Published and distributed under permit (No. 728) author, by the Act of October 6,1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster, General. THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S. CANADA AND SOUTH AMERICA. ENAKOPRAVNOST EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL." Volume m. — leto iil CLEVELAND, 0., SREDA, (WEDNESDAY) OCT. 27., 1920. ŠT. 254 (NO.) Single Copy 3c Entered as Second Class Matter April 29th, 1918, at the Post Office at Cleveland, 0. under the Act of Congress of March 3rd, 1879. Posamezna številka 3c COLBY PRAVI, DA JE HARDING ZA PRIZNANIE SOVJETSKE VLADE državni tajnik pravi v uradnem naznanilu, da je hardingov zastopnik v zv% 21 s sovjetsko vlado, katera je BAJeh pripravljena dati ameriškim inte- * besom gotove koncesije v sibiriji v zameno za priznanje. harding pravi, da o tem ničesar ne ve. Washington, 26. oktobra. — Glasom uradnih izjav, Podanih v državnem departmentu se je od ameriške S lani obljubijo boljševiški vladi v Rusiji priznanje v j^ieno za koncesijo, ki naj imajo dobiti ameriški trgov-skl interesi v Sibiriji. Državni tajnik Bainbridge Colby je danes podal ormalno izjavo, v kateri pravi, da je prišel do tozadev-informacij potom diplomatičnih virov. Glasom informacij, katere je dobil Colby, je neki 'neriški kapitalist, Washington D. Vanderlip, ki je de-,a' zastopa senatorja Hardinga, republikanskega Predsedniškega kandidata, bil v tajnih dogovorih z Ni-,0 aJem Ljeninom, sovjetskim ministrskim predsedni-r0m' katerih namen je bil dosega koncesij za ameriški Sta V Sibiriji. ' Y Panašnji listi so prinesli vest iz Moskve, da se je ^nderlipu posrečilo izposlovati gotove koncesije v Si-i ri^'t in državni tajnik Colby je nato podal izjavo,, v je ^i pravi, da tozadevno poročilo potrjuje informaci-' ^i jih je državni department dobil že preje iz Evrope. ^ve uri po podani Colbyjevi izjavi je že prišlo od ardinga odločno zanikanje, da bi on imel kaj opraviti Zadevnih, dogovorih z rusko sovjetsko vlado, ka-n namen je baje priznanje sovjetske vlade v zameno lovske koncesije. c.vv ^ardingova izjava se glasi: "Jaz nisem še nikdar Ve 0 Mr. Vanderlipu. On ni moj zastopnik. Jaz ne 0 absolutno ničesar o nobeni taki zadevi kot se jo enja v teh poročilih in se sploh ne zanimam zanjo." bil jn^ Colby pravi, da je tozadevne informacije do- in ^ ameriškega komisarja Young-a, ki se mudi v Rigi, pj 1 Je o tozadevnih dogovorih zvedel on angleškega v T^ja G. H. Wells-a, ko se je slednji vračal iz obiska Husiji. ^ pravi Colby, je Mr. Young brzojavil državne-0(J T. Partmentu, da mu je Wells povedal, da je izvedel k ženina, da je bil pri njem Amerikanec Vanderlip, tj?ie »"jubil priznanje v zameno za koncesije v Si- %%% —' =%= r. v f uniformo republikanske arma- l)or :rzavni podtajnik Davis, ki je sprejel časnikarske ^v.^alce danes zjutraj, jim je najprej povedal o po-^ iz Rige, nato pa jim je naročil, da tega ne dajo ^ v javnost. ski Rajnik Colby, ki je sprejel časnikarje na popoldan- » ^«v je 0tlferenci, jim pa je prebral pripravljeno izjavo in Swineyja, je kazal globoko ga-Potem povdarjal resnost teh pogajanj. nutje, potem pa je pokleknil in S ANGELES, 26. oktobra. — Harry Chandler, "Los Angeles Times" je v imenu sindi-(jaj ' katerega zastopa Washington D. Vanderlip, se se-8to>.nahaia v Copenhagenu, izjavil da Mr. Vanderlip za- W a samo osebne interese. On pravi, da on in drugi, se ie Solzilo, da je bil v zvezi Vanderlip zastopa, nimajo nikake zveze s sena- z umorom nekega uradnika, kl sto I*1 ^ardingom in da je njih zanimanje v Rusiji či-CCfVskega značaja brez politične važnosti. Mr. k* er je eden izmed članov sindikata, ki ga zastopa anderlip. iel York, 26 .okt. — Brzojavka, ki jo danes spre-kajšnji sovjetski urad, potrjuje poročilo, da je 8l)0i.aln^on D. Vanderlip prišel s sovjetsko vlado do Stbiti2Uma glede razvoja naravnih virov severovzhodne Poročilo, katero je prejel ttikajšnji sovjetski ^ G. A. K. Martens, je podpisano od sovetske-V^rja za zunanje zadeve, Jurija Cičerina. Mr.-rudarski inženir po poklicu, doma iz Los Sinfajnovci prihajajo v London za Mac-Swiney-ev pogreb. London, 26. oktobra. — Policijska straža okrog Brixton ječe, kjer je umrl MacSwiney, se je danes ponovno ojaoila, da-siravno ni znano natančno število stražnikov, ker so skriti. Sinfajnovci iz Corka in drugih delov Irske, ki so prišli, da se vdeleže MacSwinejevega pogreba, so skozi ves dan v malih grupah prihajali v ječo, da vidijo, kje je umrl MacSwiney. Namestni župan iz Corka. O'Callahan in drugi Sinfajnovci iz Corka so bili tudi v ječi in dovolilo se jim je tudij da vidijo truplo umrlega župana. Kot izgleda, *bo vlada po formalnem mrliškem ogledu truplo takoj izročila sorodnikom, da razpolagajo z njim kakor hočejo. Pričakuje se, da bo njegovo truplo postavljeno v katedralo sv. Jurija v Southwarku v sredo in da bo tamkaj ostalo do četrtka -zjutraj. Ob katafalku bo stala častna straža, ki se bo menjala vsake tri ure. Slovesna maša se bo brala za pokojnim v četrtek ob 11. dopoldne in pri ceremonijah bosta prisostvovala tudi nadškof Mannix iz Avstralije in škof Cotter iz Portsmoutha. Nemiri na grškem nadaljujejo. Tallow, Irska ,26. okt — Sto mož je sinoči napadlo vojašnico v tem mestu, toda napad je bil odbit po precej hudem boju. Po roča se o nikakih izgubah. Enniskillen, 26. okt. — Včeraj so Sinfajnovci napadli vojašnico v Tempo. Pri tem je bil neki vojak ranjen, eden izmed Sinfajnovcev pa ubit. Dublin, 26. okt. — Tu je bilo sinodi aretiranih osem mož, ko se nahajali na poti v Anglijo. Vsi sb doma iz Corka. Rekli so, da gredo na MacSwaneyjev pogreb, toda policija sumi, da hočejo maščevati njegovo smrt. Prva delavska banka v Clevelandu. de. Včeraj so bili ustreljeni trije moški od maskiranih mož, ki so baje imeli na sebi angleško uniformo. Rim, 26. okt. — Ko je papež Benedikt izvedel o smrti Mac dolgo časa molil. Galway, 26. okt. — Thomas Egan, gostilničar, iz Etherny, je bil v nedeljo zvečer ustreljen na svojem domu. Umorjenega se je izvršil meseca marca. V pondeljek zjutraj bo bratovščina lokomotivnih stroj vodij odprla v Clevelandu svojo zadružno banko, ki bo prva banka te vrste v Združenih državah. Tozadevno objavo je dal v javnost včeraj Warren G. Stone vrhovni predsednik te železni-čarske organizacije, ko je dobil .obvestilo, da je vlada podala končno avtoriziranje za otvoritev banke. Začasno se bo ta delavska banka nahajala na južnozapad-nem vogalu St. Clair ave. in Ontario st. v poslopju, katero je jta, železničarska organizacija kupila že preteklega junija. Na istem prostoru se namerava v kratkem pričeti z gradnjo dvajsetnadstropnega poslopja. Za sedaj se bo staro poslopje na hitro preuredilo v toliko, da bo odgovarjalo bančnim poslom. Kot se je izjavil Mr. Stone, je namen te nove bančne inšti-tucije služiti stvari delovnega ljudstva, kjer bodo lahko nalagali denar, dobivali posojila in v splošnem pri vseh denarnih Zadevah dobivali boljše ugodnosti kot pa v privatnih bančnih podjetjih. Kapital banke je $4,000.000 z vplačanim preostankom $100.000 Banka je ekskluzivna last bratovščine in njenih članov in 'podpisalo se je*delnic za $300.-000 več kot pa je bilo potreba, akoravno so letne dividertde o-mejene na 10 procentov. Uradniki nove banke so: W. S. Stone, predsednik, W. B. Prenter, podpredsednik in ka-šir, W. F. McCaleb, splošni u-pravitelj. Uradniki železničar-ske organizacije bodo obenem tudi direktorji nove banke. Banka bo seveda ne samo za železničarje, temveč za vse ljudstvo, medtem ko more postati solastnik samo Član želez-ničarske organizacije strojevo-djev. Banka bi bila pričela poslovati že preje, toda zavire so bile v položaju, ki je zavladal v denarnem svetu po vojni. PREMOGARJI PREDLOŽILI ZAHTEVE. Philadelphia, 26. okt. — Na konferenci premogarjev in podjetnikov, ki se vrši tukaj, so danes aTitracitni premogarski zastopniki zahtevali, da se jim da 27-odstotno zvišanje plače, kakoršno so dobili premogarji meho-premogovnih polj. Poleg tega se zahteva minimalno me^ zdo $6.00 na dan in pa upeljavo splošnega osemurnega dela. Kot znano je pred kratkim predsednikova komisija dala tem premogarjem 17odstotno zvišanje in pa minimalno dnevno plačo $4.20. Premogarski podjetniki so sprejeli zahteve brez ugovora in bodo podali svoj odgovor 5. novembra, ko se vrši prihodnji sestanek. Kot naznanja predsednik pre-mogarskega komiteja, Thomas Kennedy, se zahtev ni opremilo z nikakimi grožnjami za štrajk. POGAJANJA ZA JADRAN. AMERIŠKA LEGIJA V PRA-VI LUCl. Povabljen gost se je o- /V Ha i?0ndeljek zgodaj z ju-/My T 46 E. 60. St. ter vzel t%o ^avu zlato uro, ti^^u lnk^5-10- Njegovemu k., ki stanuje istotam, 10 vzetih $27.50. — Albert Johnson, ki je bil ubit pri napadu na banko v —- Dva mlada fanta sta se v restavrantu na E. 55. St. in I Euclid ave pogovarjala o nameravanem ropu neke bližnje trgovine. Njun pogovor pa je slišal tudi nekdo drugi, ki je sedel pri sosednji mizi ter o tem obvestil policijo, ki je ban-ditoma, ki sta se odpeljala v avtomobilu, sledila . Kmalu sta zapazila, da ju policija zasleduje ter sta začela voziti z velikansko brzino. Toda navzlic temu ju je policija dohitela in aretirala. V avtomobilu je našla tudi popolno zalogo raznega orodja, ki se rabi pri ropar Bedfordu, je bil spoznan včeraj skem poslu. Aretiranca se pi-kot eden izmed roparjev, ki so šeta Alonzo Ripple, star 24 let Washington, 26. okt. — A-meriška legija, ki na zadnji konvenciji glasovala, da se ne bo vtikala v politične zadeve, se je danes formalno obrnila na predsednika Wilsona, da odpusti pomožnega delavskega tajnika IjOuis F. Posta, o katerem je znano, da je prinesel na dan, proti ustavno postopanje' justič. nega tajnika Palmerja proti i-nozemcem za Časa zadnje gonje proti radikalcem. SE JE USTRELIL PRED POROKO. Negannee, Mich., 26. okt. — Dr. B. J Miller, 401etni dentist, je imel biti danes pordčen z Miss Violo Connors, ki je hči tukajšnjega poštnega mojstra. Predno se je imela izvršiti ceremonija, so ga prijatelji klicali, da pride iz svoje sobe v prvem nadstropju. On jim je odgovoril. da takoj pride, toda že v naslednjem trenotku je počil strel, s katerim si je vzel življenje. napadli in oropali State banko v Detroitu, 22. septdmbra ter odnesli $32.000. in Adolf Kochendorfer, star 24 let, oba iz Pittsburga, kjer sta pobegnila iz poboljševalnice. — Danes večer pride v Cleveland Harding. Clevelandski republikanci se pripravljajo na velikansko parado. Princ Pavel bodoči kralj Grške. Athene, 26. okt. — Uradno1 se naznanja, da se bo grški tron ki je sedaj vsled smrti kralja Alexandra prazen, ponudilo nje, govemu mliajšemu bratu Pavlu, ki je tretji sin bivšega kralja Konstatina. Pogreb pokojnega kralja se bo vršil v petek. V četrtek se snide grški parlament, da razpravlja o nasledniku. Kabinet se je zbral na seji takoj po kraljevi smrti ter izdelal poslanico na ljudstvo, v kateri se izraža žalost nad mo-narhovo smrtjo, nato pa pravi poslanica: "V soglasju a konstitucijonal-nim redom nasledovanja se bo poklicalo mlajšega brata kralja Aleksandra, princa Pavla, da zasede prestol. Toda v očigled njegove odsotnosti in obstoječih razmer med državo in dinastijo bivšega kralja Konstantina, se je vlada odtočila, da v soglasju s 50. členom ustave, skliče parlament, ki je bil ravno od-goden, da izvoli regenta za toliko časa, da pride novi kralj. Dokler pa ne bo zaprisežen regent v soglasju z istim členom konstitucije, bo vse ustavne sile držal svet ministrov." Pariz, 26. okt. — Francosko zunanje ministrstvo je danes iz. razilo svoje popolno soglašanje z nastopom ministrskega predsednika Venizelosa, ki je ponudil grški prestol princu Pavlu. Lucerne, 26. okt. — Ko je bivši grški kralj Konstantin danes zvedel o smrti svojega drugega sina Aleksandra, je bušk-nil v hud jok. Vest o njegovi smrti je prišla semkaj že sinoči, toda bivšega kralja se o tem ni obvestilo do danes zjutraj. Konstantin ni videl svojega drugega sina že več let. NOVA ENTENTA PROTI RUSIJI. _ Berlin, 26. okt. — Glasom brzojavke iz Varšave se je med Poljsko, Madžarsko, Romunijo in Finsko sklenila defenzivna pogodba proti sovjetski Rusiji, ki bo veljavna za dobo treh let. Rim. — Skoraj vse italijansko časopisje je objavilo in, komentiralo brzojavko iz Belgrada, ki je javljala, kakšno staliSče namerava zavzeti jugoslovanska vlada pri predstoječih pogajanjih z Italijo zaradi rešitve jadranskega vprašanja. Sedaj objavlja agencija "Volta" poročilo, kateremu se pripisuje ofici-joznost in ki baje izraža mnenje italijanske vlade glede predstoječih pogajanj. Poročilo pravi: "V stanu smo izjaviti, da so iSopolnoma neutemeljene vesti, razširjene potom poročila jugo-slovenskemu časopisju glede domnevnega povabila italijanske vlade, naslovljenega belgrajski vladi na izravna pogajanja za rešitev jadranskega vprašanja. Tozadevne pripombe nekaterih italijanskih listov so torej neupravičene. Kar se tiče stališča, ki ga ju-goslovensko sporočilo pripisuje svoji vladi glede rešitve jadranskega vprašanja, dvomijo naši politični krogi upravičeno o točnosti vesti, ki jih je objavilo jugoslovensko časopisje. Če je namreč bel grajska vlada pripravljena na pogajanja, ne more imeti glede rešitve tega vprašanja idej, ki se ji pripisujejo, ker ji je znano, da odklanjajo soglasno vsi italijanski politiki rešitev na podlagi Wil-sonove črte in popolne zapustitve Dalmacije s strani Italije, tako da hočejo, medtem ko zastopniki meščanskih strank v zbornici in senatu odločno vztra jajo pri tem, da se mora državi zagotoviti močna obrambna črta na kopnem in morju, tudi sami socijalisti, kakor je imel priliko izjaviti poslanec Treves v komisiji za vnanje stvari, naj se spoštuje samoodločba Reke. V naših političnih krogih se nikakor ne pripisuje kaka važnost jugoslovenskemu poročilu, ki ne more imeti oficijoznega značaja, kateri se mu je dajal, že zaradi samega dejstva, da ima kot podlago napačno vest, da je naša vlada poslala vladi kralj esta Srbov, Hrvatov in Slpvencev kako povabilo." Listi posnemajo tudi poročilo jugoslovenske agencije v Cu-rihu, da se je vršil predvčera-njim v Belgradu pod negotovim predsedništvom poseben ministrski svet, na katerem so bila določena navodila, ki naj se dajo jugoslovenskim delegatom za nova pogajanja z Italijo o jadranskem vprašanju. Kakor se vidi, se tukaj vfši polemika med posameznimi italijanskimi in jugoslovenskimi brzojavnimi agencijami, za katero se mora gotovo kaj skrivati. Kaj se godi za kulisami, je težko z gotovostjo reči, toda zdi se, da ni daleč od resnične domneve, da so se pogajanja med jugoslovensko in italijansko vlado že začela, če ne iz-ravnim, morda neizravnim potom in da so te vesti, ki jih mečejo v svet posamezne agencije, samo odmev dogodkov za kulisami. Poudarjali smo že večkrat, da mora biti rešitev jadranskega vprašanja kolikor toliko pravična, če hoče sploh biti rešitev. Wilsonova črta, kot meja med Jugoslavijo in Italijo ni pravična, ker priključuj^ Italiji veliko večje število jugoslo-venskega prebivalstva nego Jugoslaviji italijanskega prebivalstva. Ge se je jugoslovenska vlada vendar odločila pod pritiskom, ali iz želje za sklenitvijo miru in vpostavitvijo prijateljskih odnošajev z Italijo pod gotovimi pogoji — kajti drugače bi bila ta odločitev nerazumljiva in naravnost zločinska — na sprejem Wilsonove črte, je s tem doprinesla veliko žrtev, tako veliko, da je z ozirom na njo italijansko odklanjanje Wilsono. ve črte kot nepravične rešitve — najbolj blago rečeno: znak največje neiskrenosti in hoti-mično izkrivljanje dejanskega stanja. Po našem skromnem mnenju jugoslovenska vlada ne bo popustila od svoje najmanjše zahteve, ki je baje Wilsonova črta, in če je stališče italijanske vlade res tako, kakor ga ji pripisujejo razne agencije, se more s precejšnjo gotovostjo reči, da bodo sedanja pogajanja med Italijo in Jugoslavijo ostala — za kulisami, in da bo treba i-skati drugačne podlage za rešitev jadranskega vprašanja. Na vsak način nam bodo pokazali prihodnji dnevi, ali je sploh mogoč sporazum med Italijo in Jugoslavijo, če se ne najde popolnoma nova podlaga za reševanje nujnega sedanjega spora. Verjetno pa je, da se bodo formalna pogajanja, kajti stvarna se bržkone že sedaj vrše, začela, če se bodo sploh začela, šele po izvršenem ljudskem glasovanju nft' 'KomškGm, torej ne pred 10. oktobra. Tega mnenja je tudi jugoslovensko časopisje, kakor je razvidno • iz prispelih nam vesti, ki jih tukaj objavljamo: Ljubljana. — "Slovenskemu Narodu? javljajo iz Belgrada: "Tukajšnji dobro poučeni krogi ne vedo, kdaj se bodo zopet začela pogajanja glede jadranskega vprašanja. Vse tozadevne vesti zadnjih dni ne' odgovar jajo resnici. Smatra se, da se bodo pogajanja, če pride do njih, vršila okoli polovice oktobra. Naša vlada ne namerava nikakor odstopiti od "minimuma" svojih zahtev. Glede izida pogajanj niso tukaj optimisti, ker se smatra, da prevladuje v vodilnih italijanskih krogih še vedno imperijalistična politika, kakor dokazujejo italijansko časopisje in izjave italijanskih politikov." Kar pa se tiče sedanjih pogajanj z Italijo, javlja dopisni urad: "Tekom tega tedna se bodo končala preliminarna poganja z Italijo. Smatra se, da se bodo izravna pogajanja začela v začetku prihodnjega meseca." Zagreb. — "Narodno Djelo" poroča iz Belgrada: V tukajšnjih poučenih krogih še ne vedo, kdaj. se bodo nadaljevala pogajanja z Italijo. Vse dosedanje tozadevne vesti ne odgovarjajo resnici. Sodijo, da se bodo pogajanja, ako pride do njih, vršila šele sredi oktobra. Naša vlada je odločena, da ničesar ne popusti od znanih minimalnih zahtev. O uspehu pogajanj ne sodijo optimistično. MORILEC OBSOJEN V DOSMRTNO JECO. New Brunswick, N. J., 26. okt. — Mihael Mozoritijevic, star 36 Jet, je /bil danes obsojen v dosmrtno, ječo, ker je u-moril 12. septembra dve učiteljici, sestri Sadie in Sue Felter. BTRAN 2.__ "Enakopravnost" IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Owned and Published bv THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. BuMineg Place of the Cwooration. _6418 ST. CLAIR AVE. SUBSCRIPTION RATES: By Carrier .......................1 year $5.50, 6. mo. $3.00, 3 mo. $2.00 Cleveland, Collinwood, Newburgh by mail...... 1 year $6.00, 6 mo. $3.50 3 mo. $2.00. United States .....................1 year $4.50, 6 mo. $2.75, 3 mo. $2.00 Europe and Canada ............................1 year $7.00, 6 mo. $4.00 POSAMEZNA ŠTEVILKA 3c SINGLE COPY 3c Lastule in izdala ga Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba. 6418 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE. Za vsebino oglasov ni odgovorno ne uredništvo, ne npravnižtvo. CLEVELAND, O., SREDA, (W EDNESDAY) OCT. 27., 1920. .104 "enakopravnust" OCTOBER, 27th, 1920. INDIJSKI PROBLEMI. Še nikdar v zgodovini ni Indija vzbujala toliko svetovnega zanimanja kot danes. Torej tudi še nikdar ni bila potreba znanja o njenem resničnem položaju tako velika kot sedaj. Vprašanje Indije ni tako enostavno kot se morda zdi od daleč. Večina razprav in knjig, ki se jih piše, obravnava le površno s problemi Indije. Gre popotnik v Indijo, obišče par mest, govori z nekaterimi izobraženimi'Indijci, potem pa se vrne domov in napiše knjigo o Indiji. Toda Indija je jako velika po obsežnosti, in tudi neni problemi so taki. Površina Indije je enaka dvem tretjinam Združenih držav, prebivalstva pa ima trikrat toliko. V Indiji se govori okrog 150 različnih jezikov, in poleg tega obstojajo pa še druge medsebojne zapreke v obliki različnih kast, kakršnih nima nobena druga dežela na svetu. Izobraženi Indijec je najmanje reprezentativen Indijec. Brezdvoma so izobraženi Indijci upanje Indije, toda njih naziranje ni nadziranje Indije, kajti oni so v veliki manjšini. Veliki problem Indije leži v milijonih kmečkega ljudstva, spadajočega v nižjo kasto, ki je brez vsake izobrazbe, ki živi v veliki revščini, in katerega mišljenje je omejeno samo na meje njegove kaste. Ta velikanski del indijskega prebivalstva sploh nima nikake zveze z velikimi političnimi vprašanji, katere svet pripisuje Indiji. Angleška vlada je pred nedavnim obljubila Indiji neke vrste samovlado, kar smatrajo nekateri za veliko koncesijo. Toda vpoštevati se mora, da bo pri ten; odločevalo komaj .5.000.000 Indijcev, medtem, ko je prebivalstvo Indije 300.000.000. Toda tudi pod to novo naredbo ostane centralna indijska uprava še vedno odgovorna angleškemu parlamentu, ki je še vedno najvišja sila. Namen tega novega zakona je upeljati domačo upravo korak za korakom, kakor bi dovoljevale razmere. Ni dvoma, da je angleška vlada podvzela ta korak v prvi vrsti iz obzira na boljševiško propagando, ki skuša privesti indijske mase do revolte napram angleškemu imperijalizmu. Indijski ekstremisti zahtevajo takojšnjo domačo vlado za Indijo brez vseh pridržkov. Resnica je, da je pod sednjimi okolščinami jako težko ali celo nemogoče ustanoviti pravo indijsko vlado, ki bi zastopala vse indijsko ljudstvo, ker to ljudstvo še sploh ni doseglo tiste 0 1 stopnje izobrazbe, da bi pojmovalo, kaj je vlada. Tako1 OSOE indijska vlada bi bila samo vlada manjšine izobraženih t| in napolizobraženih Indijancev, Mohamendancev in U Hindov. Pod temi okolščinami bi vlada brez dvoma padla v roke Brahminov, kajti kasta je ono, kar je v indijskem življenju najodločilnejše, in kar tvori tudi njen najzavitejši problem. Ta sistem ustvarja med posameznimi razredi prebivalstva večje prepade v socijalnem oziru kot si je sploh mogoče predstavljati. Kasta pari j, ali "nedotakljivih" kot se jih nazivlje, šteje v Indiji 50.000 ljudi. Religija Hindov jih sploh ne priznava za ljudi in ne smejo prestopiti praga njih templja, niti ne smejo piti vode iz vodnjaka, ki je namenjen za višje kaste. Pa tudi med ostalimi kastami obstojajo velike razlike, ki jih bo jako teško odpraviti in to šele pod dolgotrajnem izobraževalnem delu. Izmed vseh kast je najvišja kasta Brahminov, ki spadajo v najvišji verski in socijalni razred Indije. Pred dvemi leti so Brahmini pred občinskimi volitvami v Nasiku izdali naznanilo, da ako bi kak Brahmin volil za Marata, to je člana druge kaste, tedaj ne bo samo izobčen iz svoje kaste, temveč podrejen tudi najhujši kazni, po smrti, kakor določa hinduska religija. Ta slučaj dokazuje, kaj pomeni kasta v Indiji, in da bi v slu-1 čaju popolne domače uprave vlada gotovo prišla v roke i najvišji kasti, ki bi vladala nad nižjimi kastami, kot bi, se ji ljubilo. Položaj v Indiji bi bil danes seveda precej drugačen, ako bi bila Anglija tekom svoje okupacije gledala ne le Koliko profitov je mogoče izčrpati iz indijske zemlje in ljudstva, temveč koliko more temu ljudstvu povrniti v obliki razširjanja izobrazbe. soil 20 odšlo VELIKA RAZPRODAJA VAŽNO ZA NAŠE ROJAKE: Radi prevelike zaloge blaga sem se odločil narediti veliko razprodajo. Malokdaj jo naredim, toda kadar je pri meni razprodaja ne gledam na dobiček toda zato, da zmanjšam preogromno zalogo blaga vsled česar bo vsakdo popolnoma zadovoljen z blagom in cenami. PAZITE NA DAN OTVORITVE TE VELIKE RAZPRODAJE! ki se prične v četrtek, dne 28. oktobra 1920. Nikdo naj ne zamudi ugodne prilike, nabaviti si sedaj pri tej draginji, blago po jako znižanih cenah. Za obilen obisk se priporoča JOHN GORE 6217 ST. GLAIR AVE. Č I O 8 a © na vsem blagu v zalogi- Vse blago v zalogi mora biti razprodano ne gledajoč na zgubo ali dobiček in to v najkrajšem časti. 20 % popusta pomeni ža vas 20 % čistega dobička. V zalogi kakor vam je znano držim vso žensko in otročjo spodnjo in vrhnjo gotovo opravo kakor: ženske in otročje suknje, cele obleke, sute, mačke in mufe, kiklje, bluze, svedre, vso najfinejšo opravo za neveste in potem za novorojenčke in še več sto drugih stvari. Vse blago v zalogi je samo prve vrste moderno, sveže in trpežno. Toraj pri vsakem dolarju Vašega zasluženega denarja si lahko sedaj prištedite 20 centov; n. pr. če kupite za $60.00 različnega blaga in odračunate od istih 20 odst. ali $12.00, toraj dobite isto sedaj pri meni za samo $48.00. Vaš čisti dobiček ie $12.00. Toraj ne zamudite te prilike in kupite sedaj kar potrebujete za zimo, ker tudi po novem Jetu ne bodete dobili tako dobro in sveže blago po tako nizki ceni kakor dobite isto sedaj pri meni. Za obilen obisk se Vam najtopleje priporočam, Bene B. Leustig 6424 ST. CLAIR AVENUE — K John Mihliču, stanuj o-čemu na 1535 E. 66th St. je prišel v pondeljek neki neznanec. ki je dejal, da ima v svojem žepnem robcu $4.000 in da se boji da mu jih bo kdo vzel. Ponudil mu je denar v varstvo, ako mu da garancijo $200. Mi-hlič je tujcu verjel ter- mu dal $200, za kar se je pač bridko kesal, ko je pronašel, da ni bilo v tujčevem robcu drugega kot izrezki starih časopisov. dr. i OE=i©ra©z E. SIEGELSTEIN Zdravljenje krvnih in kioničnih bolezni je naia tpecij0 ^ 308 Permanent Bldg. 746 Euclid ave. vogal E Uradne ure v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popol'. od '• do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne. ui'c — Kot se nam poroča, se pričakuje trupla umrlega rojaka Alojzija Samica, ki je umrl v državi Oregon, v Cleveland v Trupi" b^tre Reljano na dom njeg0^ ^ $■ Mr. Meden na 1056 E- ^ odkoder se bo vršil P0®^ ^ »»POLOM® ROMAN IZ VOJSKE L. 1870—71 EMIL ZOLA Preložil VLAD. LEVSTIK * T: 33 Maurice je korakal molče, glavo sklonjeno pod žarečim nebom. Zdaj je hodil le še v strašni mori, truden, preganjan od halucinacij, kakor da hodi proti brezdnu, ki se odpira pred njim; vsa njegova ne-obražba in omika je bila razpadla v potrtost in ponižanje, ki ga je vleklo do nizkosti obdajajočih ga siromakov. "Da," je mahoma dejal Chouteau-u, "prav imate!" In že je bil položil svojo puško na kup kamenja, ko ga je zapazil Jean, ki se je zaman poskušal upirati temu sramotnemu zapuščanju orožja. Planil je k njemu. , "Takoj poberite puško! Takoj, ali slišite?" Val strahovitega srda je bil mahoma preplavil Jcanovo obličje. On, ki je bil po navadi tako miren in vedno pripravljen k spravi, je gledal zdaj s plame-nečimi očmi in govoril z zapovedujočim gromom. Njegovi vojaki, ki ga nikoli niso videli takšnega, so obstali od strij^nja. '"Poberite tako j svoj o puško, sicer boste imeli opravka z menoj J" , Maurice je trepetal; izustil je samo eno besedo, a s to je hotel žaliti. / "Kmet!" "Da, tako je, kmet sem, in vi, vi ste gospod! — In baš zato ste svinja, umazana svinja, tako vam povem!" Začuli so se preteči glasovi, .toda desetnik je nadaljeval z nenavadno silo: "Ce je človek omikan, treba da to pokaže , , Ce smo mi kmetje in neotesanci, je vaša dolžnost, da bi dajali nam vsem dober zgled, ker ste se učili več kakor mi — Poberite svojo puško, strela božja! Sicer vas dam ustreliti na prvem odmoru." Maurice je bil ukročen; pobral je puško. Srdite solze so mu zagrinjale oči. Nadaljeval je svojo pot kakor pijanec, med tovariši, ki so se mu zdaj posmehoval!, zakaj je odnehal. Ah, tega Jeana je sovražil z neiztrebljivim sovraštvom, zadet v srce od njegovega trdnega nauka, dasi je čutil, kako zelo je bil na mestu . In ko je Chouteau poleg njega zagodr-njal, da kar se tiče takšnih desetnikov, treba le počakati prve bitke, pa jim poženes krogljo v glavo, se mu je zaškrlatllo pred očmi, in jasno je videl sebe Samega, kako za nekakšnim zidom razbija Jeanu črepinjo. , A nekaj drugega je zmotilo vojake. Loubet je zapazil, kako je med prepirom tudi Pathe odložil svojo puško; čisto rahlo jo je prislonil ob zemljo na cestnem robu. Čemu? Ni se mu zdelo vredno, da bi povedal; samb smehljal se je, zadovoljno [n nekoliko sramežljivo, kakor priden deček, ki mu očitaš prvi greh. Dobre volje je korakal naprej, veselo mahaj e z rokami. In na dolgih, solnčnih cestah, med zrelim žitom in hmeljnjaki, sledečimi si v vedni enakosti, so se vlekle neurejene tolpe; brez telečnjakov in brez pušk so bili zaostali leše izgubljena truma, mešanica potepuhov in beračev, pred katerimi so se zapirala vrata preplašenih vasi. Ta hip ae je zgodilo srečanje, ki je razljutilo Maurica do kraja. Zamolklo drdranje je prihajalo od daleč; bilo je rezervno topništvo, ki se je poslednje odpravilo na pohod; njegovo čelo se je mahoma pojavilo na cestnem ovinku, in zaostala pehota se je imela jedva Časa umakniti na bližnje njive. Maršira-lo je v koloni, v ponosnem diru je šlo mimo njih, cel polk, -šest baterij, polkovnik zunaj pri sredi, častniki vsak na svojem mestu. V enakih skrbno vzdrževanih presledkih so zveneli topovi mimo konj in svo- jega moštva. In v peti bateriji je Maurice dobro spoznal top' bratranca Honoreja; kvartirmojster je sedel ponosno in ravno na svojem konju, na levi strani sprednjega vodnika, lepega rumeAolasca Adolf a, ki je jahal krepkega lisca, krasno pridruženega nadomestnemu konju, teptaj očem u poleg njega. Med šesterico vojakov strežnikov, ki so sedeli po dva na skrinjah topa in voza, je zavzemal svoje mesto Louis, majhen temnolasec, Adolf tovariš in par, kakor so govorili po vojaški navadi, ki "moži" topničarje^pe-šce s topničarji-konjeniki. Mauriou, ki se je bil seznanil z njima v taborišču, se 'je zazdelo, kakor da sta zrastla; in top, zaprežen s četverico konj, za seboj voz, ki ga je vleklo .šcatero konj, se mu je videl svetel kakor solnce, skrbno negovan, osnažen in ljubljen od vseh, od živali in od moštva, ki se je sklepalo okrog njega v pokorščini in ljubezni vrle rodbine; in vzlasti strašno je zadel Maurica zaničljivi pogled, s katerim je Honore pomeril zaostaleže, ko se je naenkrat zdrznil v osuplosti, da vidi Maurica med tem tropom razoroženih ljudi. Že se je kočavala vrsta, z baterijskim rnaterijalom, s smodnišnimi in furažni-mi vozovi ter s kovačnicami. Nato so se v zadnjem valu prahu pojavili nadštevilni častniki, nadomestno moštvo in konji; njih topot se je za drugim ovinkom izgubil v polagoma zamirajočem grmenju kopit in koles. "Bogme!" je dejal Loubet, "ni se umetnost postavljati, če sediš na vozu!" Generalni štab je bil našel Altkirch nezaseden; Brusi se niso bili prišli.. In v vednem strahu, da mu pritiskajo za petami ter se utegnejo pokazati vsako minuto, je general Douay ukazal maršhati do Danne-marie, kamor so dospeli prvi oddelki kolone šele ob petih zvečer. Ura je bila osem, mračilo se je, ko so šele delali bivake, v obči zmešnjavi polkov, skrčenih na polovico. Izmučeni vojaki so padali od gladu in trudnoati; skoraj do desete ure si videl prihajati posamezne vojake, in majhne skupine zaman iščoče svo- jih kompanij, izkratka, vso žalostno, brezko"^. jergardo zaostaležev in upornikov, ki so se tresli ob cesti. ]$i,' Kakor hitro je Jean dospel k svojemu 1 ^.^jv šel iskat poročnika Rochasa, da mu odda sv0^ Našel ga je, kakor tudi kapitana Beaudouinil' potovanju s polkovnikom, vse tri pred vrati ina' stilne, v velikih skrbeh zaradi apela in vzrlC' nad zaostalimi vojaki. izP5^ Že po prvih besedah, ki jeh je desetn--voril poročniku, je poklical polkovnik de k sebi, ter ga prisilil povedati vse. Njegov gos'1 _ obraz, kjer so bile oči ostale temnočrne, v ^ in snežnih las, se je pokril z izrazom neme sti. "Gospod polkovnik," je vzkliknil kapit®11 doin, "treba je ustreliti pol ducata teh loPJ^ T^' In poročnik Rochas je prikimal z ^ra polkovnik je odmahnil z gesto onemoglost1- ge^ "Preveč jih je--Kaj hočete? SKo1-'- ve«^' sto! Koga izbrati med njimi? — In P0 ra'vj, ^|1 general ne mara. Dober je kakor oče, in P j,e. )''' Afriki ni kaznoval nobenega vojaka . • • ' ne morem ničesar. To je strašno." Kapitan si je upal ponoviti: „ , "To j p strašno . . To je kone'c v»c^a- , stoj'' 'iiA frd * " y Jean se je umaknil; takrat je v pragu krčme zdravnik Bouroche, ki ga J6 pazil, ter mrmra zamolkle besede: ■ „ "Nobene pokorščine več, nobenih L je pri vragu! Preden mine teden dni, ^0! ^pa veljnike s škornjami v zadnjico; če bi "' razbili glave nekaterim teh malopridneže^ r si ostali morda premislili." Nihče ni bil kaznovan. arde' ■jH Častniki arU^Jii ^ so spremljali provijantne vozove, ki 80 ._Va ju ......... ko previdni, da so ukazali pobrati telečnj8^® jn izza ceste. Manjkalo jih je le majhno ' t raj na vse zgodaj, so zopet, skrivaj rožili vojake, kakor da bi hoteli potlačiti OCTOBER, 27th, 1920. "enakopravnost " STRAN 3 DENAR V JUGOSLAVIJO Pošiljamo hitro, točno in gotovo. Potrdila podpisana lastnoročno 0 Prejemnika prejmemo v najkrajšem času. Prodajamo _ PAROBRODNE LISTKE v*e erte V in Ig Evrope po originalni ceni. Dobivamo našim potnikom - POTOVALNE LISTINE kot vse druge potrebne spise, ter opravljamo tudi _ , JAVNE NOTARSKE uubie vseh vrst vestno in točno. Dobivamo vsa notrebna dovo- ■ ^.la za dobavo kake osebe iz Evrope v Ameriko. Prejemamo uenar na HRANILNO VLOGO ter plačujemo po 4^? obresti. Pričnite vaš račun danes. Največje hranilne uloge izplačamo na zahtevo ulagalca' brez obotavljanja. Nemetli State Oanlc 10 E. 22nd St John Nemeth pres. New York, N. Y. GADJE GNEZDO. CUNARD ČRTA LADJA " P A N N o N i A " odplovc 9. novembra proti DUBROVNIKU in TRSTU. o y © II Cena za tretji razred $125.00. Dodatno še $5.00 vojnega davka. ^ Oglasite se pri najbližjemu zastopniku Cunard 0 : parobrodne črte. | m CUNARD LINE U gš si LADJA " S A X ON I A " | Odplove 30. oktobra M 1 ^ NARAVNOST DO HAMBURGA P Cena kabini .. .$180.00 in $5.00 vojnega davka. Ef Direktno do Hamburga .................. $125.00 A Oderburgh via Hamburgh ............... $129.20 p ^ Zgiasite se pri najbližnjemu zastopniku 0 CUNARD LINIJE. ifo FARME NAPRODAJ! Rojaki Slovenci in Hrvatje. Kadar ste namenjeni kupiti farmo pridite k meni, predno nih 1 .<'2UKam' kajti jaz imam Za prodati mnogo majh- vei velikih farm na- vzhodni in zapadni strani mesta Cle-bioa kjer se vam bolj docade. Jaz sem eden izmed nrvih v' enskih prodajalcev farm v Clevelandu. Prodal sem farme s ]fnin?.?'m Slovencem in Hrvatom in prav vsi so zadovoljni in ,Upcl''0' zakaj, jaz imam mnogoletno skušnjo glede kmetij ^upcevanja z farmami. Kdor bo kupil od mene bo gotovo zadovoljen. j _ Toi'ej rojaki, če mislite kupiti, kupite sedaj, ker sedaj na s c" »stane ves pridelek na farmi, če pa pozneje kupite bo ti j, 'armar vse pridelke poprodal, vi pa boste morali nlača-^ farmo skoro ravno toliko kot če je ves pridelek na far-'■ Se enkrat vas opominjam, da pridete in si kupite farmo J 8(2 vam ne bo treba bati krize, saj sami vidite, da je far-največji cosnod dandanes. Pozdrav vsem odjemalcem! • JOHN ŽULIČ 1376 MARQUETTE RD. CLEVELAND. OHIO Telefon Roscdale 3622 NAJLEPŠE! NAJSIjGURNEJŠE! in NAJBOLJ MESTNO!!!— je pošiljati denar v staro domovino, preko stare % LAKE SHORE BANKING & TRUST CO E. 55th St. & St. Clair Ave. ... Cleveland, Ohio. Stara Lake Shor; Banka izdaje bančne Menice' (For. Draft) atnro se TOČNQ "izplačujejo^ po vseh jugoslovanskih denarnih ^avodih. — Vlagajte vaše prihranke v Banki, katere OGROMNI "EK presega svolo $26,000.000.00. plačamo 4% na vse prihranke. In vse naše podružnice i-inajo vr.ozemsČi oddelek, preko katerega vam je mogoče poslati ^nar svojccm v domovino.. Posebno opozarjamo Jugoslovane ^ollinwoodu na našo novo otvorjeno podružnico na Euclid Avev m Ivanhoe Itd. NASLOVI NAŠIH PODRUŽNIC. p 55th St. & St. Clair Ave, St. Clair Ave. & E. 125 St. rospect Ave. & Huron Rd. Superior Ave. & E. 120. St. uDcrior Ave. & Addison Rd. Euclid Ave. & Ivanhoe Rd. TOČNOST, IN SIGURNOST JE NAŠE GESLO. ^a vsa pojasnila glede pošiljanja denarja, dobivanje vaših ^OjUfvov in prijateljev sem, se obrnite na našega upravitelja nozcmskega Oddelka g. J. J3. Mihaljevič, ki vam je vedno pri-PUivljen dati prijazno postrežbo in vse potrebne informacije— r stvo odkar se bojuje na P0 ■ nem polju v svoji lastni or£a'l zaciji. Zato je tudi nadvse v no, da se sleherni delavec s®zn,g, ni s platformo stranke za ka ro bo oddal svoj glas. '^rl L, torej na ta shod kjer se bo r ^ pravljalo o perečih problem pred katerimi se nahajamo 0 važnosti prihodnjih v0'1 ^ Na shodu bo govoril sloven8 in angleški govornik. ODBOR 1 @ I I # 11 # Katero kupite? 8 sob, moderna hiša, kopališče. elek. luči, fornez, perišče in skril, streha. Zahteva se $3.000 v gotovini. Prazna, lahko se takoj selite. 1345 Russel Rd. (East 70th St. blizu Superior Av. 6 sob moderna hiša, kopališče, fornez, elek. luči, $6,200. East 70th st. blizu Superior Ave. McKenna Bros. 1365 EAST 55TH ST. Odprto ob večerih. Tel. Central 2373 R-Gramoionsk6 Plošče zahtevaj*® novi cenik Velika zalaS* 'i ur in zlatnine. Wm-Sitter 6805 ST. ČL*"1 XVBN11® Clcvoloed, 0* liberty bondl %x0j NO varcevalm' ZNAMKE., . xgflid Prodajte sedaj. Mi P1 .jj. v gotovini takoj .Sinten. za" ^ vi prekupčevalec, soba 21b noxBldg.,, drugo nad® r^eVe-Vzemite vzpejačo. Vog«1 g.fl ta cesta in Eueli dave.- na ger Sewing Machine Co. tu do 6, , ure zvečer. jiTttt; s-vrt Uslavite ne pri tej uri ta Bi« ub prn vero proBtoru Poleg vašega imena ,le "]agan movano, do kdaj imate P .^g list. Kadar poteče nar0', pe v obnovite jo takoj, da va '■* ustavimo lista.