PRIMOkSKI DNEVNIK
P^tnlna plačana v gotovim	oa	1•
Abb postale I gruppo “ L-dla OU lir
Leto XVI. - Št. 166 (4629)
TRST, torek 12. julija 1960
Ob belgijski vojaški intervenciji se je Katanga odcepila od Konga
V tej pokrajini so bogati rudniki bakra in urana - Predsednik pokrajinske vlade hoče «tesno gospodarsko unijo» z Belgijo in pravi, da vodi Lumumba «komuni-stično linijo» - Kongoška vlada zaprosila OZN za tehnično pomoč - Hammarskjoeld
nujno odpotoval iz Ženeve spet v New York
LEOPOLDVILLE, 11. — Ves zahodni tisk namenoma napihuje dogodke v Kongu. Sicer pa se opaža, aa najprej prikazujejo tamkajšnje dogodke v najbolj črni luči in trdijo, da dom ace prebivalstvo grozi Belg ljcem v Kongu velika nev arnost, češ da vrši domače prebivalstvo pravi lov na b elce. Toda dan za dnem sledijo takim neuradnim ves tem uradne vesti tudi iz same belgijske prestolnice, ki vse to zanikujejo.
. Namen takega ravnanja Je povsem jasen. Ustvariti se hoče izgovor za novo intervencijo v Kongu. Tako se je zgodilo, da so v pokrajino Katango poslali belgijske padalce, «da napravijo red». Danes je belgijski minister za obrambo sporočil, da bodo poslali v Kongo še druge tri oddelke Padalcev in en oddelek pe-
hote
Yečji neredi so nastali v Pokrajini Katanga. ki je naj-tagatejše področje Konga, lam so rudniki bakra in ura-na ,'.n tu je odstotek belega Prebivalstva večji kakor drugje. Tudi gospodarski razvoj v tf)J pokrajini je na višji ravni kakor drugje. Prav zaradi lega so Belgijci vedno podpirali gibanje, ki ga vodi pokrajinski predsednik vlade moise Tchombe. Prav ta je Pozval belgijsko vlado, naj Posije svoje padalce v to pokrajino, kjer so se kongoški vojaki uprli osrednji vladi, l ' edsednik osrednje vlade Lumumba je izjavil, da je zelo Presenečen, ker je vlada Ka-laoga _ zahtevala intervencijo jujih čet, predvsem pa ker so ji ®?tgijci tja poslali. Na Podlagi pogodbe med Kongom in Belgijo lahko pride do intervencije belgijskih čet, samo če to zahteva osrednja kongoška vlada. Lumumba je Poudaril, da bo vlada storila ®> da doseže spoštovanje zakona in reda ter da bo bra-ruta ozemeljsko celovitost rvonga.
Značilno je tudi, da je rschombe pozval oblasti sosedne Rodezije, naj pošljejo svoje čete v Katango. Toda britanska vlada je odredila, ?aj se prepove sleherno vrne-s*vanje v kongoške zadeve. Nocoj pa je Tschombe spo-“■ da se Katanga odcepi “d Konga. To je sporočil po radiu, medtem ko so belgijski P.1adalci še vršili operacije pro-i kongoškim četam. Tschom-,e J® izjavil, da želi gospodarsko unijo z Belgijo ter je eJal, da vodi osrednja kon-goska vlada pod predsedstvom umumbe ((komunistično lili iJo».
«V?a^e Tschombe izjavil: vtada Katange se ne more rmjati z osrednjo vlado gle-Vl ,	pravic	pokrajin,
n ni • Natange je odločena r sl.anjati se na politiko mi-in reda. Spričo groženj o-B e“nje vlade, da nas bodo zrrf i PQC* kolo komuni-la 3’ .^6 v^ac*a Katange skleni-n tazglasiti svojo neodvis-
Polna neodvisnost ie P0"
n ^piiombe je dodal, da bo «t snost nujno pomenila ci»Sno ,s°delovanje z Beigij-ga’ -n Oddati «V okviru te-jj , Je Katanga zahtevala od sle, e’ naj naveže s Katango htn ne 8°sPodarske vezi. Za-evamo, naj Belgija nadalju-v sY°i° finančno, tehnično in odJa«k° Pom°č. in zahtevamo Pri ®iie> naj nam pomaga da ■ Vzpostavitvi javnega re-in varnosti«, p .nP°Mnil je, da «če ne bo bn 8lJa sPreJela ta poziv«, «se ost 1?ora*a Katanga obrniti na naš sv°bodni svet, da prizna bj 0 Pravico, da svobodno iz* tuj^dlo našo vlado«. Dejal je SQ da je ta ponudba za go-znat ko unijo z Belgijo
sti V‘naše{! -
,, • Ki jo je Belgija prinesla
je polotila panika zaradi alarmantnih vesti, ki jih Belgijci namenoma širijo Predsednik belgijske vlade Eyskens je v poslanski zbornici danes izjavil, da mora Pelgija ščititi človeška življenja ter skrbeti za vzdrževa-poslanski zbornici danes iz-nje upravnega in gospodarskega apara a v Kongu«. Poudaril pa je, da je neodvisnost Konga dokončna stvar, ter da jo bo Belgija spoštovala. Izjavil je tudi, da je treba zagotoviti sodelovanje Belgije s Kongom ter mu pomagati, da premaga sedanje gospodarske težave. Omenil je tudi pogodbo o prijateljstvu in sodelovanju med obema državama, ki določa intervencijo bel-
Po mnenju opazovalcev kaže njegov odhod, da hoče osebno in takoj proučiti prošnjo Konga za pomoč OZN.
Nocoj so javili, da se bo Hammarskjoeld jutri posvetoval s stalnimi predstavniki Etiopije, Gvineje, Liberije, Libije, Maroka, Sudana, Tunizije in ZAR o položaju v Kongu.
Kongo, ki je 30. junija postal neodvisen, je bil 75 let pod belgijsko kolonialno oblastjo. Z razglasitvijo neodvisnosti niso bila niti zdaleč rešena vsa vprašanja. Preteklost je zapustila globoke korenine. Belgijci so namenoma držali domače prebivalstvo v zaostalosti. V Kongu ni bilo za domačine srednjih šol. Nikomur pa ni bilo dovoljeno, da bi odšel na študij v Belgijo. Ves čas je približno 10 odstotkov domačega prebivalstva bilo v zaporu. Na ta način so si Belgijci zagotovili
gijskih čet v Kongu samo na	su	u	zagol0vui
zahtevo kongoške vlade. De- brezplačno delovno sif0i ker jal je tudi, da je vlada po-1 so domačine obsojali z raz-
Zn ,	 _	U111JU	L
sti i .“nasega priznanja kori-Kongu».
vil °P°ldne je Tschombe izja-kr’ ?a je zahteval vojaške o-škeir 6 z belgijskega voja-nov i oporiSča ter da je ime-iaši,8!. za načelnika vseh volanu S*P i" Policije v Ka-H-ijP Majorja belgijskih pa-vč„.eY Weberja. Ta je prišel no aJ * Elizabethville skup-javii* . belgijskimi padalci, lz-mioi ,Je tudi. da bo poslal tri liščJ e sv°je vlade na leta-v a.v Elizabethville, da ob-K-,’10 Lumumbo o sklepu nost	da	raz<5'asi neodvisnici-	*er ^a	mu sporočijo, da
LUnf takoj zapustiti Katango. Zv«sUm^a Je namreč prišel y v Elizabethville. v jr ,o besedo pri dogodkih Mihii ®* ima družba «Union Pfert	*!' se poslužuje
de ,	dnika	pokrajinske vla-
K..	SVOitf*	snlpflrp Tn rlrilž-
i«
■in« v oedrtu združiti Ka ., »o z Rodezijo, zato da bi Kongu najbogatejso
du,°, z Rodezijo, zato
■ftL"— -w“
l'-iev>n®° o prebivalstvo za-vodi? .°dstranitev Belgijcev z "tizi v Mest ter odstranitev Več n častnikov iz vojske.
“elgijcev so aretirali, ker r,Pri njih našli orožje. Bel-'iža8 letala pa medtem pre--*10 z raznih področij ev-
tuPst
0 Prebivalstvo, ki se ga
zvala belgijske funkcionarje, naj ostanejo v Kongu, da o-mogočijo sodelovanje s tamkajšnjimi oblastmi. Trdil je, da so se varnostne sile v zadnjih mesecih obnašale ((perfektno« ter da se to ne dogaja več v rokah nove države. Trdil je, da kongoške o-blasti nimajo več sredstev za zagotovitev reda in varnosti. Zato se je belgijska vlada znašla pred naslednjo alternativo:	na eni strani neod-
visnost Konga, na drugi strani pa »ostati zvesti nujni dolžnosti, ki jo nalaga mednarodna morala, ter izvajati neoporečno pravico ščititi človeška življenja, zlasti pa življenja lastnih državljanov«.
Eyskens je izjavil, da je o-koli 16.000 Evropejcev pribežalo iz Konga v obmejne države.
Eyskens je sporočil tudi, da je v Leopoldvillu vse mirno in tako tudi v Katangi. Iz prestolnice Katange Elisabeth-ville pa se nadaljuje izseljevanje evropskega prebivalstva. Med neredi je zgubilo življenje 2 Evropejcev, med katerimi italijanski podkon-zul Spoglia. Belgijske padalce so spustili tudi v Luluaburg. Same belgijske oblasti so javile, da sploh ni prišlo do streljanja. Elisabethville in Luluaburg sta popolnoma v rokah belgijskih čt. V Leo-podvillu pa sta belgijska ministra za afriške zadeve začela razgovore s predstavniki tamkajšnje vlade.
Med debato v belgijskem parlamentu o položaju v Kongu je predsednik belgijske katoliške stranke, ki je skupno z liberalno stranko na vladi, obtožil generala Janssena, da je deloma odgovoren za sedanji položaj v Kongu.
Zbornica je izglasovala vladi zaupnico v zvezi z njeno izjavo. Ta izjava poudarja: «1. Zbornica obsoja ekscese v Kongu. 2. Izreka priznanje belim častnikom. 3. Izreka zaupnico vladi«.
Predsednik kongoške vlade Patrice Lumumba je pozval pomočnika glavnega tainika OZN Ralpha Buncha, ki je sedaj v Leopoldvillu, naj pošlje OZN zahtevo, da pošljejo v Kongo vojaške tehnika, ki naj bi reorganizirali tamkajšnjo vojsko. Bunche je sporočil to zahtevo tajniku Hammarskjo-eldu, ki se bo vrnil jutri v New York iz 2eneve. Kongoška vlada je izgnala tri Belgijce, katere obtožuje napada na državno varnost.
Pomočnik glavnega tajnika OZN Ralph Bunche je nocoj izjavi] agenciji «France Pres-se»: »Na izrecno zahtevo državnega poglavarja in predsednika vlade kongoške republike sem imel razgovor z državnim poglavarjem, z ministrskim preo-sednikom, z ministrskim podpredsednikom in z nekaterimi drugimi ministri. Med razgovorom se je pregledal splošni položaj v Kongu glede tehnične pomoči OZN in drugih oblik dejavnosti Združenih narodov na področjih, kjer so nastali neredi.
Mislim, da sem po tem ra.t-govoru razumel, da ima vlada kongoške republike namen podati izjavo, ki se tiče pomoči, ki jo želi dobiti od OZN. Poslal sem podrobno poročilo glavnemu tajniku OZN o vprašanjih, o katerih smo govorili. V imenu glavnega tajnika sem zagotovil kongoški vladi, da OZN želi nuditi kolikor mogoče obširno pomoč v okviru i-stine OZN in v okviru načel te organizacije.
Osebno pa bi hotel dodati, da je med razgovorom napravila name velik vtis želja vseh navzočih, da premagajo sedanje težave in da vzpostavijo red v vsej državi. Prav tako ie name napravila velik vtis odsotnost slehernega sovražnega čustva«.
Tajnik OZN Hammarskjoeld je odpotoval danes iz Ženeve v Pariz, od koder bo nadaljeval pot v Nevv York. Hammarskjoeld je prišel v Ženevo včeraj. toda danes je spet odpotoval, takoj ko se je po telefonu razgovarjal z Bunchejem
mmi izgovori na prisilno delo.
Znano je, da so pred razglasitvijo neodvisnosti Konga v kolonialnih krogih v Belgiji zatrjevali, da bo Kongo preizkusni kamen za neodvisnost še nekaterih drugih afriških ozemelj. Prav zaradi tega so vedno hujskali tamkajšnja plemena drugo proti drugemu in sedaj razpihujejo notranje nerede. S tem bi hoteli »dokazati* svoje trditve, d:t Afričani niso še zreli, da bi se sami upravljali. Toda ti dogodki nikakor ne »dokazujejo* politične nezrelosti A-fričanov. Saj so številni ukrepi. ki jih je odredil Lumumba, dokaz, da se je resno lotil težavne naloge. Pokazal je dobro voljo tudi s sklenitvijo prijateljske pogodbe z Belgijo. Jasno je, da mora ostro nastopiti proti vsem tistim, ki sedanje težave izkoriščajo in povzročajo nerede.
Proti ravnanju belgijske vlade ostro nastopajo tudi nekateri angleški listi. »Obser-ver* piše, da se je belgijska vlada »desetletja hvalila, da
.svojim’ Afričanom ne dovoljuje nobene politične aktivnosti*. Londonski tisk poudarja, da kolonialne oblasti v Kongu niso ves čas napravile ničesar, da bi vzgojile domače kadre za upravljanje dežele. • Sam Lumumba, piše ,Obsei> ver’, je bil v zaporu še do pred nekaj meseci. Zato ni slučajno, da so Belgijci podvrženi danes v Kongu poniževanju.*
Ta list je mnenja, da se bo nekaj podobnega ponovilo v portugalskih kolonijah v Afriki, kjer je domače prebivalstvo v enakem položaju popolne brezpravnosti, kakor je
bilo prebivalstvo v Kongu. List priporoča britanski vladi, naj se iz vsega tega kaj nauči.
Danes v Moskvi tiskovna konferenca
MOSKVA, 11. — Za jutri zjutraj ob 9. uri je napovedana v Kremlju tiskovna konferenca. y poučenih krogih so mnenja, da bo Hruščev verjetno podal poročilo ° svojem potovanju po Avstriji.
Sestreljeno ameriško izvidniško letalo nad sovjetskim ozemljem pri Arhangelsku
Dva pilota, ki sta ostala živa, bo sodilo sovjetsko sodišče zaradi vohunstva - Odločna protestna nota sovjetske vlade ZDA, Veliki Britaniji in Norveški
MOSKVA, 11. — Moskovski radio je javil, da so 1. julija sestrelili ameriško letalo nad sovjetskimi teritorialnimi vodami. Letalo so sestrelili v bližini Arhangelska. Dva člana posadke so zatem rešili na morju. Oba bodo postavili pred sodišče v skladu s sovjetskimi zakoni. To je sovjetska vlada sporočila v noti, ki jo je poslala ZDA, Veliki Britaniji in Norveški.
Kakor je znano, so ame-
riške vojaške oblasti 1. julija sporočile, da pogrešajo vojaško izvidniško letalo «RB-47». Na letalu je bilo šest častnikov.
Sovjetska nota poudarja, da je ameriško izvidniško letalo vzletelo z nekega ameriškega oporišča v Veliki Britaniji in je bilo namenjeno nad sovjetsko ozemlje. Letelo je nad norveškimi teritorialnimi vodami. Letalo je sestrelilo sovjetsko lovsko letalo nad sovjetskim ozemljem. V letalu
je bilo 6 vojakov, od katerih so 4 zgubili življenje, druga 2 pa so ujeli. To sta poročnik Macows in drugi pilot poročnik Homestead.
Nota dodaja, da bodo dva ameriška pilota sodili z največjo strogostjo na podlagi sovjetskih zakonov. »Ameriško letalo, nadaljuje nota, je bilo opaženo 1. julija, ko je letelo nad Barentovim morjem v bližini polotoka Kola. Kršilo je sovjetske meje v razdalji 22 kilometrov severno od rta Svjatoj nos ter je letelo proti
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIliUIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIlIllliiiiiiiiiiiiiiiiuilllJlUlllllIllIllllllliiiiliiiiUlllllllllllllllllllllllllinillllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMI
Danes v zbornici splošna politična debata o incidentih
KD bo podprla Tambronijevo vlado Ponovna vladna kriza ni izključena
Med debato ali po njej bo vodstvo KD proučilo splošni položaj Vsedržavni svet odporniškega gibanja zahteva odstop vlade in razpustitev MSI - CK KPI se sestane prihodnji četrtek
(Od našega dopisnika)
RIM, 11. — Medtem ko je protifašistična manifestacija v Turinu potekala včeraj, ob izostanku policijskih sil, v popolnem redu in brez vsakršnega incidenta; medtem ko so na včerajšnjem zasedanju Vsedržavnega sveta odporniškega gibanja, pod predsedstvom odvetnika Piccardija, sprejeli resolucijo, v kateri se zahteva odstop Tambronijeve vlade, razpustitev fašističnega gibanja MSI in reorganizacija sil protifašističnega odpora, da bi preprečili ponovno nevarnost fašizma, je danes zasedalo vodstvo KD, da bi sprejelo odločitev glede zadržanja demo-
kristjanskih parlamentarcev v zvezi s splošpo politično debato, ki se bo začela jutri v poslanski zbornici na
-sms 	.■/
:. .v-
sc- ~
.
Belgijci in drugi evropski prebivalci v Kongu so se začeli množično izseljevati iz Konga zaradi neredov, ki so jih tam povzročili belgijski častniki m funkcionarji s svojim hujskanjem in širjenjem alarmantnih vesti
lIllIiillIllllllllIllIlllHUlllllllllllllllllliiiiiiiiiiiinfillliiililllllllllllllllllllllllllllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiigiiiiiiiiiiiiiillllllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Alžirsko vprašanje spet pred OZN na zahtevo alžirske začasne vlade
De Caulle ne kaže nobenega namena, da bi pravično rešil spor z Alzirci Sporazum o neodvisnosti štirih ozemelj Zahodne Afrike
KAIRO, 11. — Podpredsednik in zunanji minister alžirske Vlade Krim Belkasem je cb prihodu na letališče v Kairu izjavil, da je alžirska vlada odredila vse potrebno, da se alžirsko vprašanje postavi pred prihodnje zasedanje skupščine OZN. Dodal je, da je položaj nespremenjen in da osvobodilna vojska nadaljuje svojo borbo. Nocoj je Belkasem odpotoval v Bagdad, kjer bo zastopal alžirsko vlado na proslavljanju obletnice iraške revolucije, ki ie 14 julija.
Medtem pa se vedno bolj vztrajno širijo govorice, da namerava de Gaulle »rešiti* alžirsko vprašanje na »konferenci pri okrogli mizi*. Organizirati baje misli pod svojim predsedstvom ali pa pod predsedstvom Debreja več Konferenc v Parizu, katerih naj bi se udeležili »ljudski predstavniki* iz Alžirije. To se pravi, tisti poslanci, pokrajinski in občinski svetniki ter tiste »predstavniške osebnosti*, ki so jih Francozi posta-
vili na odgovorna mesta v Alžiriji s tako imenovanimi volitvami, ki jih je organizirala francoska vojska. Znano je, da gre za razne francoske koloniste in za nekatere alžirske kolaboracioniste.
O vsem tem ni sicer javljeno še nič uradnega, vendar pa piše danes »Le Monde*, da je mogoče, da se bodo prvi sestanki začeli proti koncu tega meseca.
Te govorice so zelo presenetile politične in diplomatske kroge v prestolnici. Vendar pa ugotavljajo, da je de Gaulle med svojim potovanjem po Normandiji ponavljal poziv alžirski osvobodilni vejski, naj položi orožje, in sploh ni omenjal možnosti obnovitve pogajanj. Razen tega je izrekel priznanje francoski vojski in Debreju. Tudi včeraj v Rouenu je de Gaulle ponovil svojo tezo, da bodo Alžirci »odločali o svoji usodi. potem ko bodo osvobojeni n rorja in fanatizma*.
Kakor se vidi, ni de Gaulle verjetno nikoli resno mislil,-
ko je govoril o samoodločbi Alžircev. Spričo dejstva, da se približuje zasedanje skupščine OZN, ko bodo spet raz-piavljali o alžirskem vprašanju, bi hotel de Gaulle s svojo novo pobudo ustvariti videz, da se je tega vprašanja resno lotil, pri čemer bo prav gotovo trdil, da so za neuspeh pogajanj v Melunu krivi predstavniki alžirske vlade.
Na drugi strani pa so nocoj podpisali v Parizu sporazum med Francijo in štirimi o-zemlji francoske Zahodne A-frike, ki so se združile v tako imenovani »Svet sporazuma* (Slonokoščena obala, Dabomej, Gornji Volta in Niger).
Na podlagi sporazuma se pesli za zunanje zadeve, za obrambo in za finance ter drugi posli prenesejo na omenjene štiri države, ki bodo uradno proglasile neodvisnost prve dni prihodnjega meseca. Omenjene države, ki bodo zahtevale sprejem v OZN, so sporočile, da nameravajo poslati članice francoske skupnosti.
temelju številnih interpelacij o nedavnih dogodkih v Genovi, Rimu, Reggio Emi-'lii, icati, Palermu in Cata-nii, ki so zaradi zadržanja policijskih sil zahtevali kar devet človeških žrtev in stotine ranjenih protifašističnih manifestantov.
V političnih krogih je vladalo veliko zanimanje za to zasedanje vodstva KD, ker so v teh poslednjih dneh krožili glasovi, da politični tajnik KD Moro namerava postaviti člane vodstva pred izbiro:	ali podpreti sedanjo
vlado, ki se vzdržuje s fašističnimi glasovi, ali pa sestaviti enobarvno vlado KD, ki naj bi bila že pri roki, in da naj bi bil Moro naklonjen tej drugi rešitvi. Za to drugo rešitev je bil baje tudi predsednik republike Gronchi, vendar pa se je položaj Tambronijeve vlade, predvsem po zaslugi spretnega manevriranja Tambroni-ja samega nenadno utrdil, tako da je tudi Gronchi spremenil svoje prvotno stališče in sedaj odklanja vsako možnost vladne krize v tem trenutku ter vztraja na tem, da Tambronijeva vlada nadaljuje svoje delo in izvrši do 31. oktobra nalogo, ki ji je bila poverjena.
Spričo tega ni nič čudnega, če je vodstvo KD na svojčm zasedanju (katerega sta se u-deležila tudi Tambroni in notranji minister Spataro) izglasovala resolucijo, v kateri se Tambronijevi vladi izraža priznanje, da je »z odločnostjo in čutom odgovornosti izvršila glavno nalogo s tem, da je v izredno težavnih okoliščinah zagotovila svobodo in red v deželi« in je zato poverilo predsedniku parlamentarne skupine KD Guiju mandat, da v politični debati v parlamentu «izrazi Tambronijevi vladi solidarnost stranke za to, kar je vlada storila v obrambo svobode italijanskega ljudstva«.
Vodstvo KD je hkrati sklenilo, da bo med splošno politično debato v poslanski zbornici ali po njej proučilo splošni položaj.
Na zasedanju vodstva KD so sprejeli sklep, da se bo zasedanj vodstva udeleževal tudi delegat mladinskega gibanja KD Luciano Benadusi, s pridržkom, da ta sklep potrdi glavni odbor KD, ki je za to pristojen.
Pred jutrišnjo splošno politično debato v poslanski zbornici so danes opazili v prosto, rih Montecitoria dolg razgovor med tajnikom PRI Rea-lejem in članom vodstva PSI poslancem Pieraccinijem.
Centralni odbor KPI, ki bi se bil moral sestati danes zjutraj in zasedati tri dni, se bo sestal za zasedanje šele prihodnji četrtek, verjetno zato, da bi mogli biti vsi komunistični poslanci prisotni v zbornici, ko se bo jutri začela politična debata v zvezi z resnimi incidenti v teh poslednjih dneh
Vedno v zvezi s temi incidenti je poslanec Pajetta (KPI) napovedal, da bo skupina poslancev KPI predložila jutri zakonski predlog o parlamentarni preiskavi, ki naj ugotovi zadržanje policije. Prvi podpisnik tega predloga je bivši pravosodni minister Gullo.
Socialistični senatorji Parri, Mariotti, Caleffi, Ronza, Cha-bod in drugi so danes predložili v senatu resolucijo, v kateri zahtevajo, da vlada
poskrbi za odstranitev vseh fašističnih napisov in emblemov, ki še vedno obstajajo na Italijanskem forumu, da »tuj. ci ne bi podvomili v demokratični značaj našega političnega režima«, ko se bodo udeležili bližnjih olimpijskih iger.
Socialistični senatorji so postavili predsedniku vlade vprašanje, kakšne sankcije so bile sprejete proti policijskim funkcionarjem, ki so ob priliki incidentov pri vratih Sv. Pavla v Rimu kršili imuniteto nekaterih parlamentarcev, senator Menghi (KD) pa je vprašal zunanjega ministra Segnija, kakšne ukrepe so sprejeli, da bi zaščitili koristi italijanskih državljanov v republiki Kongu,
Nato so se poklonili spominu italijanskega namestnika konzula v Elisabethvillu (Kongo), ki je izgubil življenje pri včerajšnjih incidentih. Potem je Merzagora sporočil, da je stopil v stik z notranjim ministrom, ki mu je povedal, da se bo generalni inšpektor, ki ga je bil Spataro poslal v Reggio Emilio, vrnil danes zvečer, in da zaradi tega (pa tudi zato, ker se je diskusija glede dogodkov v Genovi in Rimu že vršila v senatu) potrebno nadaljevati z rednim delom. Senatorja Parri in Lussu se s tem nisrta strinjala, Lussu pa je še izrazil željo, da bi se politična diskusija v poslanski zbornici zaključila s padcem Tambronijeve vlade in sestavo vlade, ki bi jo podpirala večina v okviru ustave. Senat bo nadaljeval z zasedanjem jutri dopoldne in popoldne, ko bo na dnevnem redu diskusija o proračunu ministrstva za javna dela in diskusija o miroljubni uporabi jedrske energije.
A. P.
Arhangelsku. Takoj se je dvig-gnilo neko sovjetsko lovsko letalo ter je ugotovilo, da ima bombnik znake ameriškega letalstva. Kljub opozorilom sovjetskega lovskega letala ni ameriški bombnik pristal in je nadaljeval svoj polet. Zaradi tega je bilo letalo v skladu z ukazi, ki so bili dani sovjetski protiletalski obrambi, sestreljeno ob 18. uri 1. julija, Dva člana posadke je čez nekaj ur rešila neka enota sovjetske mornarice. Pozneje se je našlo truplo poveljnika kapitana Paula v gumijastem čolnu. Iskanje trupel ostalih članov posadke je ostalo brezuspešno. Dva ujeta pilota sta izjavila, da je njih letalo odletelo ob 11. uri z ameriškega letalskega oporišča v Brize Nortonu v Angliji.
Sovjetska nota Veliki Britaniji opozarja londonsko vlado na nevarne posledice, ki bi lahko nastale zaradi nadaljevanja izzivalnih dejanj po a-meriikih letalih, ki odhajajo z britanskega ozemlja. Sovjetska vlada pričakuje, da se bodo ta izzivalna dejanja prenehala. Izrecno opozarja angleško vlado, da je neposredno sokriva, ker daje ameriškim letalom na razpolago svoja oporišča.
Ujeta pilota sta izjavila, da je letalo v primeru potrebe imelo pravico pristati na nekem norveškem letališču in da je lahko ostalo v stiku z radijskimi postajami na Nor* veškem. Ker je norveška vlada dovolila svojim letalskim silam, da ostanejo v stiku z omenjenim letalom, je sokriva za napadalno dejanje proti SZ.
V noti ameriški vladi je med drugim rečeno, da je nova kršitev sovjetskih meja »nov dokaz, da ameriška vlada nadaljuje po tej poti, ki je nevarna za stvar miru.*
Letalo je bilo oboroženo z dvema topovoma kalibra 20 mm in je imelo tudi potrebno strelivo. Imelo je posebno radijsko aparaturo. Ameriška častnika sta izjavila, da je letalo letelo ob severni obali Norveške in ob obali Sovjetske zveze. Imeli so ukaz, vrniti se v Veliko Britanijo. Poveljstvo tega oporišča Je opozorilo posadko, naj ima polet letala za tajen in naj se z radiaparatom sploh ne oglasi.
Protestna nota ameriški vladi pravi tudi, da ta vlada pripisuje malo vrednosti življenju lastnih pilotov, ter poudarja, da taki poleti lahko imajo hude posledice, in zaključuje, da je polet ameriškega letala »premišljena kršitev določb mednarodnega prava in spada v politiko namernih izzivanj, katerih namen je povečati napetost in nevarnost vojne«.
Uradni predstavnik ameriškega državnega departmaja ni hotel danes na tiskovni konferenci komentirati sovjetske note. Izjavil je, da ameriško poslaništvo v Moskvi ni še poslalo svojega poročila in da državno tajništvo za zunanje zadeve ni še dobilo sovjetske note.
Pomočnik državnega tajnika za obrambo Snyder pa je izjavil, da »je prepričan, da pogrešano letalo sploh ni namenoma poskušalo leteti nad sovjetskim ozemljem«. Dodal je, da temelji to njegovo mnenje na ukazu, naj se prenehajo izvidniški poleti nad sovjetskim ozemljem po incidentu z letalom «U-2».
Predsednik Eisenhower je
zahteval od državnega departmaja in od departmaja za obrambo podrobno poročilo o incidentu z letalom. Načelnik tiskovnega urada Bele hiše je izjavil, da ni pričakovati nobenega komentarja, dokler predsednik ne pregleda teh poročil.
Predstavnik Foreign Officea je izjavil, da so že dobili sovjetsko noto in da jo sedaj proučujejo.
Kennedy pridobiva možnosti za kandidata
LOS ANGELES, 11. — Danes se je v Los AAgelesu začel kongres demokratske stranke, na katerem bodo do. ločili kandidata za predsedniške volitve. Nocoj so javili, da se je možnost imenovanja senatorja Kennedyja še povečala. Delegacija države Pensilvanije je sporočila, da bo pri prvem glasovanju dala od svojih 81 glasov 64 Kennedyju. Ta bo na ta način že pri prvem glasovanju verjetno dob il738 glasov in pol, t. j. samo 22 in pol manj od potrebnih 761 glasov.
Kalifornijski guverner Brown je sporočil, da je naklonjen kandidaturi Kennedyja in da je že polovica kalifornijskih delegatov sklenila, da bo glasovala za omenjenega kandidata. Delegati države Illinois so sklenili, da bodo daU Ken-nedyju 59 glasov in pol. Guverner države Iowa je sporočil, da bo več ko polovica delegatov njegove države glaso. vala za Kennedyja.
Takoj zatem je tudi delegacija New Yorka sklenila glasovati za Kennedyja. Zanj bo glasoval 101 delegat od skupnih 114.
Strokovnjaki demokratske stranke za zunanjo politiko pa so pripravili izjavo, ki močno kritizira Eisenhowerje-vo zunanjo politiko. Ta izjava bo podlaga za poznejši volilni program stranke.
Umik letal «U-2» iz Japonske
TOKIO. 11. — Japonski zunanji minister Fudžijama je sporočil, da so ameriške oblasti umaknile z japonskega ozemlja vsa letala «U-2». Pripomnil je, da so ta letala umaknili po japonsko-ameri-ških pogajanjih »v skladu z načeli nove varnostne pogodbe*. Dejal je, da je šlo za tri letala, od katerih so eno umaknili že pred nekaj tedni, diugi dve pa nedavno.
Takoj po tem sporočilu je opozicijska socialistična stran, ka objavila izjavo, s katero poudarja, da pomeni odhod ameriških letal «U-2» »zmago za japonsko ljudstvo*. Izjava dodaja, da bo stranka sedaj zastavila vse sile, da doseže ukinitev ameriških oporiič na Japonskem.
Puljsko-poreški škof
ZAGREB, 11. — Te dni sta sc vrnila iz Rima dubrovni-
šKi škof dr. Pavo Butorac in poreško-puljski škof dr. Dra-gutin Nežič. Danes je bilo objavljeno, da je bil z odlokom papeža Janeza XXIII. imenovan za rednega škofa poreško - puljske škofije dr. Dragutin Nežič, ki je bil do sedaj apostolski administrator škofije.
      .....
Kuba zahteva nujno sejo Varnostnega sveta OZN
V zadevni noti obtožuje ZDA groženj, spletk in napadalnih dejanj SZ ponudila nakup 700.000 ton kubanskega sladkorja • Dorticos napoveduje ukinitev ameriškega oporišča na Kubi
NEW YORK, 11. — Kuban ska vlada je zahtevala danes, naj Varnostni svet prouči poslabšanje odnosov med Kubo in ZDA. Kubanski zunanji minister je zahteval, naj se nujno sestane Varnostni svet, in je v zvezi s tem poslal pismo sedanjemu predsedniku sveta, ki je ekvadorski predstavnik Jose Correa.
V pismu predsedniku Varnostnega sveta obtožuje kubanski zunanji minister ameriško vlado ponovnih groženj, spletk, represalij in napadalnih dejanj, ki resno ogrožajo mir in mednarodno varnost.
V Havani pa je kubanski predsednik Osvaldo Dorticos sporočil, da je Sovjetska zveza ponudila, da letos kupi 700.000 ton kubanskega sladkorja. Dorticos je to govoril na velikem zborovanju, katerega se je udeležilo 100.000 ljudi. Povedal je, da je Hruščev dal nalogo sovjetskemu ministru za zunanjo trgovino, naj takoj začne pogajanja s kubanskimi oblastmi, ter je prebral pismo, s katerim je,
Ilruščev to sporočil.
Dorticos je dalje sporočil, da bo vlada oakionila ameriško nakazilo 2.000 dolarjev, ki predstavlja zadnje plačilo zu najemnino pomorskega o-porišča v Guantanamu. »To dejanje, je izjavil predsednik, bo dokaz, da naši otoki niso niti naprodaj niti v zakup.*
Dorticos je tudi povedal, da je ameriški poslanik v Havani zahteval jamstva za cmeriške državljane na Kubi. S tem v zvezi je izjavil, da Američani ne potrebujejo nobenega jamstva. »Smo kulturen narod, .ie dejal predsednik, in noben ameriški državljan se nima bati za svoje življenje. Tisti, ki imajo vzrok bati se, so Američani, ki bi se nekega dne odločili, da nas zasedejo.*
Sinoči pa je govoril po radiu predsednik vlade Castro. V svojem govoru se je zahvalil SZ, ker je obljubila pomoč Kubi v njeni borbi za neodvisnost.
Izjavil je med drugim da se ne bi mogla pripisati' SZ
odgovornost, če bi nastala vojna zaradi sovjetske obveznosti, da pomaga Kubi. »Krivi bi bili tisti, ki vodijo kampanjo napada ter žalijo m grozijo mali državi, ki je gospodarsko še nerazvita,* je pripomnil Castro. Opozoril je Američane, da se bo Kuba branila, če bo napadena.
Predsednik Eisenhower je predložil danes program pomoči državam Latinske Amerike. Izjavil je, da Kuba ne bo mogla biti deležna te pomoči, »če ne dokaže, da hoče sodelovati«. Dodal je, da se je v zvezi s Kubo razgovarjal s Herterjem. Omenil je tudi opozorilo Hruščeva in je trdil, da hoče SZ organizirati »sovjetsko slamnato državo* na karibskem področju, in je ponovil grožnjo, da bodo ZDA intervenirale na Kubi. Glede ameriškega pomorskega oporišča, ki ga je omenil kubanski predsednik Dorticos, je Eisenhower izjavil, da čaka, da dobi od Kube uradno zahtevo za izpraznitev tega o-porišča.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 26.5 s ep., najnižja 17 5, ob 17. uri 24.4 stop. Zratni tlak 1015.9, ve,er 3 km severozapad-
nik, vlaga 66 odst., nebo jasno, morje mimo, temperatura morja 23.2 stopinje.
nevnik
Danes, TOREK, 12. juliia Mohor
Sonce vzide ob 4.26 in zatone ob 19 55. Dolžina dneva 15.29 Luna vzide ob 21.40 in zatone ob 7.39. Jutri. SREDA. 13. Julija
Dragan
Razburljiv začetek včerajšnje seje pokrajinskega sveta
Predložena o nedavnih
resolucija svetovalcev KPI krvavih dogodkih v državi
Sramoten nastop demokristjanskega svetovalca, ki je grobo žalil antifašiste ■ Protislovna Izjava demokristjanov ■ Pred zadovoljivo rešitvijo konvencije o pokojninah z INPS
Seje pokrajinskega sveta so čega reda s katerekoli strani,
znane po svojem mirnem, rekli bi skoraj zatohlem ozračju. Včerajšnja seja pa je bila vendarle izjema, saj se je ozračje tokrat kar precej razgrelo, in sicer ko je svetovalec Tominez (KPI) prebral resolucijo svoje stranke v zvezi z zadnjimi tragičnimi dogodki v državi. Ta resolucija le glasi:
Pokrajinski svet izraia svojo najglobljo solidarnost z žrtvami nasilja organov javne varnosti proti antifašističnim državljanom p mnogih italijanskih mestih. Svet zahteva, da se ugotovi neposredna in posredna odgovornost vladnih organov. Pridružuje se zahtevam množic in antifašističnih patriotičnih ustanov, naj se prepove dejavnost nadaljevalcev fašizma, ki kršijo republiško ustavo, ter izraža željo po sestavi vlade, ki se bo zavedala svojih dolžnosti nasproti narodu in zgodovini.
Bilo je, kakor da je Tominez dregnil z resolucijo in njeno utemeljitvijo v sršenje gnezdo. Dejal je namreč, da je mislil, da bo sploh predsednik kaj spregovoril v zvezi S tem, kar se je zgodilo v raznih mestih, saj gre za tragične dogodke, kakršni se še niso pripetili po letu 1945. Pripomnil je tudi. da je spričo tega predsednikovega molka zelo razočaran.
Najprej se je oglasila misov-ka De Vecchi in protestirala, češ da so oni v pokrajinskem svetu vedno spoštovali vse stranke, da so jo Tominzove besede razžalile in da bi bila zato zapustila sejo, če ne bi bila zadnja.
Nato je predsednik prof. Gregoretti prebral izjavo, ki je	bita	očitno pripravljena
in natipkana že vnaprej, ki pa ne bi bila prišla na dan, če ne bi bil Tominez načel tega vprašanja, ker je bil pač namen demokristjanske skupine preiti molče mimo omenjenih dogodkov. V izjavi je	prof. Gregoretti	najprej
dejal, da so si pričakovali, da	bodo	komunisti	predočili
svoje stališče do zadnjih dogodkov. Toda s to stvarjo se je že ukvarjal parlament med razpravo o proračunu notranjega ministrstva, pri čemer je prišlo tudi do hudega razburjenja, napetosti in spopadov med poslanci. Zatem je dejal, da bodo tudi danes o tem v	parlamentu	obširno
razpravljali ter da ne bi mogli pokrajinski svetovalci k temu nič novega prispevati. Dejal je dalje, da so se tudi demokristjani borili proti fašizmu, «da pa so za spoštovanje in zaščito svobode in demokracije in obsojajo zato vsak poskus zrušitve obstoje-
PR1SPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I
da so antikomunisti odklanjajoč fašizem, kakor so antifašisti, ne da bi se uklonili komunizmu*. Dejal je tudi, da hočejo spoštovati ustavo ter v njenem okviru ščititi svobodo in demokracijo.
Prof. Gregoretti pa se n) piti dotaknil osnovne kočljive plati vsega vprašanja, to je sodelovanja med demokristjani in fašisti, ki je privedlo no sedanjega stanja. Duh u-stave, kateri zagotavljajo demokristjani svoje spoštovanje, pa je vsekakor v nasprotju z njihovim sodelovanjem s fašisti, od katerih je odvisen obstoj sedanje vlade.
Načelnik demokristjanske skupine odv. Persoglia je zatem predlagal, naj se pokrajinski svet izreče o Gregoret-tijevi izjavi, proti čemur je p.astopil monarhist Antonini, češ da to ni formalno potrebno. Nato je spregovoril demokristjan Degano v izzivajočem tonu, in skrajno pristransko trdil, da so genovski dogodki delo prevratnih komunističnih aktivistov, kakor da se ne bi vsa Genova uprla proti misovskemu kongresu in kakor da ne bi morali celo sami partizanski voditelji miriti ogromne ljudske množice, da ni prišlo do česa hujšega. Iz kakšne podzavesti so vrele Daganu na usta besede, se vidi iz tega, da je za genovske množice uporabil izraz «forza bruta» (surova ali po-zverinjena sila), iz česar se vidi, kako mu je žal, da je antifašistična Genova onemogočila fašistični kongres. To je silno razburilo svetovalca Jurago (KPI), ki je razlju-čeno zavrnil te besede demokristjanskega svetovalca in hkrati sindikalista, ki mu je delavski razred «forza bruta*.
Predsednik Gregoretti je najprej nameraval dati To-rrir.zovo resolucijo na glasovanje, toda po vročem razpravljanju se je premislil in dal na glasovanje predlog, ali naj se o resoluciji sploh glasuje ali ne. Vsi, razen komunističnih svetovalcev, so seveda glasovali proti glasovanju o resoluciji, tako da sploh r.i prišlo do njega. Vendar je prof. Gregoretti na koncu izrekel nekaj besed v počastitev spomina žrtev, nakar so vsi vstali in posvetili žrtvi m trenutek molka.
Potem je sledilo navadno upravno delo in so odobrili vrsto upravnih sklepov, tako da so izčrpali ves dnevni red razen nekaterih točk, ki niso nujne. Te točke so se tikale otroškega vrtca v Vili Giulia, podpore nezakonskim otrokom. nakupa zemljišča in posojila 57 milijonov lir v Vili Giulia, spremembe pravilnika o najemninah pokrajinskih stanovanj, oddaje stanovanjskih poslopij v Ulici Marghe-rita v zakup, julijskega letališča, prispevkov raznim do-
brodelnim in drugim ustanovam, ukinitve odstavka h) pravilnika o pokrajinski umobolnici, po katerem niso smeli doslej zaposlovati v umobolnici poročenih žena itd.
V začetku seje je prof. Gregoretti sporočil, da so se sindikalni predstavniki -ter predstavniki pokrajine, tržaške in rrijske občine in ECA v Rimu na glavnem ravnateljstvu INPS razgovarjali glede prenovitve konvencij o pokojninskem zavarovanju osebja med temi krajevnimi ustanovami in INPS. Od ravnateljstva INPS so dobili ugodna zagotovila v zvezi z rešitvijo tega kočljivega in zapletenega
vprašanja. Prof. Gregoretti je dejal, da bo sklical pokrajinski svet na izredni seji, če bo medtem prišlo do konkretnih sklepov.
Nadalje so sporočili svetovalcem, da ie predstavnik IN ADEL Colosanti včeraj pismeno zagotovil iz Rima, da se bo za zavarovance INADEL, ki jih je pri nas okrog 15.000, za sedaj ohranil dosedanji način dajatev in oskrbe ter da ne bodo začele veljati omejitve, proti katerim so se vsi uslužbenci soglasno uprli.
Z včerajšnjo sejo se je zaključilo sedanje zasedanje pokrajinskega sveta in ga bodo sklicali le v izrednem primeru.
Predavanje poslanca PSI Luciana de Pascalisa v	#
Štiri teoretične možnosti rešitev sedanjega položaja
KINO
za
Protifašistične in protivladne demonstracije niso bile ^komunistična izzivanja> - PSI je proti zaostritvi politične borbe
Včeraj zvečer so se zbrali I temveč se je potrudil, da bi
dvorani športnega krožka podal čim ostrejšo analizo ita-«Internazionale» v Ul. Zonta1 lijanskega političnega položa-
2 tržaški socialisti, katerim je spregovoril predstavnik vsedržavnega vodstva PSI poslanec Luciano de Pascalis, ki je govoril na temo: PSI za usmeritev na levo in borba proti Tambronijevi vladi.
Izvajanja vplivnega socialističnega predstavnika so prisotni sprejeli z dolgotrajnim aplavzom, katerega je govornik, resnici na ljubo, res zaslužil. Priznati je treba namreč, da de Pascalis ni iskal cenenih priznanj z bučnimi
ja ter s tem v zvezi tudi začrtal glavne naloge delavskega in demokratičnega gibanja v deželi.
Govornik je predvsem poudaril, da je zadnja politična kriza presenetila več ali manj vlado in vse politične stranke. Široko masovno gibanje, ki je zajelo ljudske množice v Genovi, Palermu, Li-cati, Reggio Emilii in drugod, je bilo odraz odločne volje delovnih ljudi, da zajezijo vsak poskus, da bi fašizem
visokodonečimi frazami, spet splaval na površje. To
iiiiHiiiiiniiiiiiHtimiMiiiiitiHimmuiiiimiiinmiiiiiMiiiimiiiimiiiiiiiiMiimimiiimiiiimHmHmHmmimtimtiimiiiiiiiiimHifiiiiilliiliiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiHiiiiiiiiiiiiitiiiiiuiiitiiiiHiii
Crna nedelja za motorna vozila
Na obalni cesti silovito	trčil
V Krogijah sta trčila dva motorja - Z motorjem je zavozil preveč na desno in je z desno nogo zadel v obcestni kamen
Pri prečkanju ceste
ga je podrl avtomobil
Nesrečnež se bo moral zdraviti najmanj 20 dni, če ne bodo nastopile komplikacije
•fimillltmimilllllllllllHHIIIIIIIIlilllllllMIIIMinilllllMIIIIIIIIIIIItIMIIIHIIItllllllllllllllltllllllll
Sestanek deželnega odbora KPI
Odstop Tambronijeve vlade in razpustitev MSI pogoja za obnovitev države
Deželni odbor KPI za Fur-lanijo-Julijsko krajino sporoča, da se je 9. t. m. sestal in da je na sestanku počastil spomin padlih v Reggio Emilii, Lica-ti, Palermu in Cata-nii, ki jih je ubila policija, ko se je surovo zagnala proti prebivalstvu, ki je zahtevalo spoštovanje ustavne zakonitosti. demokratično obnovitev države v duhu odporniškega gibanja in antifašizma, ki ju
PRIMORSKI
UREDNIŠTVO
TRST-UL. MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559
PODRUŽNICA GORICA
Ulica S. Pellico 1-tL — Tel. 33-82
UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA it. 20 - Tel. št. 37-338
OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm
v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi.
NAROČNINA Mesečna 480 lir. — Vnaprej: četrtletna 1300 lir. polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska letno J440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poštni tekoči račun:	Založništvo tržaškega
tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: AD1T, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, te koči račun pri Komunalni ban' ki v Ljubljani 600-70/3-375
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT Trst
V__________________________j
je klerikalno-fašistična vlada izdala.
Deželni odbor je naslovil poseben poziv na vse prebivalstvo, na vse demokrate in antifašiste, na mladince in na vse sile odporniškega gibanja naše dežele, ki so toliko doprinesle v borbi za osvoboditev izpod fašizma in nacizma, naj še bolj utrdijo svojo enotnost, ki se je pokazala zlasti v sedanji pravični akciji za obrambo idealov svobode, demokracije in napredka države ter naših krajev.
Komunisti poudarjajo, da je treba doseči popuščanje napetosti, da je treba končati s spopadi, s provokacijami in z umori,	ter	obsoja	Krščansko
demokracijo in desničarske stranke, ki so zavrnile vse predloge premirja in se tako postavile proti interesom m osnovnim željam italijanskega naroda, S tem so te sile še poslabšale nevzdržni položaj, ki ga je povzročila nesrečna politika klero-fašistične vlade.
Deželni odbor izraža svojo prepričanje, da bosta zrelost delavcev in ljudskih množi ter enotnost vseh demokratičnih	in	antifašističnih	sil
preprečila nori načrt najbolj nazadnjaških skupin, ki se istovetijo v formuli sedanje demokrščanske in misovske vlade,	ter	vsilila	vrnitev	u-
stavne zakonitosti.
| Odstop Tambronijeve in se-! stava nove vlade, razpust MSI, spoštovanje in uveljavi-! tev ustave, so edini pogoji I za obnovitev države, za na-i daljevanje	borbe	za mir,	za
! svobodo, za gospodarski in so-] cialni preporod naše republi-I ke in naše dežele Furlanije | Julijske krajine.
 «»--------
Obnovitev delovne pogodbe pleskarjev
Danes se nadaljujejo poga janja o obnovitev delovne pogodbe pleskarjev. V sredo ob 18.30 pa bo na sedežu v Ul Fondares skupščina pleskarjev
Tak je bil Cogojev avtomobil, potem ko je trčil v neprevidnega kolesarja
V nedeljo popoldne se je na obalni cesti zgodila huda prometna nesreča. Bilo je nekaj pred 16. uro, ko se je 20 let stari Paolo Cogoi iz Ul. San Marco 49 vozil s svojim avtom, v katerem je sedela tudi 19 let stara Laura Bra-tos iz Ul. Campanelle 42, proti Sesljanu. Pod Križem je Cogoi hotel prehiteti neki a-meriški avto, toda takrat mu e prerezal pot kolesar, ki se je verjetno hotel obrniti proti Trstu. Cogoi je zaman pritisnil na zavoro: v naslednjem trenutku je namreč že treščil v kolesarja, katerega je vrglo daleč naprej, medtem ko se ,e avto ustavil šele po nekaj metrih. Posledice so bile zelo hude, zlasti za kolesarja, 15 let starega Bruna Driussija iz Scala Santa 62. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer so ga nujno sprejeli na II. kirurški oddelek s pridržano prognozo. Zdravniki so mu namreč ugotovili več ran na glavi, o-brazu in nogah, poleg tega Pa so tudi mnenja, da ima nalomljeno lobanjo. V bolnišnico so odpeljali tudi Cogoia in Bratosevo, vendar so jima nudili samo prvo pomoč in ju odslovili s prognozo okrevanja v nekaj dneh. Na mesto nesreče so seveda prišli tudi agenti prometne policije, ki so uvedli preiskavo.
Toda v nedeljo se je zgodilo še več drugih nesreč. Pol ure pred poldnevom sta blizu vojašnice finančne straže v Krogijah trčila dva motorja. Na enem sta sedela 30 let stari Bruno Babudri in njegova žena Anna Maria, oba iz Ul Campanelle 15, na drugem pa 23 let stari Giuseppe Noc-cioni iz Boljunca 56. Babudri »e je vozil proti Boljuncu, ko je s stranske poti privozil
Na Ul. Pindemonte se je včeraj v prvih popoldanskih urah zgodila prometna nesreča, katere žrtev je postal 56 let stari pešec Nair Fermo iz U‘l. Bonomo I. Fermo je hotel prekoračiti cestišče, tedaj pa je v smeri proti Sv. Ivanu privozil s svojim avtom 43 let stari Francesco di Biagio in podrl pešca na tla.
Ferma, ki je bil že na prvi pogled hudo zdelan, so kmalu po nesreči naložili na rešilni avto in ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na I. kirurški oddelek. Imel je več ran na rokah, nogah in na glavi, poleg tega pa so mu zdravniki ugotovili še možganski pretres. Ce ne bodo nastopile komplikacije, bo Fermo okreval v dvajsetih dneh.
Prerana smrt našega delovnega tovariša
Včeraj zjutraj je nenadoma preminil naš bivši delovni tovariš iz tiskarne Založništva tržaškega tiska Gioacchino Gargotich. Star je bil koma) 45 let, na zunaj poln zdravja
Noccioni in naslednji trenutek so že bili vsi trije na tleh. Nek avtomobilist, ki je tedaj vozil mimo, je na mesto nesreče takoj poklical rešilni avto, s katerim so vse tri odpeljali v bolnišnico. Babudrije-va žena je imela rano na glavi in živčni pretres, tako da so jo pridržali v bolnišnici s prognozo okrevanja v 15 dneh, medtem ko so možu le obvezali nekaj ran na kolenih in desni roki, potem pa so ga odslovili s prognozo o-krevanja v osmih dneh. Tudi Noccioni se bo moral zdraviti dva tedna, kajti pri padcu si je poškodoval obraz in levo ramo.
Na križišču Ul. sv. Frančiška in Ul. Carpison pa je popoldne 20 let stari Italo Stol-li iz Ul. Campanelle 319 trčil v avto, ki ga je vozil 61 let stari Antoni) Lampi iz Ulice Torrebianca. Za Stollijem je na motorju sedela tudi 18-let stara Alba Basezzi iz Reške ceste 103. Pri trčenju sta bila ranjena samo oba motorista, vendar bosta okrevala že v nekaj dneh.
Končno je treba še omeniti nesrečo, ki se je zgodila 19 let staremu Lucianu Anto-gnolliju od Zgornje Magdalene 204. Popoldne se je mladenič vozil s svojim motorjem po obalni cesti proti Sesljanu, ko ga je začel prehitevati neki avtomobil. Antognolli je in zato je hitro obrnil na mislil, da bo avto zadel vanj desno. Toda smola je hotela, da je z desno nogo zadel ob obcestni kamen, kar je imelo za posledico, da mu je močan sunek skoraj odtrgal prst na nogi. Seveda so ga takoj odpeljali v bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti en mesec.
Koristni naslovi in tel. številke
Občinski davčni urad. Ulica Nordio 11 — Urnik: od 8,10 do 12. V februarju, aprilu, juniju, avgustu, oktobru in decembru, ko zapadejo roki za plačilo davkov, so uradi odprti v dneh od 10. do 18. tudi popoldne, in sicer od 15,30 do 17,30 Anagralski urad: Ul. A. Diaz št. 25-2/ - tel. 35-425. Urnik: od 8,30 do 12
Občinski trošarinski urad:
Ul. del Teatre 4 — tel 35-520. * * *
Gasilci — 22-22 Rdeči križ — Trg V. Veneto — 24-024
in vedno vesel, tako da je vest o njegovi smrti hudo prevzela vse, ki so ga poznali.
V našo tiskarno je prišel pred skoraj dvanajstimi leti in od takrat pa do pred nedavnim je večer za večerom presedel za svojim «Ignoti-pom*, iz katerega so enakomerno tekle svinčene vrstice. Bil je dober delavec in zvest delovni tovariš, katerega borno ohranili v lepem spominu.
Svojcem prerano umrlega Gurgoticha izrekamo naše iskreno sožalje, kateremu se pridružuje tudi ravnateljstvo ZTT.
gibanje pa ni bilo usmerjeno samo proti neofašizmu kot takemu, temveč je tudi stremelo za tem, da pride do korenitega preokreta v vodstvu vlade in države.
V tej zvezi je de Pascalis še posebej podčrtal odločilno vlogo mladine v zadnjih dogodkih. Mladina — je rekel govornik — je dojela globoko razpoko, ki deli državo od ljudstva, zakoniti ustroj države od dejanskega stanja, v katerem živijo ljudske množice. To razpoko je treba premostiti, kar pa je možno samo s korenitim čiščenjem državnega aparata, ki je danes na žalost zelo fašistiziran.
Govornik je nato očrtal potek dogodkov pri Porta San Paolo v Rimu. Posebno je poudaril dejstvo, da so se policijski organi po nalogu z vrha načrtno znesli nad parlamentarnimi predstavniki levice. Odločno pa je zavrgel demokristjanske trditve, da je pri teh manifestacijah šlo za «komunistična izzivanja«. Protifašistično in protivladno gibanje je bilo vseskozi masovno, spontano in samo v drugem delu akcije je uspelo raznim političnim strankam, da so ga usmerjale in kontrolirale. V teku teh dogodkov je Tambronijeva vlada dokazala vso svojo šibkost in da se ohrani na oblasti je bila prisiljena, da se zateče k najbolj odurnim policijskim metodam.
Nato je de Pascalis postavil vprašanje bodoče akcije. Danes se začne pred parlamentom debata o političnem stanju v državi. Kakšne so perspektive, kakšne izhode nudi sedanji položaj? Po go-
vornikovem mnenju obstajajo, po neuspelem poskusu predsednika senata Merzagore štiri teoretične možnosti: I. Da predsednik Gronchi prisili Tambronija, da poda ostavko; 2. Tambroni poda sam ostavko; 3. parlament izreče nezaupnico Tambronijevi vladi; 4. Krščanska demokracija prisili Tambronija, da se umakne. V tej zvezi je govornik začrtal naloge italijanskih socialistov, ki morajo zahtevati da se osnuje odločno protifašistična vlada, ki naj bi imela nalogo, da pripravi zares demokratične upravne in politične volitve.
Nato je de Pascalis očrtal stališče PSI v sedanji politični bitki. Socialisti so proti zaostritvi politične borbe, ki bi privedla do cepitve italijanskega naroda v dva nasprotujoča si tabora, se pravi, da so proti tako imenovani borbi «zida proti zidu«. Ne gre za ustanavljanje nekakšne ljudske fronte, temveč zato, da se združijo vsi demokratični in svobodomiselni Italijani ter zahtevajo odločno preusmeritev v vladni in dr-žavani politiki. V tej zvezi je govornik poudaril, da v tem trenutku socialistična stranka ne zahteva tako imenovane vlade odprtja na levo.
Na koncu svojega govora je socialistični poslanec poudaril potrebo po široki debati v delavskem gibanjuglede nasprotujočih si tez Moskve in Pekinga. Delavci morajo biti poučeni o aktualnih vprašanjih delavskega gibanja, kajti le na tak način se bodo lahko uspešno borili za korenito preobrazbo italijanske družbe.
Fenice 16.00 «Steza maščevania». Excelsi«r 16.00 «Absailon, bombe in ženske«.
Fllodrammatico 16.00 »Svetoiucij-ska grofica«.
Grattacielo 16.00 «Parada veselja«, Stan-lio. Olio in Chaplin. Supercinema 16.00 «Crni bataljon«, S. Mares. Zadnja predstava- jutri: « Skrita trdnjava«. Arcobaieno 16.00 «Vitezi časti«, W Holden, tehnicolor.
Aurora 16.30 «Sin Rdečega gusarja«, Lex Basker in Silvia Lopez.
Alabarda 16.30 «Dvakrat se ne umre«, Ulla Jacobsson in Berh-nard wioky.
Capltol 16.30 «Rdeča ciganka«. Garibaldi 16.30 «Kako priti do milijonarja«.
Cristallo 16.30 «Vera Cruz«, tehnicolor.	,
Imoero 16.30 »Divja Arktika«. Ita>ia 16.30 »Rebeka«, Lawrence Olivier.
Moderno 16.00 «Voh-unska džun-g la«.
Massimo 16.30 «U.ietnik Zende«, S. Granger. tehnicolor.
Vitiorio Veneto 16.00 «A doppia mandata«, A. Lualdi, tehnicolor.
Marconi 16.00 «Neverjetna pustolovščina m-istra Holanda«. Savona 16.00 »Izdajalci z Vyo-minga«.
Odeon 16.00 «Zival je samica«.
Zadnja predstava.
Astra 16.30 »Zaseda«.
letni kino
Skedenj 20.30 «Veter ne zna brati«. Tehnicolor.
Marconi 20.15 »Glej zgoraj«. Garibaldi 20.15 in 22: Glej zgoraj.
f 1 Z L E T I )
IZLET SPDT
Opozarjamo že sedaj, da priredi SPDT tudi letos planinski izlet za veliki šmaren v soboto, dne 13., v nedeljo 14 in * ponedeljek 15. avgusta v Trento, kot izhodišče za izlete na Vršič, Jalovec, Kriške P°de. Triglav, Bavški Grintavec.
( LJUDSKA PROSVETA
)
iiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiHiiiiiiiiiHiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiHiiiiiiiiiiiHHiiiiiiiiiniiimiiiiiiiiiiiniitiiniiiiiiiiiiMHiniiiiiiiiiii
lz sodnih dvoran
Prstni odtisi na oknu so izdali mladega tatu
Vlomil je v sobo begunca, ki je žalil neko žensko - Obsojen surovež, ki je grdo ravnal z ženo
Benito Banco, star 23 let, iz Ul. Lorenzetti 29, star znanec sodnih dvoran, se je včeraj znašel znova pred kazenskim sodiščem. To pa, resnici na ljubo, ne zaradi tatvine, kot je bil primer pred par dnevi, ko so ga sodili zaradi kraje v nekem lokalu v Ul. Pon-ziana ter ga oprostili zaradi pomanjkanja dokazov, temveč zato, ker se je zoperstavil nekemu mladeniču, ki je bil preveč galanten z neko žensko, ki je bila v njegovi družbi. Ob tej priložnosti, bilo je 25. aprila letošnjega leta, je bil Banco nekaj čez polnoč z dvema ženskama pred barom »Dino« na Obrežju Gru-mula. Približal se jim je 24-letni Anomo Iurevich, ki stanuje v begunskem taborišču Čampo Marzio 3, ki jih je nagovoril z neprimernimi be-
  minili umitimi mmmmmiiimi
Seja občinske zdravstvene komisije
Razprava o zgraditvi okrevališča pri Sv. Ivanu
Včeraj se je na tržaškem i šča za starčke in starke pri županstvu sestala zdravstve- Sv. Ivanu, ki bi razbremeni-na komisija, ki ji predseduje ' io glavno bolnišnico, katera podžupan prof. Cumbat. Med drugimi člani komisije je bil na sestanku navzoč tudi dr.
Jože Dekleva. Komisija se_ je sestala zadnjič ^ pred začetkom poletnih počitnic, ker se bodo vse občinske komisije ponovno sestale šele v septembru, ko bodo zopet sklicali seje občinskega sveta.
Komisija je nadaljevala razpravo o ureditvi združenih bolnišnic. Prof. Taglia-ferro je namreč poročal o načrtu za zgraditev okrevali-
Obalna cesta — prizorišče hude prometne nesreče: mlad kolesar Je med vožnjo nenadoma spremenil smer in naslednji trenutek je vanj zadei avtomobil. Kolesarja Je vrglo daleč naprej, kjer je nezavesten obležal i„ so ga potem s pridržano prognozo sprejeli na II. kirurški oddelek splošne bolnišnice
je sedaj močno natrpana, ker njeni prostori ne zadostujejo za mestne potrebe. Pri tem se je prof. Tagliaferro skliceval tudi na 38. člen ustave, ki določa, da mora država »krbeli za stare ljudi, in rekel, da bi moral Trst prednjačiti tudi na tem področju kot na mnogih drugih.
To vprašanje povzroča namreč veliko skrbi, saj odjedajo kronični bolniki bolnišnici mnogo prostora in zasedajo okrog 25 odstotkov vseh razpoložljivih postelj, ki bi jih mnogo koristneje uporabili za akutno bolne. Pri tem pa gre tudi za prihranke. saj bi bili izdatki v okrevališču za starčke mnogo manjši kot so sedaj v bolnišnici. Če bi zgradili okrevališče, bi mnogo prihranila zlasti občina in razne socialno zavarovalne usitanove, saj bi plačevale za starčke mnogo nižje oskrbovalnine.
Zato naj se zgradita pri Sv. Ivanu moški in ženski oddelek okrevališča za starčke, in sicer skupno 700 postej, to je po 350 postelj v vsakem oddelku. Od teh bi jih ostalo v zadnjem nadstropju okrog 100 na razpolago za starčke sploh, ostale postelje pa bi bile na razpolago za kronično bolne. Prof. Tagliaferro meni, da bi bilo to tudi v korist njihovemu zdravju. Svetovalci so se strinjali s tem predlogom, ki se opira tudi na podobne predloge, ki so bili postavljeni že prej. Komisija je sklenila, naj podžupan Cumbat seznani s tem župana dr. Franzila ter naj se vprašanje načne v lazgo-vorih med predstavniki raznih prizadetih oblasti in u-stanov ter zavarovalnih zavodov.
sedami njegovo žensko družbo. V pogovoru je Iurevich celo izjavil pred Eleonoro Matiassi, da je finančni stražnik, ter jo je povabil, naj gre z njim domov. Ko je slišal te besede, je Banco izgubil vsako potrpežljivost ter se je zagnal proiti njemu. Ko je Iurevich uvidel, da mu slaba prede, jo je popihal v taborišče. Banco je tekel za njim ter vdrl v njegovo sobo. Da je prišel do tja, je moral med drugim vlomiti skozi zaprta vrata. Na kraj mesta je prišla policija, ki je odpeljala Banca na komisariat javne varnosti v Ul, U-niversita. Aretiranec pa je bil popolnoma izven sebe ter je na policiji razbil steklo na vratih. Ker se je ranil, so ga odpeljali v bolnišnico, kjer je poskušal zbežati. Po vseh teh dejanjih se je moral Banco včeraj zagovarjati razadi številnih prestopkov, ki gredo od vloma v stanovanjski prostor do poskusa bega. Iurevich pa je moral odgovarjati zato, ker je izjavil, da je javni funkcionar.
Sodišče je spoznalo Banca krivega za skoraj vse prestopke ter ga obsodilo na 6 mesecev zapora. Iurevichu pa so naložili 10.000 lir globe in 10.000 lir denarne kazni.
Predsednik Corsi, tožilec Maltese, zapisnikar Rachelli, obramba Girometta in Pape-rio.
* • *
Pred kazenskim sodiščem, ki mu predseduje dr. Rossi, se je moral zagovarjati Ser-gio Starec, star 21 let, ki je bil obtožen raznih tatvin v barkovljanskem okolišu. Starca so aretirale policijske oblasti že preteklega 19. maja, ker je vse kazalo, da je prav on zagrešil prijavljene tatvi. ne. Med drugim so našli na nekem oknu njegove prstne odtise, kar je nedvomno potrjevalo njegovo odgovornost za vsaj enega izmed prekrškov. Mladeniča je policija zaslišala in on je priznal razne tatvine. Neke noči se je vtihotapil skozi straniščno okno v restavracijo «Tri!lone» na Miramarskem drevoredu, kjer je ukradel iz «juke bo-xa» 30.000 lir. Neke druge noči pa je prežagal zapah pri bencinski črpalki «Esso» v istem drevoredu ter se polastil 7400 lir in ene žepne električne svetilke. Nekoč pa je skušal priti v neki lokal, ki je zraven ribarnice v Bar-kovljah, toda naklep mu je spodletel, ker ga je zasačil lastnik. Rešil se je z begom.
Včeraj je mladenič trdil na sodišču, da ga je k tatvini prisilila revščina. Zdi se pa, da je ukradeni denar porabil pri veseljačenju Sodniki so ga spoznali za krivega ter mu prisodili 1 leto in 5 mesecev zapora ter 13.000 lir globe.
* • •
Pred kazenskim sodiščem, ki mu predseduje dr. Boschi-ni, se je moral zagovarjati 66-lefni Giovanni Gambino iz Drevoreda XX. septembra, ki je bil obtožen surovega rav-
nanja z družinskimi člani. Sodišče ga je spoznalo za krivega ter ga obsodilo na 8 mesecev zapora,
Filomena Francabondiera, Gambinova žena, je izpričala, da jo je mož tepel že od poroke dalje ter ji ni nudil sredstev za življenje. Proti o-četu so pričali tudi sinovi Giovanni, Luisa, Michele, Mario in Francesco ter zet Ar-turo Butti. Povedali so, da je Gambino držal ženo vedno zaprto, tako da je šele po mnogih letih spoznala nekate. re mestne ulice in trge. Nekega dne so jo sinovi popeljali v kino in tedaj so ugotovili, da njihova mati sploh ni razumela, od kje prihajajo glasovi filmskih igralcev.
( KAtSA OB V KUTI I.A )
Narodna in študijska knjižnica v Trstu bo zaprta od 11. julija do 11. ariusta t.l.
Prosvetno društvo sigo Gruden« v Nabrežini obvešča svoje članstvo, da je društvena čitalnica odprta vsako sredo in soboto od 20. do 23. ure
PREDEN GRESTE
NA DOPUST
se naročite na
PRIMORSKI DNEVNIK
Pošljemo vam ga v katerikoli kraj, tudi v inozemstvo.
15 — dnevn» naročnina L 300
Telefonirajte na št. 37-338
lltlllllllllllllllltllllllIIIl|Ulili111*1111lllllllllllll
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKB
Dne 10. in 11. julija se Je rodilo v Trstu 16 otrok, umrlo je 14 oseb, poroke ni bilo nobene.
UMRLI SO:	84-Ietna Paltnir*
Volarič vrt. Carletti. 67-letni Do-meni-co Soravito. 73-1 etn; Giro-l-amo Valentini, 77-letni Lodovj-co Pertot, 73-letni Carlo Carmi, 92-letna Matilde Della Savia por. Gollo, 78-letna Maria Antich poročena Milovaz, 48-letn-i Carlo Precelj, 72-letni Maurizio Carta, 55-letna Gisella Rebez por. Wal-luscbnigg, 78-letna Giovanna Strayn vd. Scherian. 72-letna Bianca Pelattiero vd. San-ta-cate-rina, 72-letna Cedila Slavich in 17 star Raimondo de Visin-tini.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
1NAM-A1 Camello, Drevored XX. septembra 4; Godina, Trg sv Jakoba 1; Sponza, Ul. Mon-torsino 9 (Rojan); Vernari. Trg Valm-aura 10; Vielmetti, Borzni trg 12
MALI OGLASI
I)
BRUSINl CARLO, Trst, Ul. BS#' tisti 20, tel. 29041, prodaj* gospodinjske električne predme-(e — hladilnike FIAT. ATLANTIC In druge znamke. Plačljiv0 tudi v 24 obrokih. PRALNE stroje, kovinsko kuhinjsko opremo-
predvaja danes, 12. julija z začetkom ob lt. uri in ob 20.30 na prostem film
«ESTERINA»
V glavnih vlogah:
CARLA GRAVINA in DOMENICO MODUGNO
VOZNI RED VLAKOV
Odhodi
Prih odi
TRST—GORfCA-VIDEM
3.45 — 5.16 — 6.18 b — 6.24
- 7.45 b - 9.45 - 12.20 b
- 12.30 - 13.55 b* - 14.26
- 16.17 - 17.37 - 19.10 b — 20.16 b - 20.27 — 21.37
* vozi ob sobotah od 25. 6. do 10. 9. m od 17. 12. do 25. 2.; vsak dan pa od 1. do 31. avgusta
0.56 b - 7.15	- 8.	-	8 23 b —
9.12 - 9.30 b	- 11.46	-	15.07
— 16.55 -	17.52	b	-	19.43
— 21.05 -	22.20	b	-	23.20
— 23.58 b
• vozi ob nedeljah od 25. 8. do 10. 9. in od 17. 12. do 25. 2.; vsak dan pa od 1. do 31. avgusta
TRST-UL B LIAN A
0.19 b — 8.32 b - 16.04 b
11.57 OE
5.50 b - 13.18 b — 17.28 OE - 20.06 b
TRST - TRZIC-POR l OGRUARO—RENETK.E
5.40 — 6.12 rl — 6.40 b — 7.14**» — 8.45 r — 10.14 b -10.24 - 12.55 r - 13.32 —
14.52 b - 16.40 b - 17.03* -
17.53 OE - 18.38* — 19.25** - 20.50 r - 22.17 b
* samo do Portogruara ** samo do Cervignana **• do Tržiča, razen ob nedeljah
6.23** — 7.32* — 7.45 b — 9.22 b — 10.22 r - 11.33 OE
- 13.27 b - 13.57** - 15.22 b
-	17.05	b —	18.10***	—
18.37 rl - 19.08* - 19.50 b
- 21.20 r - 22.35 — 23.42 b * iz Portogruara
** iz Cervignana *** iz Tržiča, razen ob n° deljah
5.32 — 6.58 — 20.00
TRST - OPČINE
13.37 — 17.58	7.05	-	11.24	-	17.20	—	21,48
OE — Orient-Express b — brzec
r — rapido rl — rapido samo I. razred
Pomlad afriških narodov
Sosedna naroda se spoznavata
Madžarska folklora skupina j,Meček“ v Kopru
Tudi portugalsko Angolo zajema val osvobajanja
Dve razstavi jug. slikarjev v Rimu
Univerza v Tunisu
Francoski arhitekt Bernard Scherfuss, italijanski arhitekt Pier Luigi Nervi in arhitekt Bernard Breuer iz ZDA so začeli izdelovati načrte za novo univerzo v Tunisu. Akcijo za izgradnjo univerze je začela organizacija UNESCO, arhitekti pa delajo pod nadzorstvom predsednika vlade Burgibe ter ministrstva za ljudsko vzgojo v Tuntsu. V novi univerzi bodo ustanovili najprej pravno, ekonomsko in tehnično fakulteto ter fakulteto znanosti.
Filmski lestival v Karlovih Varyh 9. t. m. se je v Kartonih Vargh začel 12. mednarodni filmski festival, ki se vrši izmenično vsaki dve leti v CSR in Sovjetski zvezi. Na letošnjem festivalu sodeluje 47 držav. S posebnim zanimanjem pričakujejo prikazovanje Rosselinijevega filma uNoč v Rimu», kakor tudi novega sovjetskega filma tiSer-j oža». Jugoslovanski film «Veter se je dvignil pred zoro)} v režiji Radoša Novakoviča bo prikazan v sredo. V okviru festivala je organizirano tudi tekmovanje risanih m lutkovnih filmov, katerega se udeležuje 14 držav * 26 filmi.
Mednarodne nagrade za roman
Založniki Gallinard iz Francije, Giulio Einaudi iz Italije, Ernst Rogollt iz Zahodne Nemčije, Weidenfeld - Ni-colson iz Velike Britanije, Seix - Barald iz Španije ter Grobe Press iz ZDA so ustanovili dve novi mednarodni literarni nagradi za roman. Nagradi bodo podelili v maju vrihodnjega leta.
Na otroškem igrišču
Skladatelj Janez Kuhar je izdal album «Na otroškem i-grišču. Ciklus pesmi za (enoglasni) otroški zbor in klavir na besedilo Stane Vinšek.* Ciklus obsega osem kratkih pesmi. Nagrajen je bil in deloma izvajan na letošnjem festivalu otroških pesmi, prirejen za «Dan mladosti« v Beoaradu.
Konec gledališke sezone na Madžarskem
V teh dneh bodo zaključili letošnjo sezono poklicnih gledališč na Madžarskem. V tej sezoni so samo v budimpe-štanskih gledališčih imeli 84 tisoč obiskovalcev, od tega 54 tisoč pri opernih predstavah. V dramskem repertoarju so izredno uspele Shakespearove tragedije in komedije. V Narodnem gledališču v Budimpešti si je dramska dela uOthello«, sAntonij in Kleopatra«, <(Rihard lil.« ter «Sen kresne noči« ogledalo približno 40.000 oseb. Uprizorjena dela je prenašala tudi madžarska televizija. Z uspehom so bila uprizorjena tudi dela Arturja Millerja «Smrt trgovskega potnika«, Tolstojeva drama «Vojna in mir« in Čehovo delo «Striček Vanja«. Manj zanimanja je publika pokazala za nekatera druga dramska dela, toplo pa je sprejela sodobna dela domačih avtorjev.
Književnik Stanislav Simič umrl
V Zagrebu je v noči od 6. na 7. julij umrl književnik Stanislav Simič, eden izmed največjih predstavnikov sodobnega književnega ustvarjanja v Hrvatski. Simič je avtor več zbirk pesmi, kritik in esejev. Njegove pesmi so prevedene tudi v nemščino in italijanščino.
Likovni umetniki razpravljajo
V zadnjem obdobju sta v likovnem življenju SZ omembe vredna dva dogodka: likovna razstava «Sovjetska Rusija« in ustanovitev Zveze likovnih umetnikov Rusije. Razstava je bila pripravljena ob ustanovnem kongresu likovnih umetnikov SZ, ki je preko razstavljenih del ocenjeval razvoj in stremljenja sodobnega ruskega slikarstva, kiparstva in dekorativne u-metnosti. Razstava, kakor tudi razprave na kongresu so pokazale, da v ustvarjalnosti sovjetskih likovnih umetnikov vedno močneje izstopajo teme iz sodobnosti, dogajanja iz vsakdanjega življenja.
Jean Cocteau novi
knez francoskih pesnikov
Pred kratkim so na tradicionalnem Trgu pesnikov v francoskem mestecu Georges les-eaux izbrali za novega francoskega «Kneza pesnikov« 71-letnega Jeana Cocteauja. Za prvega eKneza francoskih pesnikov« je bil izbran Mallarme, po njegovi smrti 1898. leta pa je ta častni naslov pripadel Paulu Fortu. Maja letos je postal knez francoskih pesnikov Jules Super-vielle, ki pa je umrl teden dni po svečanosti.
Indijski pisatelj v Zagrebu
Te dni se mudi v Jugoslaviji eden najvidnejših živečih proznih pisateljev Indije Džajnenadra Kumara. Po tridnevnem bivanju v Beogradu je obiskal Zagreb, kjer se je razgovor jal s tamkajšnjimi književniki in se zanimal za hrvaški literarni razvoj. Iz Zagreba je v nedeljo odpotoval v Ljubljano.
Podaritev jugoslovanskih knjig Columbijski univerzi
Jugoslovanski generalni konzul v New Yorku Bogoljub Popovič je prejšnji teden svečano izročil 600 knjig, katere je Jugoslavija podarila Columbijskemu vseučilišču v New Yorku. Pred tem so bile knjige prikazane ameriški javnosti na V. mednarodni razstavi v Chicagu.
Prizor z nastopa madžarskega folklornega ansambla iz Pečuja na koprskem glavnem trgu
VIII. Ljubljanski festival
Jugoslovanski baletni ansambli so pokazali	visoko
Ljubljanski balet - vzor discipliniranosti, beograjski balet - višek umetniške uravnovešenosti, sarajevski balet - mladostno zanesen in vitalen
Bolšoj teatra, kakor in predvsem po zaslugi enega najčudovitejših m najbolje uigranih baletnih ansamblov, kar sem jih v življenju videl.
Adamov balet «Giselle» je bil prvič izveden leta 1841 in je eden od redkih izmed tisočev, ki se je po 120 letih obdržal kot stalen gost na repertoarjih svetovnih baletnih skupin. Jasno je, da morajo biti tako glasbeni kot vsebinski elementi, ki dajejo temu romantičnemu baletu njegovo vitalnost. Prav tako je jasno, da morajo biti zlasti vsebinski elementi take narave, da se, makar v romantično fantastični prispodobi, dotikajo velikih in globokih občečloveških resnic. Motiv baleta je večno mlad: silna, enkratna ljubezen ne more umreti, podaljšuje se tudi preko fizične smrti. Giselle, kmečka deklica, se zaljubi v grofa Alberta, ki je preoblečen v kmeta, a zavrne ljubezen gozdarja Hilanona, ki jo prav tako kot grof strastno ljubi. Ko Giselle spozna, da je Albert grof in zaročen z drugo, zblazni in umre. Tu nastopi pravljično simbolični motiv: dekle, ki je umrlo, pred poroko, od ljubezni, se spremeni v vilo. Oba ljubimca prihajata na njen grob, toda gozdar, ki ga je dekle zavrnilo, postane žrtev neizprosnosti vilinskih bitij, medtem ko vila Giselle svojega — pravega — ljubimca odreši iz njihovega smrtonosnega objema. Ce povemo, da je pri libretu za balet sodeloval tudi slavni francoski romantič-
ni pesnik Theophile Gautier, bomo razumeli, da se snov sama dotika, čeprav v romantični prispodobi, velikih resnic človeškega srca.
Romantična, sentimenta polna glasba, pod taktirko odličnega dirigenta Bogdana Babiča, stilno dovršena koreografija, opojnost kostumov (tipični «beli balet«, plesalke povečini v belih, pod kolena segajočih krilih) in čudovite kreacije posameznikov in ansambla so držali gledalce skozi vso predstavo v vzvišeno očaranem stanju. Lahkotnost in dovršenost gibov, prožnost lepih, mladostnih teles, popolno obvladanje plesa na konicah prstov — vse to se je zlivalo in zlilo v celoto, ki je še dolgo po zaključku baletne predstave trepetala v zavesti gledalca in se mu kot krasna vizija ponovno silila v posameznih scenah v spomin.
(Opomba: dirigent beograjske Opere Bogdan Babič nam je v razgovoru pojasnil, da je beograjski balet v glavnem usmerjen v moderno, celo avantgardistično smer in je ((Giselle« izjema. Vendar ne zanemarjajo pridobitev klasičnega baleta. Balet beograjske Opere si je pridobil ugled daleč po Evropi. Njegova gostovanja v Švici, Nemčiji, Italiji, Parizu, Monte Carlu itd. pomenijo serijo priznanj in uspehov.)
Letošnji program jug. znanstvenih inštitutov
Raziskovalna dela v Jadranskem morju
Narisala M. Vogelnikova
Sladit* in televizij n
_______Torek,	12.	Julij« 190«	__
klavir; 8.30; Iz filmov in glasbenih revij; 9.00: Vokalni kvintet Kranjčani; 9.15: Blaž Arnič: Osma simfonija «Na domači grudi«; 10.10: Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe; 11.00: Velika orkestra Frank Chacksfield in Stanley Black; 11.30: Oddaja za otroke; 12.00: Slovenske narodne; 12.15: Kmetijski nasveti; 12.25: Pet pevcev — pet popevk; 12.40: Pisani zvoki z Dravskega polja; 13.30: Pojo naši operni pevci; 14.10:	Slovaške in
moravske narodne pesmi; 15.40: Ritem v duru in molu; 16.00; Listi iz domače književnosti -Črtomir Šinkovec: Pesmi; 16.20: Predstavljamo vam znamenite orkestre; 17.20: Parada plošč; 18.00:	Zanimivosti	iz	znanosti
in tehnike; 18.15: Od plesišča do plesišča; 18.50: Človek m zdravje; 19.30: Radijski dnevnik; 20.00: Poje zbor Univerze iz Valparisa p. v. Marca Dus-sija; 20.30:	Radijska igra —
Szcxypierski — Wiernik: Marjan; 20.55: A. Lajovic: Andan-te za veliki orkester; 21.05: Pol ure za zabavo; 21.35:	Tako
plešejo v Budimpešti (Orkestri in ansambli madžarskega Radia); 22.15: Ameriška pevca Anita 0’Day in Billy Eckstine; 22.40: Jazzl 23.10: Iz del Josepha Haydna.
Ital. televizija
15.45: Eurovizija: Etapa Tour de France Gap-Briancon; 17.: TV za otroke; 18 45: Nevidni človek (dramatizirana povest); 19.15:	Ca rili on modernih rit-
mov; 19.45: Ozračje XX. stoletja; 20.30: TV dnevnik; 21.: Tintarella — glasbeni program; 22.10: Zodiaco; 22.30:	Kresovi
v Padski dolini; 23.: TV dnevnik.
Jug. televizija
20.50:	Prenos sporeda itali-
janske TV.
gled mnenj in sodb tujega tiska o Jugoslaviji; 13.00: Prenos RL; 19-00: Igra Ken Grif-fin- 19.30:	Prenos RL; 22.15:
Dan Terry in njegovi ritmi; 22.25: Glasba za lahko noč.
Nacionalni program
6.30: Vreme za ribiče; 7.00: Jutranja glasba; 11.00: Calan-drinova farsa (priredba Boc-cacciovih novel); 12.10: Pojejo Lueiano Bonfigliolt, Isabella Fedeli, Giuseppe Negroni, Gi-no Pagliuza; 13 00: Tour de France; 13.30: Operna glasba; 14.00: Tour de France; 16.00: Tour de France; 18.00: Branje poezij (Saba); 18.30: Ritmi iz raznih dežel (Madžarska); 19.: Glas delavcev; 19.30: Filmske novosti; 21.00: Škandal v Sweet Springu (glasbena komedija); 23.00: Paul VVeston in njegov orkester. 23.15: Orkester Ar-manda Trovajolija.
II. program
10.00: Helikopter . revija s Tinom Scottijem; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 14.45: Parada orkestrov; 15.40: Solist dneva - Les Paul; 16.00: Koncert v miniaturi (kvartet Carmi-relli); 16.20:	Fantazija	motivov; 17.30:	Glasbeni	variete
Arcidiaparson; 20.00:	Radijski
dnevnik in Tour de France; 20.35: Glasbeni program; 21.50: Pojeta Fausto Cigliano in Glo-ria Christian.
III. program
17.00: Orkestralna glasba J. S. Bacha; 18.00:	Zgodovina
srednjega veka; 18.45: Constan-tin Regameny (glasba za godala); 20.00: Vsakovečernl koncert; 21.55: Sest biblijskih sonat Johannna Kubnausa; 22.30: Radijske povesti; 23.15: Poslovilni koncert.
Slovenija
8.05: Skladbe za violino in
12.10: Tretja stran; 14.20: 1-grajo veliki orkestri lahke glasbe; 14.55: Ciklus koncertov v oskrbi Tržaške ljudske univerze; 15.25: Franco Vallisne-ri in njegov orkester; 15.40: Srečanje z mladimi.
Koper
7.15: Glasba za dobro jutro; 12.00: Glasba za vas; 13.30: Poročila; 13.40: Kmetijski nasveti; «Nova zaščitna sredstva«; 13.45: Odlomki iz oper; 14.30: Mladi na počitnicah; 14.50: Glasbena medigra; 15.30: Melodije iz filmov; 16.00: Igrajo razili orkestri; 16.30 Tre. ja stran; 16.45: Glasba na ploščah; 17.30:	Glasbeni	mozaik;
17.50: «Drugi o nas« — pre-
HOROSKOP
___ZA	DANES_
če nimate tega, kar imajo drugi.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Športni uspehi v trdih borbah. Možni spori z ljubljeno osebo zaradi obrekovalnih jezikov v vaši okolici.
DEVICA (od 23. 8. do 22 9.) Ne odločite se za potovanje preveč na hitro. Naglica bi vam utegnila škodovati. Potrebno je. da nemudoma odločite o zadevi, ki jo že
Cioriško-beneški dnevnik
Va[ s(avk po goriških tovarnah
Popolnoma
delavcev
uspela
livarni SAFOG
V sredo, četrtek in petek bodo ponovno stavkali lesni delavci
Na poziv sindikalnih organizacij Delavske zbornice, CISL in UIL so včeraj stavkali kovinarji goriške livarne SAFOG. Stavka je popolnoma uspela, saj so zapustili delo vsi delavci ter del uradnikov. Delavci so stavkali samo zadnji dve uri. Stavka bo trajala še danes in jutri.
Danes ob 12.30 bo pred lesnimi podjetji na Tržaški cesti več sindikalnih zborovanj, na katerih bodo govorniki prikazali pomen tridnevne stavke, ki bo v naši pokrajini v sredo, četrtek in petek.
Lastniki lesnih podjetij imajo v zadnjem času izredno dosti naročil in so zato zelo povečali proizvodni ritem. Namesto da bi povečali število delavcev, se je v mnogih podjetjih primerilo celo to, da so delavce . odpustili. Kljub povečanju proizvodnje in zaslužkov delodajalcev pa so ostale plače delavcev ne-
spremenjene. Se prav posebno se je ta razlika opazila v podjetjih, ki uživajo olajšave proste cone v Gorici.
Predstavniki sindikalnih organizacij so proučili obstoječi položaj v lesnem sektorju in prišli do zaključka, da se morajo prejemki delavcev povečati. Delodajalci so se sicer temu uprli, toda sindikati so proglasili stavko, ki s svojim dobrim izidom, lahko najbolj kot je mogoče podpre stališče sindikatov na pogajanjih z delodajalci.
 «»-------
Preklicana stavka občinskih uslužbencev v Doberdobu
Uslužbenci doberdobske občine so za včeraj napovedali 4-urno stavko, da bi podprli svoje zahteve po nekaterih
•lillilliliiiiiiiiiifiimMiiiMiiiimmiMiiiiinniMiiiiiiHHMHifiimitmnuiiiiiiiitiimiiliiimimiMl
Včeraj na sestanku v Gorici
Podtajnik Garlato o programu dela v tržiških ladjedelnicah
Dal je tudi določena zagotovila glede podjetij CRDA v Trstu
Včeraj je bil v Gorici sestanek, na katerem so bili prisotni podtajnik ministrstva za državne udeležbe sen. Garlato, goriški predstavniki, predstavniki trgovinske zbornice in predstavniki goriške KD. Prisotni so bili tudi nekateri predstavniki iz Trsta. Sen. Garlato je izjavil, da je v zvezi z naročili, ki so jih že prejele ladjedelnice CRDA v Tržiču in s predvidenim programom, zagotovljeno delo v tei ladjedelnici. Dal je tudi določena zagotovila glede podjetij CRDA v TrffJl. Nato je senator zanikal vest, da nameravajo skrčiti število osebja in zmanjšati pomen elek-tromehaničnih delavnic v Tržiču. Glede OMFA pa je dejal, da uspešno proučujejo novo pobudo, ki naj nadomesti to podjetje.
Končno je podtajnik govoril o tržaški ILVA in potrdil obvezo, da bodo obnovili to podjetje ter govoril o možnosti, da bi razvili nekatere obrobne dejavnosti, s katerimi bi zaposlili določeno število delovne sile.
Avtomobilist je povozil upokojenca iz Štandreža
V nedeljo zvečer je avtomobilist Alfreda Lamanda iz Gorice, Ul. Aquilea št. 6 povozil 72-letnega upokojenca Ernesta Brajnika iz Štandreža, Ul, sv. Mihaela 74, ki je nepričakovano prečkal cesto pri Ulici Ci-priani. Mož je pri padcu zado-bi razne udarce in rane po telesu, zato so ga z nekim zasebnim avtomobilom prepeljali v civilno bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili pretres možganov, rano na lasišču ter poškodbe na lobanji. V bolnišnici se bo moral zdraviti tri tedne, seveda, če ne nastanejo komplikacije.
——«»---------
Nesreča mladega delavca iz Štandreža
V Ul. Brigata Pavia se je včeraj ob 14.30 ponesrečil
fllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllll
Kino v Gorici
VERDI. 16.30: «Potopite ladjo Bismark!*, K. Moore, D. Winter.
VITTORIA: 17.30: «Ti si glasba*, C. Valente, R. Platte, v barvah.
MODERNO. Zaprto.
TEMPERATURA VČERAJ
Najvišja temperatura 27.6 ■topinje ob 14.30, najnižja 14.6 stopinje ob 5. uri. Vlage 63 od-
med delom 18-letni Gianfran-co Paruta iz Ul. Sv. Mihaela v Standrežu, ki je zaposlen pri podjetju Adami na Tržaški cesti, ki je specializirano v napeljevanju centralne kurjave, Faut se je udaril v glavo. Z avtom Zelenega križa so ga prepeljali v civilno bolnišnico, kjer so mu zdravniki nudili prvo pomoč in ga poslali domov.
ekonomskih izboljšavah. Ker se je županstvo za zadevo takoj začelo zanimati, so stavko preklicali. Med sindikalnimi organizacijami in predstavniki občinske uprave pa so sedaj v teku pogajanja, da bi se zadeva po mirni poti čimprej uredila.
Izlet na Koroško za veliki šmaren
Goriške žene organizirajo 14. in 15. avgusta avtobusni izlet na Koroško. Vožnja, hrana in prenočišče stane 4.000 lir. Vpisovanje, vključno do 16. ju-i-ja, na ZSPD v Ul. Ascolj 1-1. Pri vpisu naj prinese vsak s seboj novo osebno izkaznico, vidirano od kvesture za potovanje v inozemstvo.
Seja odbora trgovinske zbornice
Težave pri gradnji industrijskih objektov
Vzorno posestvo SATCA v Angorisu bodo obiskali francoski kmetovalci
Na seji odbora trgovinske zbornice je predsednik Gio-vanni Bigot poročal o sestanku, ki ga je imel z ministrom za industrijo in trgovino Colombom v Rimu glede stanja industrijskih podjetij v naši pokrajini in o potrebi nadaljnjih olajšav za gradnjo novih industrijskih objektov.
S tem v zvezi je predsednik seznanil ministra o poteku pogajanj z nekaterimi operaterji, ki nameravajo zgraditi industrijske objekte na področju proste cone. Predsednik Bigot je nadalje prikazal težave, ki so se pojavile pri uresničevanju načrta za gradnjo naftovoda Tržič-Avstrija, o katerem je odbor trgovinske zbornice razprav-
V tem tednu bo gostovala po Goriški
FOLKLORNA SKUPINA
TINE ROŽANC
iz LJUBLJANE
Spored njenih gostovanj bo naslednji:
PODGORA (v parku): soboto, 16. julija ob 20.30; DOBERDOB (ob jezeru): nedelja, 17. julija ob 17.30; RONKE (Excelsior): ponedeljek, 18. julija ob 20.30.
40-članska skupina, ki je spomladi z velikim uspehom nastopila v Prosvetni dvorani v Gorici, bo nastopila tudi na tradicionalni
prireditvi ob Doberdobskem jezeru
ki jo organizira moški pevski zbor prosvetnega društva • Jezero* v Doberdobu pod okriljem Zveze slovenskih prosvetnih društev. Njen 'pisan spored bo vseboval pesmi in plese jugoslovanskih narodov. Po prireditvi v nedeljo zvečer in v ponedeljek, bo ples na «brjarju». Deloval bo dobro založen bife.
Prosvetno društvo vabi Goričane in Tržačane k obilni udeležbi.
ljal na eni izmed prejšnjih sej.
Goriški občini s0 priporočili, naj bi spremenila uradno ime goriškega letališča iz sedanjega nerealnega naziva ((Mirensko letališče« v ((Goriško letališče«. Istotako naj se preimenuje tudi vozni red letal «Alitalia» v progo «Rim-Gori-ca» namesto (fRim-Trst-Videm (Gorica)«. Pri omenjeni družbi so sklenili posredovati, da bi za potnike iz Gorice v Rim in nazaj rezervirali določeno število sedežev.
Ker bo v prihodnjih dneh prišla v našo pokrajino skupina francoskih kmetovalcev iz Nimesa, so se dogovorili s predstavniki trgovinske zbornice iz Vicenze ter predstavniki goriškega kmetijskega nadzorništva, da bodo tem kmetovalcem pokazali na njihovi poučni ekskurziji vzorno kmetijsko posestvo SATCA v Angorisu.
Podaljšanje olajšav za industrijsko pristanišče
Vlada je na petkovi seji po predlogu ministra za finance potrdila zakonski osnutek, ki podaljšuje za prihodnjih devet let davčne olajšave za industrijsko pristanišče v žor-gah.
Podpore ECA v juniju
V juniju je občinska podporna ustanova (ECA) skupno z ubožnico, sirotišnico in drugimi odvisnimi ustanovami razdelila za nad 67 milijonov lir pomoči. Za oskrbo-valnine 948 oseb, v raznih zavodih, od katerih 672 odraslih in 276 otrok, so izdali 23.284.396 lir, za denarne podpore navadnim oskrbovancem, in sicer 5252 družinam in posameznikom 14.683.492 lir, 4556 begunskim družinam in posameznikom 17.395.235 lir.
Nadalje so razdelili 873 družinam 31.073 obrokov tople hrabe za skupno 6.358.612 lir, 240 družinam za živilskih nakazil 817.000 lir, 4166 obrokov hrane 67 osebam v menzi za okrevane bolnike tbc za 1.239.800 lir, za prenočevanje 470 oseb v ljudskih prenočiščih 648.900 lir, za stanovanja 742 beguncev 2.024.500 lir, za obleko, obutev in posteljnino 246 družinam 872.255 lir, za očala in ortopedske aparate 20 osebam 60.725 lir. Skupni izdatek je znašal 67.399.315 lir.
immiiiiiiiiiitiiitifiiiiiiiiiimiitmiHiiitiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiHiiMiiiMHiHiiiiiimnmiiiiiMiit
Program prefekturnega urada za otroške kolonije
8.180 otrok bo letos obiskalo poletne kolonije
Poleg tega bo prebilo še okrog 3000 otrok v kolonijah pokrajine in drugih ustanov
Upi in nade kolesarskega športa
Naš rojak Rudi Uršič mladinski deželni prvak
Doma je iz Gorice, tekmuje pa za tržaško društvo Bartali-Rovis Jeseni bo nastopil na državnem prvenstvu
V našem listu smo v zadnjem času že nekajkrat pisali o lepih športnih uspehih mladega kolesarja Jurija Uršiča, doma iz Gorice, ki v zadnjem času tekmuje za športno društvo Bartali-Rovis iz Trsta.
Tudi včeraj so športni časnikarji ponovno pisali o njem v zvezi z njegovo udeležbo na tekmi za pokal Modesti po goriški pokrajini. Nedeljska dirka na 85 km dolgi progi Foljan, Dol, Gorica, Stever-jan, Gradiška, Foljan za mladega Uršiča ni bila tako uspešna kot pred enim tednom, ko je prišel prvi, in kot toliko drugih dirk, kjer je prepričevalno zmagal.
Vseskozi je bil v vodilski skupini, vštric z Gobessijem, Deanom in Cassanijem, prvi je prišel v Steverjan, toda ko je privozil na ravnino, so ga v noge popadli tako močni krči, da ga je omenjena trojica dohitela in prehitela, poleg tega pa je trpel tudi hude fizične bolečine, ki so se mu brale na obrazu. Prišel je na cilj četrti, skoraj štiri minute zg prvim.
Nedeljski neuspeh, če ga tako lahko imenujemo — saj bi bili številni tekmovalci skakali do stropa, če bi prišli četrti — pa niti od daleč ne zmanjšuje dejanske vrednosti tega komaj 18-letnega dirkača, ki je kot rojen za kolesarstvo; poleg tega, da je dolg, saj ima blizu 1.90 m, ima tudi druge lastnosti, ki ga delajo dobrega športnika: vztrajen je, skromen, ves preden temu športu, kateremu podreja vse svoje življenje. Medtem ko se njegovi prijatelji svež in spočit, ko se takole, skoraj bi rekli za zaba-
•totkov.
  imun
Cirkus Orfej
|e zapustil Gorico
Včeraj zvečer so se na Roj-eah zaključile predstave cirkusa Orfei. Kot pri nedeljskih dveh predstavah, tako je tudi včeraj zvečer prihitelo veliko število Goričanov, da bi si ogledalo razne cirkuške točke, ki vedno ugajajo. Kot pri vseh predstavah sta bila veliko aplavzov deležna člana družine Orfei, Orlando Or-fei, katerega je marsikdo lahko že videl po televizijskih oddajah, ter Ferdinando Or-
fei, Poleg cirkuškega šotora je bil postavljen tudi prostor, v katerem so sl zlasti najmlajši radi ogledali razne divje in domače živali. Nedeljski obiskovalci so imeli priliko videti tuda dva mlada konjiča, ki sta prišla na svet v nedeljo zjutraj. Dogodek je zelo razveselil celo cirkuško družino, saj ne Domnijo, da bi se pod šotori kdaj skotila konja-dvojčka.
Jurij Uršič, nadarle n kolesarski prvak
vo, vsede na kolo in napravil Ko smo ga vprašali, kaj
50-60 km.
Ko je pred tremi leti prvič oblekel dirkaško majico, je kot toliko drugih mladih ljudi, navdušenih za šport, sanjal o hitrih uspehih in slavi. Prišla pa so prva razočaranja, pa še toliko drugih nevšečnosti, ki jih prinaša ta šport, kateremu se je treba predati ves,	ne	da	bi	vsaj
začetna leta imel od njega kakršno koli korist.
Poln volje je nadaljeval treninge in ves ta ((kapital«, ki ga je vlagal, se mu je kmalu pričel obrestovati. Prišle so prve zmage,	zanj so	se	pri-
čeli zanimati športni strokovnjaki, postal	je	znan	po	vsej
naši deželi. Prvo leto je tekmoval za goriški, drugo leto za tržiški klub (CRDA), letos pa tekmuje	za	Bartali-Rovis
v Trstu. Doslej je sodeloval na 70 tekmah, v katerih si je priboril 7 prvih mest, 5 drugih in 3 tretje.
V sedemetapni dirki po Furlaniji (tekmovalo se je samo ob nedeljah) je prišel drugi, morda pa bi svoj plasma še popravil, če ne bi v usodnem trenutku preluknjal. V dneh etapah na tem tekmovanju je zmagal.
mu bolj «leži», vožnja navkreber, ali po ravnem, nam je
odgovoril — in to na naše veliko presenečenje — da je močnejši po ravnem; na na še presenečenje, pravimo, za kaj doslej smo vedno videli da je na tradicionalni in že kar klasični progi čez Steverjan, vedno prvi na vrhu Brd. Odlikuje ga šprint, kateremu ni kos noben tekmovalec iz naših krajev. Zaradi te odlike se skoraj nikoli ne dogodi, da bi privozil na cilj v skupini, ampak vedno sam, nekaj minut pred ostalimi.
Sedaj je mladinski deželni prvak (allievi) in deželni prvak na kronometer.
Rade volje nam je odgovoril, na vprašanje, na katerih važnih tekmah bo sodeloval letos. Doslej si je nabral že toliko točk, da bo septembra z gotovostjo, seveda če ne pride vmes kakšna nesreča, tekmoval v finalni tekmi Milan-S. Pellegrino, kakor tudi 8. septembra na mladinskem državnem prvenstvu v Osinu.
Želeli smo mu, da bi bil na teh tekmovanjih uspešen in da bi dostojno zastopal ko-ljelek 86 let staro Mario Bar lesarski šport naše dežele. j tole vd. Velik iz Ul. Colon-
V preteklih dneh so začeli odhodi otrok v počitniške kolonije, ki jih prirejajo razne ustanove in združenja v Kar-niji, dolomitskih dolinah in v pokrajini Vicenza. Letošnji program, ki ga je pripravil prefekturni urad za počitniške kolonije s sodelovanjem šolskih oblasti, občinskega higienskega urada in mednarodne ustanove za skrbstvo ter raznih ustanov, ki se s tem ukvarjajo, je precej obsežnejši od lanskega. V kolonije bodo namreč poslali 8180 otrok namesto 8004 kot lani. Skupno število prebitih dni bo znašalo 245.400 enot nasproti 240.120 lanskim.
Poleg tega je treba upoštevati, da bo preživelo okrog 3 tisoč otrok v kolonijah pokrajine in drugih ustanov. Iz tega je razvidno, da bodo imeli letos otroci res široke možnosti, da si okrepčajo v kolonijah telo in duha mesec dni na zdravem zraku v naravi in s tečno hrano. 6976 otrok bodo sprejeli v kolonije, ki so v goratih ali griča-stih krajih v treh izmenah po 1 mesec, 1204 otroci pa bodo prebili počitnice v dveh izmenah v dnevnih kolonijah na našem področju. Otroke so dodelili v razne kolonije na podlagi zdravniškega pregleda, za katerega je poskrbel higienski urad. Za otroke, ki so potrebni posebne nege, pa so sestavili posebne skupine strežnega osebja.
Gorske kolonije, ki jih je skupno 12, so v pokrajinah Belluno in Videm, in sicer v Sappadi, Campolongu, Ova-ru, Paularu, Agordu, Tuali-su, Comegligpsu, Pierabechu, Rigolatu in Beli peči. V gri-častih predelih je osem kolonij, in sicer na Opčinah, v Padričah, na Proseku, pri Banih, v Križu, Tolmeču, Villi Santihi, in S. Quiricu v pokrajini Vicenza. Morske kolonije so v Barkovljah, Seslja-nu, Devinu, Miljah in na Tankem rtiču.
V Pierabechu in Sappadi, ki ležita v višini nad 1000 m. so priredili kolonij tudi za 550 otrok od 12 do 16 let. Za kolonije bodo porabili letos 79 milijonov lir. Od teh prispeva notranje ministrstvo, 14 milijonov vladni generalni komisariat, 5 milijonov pa javne ustanove in krajevna podjetja. K temu je treba dodati še okrog 13.700.000 lir, to je, kolikor so vredna živila, ki jih prispeva mednarodna skrbstvena ustanova.
 M«--------
Konj ga je brcnil v glavo
Sinoči ob 18.10 so na okulistični oddelek splošne bolnišnice sprejeli 72 let starega Antonia Baiza iz Ul. Scompa-rini 26, kateremu so zdravniki ugotovili hudo rano nad desnim očesom, tako da se bo moral zdraviti kakih 20 dni.
Baiz je odgnal svojega ko nja na pašo na bližnji travnik, ki ga ima v najemu blizu svojega stanovanja. Ko je prišel na travnik, se je konj najprej povaljal po travi in pomolil vse štiri noge od sebe. To je bilo usodno za Baiza, ki je stal v bližini, kajti kopito ene od zadnjih nog ga je zadelo nad oko. N mu preostalo drugega kot oditi v bolnišnico, kjer so ga, kot smo že dejali, sprejeli na okulistični oddelek.
 «»--------
Pri izstopu iz avtobusa je nerodno padla
Včeraj kmalu po opoldnevu so z avtom Rdečega križa pripeljali v splošno bolnišnico in sprejeli m opazovalni od-
na 8. Bartolejeva se je dopoldne odpeljala z avtobusom iz Trsta v Padriče, kjer je izstopila. Toda smola je hotela, da je pri tem nerodno stopila in naenkrat se je znašla na tleh. Seveda so ji takoj priskočili na pomoč in ker je krvavela z rane na glavi, so poklicali rešilni avto. Toda zdravniki, ki so jo pregledali v bolnišnici, menijo, da ne bo hudega ter da bo ponesrečenka zdrava že v •-nem tednu.
O Včeraj bi morali na uradu za delo razpravljali med sindikalnimi predstavniki in med predstavniki ladjedelnice Sv. Justa o nekaterih perečih vprašanjih, do katerih je prišlo v temu podjetju. Do sestanka ni prišlo, ker je odsoten ravnatelj urada za delo. Iz istega razloga tudi ni bilo sestanka glede promestit-ve podjetja Arrigoni iz Trsta.
Poročilo trgovinske zbornice za preteklo leto
Občutno znižano število delavcev v vseh tržaških ladjedelnicah
Zadovoljivo delovanje gradbene industrije ■ Čistilnice so v celoti izkoriščale naprave ■ Napredek tekstilne industrije
Poročali smo že o statistič- medtem ko so v letu 1958
ni publikaciji tržaške trgovinske zbornice, iz katere smo povzeli splošne ugotovitve o stanju tržaške industrije v letu 1959. Iz teh ugotovitev izhaja, da je kriza zajela lani vso ladjedelniško industrijo in tudi tista industrijska podjetja, ki so neposredno vezana na potrebe lokalnega trga, medtem ko je bila občutna splošna ugodna konjunktura pri podjetjih, ki so delala za tuja tržišča
Zlasti je bilo težko stanje ladjedelniške industrije in poročilo posebej poudarja dejstvo, da se je v vseh ladje-delniških obratih bistveno znižalo število zaposlenih. Tako so lani v ladjedelnici Sv. Marka odpustili zaradi dosežene starostne dobe 600 delavcev, poleg tega pa jih je bilo ob zaključku leta 200 suspen diranih. Ladjedelnica Sv. Roka je prešla v okvir Tržaškega arzenala in je prej zaposlovala okoli 500 delavcev, sedaj pa samo še 300. V ladjedelnici Felszegy je bilo v začetku 1959. leta zaposlenih o-koli tisoč delavcev, ob zaključku pa komaj nekaj čez 600 Občutno se je znižalo število zaposlenih tudi v ladjedelnici Sv. Justa, kjer je sedaj zaposlenih komaj 150 delavcev, medtem ko jih je bilo prej 400 do 450.
Omenjeno poročilo pa se ne omejuje samo na ladjedelniško industrijo, temveč opisuje tudi druge panoge. Zlasti velik pomtn je dobila gradbena industrija, ki zaposluje od 7000 do 8000 delavcev m s katero je neposredno povezana zaposlitev številnih obrtniških dejavnosti, delno pa tudi delovanje nekaterih lokalnih industrijskih podjetij. Obseg delovanja te industrije je bil 1959. leta zadovoljiv, čeprav se je bistveno znižal v primerjavi s prejšnjimi leti in to tako glede gradenj na račun javnih ustanov kot gradenj na račun zasebne pobude. Lani so tako izdali za 268 poslopij dovoljenja za bivanje, medtem ko so 1958. leta za 307 poslopij. Primerjava glede števila stanovanj je še bolj očitna, saj so lani zgradili 1686 stanovanj, predlanskim pa 2281 in končno so L 1959 zgradili skupno 12.313 stanovanjcih prostorov, 1958. leta Pa 15.595 stanovanjskih prostorov.
Kljub temu postopnemu zniževanju dejavnosti pa poudarja poročilo, da je bilo delovanje gradbene industrije na splošno zadovoljivo in da je predstavljalo pomembno podporo zlasti upoštevajoč slabo zaposlitev v drugih panogah.
Glede petrolejske industrije je ugotovljeno v poročilu, da jeta s polnim izkoriščanjem obe obstoječi podjetji obratu-naprav in da so v podjetju Aquila predelali 1,118.138 ton surovega mineralnega olja,
nus. Družba namerava nadalje za 30 odst. povečati zmogljivost naprav.	Ugodna sve-
tovna konjunktura je prispevala tudi k povečanju dejavnosti podjetja ((Industria Trie-stina Fibre Tessili«, ki proizvaja izdelke iz sisala in ki ji lani skoro v celoti izkoriščala naprave.
Končno je pri tej panog' treba še omeniti podjetje Fil; SNIA, ki ga sedaj grade in ki bo zaposlovalo okoli 400 delavcev.
 «»----------
Poskus samomora
Iz obupa zaradi nezdravih družinskih razmer si je hotela včeraj vzeti življenje 22 let stara Liliana Zerial por. Sustersich iz Ul. A. Emo 47. V kuhinji je odprla pipo plinske cevi, vendar so jo še pravočasno rešili in odpeljali 7 bolnišnico, kjer so jo s pro-, gnozo okrevanja v štirih ah petih dneh pridržali na opazovalnem oddelku.
niiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiitiiiiiiiiiMiiiiMiimimiiiniiiimiiiiiiiiifiiiiiiiiiiimiiiiii1
Nagrajeni uslužbenci družb PIN
predelali 868.113 ton; v Esso so predelali 274.406 ton (leta 1958 269.365 ton). V Aquili so lani zgradili novo napravo kar jim je omogočilo povečanje izvoza na 258.102 toni.
Tekstilna industrija je bila do pred nekaj leti zastopana samo s podjetjem «Jutificio Triestino«. kateremu pa so se sedaj pridružila še druga dobro zaposlena tekstilna podjetja. Tudi konopljarna je obnovila svoje naprave in sedaj razširila delovanje na umetna vlakna.
Nevo podjetje «Cotonificio San Giusto« pa je dokončalo razširjanje naprav in redaj razpolaga z 20.000 vreteni, medtem ko so jih imeli v začetku 8000 (1954. leta); število zaposlenih pa se je povečalo od 150 na 320. «Petti-natura di Trieste« je opremljena za predelavo umetnih vlaken in se je njena proizvodnja občutno povečala, ker so uvedli tretji delovni tur-
C■
3®
V nedeljo so na motorni ladji «Africa» slovesno podelili nagrade za zvesto delo 112 uslužbencem tržaških podružnic oziroma ravnateljstva plovnih družb PIN (družb z državno udeležbo), ki so dosegli 35 ali 25 let službe. Tradicionalno pozlačeno sidro so podelili 70 uslužbencem Tržaškega Lloyda, 27 uslužbencem družbe «Italia» in 15 uslužbencem družbe ((Adriatica«. Trideset let službe je doseglo 25 uslužbencev. Med uslužbenci je bilo tudi precejšnje število pomorščakov. Nagrade je podelil predsednik Tržaškega
Lloyda admiral Capponi. Prl tem je poudaril pomen te ce-remonije in razdeljenih nagrad, ki pričajo, s kakšna požrtovalnostjo so opravljal' nagrajenci službo. Ce se jjjk' italijanska trgovska mo.rngiifjvf ca po hudih udarcih med vojno zopet opomogla, je treba velik del zaslug za to pripisati ravno mornarjem, upravnim nameščencem in delavcem družb PIN, je dejal admiral. Zatem je rekel, da so nagrajenci mladim uslužbencem v zgled ter se jim i9 zahvalili za dolgoletno delo-
Nekaj zanimivih podatkov o jugoslovanskem ladjedelstvu
Velik razvoj ladjedelske industrije zlasti v odnosu na zadnja tri leta
Splitska, reška in puljska ladjedelnica zasedajo skupaj nad 75 odst. ladjedelskih površin - Uveljavljanje na tujih tržiščih - Perspektivni plan do leta 1965
Ladjedelstvo je v Trstu in Tržiču izredno visolko razvito ter sodi med največje industrijske obrate. Kakšen je položaj v tržaških ladjedelnicah in v Tržiču, je več ali manj znano, saj prebivalci budno spremljajo razvoj ladjedelnic, od katerih obratovanja je odvisno življenje tisočev družin. Le malo pa vemo, kaj se dogaja v ladjedelnicah na vzhodni jadranski o-bali in prav zaradi tega povzemamo izčrpno poročilo o jugoslovanskem ladjedelstvu, ki ga obravnava »Gospodarski vestnik*.
«Na jugoslovanski obali deluje 17 ladjedelnic, ki se zelo razlikujejo po zasedenih površinah, tehnološkem procesu 'n po obsegu proizvodnje. Največje podjetje je «3. maj* na Reki, ki sodeluje v skupnem dohodku ladjedelništva z 31 odstotki in v skupnem številu za poslenih z 21 odst. Po strukturi in koncentraciji osnovnih sredstev je najpomembnejša splitska ladjedelnica, ki razpolaga s 33 odst. kapitalnih sredstev te industrijske panoge. Poleg omenjenih ladjedelnic štejemo med velike tudi «Uljanik» v Pulju. Pomen teh podjetij v ladjedelništvu Jugoslavije je razviden iz dejstva, da zasedajo skupaj nad 75 odst. vseh ladjedelskih površin.
Poleg omenjenih podjetij je še 6 srednjih, med katera spada tudi remontna ladjedelnica Splošne plovbe v Piranu, ter
manjših, ki so raztresene po lukah vzdolž jadranske obale ir. imajo bolj obrtniški značaj.
V ladjedelski industriji je zaposlenih okrog 17.000 oseb, od tega 13.000 delavcev, kar pomeni, da je ladjedelstvo pomemben vir dohodkov prebivalcev Dalmacije in Primorja. Pri tem moramo upoštevati, da deluje
storitvenih podjetij. 70 odst. delovne sile je koncentriranih v velikih ladjedelnicah na Reki, v Pulju in v Splitu.
V zadnjih letih je ladjedelska industrija dosegla velik napredek tako glede količine kot ka. kovosti proizvodnje. Po petletnem perspektivnem planu 1957. 1961 je bila planirana proizvodnja 524 tisoč brt ladjevja z letno proizvodnjo od 80.000 do 120 tisoč brt. Dinamika razvoja pa je bila že prva leta tako velika, da je bilo treba plan, popraviti na večjo proizvodnjo. L. 1957 je znašal obseg proizvodnje 100.000 brt, 1. 1958 165.000 brt in lani ze 230.000 brt.
Velik uspeh te relativno mla de industrijske panoge ni samo v povečanem obsegu proizvodnje, ampak predvsem v tem, da je bila v zadnjih letih zelo povečana delovna storilnost. Tako se je n. pr. obseg proizvodnje povečal od 1. 1958 na 1959 za 39 odst., dejanslko uporabljeni čas pa samo za desetino tega odstotka in z relativno manjšo uporabo delovne sile. Ladjedelska industrija je osvojila sodobne metode tehnološkega procesa. Na jugoslovanskih navozih in opremnih obalah so se pojavile ladje večje tonaže za teko če in suhe razsute tovore od 18 tisoč do 32.000 dwt, pri katerih je količina vloženega dela relativno mnogo manjša kot pri običajnem tramperju od 10.000 dwt.
Kot drugod po 'svetu, so tudi jugoslovanske ladjedelnice pre sle od zakovanih na varjene konstrukcije, kar pomeni zmanjšati delovni čas in varčevati z izdelki črne metalurgije, k' sodijo med deficitne. Uveden je bil tudi sistem gradnje ladijskih trupov in nadgradenj v sekcijah, ki jih montirajo na
vansko ladjevje zaostalo za svetovnim razvojem. Skupno je 64 ladij (ali 22 odst.) na premog, svetovno povprečje pa znaša 6,9 odstotka. Danes prevažaj" domače ladje samo polovic® trgovini z zunanjim svetom-Razmerje 50:50 je sicer zadovo* ljivo, vendar bi bilo treba P°' večati to razmerje, da bi se ravnala negativna devizna hi-lanca v pomorskih prevozih.
Sedanja zmogljivost jugos'9' vanskega ladjedelstva znaša 200 tisoč brt. na leto. Naj omeni-mo, da sodeluje z 2.05 odst. v svetovni proizvodnji ladij '0 da je Jugoslavija v tej proi1'
la zlastj med vojno in po hjej, vodnji na 14. mestu.
ob robu te industrije večje šte-. samem navozu. Sodobna lad-vilo industrijskih, obrtniških in | jedelska tehnika, ki se je razvi-
je spremenila ladjedelnice v bistvu v velike montažne delavnice za sestavljanje elementov, ki so bili prefabricirani v lastnih delavnicah ali drugih podjetjih. Sodobna ladjedelska industrija je tipičen primer ko> peracije med raznimi industrijami različnih strok (metalurška, strojna, lesna itd.), kar o-mogoča specializacijo in stem dviganje proizvodnosti, nižanja stroškov itd. Čeprav še niso bili dosežem v tem pogledu stopnje drugih industrij te vrste. se odpirajo kooperaciji med raznimi podjetji zelo široke perspektive.
Porast ladjedelske proizvodnje je posledica povečanja in obnavlajnja domačega trgovskega ladjevja in uveljavljanja jugoslovanske ladjedelske industrije v inozemstvu. Med kupci in naročniki ladij jugoslovanske proizvodnje je 19 držav, med njimi Panama, Švica, Romunija, Argentina, Poljska Liberija, Sudan, Velika Britanija Norveška, Švedska, Indija in Danska. Do konca leta 1965 bo dobavljeno tujim podjetjem po dosedanjih zaključkih nad pol milijona dwt ladjevja. Že dobavljene in naročene ladje s-' tramperji do 13.070 dwt, tankerji do 32.080 dvvt, linijske ladje do 10.663 dwt, potniške lad'e ir tako dalie.
Dosedanja proizvodnja in bodoča gradnja ladij za domača podjetja temelji na sedanjih m perspektivnih potrebah jugoslovanske trgovske mornarice. L-ta 1965 bo domača flot? dosegla po predvidevanjih 900.000 brt. Del sedanjega ladjevja bo treba v tem času nadomestiti z modernejšimi ladjami, ker je ze sedaj 86 ladij starejših od 25 lat. To je 31 odst. vse tonaže. »vetovno povprečje za ladje te starosti pa je 14 odst. Tudi glede na način pogona je jugoslo-
Prizadevanja ladjedelnic f° sedaj usmerjena k moderniz*' ciji tehničnega procesa proiz-vodnje in k zaokroževanj11 zmogljivosti, da bi dosegla či"1' večjo produktivnost in kako-vost proizvodnje. Tipizacij9' standardizacija, edlitev dela 'n tehnična izobrazba kadrov v ospredju naporov. V drug1*) državah, posebno pa v Velik1 Britaniji, Japonski, Nemčij1' Švedski in Danski vlagajo ve" lika sredstva za napredek 19<*’ jedelstva, ker računajo na velik porast tonaže zaradi nar9' ščanja števila prebivalstva, **• boljšanja življenjske ravni, ra1' voja zaostalih dežel in zastari losti svetovne mornarice. V«1' na je tudi ekonomičnost tra®-športa, zaradi katere se čedah' bolj uveljavljajo supertankeijj > nad 100 tisoč dwt in velik' tramperji za prevoz premog1 in rud.
Sedanja zmogljivost iugosl9, vanskih ladjedelnic bo zadost^ vala za perspektivne poire"1' ladjedelstva. Zato se danes bo-’ poudarja potreba po tehnični" izpopolnitvah in po uvajani' novih metod na podlagi kooP£' racije. S tem bo mogoče zrna"1' šati količino deficitnega ma'9" riala, ki ga je treba delno al' ^ celoti uvažati. Ne gre samJ 7> polizdelke, kot so pločevin1, razni železni profili, ampak ,,J’ di za naprave in instrument* ki bi jih lahko izdelovali ^ ma. Ladjedelska industrija '■ pritožuje, da so nekatera in strijska podjetja že osvoji ; proizvodnjo nekaterih artikl®“M pa so jo pozneje opustila. Pr i mer so «knipping» vijaki za )e>' kalibrirane verige ladijskek standarda, ladijske ključavn1’ ce itd. Z boljšo povezavo n’e‘‘ ladjedelstvom in drugo ind9 strijo bo mogoče še poveča' uspehe na tem področju*.
*Atomska politika» britanskih laburistov
ra
Laburistična stranka Ve-e Britanije se v vsem svojem povojnem razvoju še ni znašla v tako
Kočljivem položaju kot je ,No.tranje razprave in “f^ja med obema po-Ravitnima strujama v stranki so se namreč ta-nr. ffzntahnila, da praktič-da ?.abe..nieno sposobnost, knt l užinkovito nastopila
eledam a 0P°zicija. če gledamo na stvar v tej lu-
. so razmere v laburistič-reinf,nranki pomembne za viut P°;itično življenje velike Britanije.
h,frf5fa?je razPrave v la-stranki pa ima-L’1*® večji pomen za lik? delavsko gibanje Ve-hoH fntanije. To toliko rivail. r se gibljejo okoli
lahnri^°gIavitnih vprašanj ,*?ne Politike. oko-tališča do javne lastnika 1o,0k0li atomske politi-ohii i8tka' kopja lomijo snra ga’ aii je treba spremeniti četrti člen strankinega statuta, v ka-n rera je nacionalizacija Postavljena kot eden iz-tro • Poglavitnih ciljev no-ria nj<e Politike iaburistič-kp B?ke in Pa- ali naj a .ttamja loti enostranske jedrske razorožitve čiroma, ali naj bo še na-Prej atomska sila. Ta raz-hutVa dobiva vse bolj o-oiiko obravnavanja sploš-J. Politične smeri laburistične stranke. Prav nobeno naključje ni, da uživa mnenje 0 potrebi nacio-*i?;fC?e ,m 0 enostran-, Jedrski razorožitvi siko podporo predvsem nekaterih močnejših sindi-n- , . zvez. To opozarja v ,d?Jstvo, da prihajajo britanskem delavskem Ribanju čedalje močneje n veljave nekatere bistve-®. koristi delavskega raz--oa, to pa je predvsem zagotovitev miroljubne zu-=nje politike in napred-d^av-notranjega, razvoja v
Sedanja zeio živahna in ntenzivna razprava o «a-cmski Politiki-.- je samo nadaljevanje razprave o sirsi obrambni politiki la-_',r’-stične stranke oziroma morebitne prihodnje labu-t stične vlade, razprave, ki n uk že dlje časa. V zad-J...mesecih se je v labu-j.pčni stranki okrepila * sti tista struja, ki se zavzema za to, da bi se trmf i nsk° Odpovedali a-n .:®Kemu orožju. Najodloč-ijjl 1 zagovornik tega stavni Je “Sledni in vplivni m f sindikata splošnih “ transportnih delavcev v,‘ „ Cousins. Močna pod-SK.a temu stališču oziroma vS enake zahteve šte-niv. nglednih laburistič-Miov, praakov, med njimi Cm* ^oota, Richarda fcana' ki Je žara-elertif* ga *Pr°tijedrskega» lahnte?.,lzeubil Položaj v ter J.LSa «vladi v senci* trnu ugih — so precej u-Ianir6 tpr?tijedrske» posto-deio,? , ice v britanskem ta ®ltem gibanju. Ker so žari*. Ie Ca Podprli tudi trfc gibanje, sindikat močn ■ k delavcev in ie ho1 Slnclikat kovinarjev,
bila n°ri,^ecej jasno’ da -’e Čin. ““ločitev pretežne ve-
hai urističnega gibanja,
ennet. se Velika Britanija
sWansko odrekla jedr-
Vnras . or°žju, samo še
da »e dni. Kazalo je,
teren '? le na letne kon-
sindikalnih drUgih vplivn,h Pa „ h zvez, predvsem
hionov k?ng5es Trade U-°dstr7 •!? stranke, da bi Polinv iz laburistične Sel n Gaitskellovo zami-— jjj ^nejedrskem klubu* lpi d ,So jo med razprava-dar f ma spremenili, vencem ri V bistvu ostala pri rajnV??- mora biti atomska Je nriZ. Velike Britani-tudi ?Vlsna od razorožitve »o «,rrURih sil. Dogodki pa ’ drugačno pot repCp ?eb pariške konfe-burictJ6 v britanskem la-budii nem gibanju spod-zav? Prav tiste sile, ki se zahori?^0 za ^odločnejšo* deva Poiitiko. Kar za-PoiiHi,razPrave o atomski trn - je bilo ta vpliv ču-Znovo v tem, da sta se lova iUVeljavila Gaitskel-tijeg0viedrska Politika in bRiihern mnenje, «da ni stanci da bi se eno-bomv odrekli atomski »o To toliko prej, ker 6tanpna vljRni pariški se-teip,, ,in dogodki, ki so sledili, zelo zamegli-Pri parspektlvo napredka Povi?;:ifVanju enega izmed vPrač	mednarodnih
ko 1panJ 7 razorožitve. Ta-harori spričo pritiska med-Pog^ira položaja in o-«cen* ionih desnih ter n j u ramaških* sil v giba-ben„flndikat javnih usluž-izrekpT’ ki se je že lani tožj,, . Proti jedrskemu o-ga „ m Politiki strankine-nji K°dje, na svoji letoš-Pri ?nferenci v celoti pod-0 sn Sk'-‘llovo politiko, v ‘,premenjenih razmerah
da ,anki ?ovori tudi to,
b°dtiri Gaitskella močno M? ? Parlamentarna sku-• ki je bila prej, kar
zadeva jedrsko politiko, neenotna, še več, vodji stranke so se pod pritiskom valov razpoloženja «hladne vojne* uklonili tudi nekateri njegovi ostri kritiki iz prejšnjih obdobij.
Ker se je vladajoča stranka nedavno praktično odrekla politiki britanske narodne proizvodnje jedrskega orožja, je avtomatično postala nepotrebna tudi razprava v laburističnem gibanju o tej zadevi. Ta okoliščina in nekatere spremembe v zamislih obeh strani v laburističnem gibanju so omogočile nekakšno kompromisno rešitev, le-ta pa je te dni dobila soglasje izvršnega odbora stranke. Kompromis se giblje v okvirih severnoatlantske politike. Ta kompromis temelji razen na soglasju o tem, naj se Velika Britanija oskrbuje z jedrskim orožjem iz orožarne severnoatlantskega pakta, tudi na zahtevah po določenih spremembah v delovanju severnoatlantskega pakta. Spremembe bi bile v tem, da bi dali prednost navadnemu oboroževanju, da bi zagotovili nadzorstvo politikov nad vojsko in kočno, da bi se sporazumeli z ZDA, naj le-te ne bi uporabile atomskega orožja brez soglasja zaveznikov.
Toda s tem niso rešili tudi vseh vprašanj laburistične stranke v zvezi z njeno atomsko politiko. Frank Cousins še naprej vztraja na svojih starih «protijedrskih* postojankah.
— Sem proti kakršnikoli udeležbi, tako v lastništvu, kakor tudi pri uporabi jedrskega orožja, — je dejal pred kratkim ta vpiivni laburistični vodja
Toda največje nesoglasje med njim in Gaitskel-lom je v zvezi z možnostjo, da bi ameriške čete, ki bi s kakršnokoli nalogo prišle na britanski otok, u-porabile atomsko orožje z britanskega ozemlja. V to je namreč privolil vodja laburistov.
Spričo tega lahko pričakujemo, da se bo v laburistični stranki nadaljevala razprava o atomski »politiki, to ^oliko prej, ker nekatere velike in vplivne sindikalne zveze še niso i-mele svojih letnih konferenc in tudi še niso zavzele stališča do tega vprašanja. Hkrati pa nekatere manjše sindikalne zveze — njihova usmeritev je pogostokrat odvisna od stališča večjih — podpirajo gledišče sindikata transportnih in splošnih delavcev, čeprav so postojanke levice v stranki trenutno oslabljene, so še dovolj močne, da v določenem trenutku znova sprožijo vprašanje stališča do atomske politike. Ni dvoma, da se bodo take priložnosti ponudile v prihodnjem obdobju. V polnem teku so že priprave za letno konferenco Trade limonov v septembru in laburistične stranke v oktobru. Eno izmea poglavitnih vprašanj na njih bo brez dvoma razen stališča do nacionalizacije tudi star lišče do atomskega oboroževanja. Če ne bodo do tedaj v laburistični stranki obnovili enotnosti glede teh poglavitnih vprašanj, bi utegnilo zelo lahko priti — kot poudarja zadnji čas britanski tisk — tudi do osebnih sprememb v vodstvu laburistične stran-kG
MARKO KOZMAN
v.-7	>.
Prizor s krvavih demonstracij v Catanii: trije policaji »nežno« nosijo mrtvega antifašista, ki je malo pred tem padel pod policijskimi streli
Sudanski predsednik na obisku v Jugoslaviji
Tito in Ab ud
vlogo izvenblokovskih držav
Po ogledu Beograda so sudanski gostje odpotovali v Bosno in Hercegovino
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 11. — Včeraj so se v Beogradu pričeli jugoslovansko-sudanski politični razgovori med predsednikom republike maršalom Titom in predsednikom vrhovnega vojaškega sveta Sudana, generalom Ibrahimom Abudom in njunimi sodelavci. Po prvih razgovorih je maršal Tito priredil v zveznem izvršnem svetu kosilo na čast svojega gossta med katerim je general Abud izročil maršalu Titu naj višje sudansko odlikova-
nje. V svoji zdravici med kosilom je Tito obudil spomin na lanskoletni obisk v Sudanu, poudaril uspehe Sudana, in izjavil, da ima Jugoslavija polno razumevanja za sudanske probleme in da mu bo, kolikor je v njeni moči, pomagala.
Potem ko je omenil, da je med Jugoslavijo in Sudanom široka osnova za sodelovanje na mednarodnem področju in ugodni pogoji za razširitev vsestranskega sodelovanja med obema državama, je Tito ugotovil, da Jugoslavija in Sudan, kolt izvenblokovski državi, predstavljata veliko moralno silo v mednarodnem življenju, ker se dosledno zavzemata za spoštovanje načel neodvisnosti, suverenosti, enakopravnosti in nevmeša-vanja v notranje zadeve drugih, za ohranitev miru in
llllimiiHiiiiiiiiiiMiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiMiimiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimMtiiiiitiiiiiiiiiiiiniiiilfiHmilimmmHiiitiiiliimiiiliiltiMiililliimimiiliiitmiiiilllil
Huda železniška	nes
trije mrtvi in sedem hudo ranjenih
Laže ranjenih pa je še 52 - Vsi mrtvi in ranjeni so vojaki, ki so se senu v Genovo - Njihov vlak je trčil v potniški vlak zaradi pomote prometnika, ki je bil takoj aretiran
MONTEBELLUNA (Trevi- pozno. Na kraj nesreče so laso), 11. — Prometno ministr-1 koj prišli policaji, orožniki,
stvo je sporočilo, da se je na postaji Montebelluna pri Trevisu ob 11.45 danes zgorii-huda železniška nesreča. Vojaški vlak TM-9311 je zavozil na postajo, in sicer na tir, kjer je že stal potniški vlak. Kljub temu, da je v'ak vozil zelo počasi, ker je v.a-kovodja opazil signal pred postajo, je trčil v potniški vlak. Pri tem je bilo lanje-nih 28 vojakov, od katerih trii™ tako hudo, da so oozne-je umrli. Nobene žrtve in nobene škode pa ni bilo na potniškem vlaku. Ministrstvo je takoj začelo s preiskavo.
Pozneje se je zveaeio, da je vojaški vlak vozil vojaški material neke konjeniške enote iz Genove. Med 40 vagoni je bi! tudi potniški vagon z o.';-cirji ter pet tovornih vagonov z 200 vojaki. Ko J? prišlo do trčenja, so se trije od teh vagonov dvignili, od katerih se je eden postavil počez, drugi se je prevrnil na desno, tretji pa se je povzpel na ostala dva. Hudo so ranjeni še trije vojaki, drugi štirje imajo notranje poškodbe, 30 pa jih je laže ranjenih.
Odgovornost za nesrečo so že ugotovili in pretor iz Mon-tebellune, dr, Sergio Casotto, je podpisal ukaz za aretacijo 50-letnega prometnika Luigija Bellija, ki je obtožen za nenamerni umor. Kretničar E-milio Pallon, ki je izvrševal ukaze aretiranega Bellija, je opazil, da prihaja vlak na tir štev. 3, kjer je že stal potniški vlak. Takoj je vzel rdečo zastavico in se postavil na tir in poskušal nesrečo preprečiti. Toda bilo je že pre-
iiii ut im iminiiiii litini n imiiiiiiiimi i iimuiiHiuiiiiivit mini intimnimi "m "•"■■'"iniiiiiiit
«ArIecchino» bo vozil 180 kilometrov na uro
To je novi električni vlak, ki bo vozil na progi Mi/an-Rim-Neapelj med olimpiado
MILAN, 11. — Na progi Mi-lan-Verona so danes preizkušali novo vrsto električnega vlaka, ki bo začel voziti med prihodnjo olimpiado na progi Milan-Rim-Neapelj. Med preizkušnjo je novi vlak večkrat dosegel 180 km na uro. To je največja brzina, ki je bila dosežena ha italijanskih železnicah po vojni. Toda namen vožnje ni bil doseči hitrostni rekord, temveč preizkušnja raznih aparatov ob veliki brzini.
Novi električni vlak se bo imenoval «Arlecchino» zaradi njegove notranje ureditve. Njegova zunanjost pa bo podobna že znanemu električnemu vlaku «Settebellu» s to razliko, da bo novi vlak sestavljen samo iz štirih vagonov namesto iz sedmih in v njem je 148 sedežev.
V načrtu je izredala štiri < harlekinov«. Cena vsakega znaša 350 milijonov lir.
Rosemarie
nu, ki je obtožen umora znane Rosemarie Nitribitt. Zadnji je prišel na vrsto obtoženec, ki je s solzami v očeh izjavil:	«V	svojem življenju
sem storil mnogo napak, toda tudi dosti dobrega. Lahko vam pa zajamčim eno stvar, ki je resnična kot je resničen bog: jaz nisem morilec in sem glede Rosemarie Nitribitt nedolžen.« Po njegovi i;javi je bila razprava prekinjena in se bo nadaljevala jutri, ko bo verjetno izrečena razsodba. Vendar pa to še ni gotovo, ker obstaja možnost, da oo sodišče zasl salu še pet pric, ki jih je pred ložila ooramba.
Pazile na otroke!
POTENZA, 11. — Petletni o-trok Angelo Iacuzzio se je i-gral s svojimi tovariši na nekem polju, kjer je kmet Nico-la Celano pustil odvezanega konja. Konj je malega otroka FRANKFURT, 11. — Danes ubil z udarcem kopita. Po-
se je nadaljevala sodna razprava proti Heinzu Pohlman-
drobnosti o dogodku niso zn?-ne.
gasilci in avto RK. Pozneje je prišel tudi prefekt z državnim prokuratorjem in župan, za njimi pa general, poveljnik brigade, Simeoni, za njim pa še gen. Oizzarri, poveljnik armadnega korpusa v Vittoriu Venetu.
Najnovejši podatki o preiskavi pa govorijo o 46 ranjenih vojakih in o 6 potnikih potniškega vlaka, ki so bili laže ranjeni. UgoHovili so tudi, da je vojaški vlak vozil samo 20 km na uro. Prav zaradi tega trčenje ni imelo še hujših posledic.
Raziskava je nadalje ugotovila, da se je vojaški vlak, ki je prihajal iz Feltre proti Spilimbergu preko Trevisa, zaustavil pred rdečim sema-forom prav pred vhodom v predor, za katerim je postaja Montebelluna. Tu je čakal o-krog četrt ure, da bi potniški vlak izvršil predpisane pre-m-lke. Ko je ta vlak premike izvršil, je vojaški vlak prejel dovoljenje za vhod v postajo skozi predor, ki je dolg en kilomelfer in skozi katerega je vozil z zmanjšano brzino. V tem trenutku je kretničar Emilio Ballon, ki je bil okrog sto metrov oddaljen od postaje, opazil nevarnost ter začel teči po tiru in žvižgati na piščalko ter mahati z rdečo zastavico. Toda njegovih signalov strojevodja ni pravočasno opazil in — v zadnjem trenutku — ni mu ostalo nič drugega kot da je uporabil zavore ter skočil iz lokomotive.
 «»-------
Ni hotel iz zapora
MATERA, 11. — Lansko leto, 22. novembra, so prišli v zapor v Rotondelli pri Materi orožniki k jetniku Vittoriu Sinipoliju, da bi ga o-svobodili, ker je predpisano kazen prestal. Toda Sinipoli je odgovoril:
«Jaz se od tukaj ne premaknem.«
Zaman je bil vsak poskus, da bi mu vrnili svobodo, tako da so orožniki prišli v resno zadrego, kajti še nikoli se ni zgodilo, da neki zapornik ne bi hotel zapustiti zapora. Sinipoli se je toliko časa upiral, da so ga orožniki enostavno aretirali in ga obtožili, da se je uprl ukazom organov javne varnosti.
Zaradi tega je prišel Sinipoli danes pred sodišče v Materi, ki je zanimivi primer temeljito obravnavalo in nato izreklo razsodbo, da ni kriv ker ni zagrešil nič kaznivega.
 «»-------
Spretni tat v pariških hotelih
PARIZ, 11. — Michel Tur-bot si je izmislil prav gotovo precej dober sistem kraje v pariških hotelih. Vsako noč je v poznih urah prišel iz svoje sebe k portirju hotela in ga zaprosil, naj mu prinese čašo vina ali likerja. Med nor-tirjevo odsotnostjo si je ((izposodil« ključ kake sobe, v katero se gost še ni vrnil na spanje. Ko je spil naročeni
obrok, je odšel in se zopet vrnil, zaprosil portirja za novo časo pijače, med njegovo odsotnostjo pa vrnil ključ tja, kjer ga je vzel ter ukradene stvari nato pospravil. Tako je precej dolgo opravljal svoje «aelo». Toda končno so ga vendarle prijeli, ko je ukradel skrinjico z dragulji nekim nemškim turistom. Vrednost je bila namreč precej velika: 5 milijonov lir. Vendar pa zadeva ni bila lahka, ker je spretni Turbot imel pomocm-ka, ki mu je oddajal ukradene stvari, tako da v njegovi sobi niso našli nič. Sele ko so ga prav trdo prijeli, je priznal.
----OH----
Ebe Boisecco pred prizivnim
GENOVA, 11. — Danes zjutraj se je pred prizivnim sodiščem začela razprava druge stopnje proti znameniti afa-ristki Ebe Zippoli por. Roi-secco, proti njenemu možu Stefanu Roisecco in proti prof. Francescu Spinediju. Kot je znano, je bila Roiseccova obsojena pred kazenskim sodiščem v Genovi 25. marca t. 1. po 130 dni dolgi razpravi na 10 let in 8 mesecev zapora, prof. Spinedija je sodišče o-piostilo zaradi pomanjkanja dokazov, njenega moža pa zaradi tega, ker ni zagrešil kaznivega dejanja.
Roiseccova je bila obtožena, da je prevarila razne poslovne ljudi za 522 milijonov lir, Spinedi pa za 100 milijonov lir. Proti tej obsodbi sta vložila priziv tako javni tožilec kot obramba Roiseccove in Spinedija. Zaradi tega obtoženka ni bila zaprta, čeprav zaradi amnestije ne bi morala odsedeti vseh 10 let m 8 mesecev. Ce pa obsodba do 10. septembra t. 1. ne bo postala pravomočna, se ji kazen zniža za polovico. Takrat bo namreč poteklo 7 let in pol, ko je izvršila zadnjo prevaro (10. marca 1953). Doslej je odsedela v preiskovalnem zaporu samo 6 mesecev. Bila je aretirana 28. maja lani v Rimu.
Citatelji se gotovo spominjajo, da je obtoženka trdila, da je imela dobre zveze s šte-
vilnimi demokristjanskimi veljaki, med katerimi je v prvi vrsti pravosodni minister Go-nella.
Na današnji razpravi ni bila navzoča ne ona ne ostaia dva obtoženca. Svojim odvetnikom je sporočila, da ne bo prišla, ker noče «z nadaljnjim razburjenjem poslabšati svojega slabega zdravja« Ma razpravi je podal uvodno poročilo sodnik Vasetti, nato pa je obramba prof. Spinedija izjavila, da umika priziv; isto je storil tudi javni tožilec. Razsodba bo verjetno izrečena v četrtek.
Javni tožilec je na popoldanski razpravi v dveurnem govoru zahteval, naj sodišče obtoženo Ebe Roisecco obsodi na 16 let zapora, od katerih bi odsedela samo 12 let, kei bi se ji kazen za 4 le‘a zmanjšala zaradi raznih zakonov o zmanjšanju kazni. /,a njenega moža Stefana Roisecco pa je javni tožilec zahteval 4 leta zapora. Jutri bodo govorili odvetniki obrambe.  «»-----------------
PARIZ, 11. — Število turistov, ki so obiskali lansko leto Francijo znaša nekaj če/ 5 milijonov, ali 24 odst. več kot predlanskim.
zmanjšanje mednarodne napetosti. Neuspeh konference v Parizu in prekinitev razgovorov o razorožitvi v Ženevi je pokazala, da se vprašanja, ki so usodna za človeštvo, ne morejo reševati samo v ozkem krogu velikih sil, da je dolžnost vsakega naroda, da sodeluje v borbi za mir in v naporih za rešitev perečih mednarodnih vprašanj. V tem pogledu je potreebno, da se izvenblokovske države v največji meri zavzamejo za vzpo. stavitev takega mednarodnega ozračja, ki bi omogočilo, da se na konstruktiven način začnejo reševati osnovna mednarodna vprašanja, v prvi vrsti vprašanje prepovedi jedrskih poizkusov, uporabe in proizvodnje vseh sredstev za množično uničevanje Maršal Tito je poudaril, da so Združeni narodi najpri-kladnejši za reševanje vseh teh vprašanj. Podčrtal je važnost mednarodne pomoči nerazvitim državam in izrazil svoje zadovoljstvo, da se veča število afriških neodvisnih držav in zagotovil, da bodo narodi Jugoslavije kot doslej dosledno podpirali osvobodilno borbo afriških narodov.
Predsednik sudanske vlade general Abud je v svoji zdravici posebno obsodil rasno diskriminacijo v Južnoafriški uniji in izrazil svoje zgražanje zaradi nerešenega vprašanja palestinskih beguncev in svojo zaskrbljenost zaradi jedrskih poizkusov Francije v Sahari, «Sudan — je poudaril Abud — postavlja palestinsko vprašanje na vrh seznama mednarodnih vprašanj zaradi svoje humanitarne strani, saj gre za nad milijon beguncev, ki so bili izgnani iz svojih domov in zaradi tega, ker. to vprašanje ogroža mir na Srednjem vzhodu. Abud je prav tako izrazil občudovanje Sudana za borbo alžirskega , ljudstva in poudaril, da se to vpraša-
nje mora rešiti v okviru Združenih narodov. Abud soglaša z maršalom Vitom, da neuspeh konference v Parizu zahteva večje zavzemanje neangažiranih držav. Na koncu svojega govora je Abud poudaril ugoden razvoj su-dansko-jugoslovanskih odnosov v zadnjem letu ter izrazil prepričanje, da je to samo začetek še tesnejšega medsebojnega sodelovanja na raznih področjih.
Včeraj je predsednik sudanske vlade s svojim spremstvom obiskal mestni ljudski odbor Beograda, kjer mu je predsednik ljudskega odbora Jojkič na slovesni seji izročil zlato plaketo Beograda in si ogledal nekatere znamenitosti mesta.
Zvečer je maršal Tito priredil v Belem dvoru na De-dinju slovesen sprejem na čast svojega gosta. Sprejemu, med katerim je bil tudi pester baletni program, so prisostvovali tudi ugledni jugoslovanski državni in politični funkcionarji, zastopniki Jugo. slovanske ljudske armade, člani diplomatskega zbora, zastopniki kulturnega in javnega življenja in domači ter tuji novinarji.
Danes dopoldne pa je predsednik sudanske vlade v spremstvu maršala Tita obiskal vojaško letališče v Bataj-nici, kjer se je udeležil programa letalskih poletov, zatem pa še mladinske delovne brigade na Adi Ciganliji, O-poldne je predsednik Abud priredil na Dedinju kosilo na čast predsednika Tita. Na kosilu sta Tito in Abud izmenjala topli zdravici. Popoldne je predsednik sudanske vlade obiskal kmetijski kombinat Beograd.
Nocoj je predsednik sudanske vlade na Dedinju priredil svečan sprejem v čast predsednika Tita in njegove soproge. Na sprejemu so bili ugledni jugoslovanski državni in politični voditelji, zastopniki Jugoslovanske ljudske armade, člani diplomatskega zbora, osebnosti iz javnega in kulturnega življenja in novinarji. Po sprejemu so gostje odpotovali v Bosno in Hercegovino.
B. B.
e -
p««-?«'
v?
••.■■.•/•A-/.-;
i,-i
. ■
Maršal Tito pozdravlja predsednika sudanske vlade, prišel na uradni obisk v Jugoslavijo
•iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiMiiuiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiinii^Hiii,!
Avstrijski socialisti o trikih gospoda dr. Otona Habsburga
Izigrati bi hotel avstrijski «habsburški zakon in določbo avstrijske državne pogodbe
DUNAJ, 11. — Tiskovna »-gencija avstrijske socialistične stranke, «Sozialistische Korrespondenz«, objavlja danes izjavo glavnega tajnika stranke, Probsta, pod naslovom #Habsburgovci se ne smejo vrniti!«. Probst poudarja, da vsebuje prepoved vrnitve že tako imenovani «habsburški zakon«, kakor tudi državna pogodba iz leta 1955, ki obvezuje Avstrijo, da tega zakona ne sme razveljaviti.
((Dovoljenje za prihod Otona Habsburškega, je rečeno v članku, in za njegovo dru-
žino, bi bilo lahko izdano sa- in postal navaden državljan
mo, če bi se Oton izrecno od rekel pripadnosti habsburški hiši (v smislu ((vladajoče hiše«) in vseh zahtev na kraljestvo, ki so s tem v zvezi Doslej pa dr. Habsburg še ni sporočil, da je pripravljen na tako odpoved. Ravno nasprotno, v nekem intervjuju tedniku «Pariš Matoh« od 20. decembra 1958 je na vprašanje, ali je za njegovo vrnitev v Avstrijo potrebno, da se odreče pravici na prestol, odgovoril:	«Da,	ker tako zahteva
zakon. Toda, ko se bom vrnil
V S. Vincentu so v nedeljo podelili »zlate peharje* za najboljše nove filmske stvaritve. Za najboljšo režijo je bil nagrajen Federico Fellini, za najboljšo vlogo sovjetski igralec Volodja lvašov v filmu »Balada o vojaku«, Na sliki Je poleg prvih dveh še Ermanno Olmi
— kdo bi mi mogel preprečiti, da se politično borim za svoje ideje in kateri zakon bi tedaj lahko prepovedal državljanom, da me izvolijo za cesarja?« Ta odgovor — nadaljuje Probst — je brez dvoma primitiven in naiven, ker kaže da Oton Habsburški nima pojma o političnem razvoju v zadnjih desetletjih, zlasti v Avstriji, temveč nas tudi sili, da smo še bolj budni, kajti spomniti se je treba na vse tisto, kar so povzročili primitivci in naivneži v politiki.«
Probst nato poudarja, da socialistična stranka ne bo nikoli pristala na kršitev zakona ali mednarodne pogodbe, kar je v skladu z voljo večine avstrijskega prebivalstva. «Po tragedijah dveh svetovnih vojn, zaključuje svoj članek Probst, po državljanski vojni in po desetletni tuji okupaciji, je avstrijskemu ljudstvu končno uspelo najti svoj mir. Državna pogodba in izjava o nevtralnosti sta dali državi politično podlago za njen srečni razvoj. Za ta razvoj potrebujemo svetovni mir, hkrati pa tudi notranji mir. Nikoli ne bomo dovolili, da bi ta notranji mir kdorkoli rušil in tudi ne bomo dovolili, da bi se Avstrija zaradi vrnitve Otona Habsburškega znašla sredi mednarodnih za-pletljajev. Nočemo povratka Hitlerja in tudi ne Habsburžanov.«
Umetni
piščančki niso nevarni
Minister za zdravstvo je pojasnil, da gre zgolj za preventivni ukrep, s katerim je prepovedal rabo hormonskih proizvodov pri reji domačih živali. Nekateri so namreč ukrep napačno razlagali, češ da ni več zdravo jesti umetno zrejene piščančke. Minister pravi sedaj, da taka razlaga ni pravilna, kajti italijanske kokoši so za zdravje neškodljive.
V «beli dvorani palače Pitli
V ((beli dvorani« znamenite florentinske palače Pitti bo 16. t. m. XVI. revija «visoke mode«. Za revijo vlada veliko zanimanje zlasti v inozemstvu in računa se, da bo prišlo nanjo o-krog 600 interesentov. Revija bo trajala do 22. t. m. Najprej bo defile klobukov, ženskih seveda, iz neke toskanske tovarne.
Najmodernejša
televizijska
ureditev
Do prihodnje nedelje bodo na turinskem dirkališču končali s postavljanjem najmodernejših televizijskih naprav v «zaprtem krogu«, s katerimi bodo lahko prav od blizu sledili vsaki dirki tudi v trenutku, ko bodo konji na drugi strani tribun. Posebna telekamera bo snemala panoramične posnetke, druga pa samo prihode na cilj. Sest televizorjev bo na tribunah na razpolago gledalcem, dva pa v baru. Po en ((monitor« bo na razpolago sodniku na tribuni ob cilju in komisarju dirk. Vsa ureditev bo stala dvanajst milijonov lir. Ce bo turinski poizkus uspel, bodo take naprave postavili še na ostalih štirih dirkališčih v severni Italiji.
Poletno
apostolsko
poslanstvo
Neko tedensko glasilo Katoliške akcije je dalo za počitnice posebna navodila svojim članom, ki pojdejo na razna italijanska kopališča:	dru-
žinski poglavarji, naj pripravijo »konkretne« načrte v vseh letoviščih, tako da pridejo v stik z oblastmi, ki čuvajo javno moralo, opazujejo naj, svetujejo in oblastem ovajajo vse, kar je po njih mnenju nemoralno. Omenjeni tednik imenuje tako roboto «poletno apostolsko poslanstvo«.
Prijazni
delfini
m
Pred pristaniščem La Spezia se je včeraj nenadoma pojavila večja skupina delfinov in majhnih kitov, ki so se približali samo 200 metrov k obali. Občudovali so jih zlasti turisti, ki so se jim nenavadni gostje zdeli kar precej krotki. Neka ladja jih je zvabila celo na notranjo stran valobrana, ker jim je posadka metala živež v morje. Tako je uspelo dva delfina blizu valobrana ujeti.
Rimski
ameriški
«nasvet»
«Daily American Ro me« je ob zadnjih krvavih dogodkih v Italiji kritiziral Tambromjevo vlado, da ni «branila demokracije«, ker ni poklicala na pomoč vojske Fašistični dnevnik je takoj ameriškega pohvalil, češ da je povedal tisto, česar se niso upali povedati časopisi v italijanskem jeziku. Nato je ameriški dnevnik zapisal, da ima pravico vmešavanja v italijanske notranje zadeve, češ da to pomeni ((komentiranje komunističnega delovanja« kar za nobeno deželo ne more pomeniti »vmešavanja v notranje zadeve.« Lep komentar: nasvet, naj bi poleg policije še vojska streljala v antifašiste!
V Sieni Italija-Jugoslavija 111,5:96,5
V štafeti 4x400 m izboljšana oba dosedanja državna rekorda
Berutti odličen tudi na 200 m (20"7) ■ Jugoslovani so drugi dan zmagati na 800 m, 3000 m z zapr., v skoku v višino in v metu kladiva
Drugi <lan lahkoatletskega dvoboja med Italijo in Jugoslavijo v Sieni je potekel bolj normalno, to se pravi, takih neprijetnih presenečenj, kakršno je pripravil Lorger prvi dan, ko si je pustil odvzeti zmago na 110 m z zaprekami, ni bilo. (Po nekaterih poročilih pa Lorger med tekmovanjem ni bil zdravstveno povsem na mestu.) Kako presenečenje komu pa sta pripravila Ingolič in Važič, ki sta pustila Rizza na tretjem mestu, potem ko so ga imeli za favorita v teku na 800 m. (In pri tem bi se smeli nekoliko obregniti ob včasih neumestne komentarje speakerja televizije. Tako je vedel po porazu Rizza takoj povedati, da je oil utrujen od prejšnjih nastopov; kakor da bi Važič in Ingolič prej ne nastopala in kakor na ne bi prejšnji dan prav tako kot Rizzo tekla na 1500 m. Irt še za kako stvar bi mu mogli prigovarjati.)
Medtem ko se je skoraj pričakovalo, da se bo drugi dan razlika v točkah med obema reprezentancama še povečala, so pa Jugoslovani uspeli razmerje celo nekoliko izboljšati, kar pomeni, da so bili drugi dan znatno bolj uspešni. Tako so si zagotovili dvojno zmago v teku na 3000 m z zaprekami, kjer se je odlikoval s sijajnim tekom Ljubljančan Hafner Costa se ga je dlje časa držal, ko pa se je Hafnerju zdelo primer, no, da pospeši, se je začel vidno oddaljevati. Pozneje sta potegnila še Jovanovič in Cular (izven konkurence), ki sta pustila italijanska tekmovalca na zadnjih mestih.
Hafnerjevo zmago je občinstvo sprejelo z velikim aplavzom.
Omenili smo že tudi dvojno zmago na 800 m, s katero sta Ingolič in Važič nemalo prese-
REZULTATI
Srednjeevropski
pokal
20
14)
1-0
4-2 2-0 2-1
3-1 2-1
5-0
4-1 2-1 3-3 2-1
Ujpest-*Fiorentina Hajduk-Bologna »Roma-Spartak T. *Austria-Udinese Palermo-Diorgyoer Velež-*Alessandria •Vasas-VieiMia ‘Dukla P.-Sportklub •Vojvodina-VViener A. »Slovan B.-Partizan MTK-Sarajevo »Ruda hvezda-Tabanya Ferencvaros-Simmering »Beograd -Banik Ostrava 3-2 »Spartak Praga-Lask 3-1 Končna lestvica: 1. Madžarska, 17 točk; 2- Jugoslavija 15; 3. CSR 13; 4. Italija 8; 5. Avstrija 8.
V
Športne stave
TOTOCACIO
Fiorentina-UJpest Hajduk-Bologna Roma-Spartak T.
A. Vienna-Udinese Diosgyoer-Palermo Alessandria-Velež Vasas-Vienna Praga-Sportkiub (nev.) Vojvodina-Wienner Bratislava-Partizan MTK-Sarajevo Ruda hvezda-Tatabanya Simmering-Ferencv. Beograd-Banik O.
KVOTE: 13 — 3.144.000 lir, 12 — 39 300 lir.
TOTIP
Sciarada
Poggio
Spino
Acri
Farabella
Rubita
Merano
Turbine
Maruccita
Albanova
Citadin
Viva
netila. Rizzo je ves čas vodil, toda proti koncu ga je začel Važič prehitevati. In medtem ko sta se ta dva borila za prvo mesto, je v končnem sprintu napadel Ingolič in kot prvi pretrgal vrvico. Tudi v metu kladi, va sta bila na prvih mestih Jugoslovana Bezjak in Račič, dasi je bil drugemu zelo blizu Cristin. Več Bezjakovih metov je šlo čez 60 m. Končno je 'd Jugoslovanov zmagal še Majtan v skoku v višino, medtem ko si je Marjanovič delil drugo mesto s Cordovanijem.
Z rezultatom na svetovni v,-šini se je končal tek na 200 m, kjer je Berutti še enkrat ponovil svoj državni rekord z 20”7. Pa tudi Sardi je z 21”2 dosegel rezultat, ki mu odpira vrata na olimpijski stadion. V teku 4x400 m je padel dosedanji rekord, dasi med tekači ni bilo najboljšega štiristometraša Bommarita. Pa tudi Jugoslovani, ki so zaostali za skoraj celo sekundo, so izboljšali svoj rekord. V metu kopja je seveda prednjačil Carlo Lievore, medtem ko se je Bonaiuto zaradi nekaj centimetrov moral zadovoljiti z zadnjim mestom. Domači so zmagali še v teku na 5000 m, medtem ko sta Jugoslovana zasedla naslednji dve mesti, ter v skoku v daljino, kjer se je Miler plasiral drugi, Le-dič pa četrti.
Rezultati drugega dne;
200: 1. Berruti 20”7 (izenačen italijanski rekord), 2. Ottolina 21”6, 3. Savič 22”1, 4. Grujič 22”3. Izven konkurenc« Sardi 21”2.
800: 1. Ingolič 1’50”, 2. Važič 1’50”1, 3. Rizzo 1’50’T, 4. Fontan 1’52”9.
5000: 1. Conti 14’22”6, 2. Ivanovič 14’25”2, 3. Subotič 14’39”4, 4. Gandini 14’44”.
400 zapr.: 1. Morale 51”5, 2. Martini 51"8, 3. Matič 54”8, 4. Rukavina 62”8.
3000 zapr.: 1. Hafner 8’56”4, Jovanovič 9’20”8, 3. Costa 9’32”8, 4. Sommaggio 9’40”. Izven konkurence Cular 9’31”.
4 x 400: 1. Italija (Barberis, Lombardo, Fossati, Panciera) 3’9”9 (ital. rekord; prej 3’10"8), 2 Jugoslavija (Savič, Snajder, Grujič, Kovač) 3’10”7 (jugosl. rekord; prej 3’12”4).
Višina: 1. Majtan 2 m, 2. Cor-dovani in Marjanovič 1,95, 4, Brandpli 1.90. Izven konkurence Tauro 1-90.
Daljina: 1- Bravi 7.34, 2. Miler 7.29 3. Terenziani 7,26, 4 Ledič 7.09.
Kopje: 1. Lievore Carlo 78.37, 2. Vujačič 69.36, 3. Miletič 68.85, 4. Bonaiuto 68.68.
Kladivo: 1. Bezjak 63.60, 2. Račič 58.95, 3. Cristin 58.88, 4. Novello 55.43. Izven konkurence Koprivica 52.60.
Končni rezultat: Italija 111,5, Jugoslavija 96,5.
Disk; 1. Olga Connolly 47,39; 2. Earlene Brown 46.10.
Kopje; 1, Karen Kendyka 45,08.
800:	1.	Pat Daniels 2’17”3
(nov rekord ZDA).
100; 1. Wilma Rudolph 11”5 (nov rekord ZDA).
80 zapr.; 1. Joan Terry 11”4.
4 x 200: 1. Tennessee State 1*47”.
4x100; 1. Tennessee State 46”1.
Krogla:	1.	Earlene Brown
15.15; 2. Susan Shepart 14.19.
200: 1. Wilma Rudolph 22*9 (nov svetovni rekord); 2. La-cey 0’Neal; 3. Lucinda Wil-liams.
Ce se pri teku na 200 m ozremo nekoliko nazaj, tedaj vidimo, da se je v dobrih 30 letih izboljšal za skoraj 2 sekundi. Rekorderke so bile od 1. 1929 sledeče tekmovalke:
Hitomi (Jap.) 24*7 Tokio 1929; Walasiewicz (Polj.) 23”6 Varšava 1935; M. Jackson (Av-stral.) 23”8 Helsinki 1952; Cuthbert (Avstral.) 23”2 Sid-ney 1926; Rudolph (ZDA) 22”9 Texas 1960.
Na izbirnem predolimpijskem tekmovanju ZDA
Nadaljnji dve etapi po Franciji: od Millauja do Gapa
Johnson je zrušil za ponesrečenega Riviera konec Toura rekord K uznecova Van Geneugden in Van Aerde zmagovalca etap
Tudi rezultat Čuankvanga boljši od dosedanjega svetovnega rekorda
Odlične rezultate so dosegi, prvi dan predolimpijskega tekmovanja ZDA v deseteroboju. V Eugenu (Oregon) so se zbrali najboljši predstavniki desetero-bojcev, kandidati za olimpijsko reprezentanco
V prvih petih disciplinah ;e Rafer Johnson dosegel 4.750 točk, kar je več, kot je dosegel sovjetski atlet Kuznecov. Ko je ta izboljšal svetovni rekord je po teh petih disciplinah zbral 4.575 točk.
V prvih petih disciplinah so dosegli take rezultate:
100 m: Rafer Johnson, Steve Anderson, K. C. Yang in Jim Clein 10”6, Dave Bdstrom, Mike Herman, Duane Mcintire m Bob Gutowski 10”8.
Daljina: Herman 7,99, Anderson 7,85, Yang 7,74, Johnson 7,5S, Gutovvski 7,54 itd.
Krogla: Johnson 15,84, Mul-key 15,18. Mcintire 15,16, Ed-strom 15,11, Reg Carolan 15 itd.
Višina: Tom Waddel 1,92 m, Paul Herman in Freudenthal 1,90, Mihe Herman 1,88, Mul-dey in Lawson 1,85, Johnson 1,78 itd.
400 m: Yang 48”, Johnson
48”6, Edstrom in Denny Dri-slkili 49”6, Mcintire 49”7 itd.
Drugi dan izbirnega tekmovanja ameriških atletov za de-seterobojce, ki bodo nastopili na olimpiadi, je Rafer Johnson nabral toliko točk, da je daleč presegel dosedanji svetovni rekord Rusa Kuz-necova. Tudi Kitajec s For-moze Yang Cvangkvang, ki je nastopil na tem tekmovanju, je dosegel rezultat, ki je boljši od dosedanjega rekorda
Drugi dan sta Johnson in Cvangkvang dosegla sledeče rezultate:
110 m zapr.: Yang 14”1, Johnson 14”5; disk: Johnson 51, 97, Yang 42,21; palico: Yang 4,23, Johnson 3,97; kopje: Johnson 71,10 Yang 71.09; 1500 m; Yang 5’9”3, Johnson 5*9”9.
Na tekmovanju pa je še nadaljnjih pet tekmovalcev doseglo čez 7000 točk, in sicer: Phil Mulkey (7652) in Dave Edsliom (7530), ki se bosta z Johnsonom udeležila olim-piade, Kline (7185), M. Herman (7092) in Anderson (7019). Med temi pa ni Boba Gutow-skega.
Nencini je še vedno prvi v splošni lestvici in malo je verjetnosti, da bi ga mogel kdo prehiteti
Bolj kot vse drugo je na nedeljski XIV. etapi *Tour de France* odjeknila vest, da se je Roger Rivičre ponesrečil. Žal je nesreča hujšega značaja, tako da je vprašanje, kdaj se bo lahko Rivičre vrnil na dirkalne proge. Kako se je pravzaprav pripetila nesreča, je težko reči. Rostollan, ki je vozil pred Nencinijem in Rivierom navzdol s Perju-
reta (1028 m), pripoveduje, da je na nekem dvojnem ovinku Nencini nevarno zavozil proti robu ceste, a je uspel zavreti. Zakričal je v svarilo Rivičru, ki je vozil za njim. Rostollan je nekoliko zavrl, kar mu je ravno zadostovalo, da je videl Rivičra, kako je trčil v obcestni zidek in zletel s ceste Skočil je s kolesa ter opozoril avtomobiliste, ki so v tem pripeljali, ker sicer bi niti ne vedeli, da se je Roger ponesrečil. S ceste je padel najprej na travnato strmino in od tu se je zvalil še niže. Prenesli so ga v bolnišnico. Baje nima kakih zlomov, vendar je ves pretresen.
V etapi je zmagal Belgijec Van Geneugden, s katerim je prispelo istočasno na cilj še 58 dirkačev, med njimi seveda vsi boljši, tako da se lestvica ni spremenila; le za Nencini-
jem so se vsi pomaknili za eno mesto naprej, ker je izpadel dosedanji drugi — Ri-vičre.
GAP, 11. — S ponesrečenim Rivierom je Tour nekaj izgubil: odpadel je sicer najbolj nevaren nasprotnik Nencinija, toda zdi se, da je za Nencinija kaj malo zadoščenja zaradi načina, kako je ostal brez svojega glavnega tekmeca. Toda tudi današnja etapa je bila obeležena s precejšnjo nesrečo. Žrtev je bil Belgijec Proost, ki so ga moralo prenesti v bolnišnico s helikopterjem. Ostati bo moral mesec dni v postelji-
Danes je v Avignonu star-talo še 88 dirkačev. Nekateri poskusi pobegov ne morejo vznemiriti splošnega miru v karavani. Dirkači imajo čas, da se ohladijo — vročina je precejšnja, a ne taka, kot včeraj — in da pijejo, kadar se
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIinillllllllMIUIIIHIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIUIIMillllUlllllllllllllllUlllllllllllllllllllllllllllllllliUllllllllllllllHIIIIIIHIIIIIIIIIIHIIIIimillllllllHIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinuHiilllllllll
Evropski pokal Sovjetski zvezi, srednjeevropski Madžarski
Sovjetska	zveza-Jugoslavija
Madžarska v 12 tekmah 17 točk, Jugoslavija 15
V zelo razburljivi tekmi je Jugoslavija vodila v prvem polčasu, v drugem je SZ izenačila ter končno dosegla zmagoviti gol v drugem podaljšku - V tekmah za SE se je Ujpest maščeval nad Fiorentino, Palermo pa je zmagal na Madžarskem -TudiVelež se vrača iz Alessandrie z zmago-Dobra igra Bologne vSplitu
Slovan in Olimp v SCI
jim zdi potrebno. Nekateri zj-lje sicer urezal pri tej napo-vijejo celo kar v točilnice. Pri1 vedi, a dosti res ne. Čez hrib 73. km pa Proost pade in na Sentinelle. ki šteje za gorsko zdravnikov nasvet mora odst J-1| nagrado druge kategorije, vozi piti, dasi zelo nerad. Proti vr-;'prvi Rostollan, za njim Van hu 'vzpetine Col de Perty (III. den Borgh, Van Aerde, Simp-
kat.) si Holandec Van den Borgh zagotovi nekoliko prednosti in vozi prv; čez vrh. To je pri 105. km. Glavnina se je na strmini precej razpotegnila.
V spustu prevzame vodstvo Anglež Simpson in doseže prednost 1’, ko ga nekaj zasledovalcev dohiti. Anglež je že včeraj napovedal, da bo on prvi na cilju v Gapu. Nekoliko se
Wilma Rudolf (ZDA) 22”9 v teku na 200 m nov svetovni rekord
V Corpus Christi v Texa-su so nastopile ameriške tekmovalke, izmed katerih bodo izbrali ameriško žensko reprezentanco za olimpiado. Na tem tekmovanju je Wilma Rudolph dosegla že kar senzacionalen čas 22”9 na 200 m ter znatno izboljšala dosedanji svetovni rekord, ki ga je že od 1	1956 držala Betty Cuth-
bert s 23 "2.. Rudolphova je postavila tudi nov državni rekord na 100 m z 11"5.
Razmeroma skromen pa je čas 2*17*5, s katerim je Pat Daniels izboljšala rekord ZDA na 800 m. Končno je Olga Fikotova, Čehinja, olimpijska prvakinja v Melbournu, vrgla disk 47,39 in bo šla v Rim za ZDA, ker je kot žena prvaka Connollyja ameriška državljanka. Njen mož pa bo v Rimu kot metalec kladiva.
Rezultati s tega tekmovanja:
V Parizu sta se za Evropski pokal v finalni tekmi spoprijeli Jugoslavija, ki je v sredo zvečer na istem «Parc des Princes« premagala Francijo s 5:4, ter Sovjetska zveza, ki je istega dne v Marseillu odpravila CSR s 3:0. Tekma med o-bema finalistoma je bila trda. Oba nasprotnika sta se žilavo borila. Jugoslovani so prešli v vodstvo v 41’ prvega polčasa. Iz zelo težke pozicije je Galič krasno streljal v gol. Toda ze v 3’ drugega polčasa izenači izvrstno sovjetsko desno krilo Metreveli.
Tekma je še naprej zelo živahna in na obeh straneh -e nudijo lepe priložnosti za realizacijo, ki pa ostanejo neizkoriščene. Pri tem greše še bolj Jugoslovani, ki včasih streljajo mimo, ko so celo vrata prazna. Sovjeti igrajo precej ostro, kar sicer sodnika ne moti in često se jugoslovanski i-gralci zastonj vanj ozirajo, misleč, da bo žvižgal prekršek. Dogaja se celo, da zaradi take igre, ki jo sodnik dopušča, več. krat občinstvo močno negoduje.
Kljub obojestranskim naporom se tekma zaključi neodločeno in zaradi tega se mora nadaljevati. Določena sta dva podaljška po 15 minut. Toda šele v 7’ drugega podaljška u-spe Ponedelniku z glavo doseči zmagoviti gol. Tako si je SZ priborila prvi Evropssi pokal.
Moskovsko časopisje piše v svojih poročilih o nedeljski tekmi v Parizu, da je jugoslovanska reprezentanca, posebno prvem polčasu, energično napadala in da je bila uporen nasprotnik. Napadalni igralci so često prodirali do gola sovjetske reprezentance in so dali dosti dela sovjetski obrambi.
V drugem polčasu se je to pisanju moskovskih časopisov pričela še ostrejša borba, v kateri je polagoma prevzela iniciativo sovjetska reprezentanca. Sovjetski reprezentanti so posebno dobro igrali po izena-
čenju, toda tudi Jugoslovani so pogostimi protinapadi ogrožali gol Jašina, ki je izvrstno branil. Prednost sovjetske reprezentanc e je postala vedno večja, piše list «Večernaja Moskva«, toda Jugoslovani so bili kot «neuničljiva trdnjava«.
Rimsko časopisje prinaša da. nes v svojih komentarjih daljše članke o sinočnji tekmi, v katerih poudarja izvrstno igro jugoslovanskih in sovjetskih nogometašev.
Francosko časopisje poudarja, da je zmaga pripadla reprezentanci Sovjetske zveze zaradi njene izredne atletske vzdržljivosti in da so sovjetski igralci s tem svojim orožjem šele v nadaljevanju tekme uspeli, da premagajo briljantno teh-
Balasova nadaljuje
Romunka Jolanda Balasova Je še za 1 cm izboljšala svoj svetovni rekord v skoku v višino: v nedeljo je skočila 1,86 m
niko Jugoslovanov. List «La Parisien« ugotavlja, da sovjetski stil ni briljiral z eleganco kot jugoslovanski, ali da je ‘o ekipa, ki se zna silovito braniti in dobro napadati ter tako sposobna premagati tudi najboljše.
Sovjetski nogometaši so se ustavljali jugoslovanski sub-stilnosti s svojo močjo, piše «Figaro». Vse francosko časopisje je enodušno v izvrstnih ocenah vratarjev obeh ekip, Ta-ko med drugim piše vodilni športni list «L’Equipe»: Jašina smo dobro poznali že od prej, toda Vidiniča nismo poznali. On je sinoči s svojo igro navdušil. Degažiral je celo delj od Pašina, zapuščal gol 'n nekajkrat celo izven 16-metr-skega prostora z glavo odbijal žoge in zaustavljal napade sovjetskih nogometašev. On je vladal v svojem golmanskem prostoru. «Paris - Jour« meni, da so bili najboljši igralci na terenu poleg obeh vratarjev Bu-bukin in Sekularac.
V tekmi za tretje mesto je po mlačni in nezanimivi igri CSR premagala Francijo z 2:0. Zlasti po drugem golu Francozi niso več kazali nikake volje do igre. Tekma ie bila v Marseillu.
* * *
Srednjeevropski pokal si 'e osvojila, kakor je bilo pričakovati že po nedeljskih tekmah, Madžarska. Zbrala je 17 točk ter tako za dve točki prekosila Jugoslavijo. Kljub temu vse le ni šlo tako gladko: medtem ko se je Ujpest v Firencah oddolžil za poraz na domačih tleh, so Madžari doživeli drugi poraz na domačih tleh v Diosgyoeru. Palermo, 1 i se je skoraj z nevoljo udeleževal tega tekmovanja, je kot gost zmagal. Tatabanya je re miziral v CSR. ostala štiri moštva pa so zmagala.
Jugoslovani, ki so zaostali za dve točki, so izgubili v Bratislavi (Partizan) in v Budimpešti (Sarajevo), v ostalih tekmah pa so zmagali. Pri tem je Velež gostoval in premagal
Alessandrio tudi z nekolir.o sreče. Pomembna pa je visoka zmaga Vojvodine, medtem ko je bila Bologna v Splitu mnogo boljša kot doma. (Pa tudi Hajduk je igral slabše kot Bologni.) Splitsko občinstvo je gostom večkrat ploskalo.
Roma je z edinim golom Sel-mossona premagala Cehe z. Trnave, medtem ko je imela Austria z Udinese pravzaprav znatno lažji posel, kot kaže rezultat.
 «»------
Crvena zvezda-Sampdoria 1:1
Na mednarodnem turnirju v New Yorku sta v soboto zvečer igrali Sampdoria in beograjska Crvena zvezda. Tekma se je končala neodločeno 1:1, kar je dejanski odraz igre. Boljši tehniki Jugoslovanov so postavili Italijani nasproti večjo vnemo in zagrizenost (ter najboljša dva igralca svojega moštva:	Avstrijca Ocwirka n
Šveda Skoglunda). Pri Jugoslovanih je bil najboljši vratar Vukičevič, ki je ubranil tudi enajstmetrovko, ki jo je streljal Mora.
V drugi tekmi istega turnirja je Bangu iz Rio de Janeira premagal dunajski Rapid s 3:2, portugalski Sporting Club pa švedsko moštvo Orrkoeping s 4:3.
 «»------
Ponziana-Aurora Desio 4:1
V polfinalni tekmi za prvenstvo amaterjev med Ponziano in Auroro iz Desia so gostje prešli v vodstvo že v prvi minuti. Gol je padel iz kazenskega strela. Domači so se morali truditi vse do konca polčasa za izenačenje. Ko pa so v drugem polčasu že takoj v začetku dosegli drugi gol, so začeli i-grati kot prerojeni. Gostje popuščajo vedno bolj ip še dva gola domačih (eden iz enajstmetrovke) prineseta Ponziani visoko zmago in s tem vstop na finalno tekmovanje v Riminiju.
Za slovensko consko ligo s'.i se kvalificirala ljubljanski Slovan in celjski Olimp. Prvi 'e v Sežani zmagal z 2:1. Drugi je v Lendavi doživel hud poraz 5:1, kar pa se ni bilo dovolj za izenačenje po še izdatnejši zmagi Olimpa prejšnjo nedeljo.
* * *
MILAN, 11. — Za svetovno prvenstvo profesionalcev na dirkališču so povabljeni na skupni trening v Frattocch’? (Rim) sledeči dirkači: za hitrostne dirke: Maspes, Sacchi, Pesenti, Ogna;
za zasledovalne dirke: Fag-gin, Messina. Venturelli, Gandini;
za stayers: Pizzali, Musone. Honl.
Vrstni red na cilju XV. etape Avignon—Gap (187 km)
1. VAN AERDE (Belgija) 5 ur 15*15” (z odbitkom 5.14*15”).
2. Van den Borgh (Hol.) 5 ur 15*15” (z odbitkom 5.14*45”), 3. Simpson (VB) 5.15*19", 4. Rostollan (Fr.) 5.15*20”, 5. Viot (PN) 5.15*39”, 6. Geldermans (Hol.) 5.16*57”, 7. Darrigade (Fr.) 5.16*59”, 8. Beuffeuil (CM),
9. Damen (Hol.), 19. Casati (It.), 11. Robinson (VB), 12. P. Van Est (Hol.), 13. Massignan (It.), 14. Junkermann (Nemč.), 15. Delberghe (Fr.), 16. Hoohel-becke (PN), 17. Planckaert (Belgija), 18. Nencini (It.), 19. Mo-rales (Sp.), 20. Mahe (Fr.), 28. Battistinj (It.) vsi s časom Darrigada, 36. Sabbadin 5.18*1”, 37. Pambianco 5.18*23”. 45. Bal-dini 5.18*41”, 57. Ferlenghi 3 ur 21*36”, 59. Brandolini i.č., 61. Baffi 5.22*49”, 62. Fabbri i.č., 67. Faiaschi 5.24*32”, 71. Bruni 5.25*10”, 83. Defilippis 5.39*40”.
Odstopili so: Proost (Belgija), Gouget (PN) in Ferrer (ESE).
Splošna lestvica
1. NENCINI (Italija) 79.10*23”
2. Adriaenssens (Bel.) 2*25”
3. Battistini (It.)
4. Planckaert (Bel.)
5. Junkermann (Nem.)
6. Rchrbach (CM)
7. Pambianco (It.)
8. Anglade (Fr.)
9. Mahe (Fr.)
10. Mastrotto (Fr.)
11. Graczyk (Fr.)
12. Geldermans (Hol.)
13. Massignan (It.)
14. Darrigade (Fr.)
15. Manzaneque (Sp.)
16. Rcsiollan (Fr.)
17. Suarez (Sp.)
18. Simpson (VB)
19. Morales (Sp.)
20. Delberghe (Fr.)
27. Sabbadin
31. Baldini 40. Faiaschi 61. C-asati 66. Def hppis
69. Bruni
70. Baffi 77. Fabbri 80. Ferlenghj
i 8?j Brandolini
6*00’
8*14”
8*25”
11*16”
12*08”
12*29”
14*23"
15*07”
15*46”
16*34”
17*36”
18*52”
22*23”
27*01"
29*27”
30*38"
31*51”
32*25”
39*58”
45*18”
1.01*37”
1.31*41”
1.43*28”
1.49*56”
1.50*14”
2.14*45”
2.16*56”
2.24*34”
son in P° H” Viot. Glavnina, z Adriaenssensom na čelu, privozi po 1*35”. Prvi štirje potem ostali skupaj do cilja, kjer pa si je Van Aerde zagotovil svojo prvo zmago n8 Touru.
Odlični rezultati na prireditvah v Nemčiji
ROSTOCK (Vzhodna Nemčija), 10. — Na lahkoatletskem troboju v Rostocku je Vzhodna Nemčija premagala Madžarsko s 110:91, Poljska pa je pre-magala Vzh. Nemčijo s 105:96. V ženskem dvoboju v Halle je Vzh. Nemčija premagala Holandsko s 72:45.
Madžar Szecsenyi je še e*1' krat boljši od svetovnega rekorderja v metu diska, Poljaka Piatkovskega; prvi je ch> segej 58,34, drugi 56,71. Takoj za njima so bili Nemec Grie-ser 54,35, Poljak Begier 54.34, Nemec Koehl 53,53 in Madžar Klics 52,34.
To so zmagovalci v ostalih panogah:
Daljina: Kropidlowski (Pol.) 7,61 m.
Troskok: Schmidt (Poljska) 16,69 m.
Palica: Pruessger (Vzhodna Nemčija) 4,50 m.
Kladivo: Zsivotzki (Madžarska) 67,57 m.
400 m: Csutoras (Madžarska) 47”3.
1.500 m: Rozsavoelgy (Madž.) 3’41’T.
5.000 m: Krzyszkowiak (Poljska) 13’51”8.
400 m zapreke:	Kumiszcze
(Poljska) 53”2.
3.000 zapreke: Doering (Vzh. Nemčija) 8’46”6.
4x100: Poljska 41”2.
4x400: Vzhodna Nemčija “ minute 12”3.
Med ženskami je Nemka Do-nath izboljšala rekord na 800 m z 2’06”6, Nemka Schalbe pa rekord v metu kopja 55,64. Ta dva dosežka sta najbolj*8 v obeh Nemčijah. Mueller P8 je izboljšala rekord Vznodne Nemčije v metu diska s 55,33- «»------------------
Perrone najboljši v maratonskem tSftil
MONDOVI, 9. — Maratonski tek je tudi panoga, ki spa’08 v olimpijski program. V M9n' doviju, kjer je nastopilo večj8 število atletov, je proti priča' kovanju zmagal Perrone iz P8' dove,
1. Perrone (Fiamme d’or0’ Padova) 2.34*51”, 2. Di Terlizzt (Landolfi, Molfetta) 2.35’06”h 3. Assi 2.35’28”1, 4. De Floren-tis 2.36', 5. Lenti 2.39’00”1.
nesrečo Rogera Riviera je odpadel tandem Nencini . Riviere na letošnjem »Touru« i" posnetkov obeh dirkačev, kot zgornji, fotografi ne bodo mogli vet delati
Na vrtu se je nabralo več kmetov In kmetic. Nekateri so	Mirko.	Pozno popoldne smo se umikali mimo cerkve na Za-
nritrjevali drugi so molčali; trije kmetje so dejali, da bodo	plazu.	Borci so godrnjali, ko so šli mimo cerkve; ces mati
o naši svobodi odločali drugje, ne pa pri nas. Dolgo smo se	božja,	če bi imela kaj moči, bi pomagala nam, ne pa Italija-
nom. Ob umikanju s Čateža so se nekateri vaščani za okni
	 MATEVŽ	-
»^KOMISARJEVI ZAPISKI
Prva knjiga
O
O
O
«Koraisar se ga je nalezel...»
OOOOOOaGGGOOOOOOOOOOOOOOOOGGGOOOOOOOOOOOOOi
14 maia smo bili zopet na sektorju Ajdovec—Brezova, re-w rjohriiič zonet ie bihT borba. Italijani so počasi prodiral iz Tiubnjega’ “ Novega mesta. Tomsičevci niso bili me kaj vJli na tem sektorju. Ranjen je bil komandir druge cete,
”'J"o n.“dov« p. » O««, n. ClmU.
P“ S	je	bi.	v Glob*
dolu ki se je pa umaknil pred veliko in močno italijansko SUO na Rdeči kal. Naši so se spopadli s fasisti pri Rdečem kalu. Risov bataljon je bil na Ajdovcu. Razgovarjal sem se s kmeti in jih izpraševal, zakaj nas mmajo radi.
«Hm, o tem bi se dalo govoriti,« je dejal neki kmet me nezaupljivo pogledal. «Nimamo vere in ne zaupanja, da bi “ zmagah, da vam odkrito povem. Slovenija ne bo nikoli ko-
mUn«Kdon bo1 pa° fašiste* zapodil iz naših krajev, kaj pravite?«
«Cakali bi, da bi nas osvobodil; Amenkanci in Anglež , drugače bo slovenski narod iztrebljen. Saj tudi jaz nisem z £o ^ardo, ali čakali bi, vojna se bo končala na svetovnih bojiščih.« Kmetič se je zvito nasmehnil.
»Oče, mislite, da se bodo drugi za nas tolkli.»
Stari kmet je samo skomignil z rameni.
«Nič drugega ne potrebujem, kakor samo mir in zopet
mir to vam rečem.«	___
»Kdo med nam. si ne zeli miru in svobode?«
pogovarjali.
Ko smo se razšli, sem odšel na vrt, kjer sem prejel pošto za brigado. Poleg neke jablane sta stala komandant Ris-Jože Lepin in komisar Vasja-Kogej. Staknila sta italijansko bombo in se igrala z njo; vrtala sta po bombi in se smejala. Naenkrat zaslišim eksplozijo. Ozrem se in vidim, kako se Vasja in Ris držita za okrvavljena obraza. Pritekel je zdravnik Lojze, pritekle so bolničarke in ju obvezale. Položili smo ju na voz za ranjence in voz obložili s slamo. Vasja in Ris sta legla na voz in začela prepevati bojne pesmi
«Usesa bi vama navil,« je rekel zdravnik Lojze in hodil okrog vozov. «Bombe so za to, da jih mečeš v Italijane, ne pa da se igraš z njimi.« Tudi Jan in Daki sta se jezila. «Dva meseca bosta v bolnišnici, a bi ju tako potrebovali, sposobna in hrabra sta.«	, ,	_
In zopet je ena četa spremljala ranjence na Rog, mi pa smo se znova premaknili na Čatež in Zaplaz. Popoldne sem šel v četrti bataljon. Ves štab je modro sedel za mizo in resno zrl po sobi.
«No, kaj se pa tako držite?«
»Eh, kaj, slabo je; četnega komisarja smo degradirali,« je odgovoril Vojko in našobil usta.
«Kaj vraga pa je naredil?«
»Brez dovoljenja je splezal na češnjo,« je odvrnil Gregor
»Sedaj pa je šel, nič ne vemo, kje je,» je počasi in s trudnim glasom izpregovoril bataljonski komisar Lojze; komaj da se mu je ljubilo odpirati usta.
Bilo je ko da bi bili dvainštiridesetega m oktobra in na Krimu ko'se je za vsako malenkost kaznovalo fante. Sedeli so za mizo kot grešniki. Resnično mi je bilo žal za hrabrega četnega komisarja, ki so ga za malenkost degradirali.
15. maja. Popoldne smo se bojevali na Zaplazu, Mine so treskale po našem položaju. Italijani so prihajali od prim-skove strani in od Križa. In zopet je bilo nekaj borcev ranjenih med njimi tudi hrabri pomočnik komandanta bataljona,
smejali našemu umikagiju.
«Si videl, smejejo se nam,« je rekel Jan.
Bil sem jezen, da so mi prišle solze, do sedaj še nisem videl, da bi se nam domačini smejali. Pozno ponoči smo prišh na Cirnik. Na široki mizi je ležal Mirko; bil je ranjen v trebuh in zdravnik ga je prevezoval. Divjala je nevihta, okna so neprenehoma šklepetala. Stali smo ob mizi, na njej pa je umiral naš sposobni in hrabri komandant Mirko. Bilo nam je težko; ponoči so se poslovili od njega še mitraljezci.
Premaknili smo se na Trebelno, kjer so že dalj časa kra ljevali gubčevci. Nič kaj prijazna ni bila pot čez mirensko progo in potem čez daljni Blatni klanec, preveč smo bili zbiti od hoje in pretekanja.
Br.gada se pomika po strmem klancu v gosjem redu.
»Drži vezo! Dežurni naprej! Vodiči k štabu! Veze ni!«
laki glasovi so redna nočna pesem. In ko pride po vrsti blagodejni klic: deset minut počitka, na mah vse počepa ob poti. Čepe v skupinah in dremljejo, se naslanjajo na drevesa in v hipu zaspijo. Konjevodci leže pri konjih in drže povodce močno v rokah. Nekateri dremljejo naslonjeni na sopeče živali, intendanti godrnjajo in pripravljajo lonce in drugo prtljago na konjih. Komandanti in komisarji pa v gručah hodijo in se tiho pomenkujejo; nekateri hodijo počasi ob vrstah gor in dol in tu pa tam spregovore nekaj besed z mitraljezci in odidejo počasi naprej Vsem borcem brigad in odredov so dobro znani težki nočni pohodi. Treba je napraviti dolg manevrski premik v poletni noči, ali človek je zbit, rad bi zaspal, a ne sme; opleta se po slabih poteh ali stezah; zadeva ob prednjega tovariša; partizan malo pogodrnja, ti pa mu rečeš: «Ah, vrag, saj nič ne vidim!« Dramijo te klici, ki gredo po vrsti; zdaj so šibkejši, zdaj močnejši. »Drži vezo! Ne zaostajaj! Ne kaditi! Stroga tišina!« Včasih zaslišiš borca: «Vrag in tišina, naj vrag vzame vse skupaj! Če kaj pride, se bomo že vsekali. Kdo daje to komando?« Dolga vrsta se zopet zaziblje,
pod kopiti konj in mul se znova krešejo iskre.
Z dremavico sem imel iste težave kakor večina borcev. ' tistih toplih nočeh sem se dostikrat opotekel in butnil v drev° ob poti, večkrat sem se tudi opraskal. Pomagal sem si na t* način, da sem zaspanost preganjal s pogovori, ali pa seš’ hodil ob dolgi vrsti gor in dol; kljub temu me je spanec mufi1* celo partizanščino, posebno pa v toplih poletnih dneh.
Tisti večer, ko smo šli po strmem in blatnem klancu, b1' je naenkrat zmanjkalo tal in zvrnil sem se v jarek. Priskočil* sta partizana in mi pomagala. Udarec ob lesen hlod me J* zbudil iz dremavice. Znova sem se znašel in zatem zaslišal' «Komisar se ga je nalezel... Kaj hočemo, človek je in žg*' nja ni vsak dan ...»	,
Tako smo proti jutru 16. maja prišli na Trebelno. Obiska" smo gubčevce v njihovem domovanju. Kar začudilo me )e' štab	brigade je bil na	novo	opravljen, vsi so	bili v novih obl*'
kah,	v novih srajcah	in v	novih škornjih.	Postregli so na1”
s kozarčkom žganja in se z nami zapletli v vesel pogovor. H”! dobna misel mi je padla v glavo. Odšel sem iz sobe in ogledal borce. Mislil sem si, če je štab brigade tako čedb” napravljen kot Križevski, kakšni neki so borci. In reči ram,	da so bili borci slabo	oblečeni, novinci	so bili tudi bos1*
tako	je bilo z njimi,	kot z novinci v Tomšičevi brigadi. I*
štabni sijaj nikakor ni bil v skladu z opremo borcev.
Tudi Gubčeva brigada je imela dosti mladih in hrabri” borcev. Na političnih urah so zopet izpraševali, kdaj se začela druga fronta, ali bomo končali vojno letos in kdaj bob5" šli v Belo krajino, v domovino svobode in veselih ter ^ brih ljudi.
17. maja. Premaknili smo se na sektor Sv. Križ—Moravč*' Po bataljonih sem imel politične ure. Prijel sem Krta, P°(! tičnega komisarja, ker so borci po bataljonih spraševali, kije brigadni komisar in zakaj nima političnih ur. Naši so dob” nekje vino; nekateri komandirji so se ga nasekali. Prišel s®” v malo sobo in ponujali so mi vino, vsak iz svojega kožar**' Za voglom vaške krčme so se prepirali trije intendanti **’ radi komore.
(Nadaljevanje sledi)