete; list za listom prinašal je pohvalo g. Gregorčiču, hvaležnega srca se mu je čestitalo od vseh strani.
Toda kmalo potem jame nasprotnik sejati ljubko, koder je že bogato klase pouka in izobraževanja poganjala zlata pšenica Gregorčičevih „poezij", podtikujoč jim nazore in nauke, ki so nravnosti in naši veri nasprotni, ter tako netiti, nam že tako lasten razpor med čitatelji omenjenih „poezij". Število onih, ki so se nad „poezijami" „spodtikali", ni bilo veliko in še večina teh bila jo lo zapeljana od sodnikov „poezij"; javno muenjo je ostalo: „Spodtakljive pesni no nahajaš v tej knjigi nobene".
Ta razpor so jo kmalo polegel. Citale iu dekla-
movale so se potem zopet Gregorčičeve „poezije" brez kakega očitanja, brez spodtikanja, brez pohujšanja povsod po Slovenskem in drugod. : Ali ko se je pred nekaj meseci raznesel glas, da pridejo Gregorčičeve „poezije" v drugi izdaji na svitlo, postali so že zopet nemirni oni sodniki, začeli so se oglašati, le bolj na tihem, ter izražati željo: naj bi g. Gregorčič pri tej drugi izdaji svojih „poezij" nekatere (pohujšljive) pesni ali preustrojil, predelal, ali celo izpustil; naj bi se mu toraj to naznanilo. — In res, dobil se je mož, imenovani g. pisatelj „dodatkov", ki je to nalogo dozdevno prevzel — naprošon za to, ali ne, ne vemo — ter podal v „Slovenci" v svojem iu svojih somislecev imenu g. Gregorčiču ne samo „svet ali nauk" glede te druge izdaje njegovih „poezij", ampak ponudil mu je pravo razlago treh njegovih pesni. '
Opozorujemo gg. čitatelje, naj še enkrat čitajo „Slovenčeve" številke pret. meseca decembra, oso-bito štev. 294, 295 iu 290 ter naj, na podlagi „listkov" teh številk, Gregorčičevih v njih ocenjenih pesni in naslednje razprave ali odgovore, sami nepristransko sodijo	'' po pravici ali r Tverski nazor- ,RUie
c
tudi postavo zoper socijaliste, ki je s prej omenjeno postavo v nekaki zvezi, pa imel bo še odsek z njo toliko opraviti, da se zdaj še ne ve, se bo li mogla spraviti na dnevni red ali ne. Izmed manjših reči, ki se imajo rešiti še pred razhodom, omenjam še nekterih železnic, in sicer na Kranjskem, Gorenje Avstrijanskem in Bukovino. Smemo toraj upati, da Dolenjska vendar le enkrat dobi železnico, in da se bode tudi Kamniška železnica že skoraj pričela delati. Dotični predlog je vlada res danes predložila zbornici in ga Vam pošljem, da ga objavite celega. Poročevalec o tej zadevi bo najbrže g. Obreza.
Dr. P oklu kar je povdarjal tudi še potrebo posebne postave, ki bi določevala, da naj se po toči, povodnji, nevihti itd. poškodovanim posestnikom davki odpisujejo že samo po sebi, ne da bi bilo treba v ta namen za vsak slučaj posebno prositi še le ministerstva.
Dela ima toraj državni zbor še mnogo in skoraj ne verjamem, da bi vse to zmagal do 31. marca. Dotlej namreč želi vlada, da naj vsaj zbornica poslancev svoje delo dovrši. Ako bi gospodska zbornica tega ne mogla, bi se poslanci po veliki noči še enkrat sošli k slovesnemu sklepu državnega zbora.
Vtemeljitev postave o zgradbi železnice LJubljana - Kamnik.
Dežela Kranjska si že mnogo let prizadeva doseči zgradbo železnice iz mestne občine Ljubljanske po Bistriški dolini v Kamnik, ter se je zgradba te železnice iz ozira na narodno gospodarstvo spoznala za živo potrebo.
Cela pokrajina, po kteri bi se omenjena železnica speljala, odlikujejo se že sedaj po vedno večji obrtniji, ktero posebno krepka moč reke Bistrice zdatno pospešuje.
V	tem smislu se posebno odlikujejo kraji Dom-žalje, Jarše, Veliki Mengeš in Kamnik, koder naj bi se železnica speljala.
Izmed obrtnije po teh krajih cvetoče, mora se na prvem mestu omeniti c. kr. smodnišnica v Kamniku, ktera se bo z nameravano lokalno železnico zvezala po tiru za vlako napravljenem, kar bo za državo tolikošne koristi, da se že iz tega njena dolžnost razvidi za gmotno podporo zgradbe nameravane železnice.
Vojaška oblast dobila bi na ta način priliko najhitreje kolikor toliko smodnika iz Kamnika v Ljubljano in od tod na dalje pošiljati; ob enem pa bi se odstranila nevarnost, v kteri se nahajajo vse vasi ob cesti ležeče, koder se sedaj smodnik na vozeh vozi.
V	Velikem Mengši in Domžalah že sedaj osem velikih tovaren slamnike izdeluje, kteri se po celem cesarstvu razpošiljajo; v Jaršah imajo umetne mline, ki leto za letom več nego 1500 ton (a 1000 kgr.) žita pomeljejo. Omena vredne so tovarne za cement in lončenino, kakor tudi kaolinišče v Kamniku. Vrh tega ima pa Kamnik mrzle kopeli, kamor poleti mnogo tujcev zahaja.
Da bodo vedeli gg. čitatelji, kaj nam je dokazati, povemo naj g. dr. M—čevo oceno in obsodbo glede nazorov treh Gregorčičevih pesni, ktero (oceno), kot krivo, nam je ovreči.
G. M. trdi „z odločno besedo", da priznava in uči g. Gregorčič v pesnih: „Človeka nikar", „Ujetega ptiča tožba" in „V celici" nazore, ki so bojda nasprotni z verskimi resnicami, in sicer, da uči: „usoden panteizem", „panteistični fatalizem", „pesimistični panteizem", „panteistični pesimizem"; da taji Boga (to povdarja g. M. trikrat), da „se zdi, da taji" prosto voljo človekovo; da laže, obsojuje Boga, pohujšuje ljudstvo itd.
Pač, ako bi bilo res, kar trdi g. M., bolje bi bilo, da bi g. Gregorčič, ta pohujševalec ljudstva, nikdar ne bil rojen na svet (Mat. 26, 24); ali pa, da bi se mu mlinsk kamen obesil na vrat, ter se potopil v globočino morja (Mat. 18, 6.)!
Povem naj le še, predno začnem, kaj je bil vzrok in povod temu mojemu zagovoru pesni in pesnika g. S. Gregorčiča. Vzrok so, se ve, oni „dodatki", t. j., v njih rf-iravljena obsodba pesni in pesnika.
D	v peresu
«""	"'ojih,
Desk in remeljnov pripravljajo leto za letom ne-številne žage po Bistriški dolini za 6000 ton.
Apna se leto za letom od 5000 do 6000 nažge.
Povžitek pridelkov se je v poslednjih letih pri obilnem številu tovarničnih delavcev in druzih prebivalcev tega sodniškega okraja (23.000) tudi jako povzdignil.
Da se bo pa vse tukaj navedeno, kolikor se d&, še povzdignilo, potrebuje Kamnik približanja na kako prometno progo, s kterimi je sedaj celi svet v zvezi. Kamnik potrebuje železnice.
Že leta 1882 pregledal se je načrt, kterega je društvo za zgradbo železnice z oskim tirom predložilo, ter se je sploh povdarjala važnost zgradbe omenjene železnice za razvoj obrtnije po teh krajih ter se je pričetek zgradbe najtopleje priporočal. Pri tej priložnosti je tudi dežela sama opiraje se na sklep deželnega odbora od 13. junija 1880 obljubila zdatno podporo.
Omenjeno društvo je prosilo za državno podporo zgradbe, ker mu ob prošnji za dovoljenje zgradbe ozkotirne lokalne železnice na podlagi dotične postave ni bilo mogoče zadosti potrebnega denarja iz lastnih virov skupaj spraviti.
V očigled velikega pomena nameravanega podjetja za deželo in za glavno mesto zdelo se je državni upravi umestno, podporo za za zgradbo železnice dovoliti. Pozvedočbe so bile vse skozi take, da dotični prizadetniki v resnici ne bi mogli potrebne glavnice zložiti, če tudi bi se pri podjetji s popolno gotovostjo smelo računiti na krepko podporo dežele, prizadetih občin in drugih prizadetnikov. Zatoraj se je državna vlada najpoprej podala v razgovor s podjetniki, pri kterih se je od strani vlade najpoprej na to gledalo, da se je zahtevana svota za podporo, ktera se bo dala brez obresti iu brez povračila, kolikor mogoče znižala, ter da se bo namesto ozkotirne gradila železnica z navadnim tirom.
Vsled tega so se koncesijonarji izrekli, da so pripravljeni prevzeti koncesijo za zgradbo in upravo lokalne železnice iz Ljubljane v Kamnik z napravo vlake k smodnišnici, ter se zavežejo zgradbo postavno dovršiti, če bi se vlada pri tej zgradbi vdeleževala s podporo 200.000 goldinarjev, za ktero naj bi prevzela toliko prvotnih delnic. Vsa zgradba bi podjetnike veljala nekako 771.000 goldinarjev.
Po dogovorih naj se ta 22 kilometrov dolga lokalna (sekundarna) železnica (tramvaj na parogon) z normalnim tirom odcepi od državne postaje ce-sarjevič Rudolf-ove železnice proti severo-zapadu po lastni cesti do Dunajske velike ceste; čez Savo naj se spelje po lastnem mostu preko Domžaljam, tu pa tam se velike ceste posluževajoč in od ondot po Bistriški dolini deloma po lastni deloma po okrajni cesti preko Preserja, Homca in Šmarce v Kamnik. Od tukajšnje konečne postaje se potegne še l-4 kilometra dolg tir za vlako do c. kr. smodnišnice, ktera od Kamnika proti zapadu stoji. Največa napetost ceste znaša 13 pro mille (trinajst čevljev na tisoč čevljev daljave), za vlakni tir pa 22-2 pro mille. Najmanjši radij ovinkov je 150 metrov velik. Cas za zgradbo določil se je na dve leti od dne, kedar se bo dovoljenje dalo.
vzrok temu je: 1. ker poznam bolje nego marsikdo, pesnikovo mišljenje, čutenje, nravnost njegovo, sploh : njegovo življenje in se mi prav za to še posebej zdi ona obsodba g. M—a tem krivičnejša in zato odgovora tem potrebnejša; 2. ker se do sedaj ni nikdo javno oglasil, ki bi bil zagovarjal javno obsojenega pesnika; in 3. ker čutim, da teh „zo-perverskih nazorov" madež, ki se pesniku-duhovnu tako apodiktično pripisuje, nekako otemnuje čast cele naše duhovščine.
S tem je, menim, opravičen vzrok te razprave in zato mi tudi g. dr. A. M. ne more oporekati ali zameriti, da pomagam resnici na dan. Sicer veljii tudi tii: „čuti je treba oba zvonil, da se pravična sodba odda!"
(Dalje prih.)
Kaj človek skusi, ako peš na Dunaj gre.
(Dalje.)
Devetnajsti dan.
Vsak korak postavlja nas bližjo domu; in kolikor bolj se domu približujemo, toliko bolj mirno in manj pikantno je naše vsakdanje življenje. Takrat — na potu, še tega nismo vedeli, da bodemo namreč v zadnjih dnevih našega potovanja manj „šti-
Efektivni stroški cele proge iz Ljubljane v Kamnik cenjeni so na 686.000 goldinarjev, t. j. za vsak kilometer 31.181 goldinarjev. Železnica za vlako iz smodnišnice do kolodvora veljala bo pa 85.000 gld.
Ves potrebni denar naj se toraj pripravi iz državne podpore 200.000 gld., iz deželne vdeležbe s 50.000 gl., iz doneskov prizadetnikov s 50.000 gl. in iz ostalih 50.000 gld., ki se bodo morali na drug način dobiti, vsega skupaj toraj 350.000 gl. Za to svoto izdale se bodo prvotne delnice al pari; za svoto 421.000 gld. pa, ktere bo še primanjkovalo, izdale se bodo prioritete po kurzu najmanj 80% toraj v skupnem nominalnem znesku za 520.000 gld. Po tem takem bo cela glavnica za zgradbo železnice znašala v nominalnem znesku 870.000 gld.
Država si pridrži pravico, upravo železnice vsakčas v svoje roke prevzeti in dotične tarife določevati. V tem oziru so si podjetniki izprosili obljubo, da pavšal za prevzetje uprave pri imenovani železnici v državno oskrbništvo ne bode višji nego 45% skupnega dohodka železnice za čas koncesije.
Konec vtemeljitve je sledeči načrt postave dovolitve zgradbe:
Postava o dovoljenji zgradbe lokalne železnice iz Ljubljane v Kamnik.
Z dovoljenjem obeh zbornic državnega zbora naročam sledeče:
Član I.
Vlada se pooblaščuje, da sprejme za pripravo potrebnega denarja za vdeležbo pri zgradbi lokalne železnice iz Rudolfovega (t. j. državnega) kolodvora v Ljubljani do Kamnika v zvezi s tirom k smodnišnici, prvotnih delnic delniškega društva, ktero se bo nalašč za to vstanovilo, za 200.000 gld. av. velj. v papirji.
Ta vdeležba je zavisna od sledečih pogojev:
a)	da dežela kranjska obljubi pri tej zgradbi z najmanj 50.000 goldinarji vdeleževati se, da dalje
b)	pripravo ostale za zgradbo potrebne glavnice v svoti, kakor jo bo državno upravništvo samo določilo, obljubi preskrbeti po izdaji prioritetnih in prvotnih delnic bodoči koncesijonar, ne da bi se s tem državni zaklad kaj obtežil, ter svoto na tak način zavaruje, da je za njo in za shajanje z določeno glavnico bodoči koncesijonar odgovoren.
Član II.
Dividenda, ki se bo izplačevala na prioritete v članu I. omenjene, preden bodo taisto dobile prvotne akcije, ne sme višja kakor po 5% biti.
Prvotne delnice, ki jih bo država vsled člana I. sprejela, morajo imeti enake pravice z drugimi prvotnimi delnicami in se z ozirom na tiste ne sme dovoliti nobena omejitev glasovanja, ne glede največjega števila glasov, kakor tudi ne nasproti posestnikom prioritet.
Član III.
Vplačevanje na prvotne delnice, ktere po članu I. prevzame država, pričelo se bode ob novem letu 1887 v dveh letnih obrokih, ktera bo država
keljcev" doživeli; ali — zdaj to vemo in tudi čast. bralec! bodeš videl, da bolj mirno je postajalo naše potovanje, kolikor bolj smo se bližali — proti domu in šoli.
Zakaj pač tako? Od kod neki to?
Odgovoriti na to vprašanje je pač nekako težko. Vendar pa, ako jaz zdaj mislim nazaj v one prijetne čase, bi skoraj našel vsaj navidezen vzrok.
Spominjam se jaz še vrlo dobro onih ur in trenutkov, v kterih sem se pripravljal vsako leto na počitnice k svojemu stricu in tudi onih, v kterih sem se pripravljal iz počitnic zopet proti — šoli.
Mi šolarji smo — vsaj takrat, kakor dobro vem, na potu na počitnice bili zelo živi in veseli; vso nas je zanimalo, vse razveseljevalo, in ako je kdo nas kterega vprašal: „Fantje! kam pa kam? — tako urno!" — smo so komaj ali pa še ne ozrli proti njemu; ampak kar v daljnem hipu smo vsi veseli klicali: „Na počitnice! Na počitnice!"
Ko smo pa iz počitnic morali nazaj v Ljubljano, v šolo, smo bili pa vse drugačnega duha. Ko bolnik smo le bolj klaverno „lezli" proti Ljubljani, sem ter tje se ozirali, ko da bi iskali med potjo kako sočutno srce, ki naj bi z nami šolarčki — žalovalo. Ako je lo kteri človek poprašal nas o kteri koli stvari, sosebno o namenu našega pota, z bese-
sama določila proti nokolekovanemu potrdilu sprejema.
Prvi obrok se na noben način ne sme prej vplačati, kakor kedar bodeta temeljito dokazana vplačilo in poraba ostale glavnice pri zgradbi v članu I. omenjene železnice, ktera mora tudi že dokončana in javnemu prometu izročena biti.
Član IV.
V članu I. označena železnica na par z navadnim kolovožjem (tirom) mora se v dveh letih dodelati počenši od dneva, kedar se jo izdala koncesija (privoljenje) za njo ter se mora izročiti javnemu prometu.
Član V.
Ako bi upravo pri tej železnici prevzela država v svoje roke, se bode za upravne stroške določil pavšal na ta način, da ga bode država odmerila po gotovih odstotkih od skupnih dohodkov.
Član VI.
Ta postava postane veljavna z dnevom svojega razglašanja.
Izvršila jo bodeta pa Moj trgovinski in finančni minister.
Politični pregled.
V Ljubljani, 26. februvarja.
Notranje dežele.
Železnica Ljubljana - Kamnik, je toraj za trdno določena in se bo prej ko ne že letos delati začela. Kakor nam včerajšnji telegram sporoča, stala bo tista blizo 770.000 gold., pri kterih se bo vlada z 200.000 gold. vdeleževala, naša dežela pa z delnicami za 50.000 gold. Kakor z veseljem pozdravljamo to najnovejšo pridobitev na našem narodnogospodarskem polji, si pač ne moremo kaj, izreči naravnost, da bi bila nam železnica Ljubljana-Novo-mesto-Karlovec bolj pri srcu, ker je za narodno gospodarstvo mnogo bolj potrebna, kakor pa ta v Kamnik, če tudi se ji mora pomen in potreba pri-poznati. Kamnik je združen z Ljubljano po lepi gladki cesti, ktera razun Cernuškega malega niti jednega klanca ne pozna. Kakošna pa je zveza naše dolenjske z glavnim mestom, kakošna z drugimi ob železnici ležečimi rodovitnimi kraji! Taka, da malo kje taka, klane za klancem in ovink za ovinkom, tako, da mora vsak promet v očigled današnjim železnicam popolnoma propasti, dežela pa pod nič priti! Dobro nam došla Kamniška železnica, toda če so v državnem zboru že A rekli, naj rečejo še B, ter naj nam skoraj pošljejo o dolenjski železnici tak telegram, kakoršnega smo imeli včeraj o Kamniški in tako postavo, kakoršno danes spredaj v članku prinašamo o Kamniški železnici. Kamniško toraj imamo; svoj pomen in svoj promet bo pa še le dobila, kadar bo podaljšana skozi tuhinjsko in savin-sko dolino dve deželi sklepala.
Pulj, nekdaj skromno mesto ob južni osti isterskega poluotoka ležeč, dokler ga ni avstrijska mornarica povzdignila do pomenljivosti, ktero kot prva in poglavitna vojna luka v Avstriji sedaj zavzema, skazal se je na sv. Matija dan, kakor se to takemu mestu spodobi. Prišla sta tjekaj cesarjeviča Eudolf in Štefanija, potujoč v južno Dalmacijo. O sprejemu poročali smo že včeraj med domačimi novicami. Danes nam je le še politični pomen tega sprejema premotriti. Če se nekaj časa nazaj ozremo,
kako so se nekteri Avstriji sovražni lahoni v Trstu cesarju nasproti obnašali in tisti čas, ko so ondi bombe pokale, primerjamo z današnjim, ko se v P ulji, kjer v javnosti tudi laški živelj prevaguje, Eudolfu in Štefaniji s cvetjem poti potresajo, ko belo oblečena dekleta cesarjevičini krasne zvezčeke cvetlic poklanjajo, pokaže se nam odmah duh časa, kakošen da veje po Trstu in kakošen v P ulj i. Ni slovanska krivda, da je v Trstu tako bilo, kakor bi ne smelo biti, pač pa so ondi višji krogi takega duha, če tudi nevede gojili, dokler se je izgojil. Kar so višji krogi v Trstu desetletja sejali, to sedaj žanjejo in bodo še želi. Kako vse drugačen je Pulj! V Trstu polahonjen delavec naše cesarske rodovine skoraj ne pozna ne in ga ni sram v skromnem svojem stanovanji podob laške kraljeve družine po steni obešenih imeti. Vsa čast v tem oziru slovenskim Tržaškim delavcem!! V Pulji so hotli delavci konje spreči iz kočije, v kteri sta se cesarjeviča po mestu vozila, ter so ju hotli sami voziti, kakor so se nekdaj slavno vozili na tak način rimski zmagoslavni vojskovodje. Ponižna cesarjevičina pa tega nikakor ni privolila. Res Pulj, ponosen smeš biti na svoje prebivalce, posebno pa na tvoj delavski stan! Kjer je tolikanj ljubezni in spoštovanja do cesarske hiše, ondi za Garibaldija niti za las nimajo prostora. Saj je pa tudi lahko razumljivo. Puljski delavec je večinoma kruh pri cesarskih zavodih c. kr. mornarice zaslužen in se hvaležen svojega gospodarja spominja. Tržaški delavec ima večinoma svoj zaslužek ali pri morji ali pa pri LIoydovem arzenalu. Kak duh pa ondi veje, je znano, toraj pač ni čuda, če se tudi furlanski delavec taistega naleze. Kar je delavcev so v Trstu edino Slovenci in Hrvatje pošteni domačini!
Liberalni listi se nezmerno vesele, da je minister Konrad prošnjo za povrnitev šibe v šoli tako odločno zavrnil. Sklicujejo se na človekoljubno mišljenje, ktero v ministerstvu vlada. Naj se le! Bodo že videli, kak sad bo taka izgoja rodila, pri kteri so učitelju nasproti popačenosti in trmoglavosti otrok roke popolnoma zavezane. Saj ni potreba, da bi morala šiba na dnevnem redu biti, kedar jo je pa potreba, onda naj se nikari ne za-branjuje. Prosvetljene šolske postave od leta 1870 zorijo že svoj sad, to ne le pri nas, temveč tudi drugod, da, celo na Dunaji pada že zrel na tla! Koliko bi imeli sporočati o samomorih, ki jih smrkavi otroci iz domišljenega žaljenja na časti dopri-neso; koliko bi se lahko poročalo o drugi nevarnosti, ki ima svoje korenine v novi šolski postavi, toda smo rajši tiho, pa škoda časa in — „Slovenca".
Vnanje države.
V	Rimu je počila petarda, sicer na jako primitiven način napravljena, ali počila je pa vendarle, ter je s tem dala spričevanje, da „Italija irredenta" še vedno živi. Napolnjena je bila namreč neka lončena posoda, steklenici podobna, kakoršnih se po onih krajih mnogo nahaja, z dinamitom. Dotični junak položil jo je na stopnjice parlamenta, kjer je toliko časa tlela, da se je raznesla. Pok je bil to-likošen, kakor iz topa; škode pomenljive ni nobene. Vendar pa si policija vse prizadeva, da bi zlodeja zasačila, a do zdaj se ji še ni posrečilo.
V	nemškem državnem zboru obravnavali so proračun za nauk in prosveto. Pri naslovu: „cerkveni sodni dvor" vnela se je huda in ojstra debata, kajti liberalci niso hoteli zanj ničesar dovoliti, minister je pa konečno vendar le zmagal s svojimi dokazi o potrebnosti takega sodnega dvora in se je trošek zanj pripoznal in odobril. Hud vihar provzročil je tudi naslov: „Poznanska nadškofi j a". Zopet so se oglasili sovražniki Slovanov in katoličanov ter so zarohneli proti katoliški duhov-
ščini Poljaške narodnosti, ktera baje vedno le na to gleda, kako bi pruske Poljake k vstaji zapeljala. Pri tej priložnosti se je minister zopet domislil na pregnanega kardinala grofa Ledohovskega in je skušal dokazati, koliko smrtnih političnih grehov da se je le ta nadškof s svojo agitacijo med Poljaki vdeležil. Nasproti takemu postopanji, pravi minister, mora nemška vlada oprezna biti. Le škoda, da vse to res ni! Naj bi pač rajše Prusija svojo opreznost na anarhiste obračala, kteri se na dan na dan pripravljajo, da bodo z dinamitom raznesli s krvijo in železom skitano nemško državo Bismarskovo. Pri skromni Poljaški duhovščini se Prusom kaj tacega pač ni bati.
Francoski senat pripoznal je zopet tistih 305.000 frankov za seminarske ustanove ter jih je postavil v budget, ktere je lansko leto kamora zbrisala. Je pač sprevidel potrebo takih ustanov, kajti tudi na Francoskem jele se jim bodo počasi zopet oči odpirati, kakor so se jim odprle ob času prve revolucije, da se brez duhovščine ne more nikaka država obdržati. Tedaj so bili politični nezadovolj-neži, ki so prevrat osnovali, sedaj ga bodo soci-jalni anarhisti. Na celem svetu proti tem ljudem ni boljše pomoči, kakor je ravno dobra duhovščina.
Izvirni dopisi.
dami: „Kam pa kam! — fantiček!" — že smo bili pripravljeni z odgovorom ; in žalosten tužen glas nam je iz šolarskih prs privabil počasno besedo: „V šolo!" In ta glas je bil vselej mil, tako mil, da nam je donašal — zasmehovanje.
Tudi danes hitimo mi proti — Ljubljani — proti šoli; in bolj tihi smo, nič kaj zanimivega se nam ne pripeti; vse življenje je le bolj enolično. Zakaj neki? Morebiti zavoljo bližajoče se šole?
O, kaj še! Kaj bi se mi šole bali, ki nam je bila žo 11 let „vsakdanji kruh!"
Smo bili mar utrujeni, da se nam je tožilo?
O, tudi ne! In kaj bi vendar utegnil biti vzrok temu, da je zdaj naše potovanje bolj enolično, bolj mirno bilo?
Naj povem in rečem, da prav mirno tudi ni bilo, saj nismo kar nič mirovali, ampak neprestano smo naprej hiteli, bolj enolično — vsaj za današnji dan je pa menda zavoljo tega, ker sem jaz ono svojo šabljenko, ktero sem ono prvo noč kot ulanec vihtil proti mogoče bližajočemu se sovražniku, oni Ljubljanski pipcc zgubil in vsled tega nisem mogel vre-zati si zlomljenega svinčneka. Z največo silo sem pa vendar le nekaj začrtal si ta dan s svojim zlomljenim svinčnikom; in sicer to novico imam v svojem dnevniku:
Ko pridemo v ]£nittelfeld, je bil ondi ravno somenj, po trgu bila je razpostavljena mnoga živina in jaz sem se s tovarišema moral med temi mojimi imenoglihi „skozi" preriti, da smo prišli unkraj mesta. In med potjo so meni te živali mojo suknjo marmorirale. Sicer nisem zahteval teh slik; toda kaj sem hotel! — Saj sem s seboj nosil dobro krtačo.
Spavali smo to noč v Judenburgu. Tukaj smo zopet dobro hišo in prijazne ljudi našli. Gospodar, pri kterem smo prenočili, bil je krčmar in mesar. Po različnem cincanji sem ter tje zopet povemo krčinarju — očetu, da smo dijaki, ki si ogledujemo svet. In zopet mu jaz po domače povem, da smo lačni. Prijazno nam je mož pritrdil, da nam verjame, ko smo mu danes prehojeno daljavo naznanili ter pristavi, naj le nekoliko potrpimo.
Mi smo radi počakovali, saj nismo imeli do posteljo daleč, ker bomo spali tudi tukaj.
Nismo ravno dolgo čakali, kar nam prinese večerjo. Moj zapisnik pravi, da smo za večerjo imeli „šnicelj", ki je bil „hudo velik", salato, kruli in pivo; ter da smo za to večerjo in posteljo plačali vsak po 49 kr. In zdaj — za danes lahko noč!
(Daljo pilil.)
Iz Novega mesta, 21. februvarja. Ker je malokdaj čitati kak dopis iz našega mesta, hočem podati jaz nekaj novosti. Kakor običajno, so tudi letos naša društva izdala imenik svojih članov za leto 1885. Iz teh bodi posneto to-le: čitalnično poročilo pove, da se je družba preselila v lastne prostore, odkar je izdelan „Narodni dom". Dohodkov je imela 9194 gld. 6 kr., stroškov pa 9169 gld. 61 kr., toraj ostane gotovine v blagajnici 24 gld. 45. kr. Predsednik ji je g. dr. A. Poznik, podpredsednik pa dr. A. Ferjančič. članov broji 83. Med temi sta dva častna člana: Prevzv. g. Juraj Strossmayer, biskup v Djakovaru, in pa g. A. Kalčič, trgovec in hišni posestnik v Novem mestu.
Poročilo meščanskega uniformiranega kora in godbe naznanja, da so se pri občnem zboru 16. dan avgusta zjedinili vsi, brez razločke političnega mišljenja, da skupno vzdržujejo godbo, članov broji društvo 230. Dohodkov je imelo 491 gld., stroškov pa 486 gld. 42 kr., toraj ostanka 4 gld. 58 kr. — Jako vrla misel, da godbo podpirajo vsi, kajti ta je gotovo mednarodna.
Društvo „kazino" šteje 60 članov; vodja mu je g. Anton Kwetkovvits, c. kr. major v pokoji. Jako čudno je, da nahajaš v tem zapisniku imena nekterih mož, koje svet smatra za narodnjake, in vendar jih ni v čitalničnem imeniku. So li oni postali kukavice, kakor veli Hrvat?
Razun teh društev sta še „Dolenjsko pevsko društvo" in pa društvo prostovoljne požarne straže. Število udov teh društev mi je neznano. — Razume se, da so ta društva prirejala razne veselice. Bilo jih je toraj na izobilnost.
—h—.
Z Dunaja, 25. febr. (Shod škofov pa liberalni listi.) Liberalni časniki imeli so te dni več poročil o sklepih, ki so jih glede duhovenske kongrue storili škofje pri svoji konferenci. Že unidan sem pisal, da so sklepi tajni; kar se o tem čuje, je toraj zgolj ugibanje. Duhovenska kongrua tako živo sega v splošnje cerkveno pravo, da škofje sami brez po-razumljenja s papežem reči ne morejo rešiti, in da so se prav gotovo v tej zadevi obrnili do rimske stolice. Ker so se včeraj v gospodski zbornici vde-ležili prvega posvetovanja o kongrui in ker bodo trije izmed njih namreč kardinala Schwarzenberg in Fürstenberg pa knez in škof Aichner danes izvoljeni v komisijo, ktera bo pretresala kongruo, smemo pač sklepati, da škofje ravnajo v porazumljenji z najvišjim cerkvenim poglavarjem, in da se bo kongrua vravnala v smislu in po načelih cerkvenega prava. Ako je toraj res, kar pišejo liberalni listi, da škofje pritrdijo postavi o duhovenski kongrui in da so celi» voljni privoliti v to, da se postava izvrši se le polagoma v treh letih, morajo pač imeti poroštvo, da se bodo varovale pravice cerkvene, in da se zlasti verski zakladi pripoznajo kot lastnina cerkvena, s ktero ima edino lo cerkev zapovedovati.
V ponedeljek so se škofje poklonili cesarju, ki so jih sprejeli radostno in milostno. Na pozdrav kardinala SchWarzenberga izrekli so cesar svoje prepričanje, da je duhovščina od nekedaj najzvestejša in najkrepkejša podpora cesarstva in cesarskega prestola, in da si bodo prizadevali kolikor mogoče
zholjšati njeno žalostno stanje. Kapiteljskemu vikarju gorenje-avstrijanskemu razodeli so tudi obžalovanje svoje zarad smrti škofa Rudigiera, ki je po deželi in med duhovščino razširjeval pravega rodoljubnega duha. Ali tudi novi škof bode gotovo deloval v njegovem duhu, in cesar se nadejajo, da bodo Gorenje-Avstrijanci ž njim zadovoljni. Za škofa v Lincu je namreč izbran, kakor se zdaj za gotovo ve, kanonik in semeniški vodja Dunajski dr. Milller, ki slovi zarad svoje izvrstne knjige o nravnosti ali morali, in je značajen mož pravega cerkvenega duha. K imeniku vdeležnikov škofovske konference, ki ste ga objavili v torek, še dostavite Sembratoviča, rusinskega nadškofa v Lvovu.
Domače novice.
(Profesor vitez Gariboldi) je še vedno bolan in so za čas njegove bolezni poklicali kandidata profesure g. Josipa Weiss a iz Ptujske gimnazije, da ga bo supliral. Omenjeni gospod prišel je že v Ljubljano, kjer je na pepelnico svoj posel pričel.
(V Kropi) na Gorenjskem dobili bodo na 1. marca orožniško postajo.
{Razpisani) ste službi prvega magistralnega sovetnika in nova služba policijskega komisarja na Ljubljanskem magistratu. Prva nese 1600 druga 1200 gotovega denarja; vrh tega združeni ste z vsako po dve 10% petletnici, ki se bodete v penzijo všteli. Zahtevajo se politično juridične študije in pa popolnoma znanje slovenskega in nemškega jezika. Prošnje naj se ulagajo do 22. t. m. na mestni magistrat Ljubljanski.
(Služba okrajnega ranocelnika) na Bledu je razpisana. Tista nese 600 goldinarjev in se bo za letos s 300 gold. iz deželnega zaklada poboljšala. Graduirani zdravniki imajo prednost. Prošnje do 1. aprila na c. kr. okrajno glavarstvo v Radovljico.
(Razpisana) je služba okrajnega ranocelnika v Senožečah s 500 goldinarji nagrade. Prošnje do 20. marca na c. kr. okrajno glavarstvo Postonjsko.
(F Švico) pošiljale se bodo s prvim marcem počenši namesto dosedanjih povzetnih listin, poštne nakaznice s povzetjem.
(Obsojen) je bil včeraj v Celji pred porotniki vrednik nemške „Vahtarice" („Deutsche Wacht").
(Umrl je) ranjc. Koseskega bratranec, g. Edvard Josip Vesel, v nedeljo popoludne v Trstu. Pogreb mu je bil v torek izborno lep in je obilo vencev dobil.
(Kaj si vse urarslci pomočniki zmislijo.) V nedeljo je bilo, ko urarskega pomočnika v Mariboru obide srčna želja, da bi balon v zrak spustil, kterega si je bil v potu svojega obraza napravil. To se ve, da ni bil nikak balon Captif pač pak je postal — balon ca p vit. Mladi urar ga napolni s špiritovim soparjem in balon se dvigne iz neznatnega dvorišča ponosno v zrak, da bi bil celo Francozom v nemško-francoski vojni čast delal, plava nekaj časa nad Mariborom, ter se konečno vtrujen ali kali na pokopališče spusti, Kjer obleži. Urarček ga stisne pod pazduho in hajdi domu. Zopet ga napolni in spusti. Sedaj mu jo je pa balonček že koj iz začetka zavozil; trčil je namreč v streho ob kteri priložnosti se je ob enem tudi vnel in goreti začel. Posodica s špiritom obvisela je na žlebu pod streho, kjer je s silnim plamenom gorela, balonček sam je pa v rudečem plašči po strehi plesal.
(Podgan in miši), pravijo, da je toliko na Reki, posebno pa po skladiščih in založiščih ondašnje železnice, da niti jedna vreča cela ne ostane, ktera iz Ogerskega z žitom napolnjena tjekaj pride. Toliko jih je, rekel je šaljivec, da bi celo Jožefovo srebrno kupo iz vreče odnesle, ako bi se slučajno v kteri nahajala. Vsled tega, ker se po skladiščih železnič-nih vsaka vreča pregloda, zgublja se pšenica in se brodniki branijo poroštvo za resnično in polno vago prevzeti. Škoda bo v prvi vrsti zadela Reko, kajti angleški in francoski trgovci z žitom so menda že po Ogorskem naročili, da naj jim odslej nadalje žito rajši preko Trsta pošiljajo. Goske so ob svojem času na kapitoliji gagajoč Rim rešilo, kdo ve, če ne pripomorejo podgane in miši k vspešni konkurenci Trsta z Reko. Se bo pa južna železnica smejala!
Razne reči.
—	Deputacija katoliškega velikošol-skega društva „Avstria" na Dunaji obstoječa iz gg. drd. phil. Ignac Stich, stud. med. Alojzij Viljem Gruber predstavila se je na 22. t. m. La-vantinskemu knezoškofu dr. Stepischneggu, da mu je izrekla društveno zahvalo za sočutje, ktero je vedno temu društvu skazoval. Knez in škof se je pol ure prav prijazno pogovarjal z deputacijo ter je posebno povdarjal odnošaj, ki je vsega vreden, da se mladi in razumni možje v tako brezvernem času, kakor je ravno dandanašnji ne sramujejo svoje katoliške vere s tem javno priznati, da so udje katoliškega društva.
—	Pastirski list Solnograškega nadškofa ima za letošnje postno premišljevanje pravo izgojo otrok in pri tej priložnosti omenja škodljivega vpliva slabih in pohujšljivih časnikov na mladino. S to tvarino se pa po prečudnem naključji letos vjemajo skoraj da pastirski listi vsih škofov. Posebno ojstro obrača se Solnograški pastirski list proti framasonom, ktere gadja zalega imenuje.
—	Anarhisti iz Budapešta jeli so razpošiljati svoj katekizem katoliškim župnikom po Gorenji Avstriji. Vsebina tega katekizma je taka, da ga je takoj povsod c. kr. orožuištvo pobralo in okrajnim glavarstvom izročilo. Ob enem so se pa gospodje župniki opozorili, vse takošne pošiljatve z zavitkom vred takoj okrajnemu glavarstvu izročiti, da bode ono pošiljalcem na sled prišlo.
—	Avstrijska ladij a „Venus" s kapitanom Sabličem bila je na poti iz Liverpola v Rio de Janeiro. Pri Waterfordu trčila jo ob skale in se je popolnoma razbila. Kakor telegram iz Waterforda poroča so vsi ljudje potouili.
Telegrami.
Dubrovnik, 26. febr. Namestnik Jovanovič sprejel je na Lacromi cesarjeviča Rudolfa in Štefanijo; sprejema vdeležila sta se okrajni glavar in župan. Vreme je prekrasno; zvečer bo sijajna razsvitljava. Mnogo hiš je okrašenih s prekrasnimi napisi. Pozno v noč goreli so kresovi po bližnjih gorah in tudi morje je bilo v eni svitlobi, od koder so se rakete spuščale. Ljudstvo je v največji radosti. Danes se odpeljeta v Kotor. kamor prideta popoludne mod drugo in tretjo uro.
Dunaj, 25. febr. Cesarica se je odpeljala opoludne v Amsterdam.
Bruselj, 25. febr. Danes je 3000 pre-mogarjev vstavilo delo v rudnikih. Blizo 9000 delavcev se kuja.
Tuj ei.
24. febr.
Pri Maliči: Magdalena Lester, raodistinja, z Dunaja.
—	Schäfer, Illek, Deutseh, Koppel, Böham, trgovci, z Dunaja.
—	H. Büchler, trgovec, iz Budapešte. — Franc Kuralt, tajnik, iz Zagreba. — Fritz, ravnatelj, iz Trsta. — Eiehelter, fužinski ravnetelj, iz Trbovelj.
Pri Slonu: Spanner, pevka, iz Benetk. — Hirsch, e. k. podpolkovnik, iz Trsta. — Josipina Hieber, zasebniea, iz Maribora. — Josipina Zimmermann, zasebniea, iz Rožeka.
Pri Bavarskem, dvoru: N. Anzulini, hišni posestnik, iz Trsta. — Gustav Thodi, župnik, iz Trsta.
Pri Juinem kolodvoru: Jakob Sajovic, zasebnik, iz Gradca.
Pri Virantu: Miha Klun, trgovec, iz Ribnice. — Adolf Gaudia, logar, s soprogo, iz Zobelsberga.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.)
26. februvarja.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 10% davka) Sreberna „ 5% „ 100,, (s IG % davka) 4% avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Akcije avstr.-ogerske banke
Kreditne akcije......
London .......
Srebro .......
Ces. cekini.......
Francoski napoleond......
Nemške marke......
Od 25. februvarja. Ogerska zlata renta 6%
„	„	»4 °fo	.	.	,	.
„ papirna renta 5% ... Akcije anglo-avstr. banko „ Länderbanke „ avst.-oger. Lloyda v Trstu „ državne železnice „ Trainway-drustva velj. 170 gl državne srečke iz 1. 1854
4% „ „ „ „ 1860 Državne srečke iz 1. 1864 „ „ „ 1864 Kreditne srečke .... Ljubljanske srečke .... Rudolfove srečke .... Prior, oblig. Klizabetine zap. železnice .
„ „ Ferdinandove sev. „ 5% štajerske zemljišč, odvez, obligae.
83	gl.
84	„ 107	„
99	„
867	„
306	„
124	„
n
5 n
9 „ 60 „
60 kr.
n
35 „ 30 ,
10
25
81
79>/j 50
200 gld.
250 gl.
500	„
100	„
50	„
100	„
20	„
10	„
-gl-
98	„
94	„
107	„
107	„
573	„
308	„
216	„
128	„
138	„
174	„
174	„
178	„
23	„
19	„
112	„
105	„
104	„
50 15 75
60
50 40 20 30
25 60 75
kr.
Umrli so:
22. febr. Marija Kozirnik, kurarca, 63 let, Študontovsko ulico št. 7, vsled bljuvanja krvi.
V bolnišnici:
22.	febr. Blaž Belič, gostač, 68 let, jetika. — Jožef Židan, gostač, 80 let, Marasmus senilis.
23.	febr. Naco Breznik, delavec, 46 lot, jetika.
Zahvala.
Gospa Ana Jan oseh in gospod Janez Janesch ml. izročila sta povodom smrti g. Janeza Janoscha str., ker so niso kakor običajno svoče delile, magistratu svoto 200 gld. za mostno uboge.
Za ta blagodušni dar izreka magistrat v imenu mestnih revežev najtoplejšo zahvalo.
Mestni Magistrat Ljubljanski,
24. dan svečana 1885.
Za župana: Vončina.
Najboljša	(3)
dobiva se po jako nizki ceni v štacuni nasproti Šenklavža v Ljubljani.
V rudokopih Voitsberg, Rosenthal in Oberdorf na Štajarskem
(na železniški progi Gradec—KSflacli)
(1)	se sprejme
100 do 150 delavcev (rudokopov)
in
50 in 60 pospeševalcev (Fiirter).
49 komadov za samo 7 gold. 70 kr.
žlice, noži in vilice

IX
Britanije-srebra
s fabriškim pečatom.
Silno potrebno za vsako družino! Ču j te, pozor, in strmite!
Za deset let jamčim pismeno vsakemu, kdor si kupi pri meni namizje iz britanija-srebra, ktero jo poprej več nego 30 goldinarjev veljalo, da mu ostane belo, kakor pravo srebro. Namizje za obed in za desert je iz čistega, težkega in masivnega britanija-srebra, ktero je skoraj tolišne vrednosti kakor pravo srebro, ter se sedaj skoraj zastonj le za pravo svojo ceno prodaja.
Garnitura obstoji iz sledečega: 6 namiznih nožev z izvrstno jekleno klino, 6 pravih ariglo-brit. srebrnih vilic, 6 masivnih anglo-brit. srebrnih žlic, 12 anglo-brit. srebrnih žličic za kavo, 1 težka anglo-brit. srebrna zajemalka za juho, 1 masivna anglo-brit. srebrna posnomača za mleko, 3 masivne anglo-brit. srebrne žlice za desert, 3 pravo angla-brit. srebrne vilice za desert, 3 lepe masivne čašice za jajca,
1 izvrstno skrinjico za poper ali sladkor,	(13)
3 tase lepo cizelirane,
1	cedilce za čaj najbolj flno,
2	lepa svetilnika za salon,
1 prekrasna krušnica indiški in kitajski vdolbena. 49 reči, to je, 49 komadov, ki se lahko dobe proti predplači zneska ali pa po poštnem povzetji za 7 gld. 70 kr.
Svarilo! Le ono britanija-srobro je pravo, ktero ima, zgoraj naveden pečat vtisnjen.
Za dokaz da moja ponudba
ni sleparija
se obvežem tukaj javno, vsako blago, ktero bi komu všeč ne bilo, brez ugovora nazaj vzeti. Vsak ga sme toraj brez zgube naročiti.
Kdor želi dobrega in solidnega blaga, obrne naj se hitro, dokler jo še kaj zaloge, zaupljivo le na
Haupt-Depot der Anglo-Britiin. Silbcrfabrik, Wien, II., SeliifTaintsgasse 20.
Snnžilni prah za navedeno namizje prodajam v škatljicah po 15 kr.
od	(4)
Lübbers & Wallisa v Hamburgu.
Kot posebnost ponudimo sedaj po jako znižani	ceni v poštnih zavitkih po 4n/4 kilo proti povzetji (franko) sledeče vrste kave:
Pravi arabski Mocea, močan .... gl.	4.75
Java Menudo, rujav, jako lin.......4.70
«Tava Prcciuger, rujav, močan.......4.65
Goldjava, if., po gl.' 4.50 in . . . .v . „	3.90
Plantagen Ceylon, višnjovkast, jako močan „	4.50
Ceylon Perl, izdaten.......„	4.60
Portorico, teinno-višnjevkast, močan . . „	4.50
Coslnrico, modro-zelenkast, prelep . . . „	4.05
Lagruayra, višnjovkast, prav lep ... . „	3.95
Guatemala, zelenkast..........3.75
Guatemala Perl, zelenkast, močan . . . „	4,—
Cuba, priljubljen, močan, lep........4,—
Perlinoccn, polnodišeč.......„	3.75
Zelen Java, jedrnat........„	3.75
Campinas, prav močan, po gl. 3.80 in . „	3.40
Santos, „ „ „ „ 3.50 „ . „	3.30
lilo. čist, okusen..........,3.10
ATrlknuski Mocea, polno-jedrnat . . . „	2.80