MOVI IMA
NO. 204
Wilkins ni kriv
Okrajna porota je v petek po poldrugi uri posvetovanja odločila, da Collie Leroy Wilkins ni kriv umora Mrs. Viole G. Liuzzo.
HAYNEVILLE, Ala. — Po petih dneh je bila sodna razprava proti 22 let staremu Colliu Leroyju Wilkinsu, ki je bil obtožen, da je 25. marca letos u-strelil 39 let staro Mrs. Violo Gregg Liuzzo, ženo in mater iz Chicaga, 111., ki je sodelovala pri organizaciji in samem pohodu pristašev civilnih pravic iz Sel-me v Montgomery. Ko se je sama vozila v svojem avtu z 20 let starim črncem Motonom, je privozil za njo neki rdeč avtomobil in iz njega je padel smrtonosni strel.
Črni spremljevalec umorjene je bil tako preplašen, da ni pogledal niti za številko avtomobila niti za morilci samimi. Te je naznanil eden od onih, ki so bili v “rdečem” avtomobilu. U-radno član Ku Klux Klana je bil dejansko plačanec FBI. Tako ga je vsaj skušal predstaviti poroti Wilkinsov odvetnik. Čeprav je ta priča povedala v podrobnosti, kako se je zločin zgodil in kako se je Wilkins hvalil, da ni “vajen zgrešiti”, je porota smatrala dokaze za nezadostne in je Po 1 uro in 35 minut trajajočem Posvetu odločila, da Wilkins ni kriv.
Glavni državni tožilec R. M. Flowers je sam zastopal obtož-riico in pozival poroto, naj izreče resnično sodbo, ker sicer bo “kri greha tega človeka ostala 2a vedno kot madež na časti dežele”. Porota se to ni brigala in obtoženca oprostila. S tem je sodni proces proti njemu končan, kajti po zakonu ni dovoljeno nikogar soditi dvakrat za isti zločin. Prva sodna razprava proti Wilkinsu v maju se je končala, ko se porota ni mogla zediniti ne za oprostitev ne za obsodbo.
V javnosti začenja prevlado-Vati vpliv, da v pogledu civilnih Pravic in boja proti njim v juž-■‘Ph državah ni mogoče računati z nepristranostjo sodišč, z obsodbami belcev za njihova nasipa nad črnimi in njihovimi podporniki. Tako ni izključeno, da oodo zagovorniki civilnih pravic skušali kršitve zakona o civilnih Pravicah označiti z novim zakonom kot zločine federalnega 2načaja, ki pridejo pred federalna sodišča. Od njih lahko pri-oakujejo pravične odločitve.
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, OCTOBER 25, 1965
$LOV€NIAN
WORKING N€WSPAP€fi
ŠTEV. LXin — VOL. LX1TI
Senator Lausche obiskal slovensko umetniško razstavo
Washington, d.c. — Kipar
iance Gorše in slikarja Miro uPančič in Jože Vodlan veseli sporočajo, da je k otvoritvi nji-°^e razstave v Washingtonu Prišel tudi senator Frank Lau-2 gospo. Razstava je vzbu-na pozornost takoj prvi dan. risl° j0 je pogledat veliko šte-1 0 odličnih osebnosti, posebno ^ isokih uradnikov in diploma-°v raznih narodnosti.
Vremenski
prerok
pravi:
■pe^n° oblačno z možnostjo e2ja. Naj višja temperatura 52.
Novi grobovi
Johana Hlad
V	Euclid Glenvill bolnici je umrla včeraj 81 let stara Johana (Ivana) Hlad z 19556 Lake Shore Blvd., roj. Meden v Begunjah nad Cerknico, kjer je zapustila brata Janeza. Pokojna je bila vdova po 1. 1942 umrlem možu Johnu, mati Johna, Ru-dolpha, Anne Lukasko, Louise Hlad, Jean Macerol, Marie Hlad, Josephine Hlad in Vicki Pike, petkrat stara mati in dvakrat pramati, sestra pok. Mary Riglar. Pokojna je do pred 11 leti živela na 1024 E. 64 St. skozi 45 let. V Ameriko je prišla pred 65 leti. Bila je članica Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ, Društva sv. Ane št. 4 SDZ, St. Agnes No. 139 Catholic Knights of Ohio, Podr. št. 25 SŽZ in Oltarnega društva sv. Vida. Pogreb bo iz Zelotovega pogreb, zavoda na St. Clair Avenue v si'edo ob 9.30 v cerkev sv. Vida ob desetih, nato na Kalvarijo.
John Bencin
V	soboto je umrl v Richmond Heights bolnici 78 let stari John Bencin z 19714 Shawnee Avenue, rojen v vasi Vel. Mrasovo na Dolenjskem, vdovec po 1. 1962 umrli Angeli, roj. Košir, oče Johna, Stanleyja in pok. Elsie, enkrat stari oče, brat Antona (v Jugoslaviji). Pokojni je bil član Društva Slovenec št. 1 SDZ, Društva sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ. Pogreb bo v sredo ob 8.45 iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v cerkev sv. Pavla na Chardon Rd., ob 9.30, nato na tamkajšnje pokopališče.
Louis Tanko
V	petek je umrl v St. Vincent Charity bolnišnici 75 let stari Louis Tanko s 4204 St. Clair Avenue, rojen v Dolenji vasi pri Ribnici, od koder je prišel v Ameriko 1. 1906. Tu nima sorodnikov kot nečaka Johna Burns z Bayliss Ave. Ta skrbi tudi za pogreb. Pokojnik; je bil član Društva sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ. Pogreb bo danes popoldne ob enih iz Grdinovega pogreb, zavoda.
John Paul Logar st.
V	petek je umrl v Cleveland Golden Age Nursing Home 76 let stari John Paul Logar st., rojen v Horjulu, od koder je prišel v Ameriko 1. 1906 in kjer je zapustil sestro Marijo Ver-
Kongres končal delo
Kongres je v soboto zgodaj zjutraj končal svoje letošnja zasedanje in odšel na zaslužene počitnice.
WASHINGTON, D.C. — V soboto malo pred eno zjutraj sta Senat in Predstavniški dom zaključila svoje letošnje zasedanje in odšla na počitnice, ki bodo trajale do 3. januarja. Letošnje zasedanje je bilo eno najdaljših v normalnih letih. Kon greš je opravil obsežno delo in sklenil vrsto pomembnih novih zakonov. Med njimi sta brez dvoma najpomembnejša MEDICARE, bolniško zavarovanje za nad 65 let stare in zakon o pomoči šolstvu, v katerega je vključena tudi pomoč privatnim šolam.
Zadnji dan je imel Kongres urediti le še dve zadevi, zakonski predlog za povišanje plač zveznemu uslužbenstvu in zakonski predlog o kvotah za uvoz sladkorja. Konferenca obeh domov je v obeh vprašanjih dosegla kompromis. Povišanje plač je bilo določeno na 3.6%, kar je blizu temu kot je želela Bela hiša in je sklenil Senat, med tem ko je bil Dom za precej večje povišanje. V vprašanju sladkorja je popustil Senat zahtevi Doma, da velja novi zakon za pet namesto le za dve leti.
Predsednik Johnson se je v o-sebnih pismih zahvalil vodnikom Kongresa za njih delo in sodelovanje z Belo hipo v vseh perečih vprašanjih narodne zakonodaje in politike njegove administracije.
Velik pridelek jabolk
WENATCHEE, Wis. — V naši deželi pridelajo letno toliko jabolk, da jih pride na vsakega prebivalca, moškega, ženske in otroke okoli 80.
hovec. Tu je pokojnik zapustil ženo Frances, roj Logar, in sina Johna P. Bil je član Društva Kras št. 8 SDZ. Do svoje upokojitve pred 8 leti je bil zaposlen kot preddelavec pri Lake Shore Lumber Co. 50 let. Družina je preje živela na Creek-view Rd., Pogreb je danes ob 8.15 iz Grdinovega pogreb, zavoda v cerkev Marije Vnebov-zete na Holmes ob devetih, nato na All Souls pokopališče.
Senator Alken kritizira zlorabe podpiranja tujine
WASHINGTON, D.C. — Pred sednik Johnson je pred svojim odhodom na operacijo sprejel v Beli hiši nekaj senatorjev, med njimi tudi republikanca Aikena. Senatorjem se je baje bridko pritoževal, kako posamezne dr žave, na primer Indija, izigravajo pogodbe o podpiranju. V večini držav, ki dobivajo ameriške podpore, vladajo bogati sloji in njihovi zaupniki. Se dosledno izmikajo vsem reformam, ki so se zanje obvezali v pogodbah o podpiranju. Skoraj nikjer niso na primer vzeli agrarne ali davčne reforme resno v roke. Zato pa revni sloji nimajo skoraj nobene koristi od ameriških podpor.
Republikanski senator je pa v svojem zadnjem govoru na senatnem plenumu poudarjal ravno vse te točke. Opozarjal je, da je ameriška javnost zmeraj bolj razočarana nad sedanjim načinom podpiranja tujine in da bo treba sistem podpiranja temeljito reformirati, drugače ga naša dežela ne bo mogla nadaljevati.
V Kongresu so smatrali Aike-nov govor kot tolmačenje predsednikovega stališča, pa tudi morda za napoved, da bo moralo podpiranje dobiti čisto drugo o-bliko, drugače se Johnson ne bo več potegoval zanj.
Lahko je pa tudi mogoče, da je Aikenov govor namenjen indijskemu ministrskemu predsedniku Šastriju in pakistanskemu predsedniku AyLbu Khanu, ki bosta v par tednih obiskala Johnsona. Sta prebrisana, bosta govor gotovo hitro razumela,
V Burundiju so upornike enostavno postrelili
BUKAVU, Kongo. — Pretekli torek je prišlo v glavnem mestu kraljestva Burundi, nekdanje belgijske kolonije Urundi v Afriki, do upora proti vladi in kralju. Predsednik vlade je bil ranjen, kralju pa se je posrečilo rešiti preko meje v Kongo. Uprl se je del kraljeve telesne straže in del policije.	,
Ko so kralju zvesti oddelki zmagali in upornike polovili, so bili ti postavljeni pred posebno vojaško sodišče in obsojeni na smrt. V noči od četrtka na petek so jih v stadionu glavnega mesta Burumbure
RDEČI V VIETNAMU $E DRŽE POSEBNI TABOR V KLEŠČAH
Komunistični gverilci podprti z rednimi oddelki severnovietnamske armade oblegajo taborišče posebnih sil, ki ga vodijo vojaški svetovalci ZDA že od preteklega torka., V taborišču je sedaj verjetno okoli 600 vojakov, ki se vztrajno branijo. Obrambo podpirajo letala, ki so včeraj ves čas napadala položaje napadalcev. Kolona, ki je bila na poti na pomoč, se je prebila skozi rdečo zasedo.
PLEIKU, J. Viet. — Kakih 25 milj od tu je taborišče posebnih sil, v katerem je običajno okoli 300 borcev, samih “Montagnardov” (Gorjancev),ki jih vodi od 10 do 12 ameriških vojaških svetovalcev, izvežbanih za boj proti gverili. To taborišče so rdeči obkolili in začeli napadati pretekli torek. Sredi tedna, ko rdeči pritisk ni popustil, so poslali v posebno taborišče vojaške okrepitve, ki so število braniteljev podvojile. V soboto se je podala na pot močna kolona, da pomaga pregnati oblegovalce taborišča Plei Me. Na poti je naletela na rdečo zasedo, na katero pa je bila pripravljena. Ko so rdeči napadli, je kolona udarila po njih z vso silo. Rdeči so imeli hude izgube, vendar jim je uspelo kolono ustaviti in njen zadnji del razbiti. Kolona se je zakopala in obstala na položaju preko noči, včeraj pa prodrla do taborišča.
Po zadnjih vesteh rdeči taborišče posebnih sil Piei Me še vedno napadajo. Branilci so od nespanja utrujeni, vendar trdijo, da je obramba trdna. Rdeči so imeli v bojih okoli taborišča, hude izgube, v spopadu s kolono, ki je bila na poti proti taborišču, pa naj bi imeli okoli 250 mrtvih. Lahki bombniki, lovska letala in helikopterji so včeraj ves dan. napadali položaje oblegovalcev taborišča, vendar ti vstrajajo. Poročila trdijo,- da podpirajo rdeče gverilce v napadu na taborišče enote redne severnovitnamske armade.
Rdeči naj bi z obleganjem skušali privabiti v vladno postojanko čim večjo število čet, nato pa udariti nanj z vso silo in ga uničiti. To naj bi rdečim vrnilo pogum in ugled, ki sta v zadnjih mesecih začela močno upadati.
Indijska vlada priporoča prebivalstvu post
ALLAHABAD, Ind. — Predsednik vlade šastri je priporočil 480 milijonom prebivalstva dežele, naj opusti vsakdo en obed na teden, da bo tako Indija laž-enostavno I je dosegla neodvisnost od tujine
vse skupaj — 32 — postrelili. v prehrani.
Afriški državniki zborujejo v ganski presfolici
AKRA, Gana. — V pravilih Organizacije afriške edinosti (OAE) stoji napisano, da naj se poglavarji afriških držav redno sestajajo in dobe tako nove pobude, kako je treba skrbeti za narodni blagor v vseh afriških državah. Dve taki konferenci sta že bili, tretja je pa bila sklicana še lani. Vrši naj se v ganski prestolici Akra, udeležijo naj se je vsi poglavarji afriških držav, 36 po številu. Konferenca se je res začela 20. oktobra in naj bi trajala le 5 dni. Pripravljena je bila in poteka na pristen afriški način, ki je vsaj zabaven, ako ne preveč važen.
V afriški politiki ni samo važno vprašanje, kdo naj pride na konference, ampak tudi vprašanje, kdo ne sme biti blizu konferenc. Posebno trnjevo je bilo vprašanje, kdo ne sme biti blizu sedanje konference, radi tega, ker se konferenca vrši v Akri. Tam gospodari levičar Nkrumah, ki so mu posebno pri srcu razna “osvobodilna” gibanja, zarotniške organizacije itd. Dal je zato zavetišče vsem afriškim levičarskim zarotnikom,
ne samo tistim, ki se borijo za svobodo takih ostankov iz dobe imperijalizma, kot sta portugalski koloniji Angola in Mozambik. Med temi zarotniki je veliko takih, ki morda strežejo po življenju marsikateremu afriškemu državnemu poglavarju. Zato jih je precej med njimi zahtevalo, da mora Nkrumah najprej poslati vse te zarotnike na tuje ali vsaj ven iz Akre, kot je na primer poslala francoska vlada vse politične begunce iz Jugoslavije iz Pariza, ko je prišel Tito tja na obisk.
Nkrumah se je obotavljal, je trdil, da takih pustolovcev ni v Akri, pa se je moral vdati. Zato so 20. oktobra imeli na letališču pri Akri res zanimive prizore. Na enem koncu letališča je Nkrumah slovesno sprejemal tuje poglavarje, na drugem koncu je pa njegova policija nakladala zoprne tujce na letala in jih pošiljala po Afriki, kjer jih pa menda niso nikjer radi sprejemali.
Na konferenco je prišlo samo kakih 24 povabljencev, dobra tretjina je manjkala, čeprav jim
je Nkrumah pripravil kraljev- Tekom zadnjih 12 mesecev jih ski sprejem. Sezidal je zanje po-!je bilo napovedanih in sklicanih sebno palačo s 60 razkošnimi so-1 kar 46. Precej se jih pa ni mo-bami z vsemi pritiklinami, kupil glo vršiti, ker ni prišlo nanje ni-
je v Ameriki 60 novih avtomobilov, iz Evrope je naročil za $36,000 svežih rož itd. Pravijo,
ti toliko članov, da bi bili sklepčni. Vse države so dalje v zamudi s plačevanjem članarin,
V državi Ohio je bila septembrska zaposlitev odlična
COLUMBUS, O. — V naši državi živi približno 10 milijonov ljudi, od teh je bilo v septembru zaposlenih nekaj manj kot 3,900,000. Brez posla jih je bilo samo dobrih 100,000. Na sto ljudi pride torej povprečno, e-den, ki je brez dela, na 1,000 zaposlenih jih je pa bilo brez posla samo 25.
Tako ugodne zaposlitve nismo imeli že od maja. Toda takrat je bila pomlad in sezona je bila pred vrati. Danes je pa narobe, sezona bo kmalu končana. Računati pa moramo, da se bo zaposlenost tekom zime poslabšala. Najslabši bo prihodnji mesec februar. Tudi v letošnjem februarju je bilo 171,000 ljudi brez dela. Večino brezposelnih tvorijo nekvalificirani in sezonski delavci, med njimi so na prvem mestu črnski brezposelni. To je pojav, ki se stalno ponavlja od leta do leta.
da so mu vse priprave pobrale jih niso plačale niti 50%, čeprav
iz državne blagajne nad $28 milijonov in da je v njih ostal samo še drobiž. Nova palača ima samo eno značilnost: Okna, ki gredo na ceste, so majhna, da se ne bi koga prijela skušnjava in bi začel streljati na hotelske goste!
Nkrumah je torej res odlično poskrbel za blagor svojih gostov, zato jim je pa generalni tajnik OAE nalil grenke pijače, name-šane s kislicami vseh vrst. V svojem poročilu, ki ga je prebral na prvi seji, je afriškim gostom povedal sledeče bridke resnice: med članicami OAE je zavladal apatija. Se za delo v generalnem tajništvu več ne zanimajo. Ne odgovarjajo niti na prošnje in pozive, ki jih jim tajništvo pošilja. Zato so pa črni diplomatje vsi navdušeni za a-friške konference in sestanke.
članarine skupaj ne znašajo več kot $4.4 milijone. Razume se, da prisotni poglavarji niso bili ravno veseli poročila, nekateri med njimi so celo kritizirali generalnega tajnika, da je prevelik pesimist.
Na dnevnem redu je bilo največ točk posvečenih zunanji politiki. Debatiranja je bilo dosti; če ni nihče drugi govoril, je pa Nkrumah razlagal svojo politiko. Na dnevnem redu ni bilo točke o Kongu, kajti drugače ne bi bil prišel na konferenco kon-goški predsednik Kasavubu. Nekaj odsotnih poglavarjev je pa po svojih zaupnikih povedalo, da jih ni na konferenco, ker ne morejo prenašati dvolične politike ganskega diktatorja.
Kakih posebnih nesreč, političnih in drugačnih, pa na konferenci ni bilo.
Naserju se mudi za ameriške podpore
WASHINGTON, D.C. — Med prvimi, ki so se takoj oglasili v državnem tajništvu za zunanjo politiko, kakor hitro je bil zakon o podpiranju tujine podpisan, so bili egiptovski diplomatje. Ker že vedo, da Johnson noče pristati na nobeno pogodbo o podpiranju, ki naj bi trajala kar tri leta, so že naprej izjavili, da prosijo samo za podporo za leto 1966. V svoji prošnji pa niso ravno skromni. Radi bi dobili po znanih ugodnih pogojih 2.7 milijona ton pšenice, 650,000 ton koruze, 80,000 ton jedilnega olja itd. Vrednost vsega skupaj bi znašala med $250 in $300,000,000. Lani je vrednost podpor znašala le $175 milijonov. Ko se vidi, zahteva Naser precej več, naj-brže misli, da mu bo treba pristati na nekaj manj, zato je zagrabil na debelo.
Za Naserja je pa še bolj važno to, da dobi podpore čim preje. Ima zagotovljeno prehrano za svoje rojake do januarja. Ako do takrat ne pride ameriška pšenica, bo kruha začelo primanjkovati. Naser upa, da mu bo sedaj Johnson bolj naklonjen, ker Kongres ne zaseda. Zato hoče čas do novega leta izrabiti, kolikor se le da. O podpori in pogojih zanjo bo pa odločal predsednik sam.
Iz Clevelanda in okolice
Lepe obletnice—
Anton in Doroteja Strniša 1161 Norwood Rd., praznujeta 28. oktobra 58. obletnico svoje poroke. Bila je to tedaj prva svatba v novi dvorani pri sv. Vidu. Anton bo prihodnjega 19. januarja dopolnil 80 let življenja. Doroteja pa jih je 76. Oba še zdrava in zadovoljna, prebirata Domovino kot pred več kot pedesetimi leti, ko sta jo naročila. Bog jima daj srečo tudi v bodoče!
Selijo se—
John in Ana Fertak se te dni selita iz dosedanjega doma na 1233 Norwood Road v novi na 27151 Lake Shore Blvd. S sinom Johnom so stanovali na Norwood Road celih 40 let. Med tem je oče letos 22. septembra dopolnil 80 let življenja, letos srečno prestal težko operacijo in sedaj so zopet vsi trije zdravi. Prijatelje pri Sv. Vidu pozdravljajo, pa jih ne bodo pozabili in zapustili. Tudi Ameriška Domovina gre z njimi v novi dom. Naročniki so že nad 50 let. Naj bodo srečni pod novo streho!
Popravek—
V “Naznanilo in Zahvalo” za pok. Rudolpha J. Prebila se je vrinila pomota, žena od sester pokojnega je Mrs. Dorothy, por. Stoke!, in ne Frances. Vse pri zadeta prosimo, naj neljubo pomoto oproste.
Asesment—
Tajnica Društva Kristusa Kralja št. 226 KSKJ bo pobirala asesment nocoj od 6. do 8. ure v šoli sv. Vida.
Tajniki društev, ki zborujejo v Slov. domu na Homes Avenue, bodo pobirali nocoj od 6. do 8. asesment.
Tajnica Podr. št. 25 SŽZ bo pobirala danes od 5. pop. do 8. zvečer asesment v šoli sv. Vida. Visoka starost—
Mrs. Mary Krall s 411 Dumbarton Blvd. na Highland Hts., dolgoletna naročnica Ameriške Domovine, bo jutri dopoldnila 85 let. Čestitamo in ji želimo še veliko let zdravja in zadovoljstva!
K molitvi—
Članice Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ so vabljene jutri popoldne ob dveh v Želetov pogrebni zavod na St. Clair Avenue k molitvi za pok. Johano Hlad.
Lep obisk predavanja o Baragi—
Včeraj popoldne je rev. J. Godina predaval o pok. škofu I. F. Baragi, njegovem misijonskem področju in spominih, ki so se še tam ohranili nanj. Predavanje je dopolnjeval s skioptičnimi slikami. Udeležba je bila prav lepa. Dvorana Baragovega doma je bila polna.
Priznanje za 40 let dela—
Slavnostna večerja in koncert v šoli pri Mariji Vnebovzeti, ki ju je pripravila včeraj fara Marije Vnebovzete v priznanje organistu g. Martinu Rakarju za 40 let vodstva cerkvenega petja, sta izredno uspela. Dvorana je bila zasedena do zadnjega mesta. Slavje je odprl in zaključil župnik rev. M. Jager, vodil pa rev. V. Cimperman. Petje zbora Ilirije je vodil g. Janez Rigler. G. Martinu Rakarju iskrene čestitke in vse priznanje za dolgoletno uspešno delo, pa tudi še obilo uspeha v bodoče, prirediteljem čestitke k lepemu uspehu!

’mnn teaBKft
hi MabKigJu* a
euT st^Člair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA;
fca Združene države:
$14.00 na leto; $3.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za ppl leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14 00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$1C.O0 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
DO UQVim i Icon * “ “te«
nje, najmanj pa zato, da bi si svoje življenje napravil brez-skrbnejše in lažje. Človeška vest obsoja hudodelstva zadnje svetovne vojne, a kje je zdaj ta vest, zakaj molči, ko se gode enaka hudodelstva nad daleč večjim številom človeških bitij?
Ob številkah splavov v naši domovini se človek naravnost zgrozi. Nekateri kraji imajo stalno iz leta v leto več mrtvih kakor rojenih. Bolj ljubijo smrt kakor življenje in tako drve tudi v svoj telesni pogin. Krščanski starši! Brez žrtve in velikodušnosti se v zakonu ne da spodobno živeti. Pravi smisel za žrtev in ljubezen je mogoče imeti samo v luči nadnaravnih in večnih resnic.
Podpisani nadškofje in škofje slovesno izpovedujemo, da je vsak naravnost hoteni in izvršeni splav pred Bogom velik greh, zaradi katerega tudi vse vernike, ki pri tem so-deujejo, zadene cerkvena kazen izobčenja (ZCP, kanon 2350 § 1).
Prebujena vest in krščanska zavest morata v javnem mnenju spet vrniti spoštovanje človeškemu življenju!
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 204 Mon., Qct. 25, 1965
Pastirsko pismo jugoslovanskih škofov

Jugoslovanski katoliški škofje so izdali za svoje vernike skupno pastirsko pismo, ki ni važno in prav pereče samo za katoličane v Jugoslaviji, ampak je polno dragocenih napotkov tudi za nas, ki živimo v zamejstvu in izseljenstvu. Pismo ima tri dele. Zadnji del, 'h	o svobodi kristjanov, je vzbudil pri sedanjih komuni-
stičnih oblastnikih veliko nevolje, kar je znamenje, da je zadel v živo. Ker so skoraj vsi škofje odšli v Rim na koncil, so morali težo komunistične reakcije nositi glavni vikarji, ki so bili klicani na zagovor, ter mnogi, ' :	kot na primer ljubljanski, sprejeti in odpravljeni v su-
rovem in grozečem tonu. Tako vsaj poroča goriški " t “Katoliški glas” v svoji izdaji od 7. oktobra. Po njem r« ’> tudi ponatiskujemo pastirsko pismo.
Za varstvo človeškega življenja v družini
Dragi starši, spregovorili smo vam o verskem in nadnaravnem življenju vaših otrok, zdaj pa čutimo dolžnost, da vam spregovorimo o drugem prepomembnem vprašanju.
Najprej moramo poudariti, da je Bog stvarnik sveta in da so vsa bitja podvržena njegovim postavam. Postanek atoma, gibanje zvezd, cvetenje cvetja, življenje v vodah, na kopnem in v zraku: vse to se razvija po zamisli večnega Boga stvarnika.
Kot krono vseh bitij je Bog ustvaril človeka in vtisnil v njegovo naravo svojo postavo življenja, ki ga z njim ne zasužnjuje, marveč varuje pred oskrunjenjem, ponižanjem ter časno in večno pogubo.
Božje postave so nespremenljive in svete, ki jih ni mogoče prelamljati brez hudih in žalostnih nasledkov celo za samo zemeljsko življenje. Človeška volja se mora podvreči božji volji, da ostane v okviru reda, poštenosti in človeškega dostojanstva. Tudi družina je ustanova božjega izvora in kot taka podvržena božjim postavam, ki ji dajejo smisel, varujejo svetost in določajo rodovitnost.
Razložili smo vam zgoraj, kako je družina šola svetosti, zdaj vam pa moramo z vso resnostjo poudariti, da je družina tudi svetišče, kjer nastaja človeško življenje. Zato imamo ob tej priložnosti za svojo največjo dolžnost in pravico, da se v imenu nespremenljivih božjih postav vzdignemo v obrambo tistih življenj, ki se še skrivajo v svetišču materinega telesa.
Veličina žene in dostojanstvo moža obstoji v njuni nesebični službi življenju. Katoličani še posebej morajo globoko razumevati vzvišenost zakramenta svetega zakona. Katoliška ženin in nevesta sta od poroke nerazdfužno zvezana in bogato obdarjena z milostmi. Z zakramentom sv. zakona sta posvečena in pooblaščena, da bosta izvrševavca svetih življenjskih skrivnosti. Zato zakona kot svetišča življenja nikakor ne smemo oskruniti.
Kako nas boli resnica, da so mnogi zakonci postali iz-vrševavci smrti, ne pa nosivci življenja. Izneverili so se svojemu prvemu in bistvenemu namenu. Otrok je od prvega trenutka svojega spočetja blagoslovljeni sad materinega telesa in je deležen vseh naravnih pravic v človeški družbi. Še preden je rojen, mora prav zaradi svoje popolne nemoči in odvisnosti od matere uživati še večje varstvo in ljubezen kakor po rojstvu.
Danes so mnogi domovi omadeževani s krvjo nerojenih, in to v taki meri, da nam prihajajo v spomin besede Sv. Pisma: “Prelivali so njih kri kakor vodo ...” (Ps 78, 3). Za vsako nedolžno življenje bo vprašal Bog, kakor je vprašal prvega ubijavca: “Kaj si storil? Glas krvi tvojega brata vpije k meni z zemlje" (Mojz 4, 10).
Človeško življenje je sveto, in nedolžno bitje ima zmeraj pravico do življenja. Bog je sam sebi božansko dosleden, in ko je v človeško zavest zapisal zapoved: Ne ubijaj! je s tem zavaroval vsako človeško življenje: življenje mladeniča in starca, življenje otroka in matere, življenje zdravega in umirajočega, življenje pametnega in umobolnega, življenje malih in velikih! Mati rodi samo človeka, zato je tudi tisto malo bitje, ki ga nosi pod srcem, človek. Tudi ta še nerojeni človek ima nedotakljivo pravico, da ga mati ljubi, varuje, hrani in z materinsko skrbjo izroči luči sveta in potem vzgoji za luč večnosti.
Žena z materinstvom uresničuje načrte Previdnosti, ker je Stvarnik v njeno bitje položil zmožnost materinstva in željo po njem. Žena je po svoji naravi mati življenja in po svojem najglobljem nagnenju želi služiti življenju. Žena je poklicana k največji požrtvovalnosti, da se daruje in živi za drugega.
Zato uboj nerojenega otroka pomeni napad na samo naravo žene, na človeštvo sploh in na Cerkev, skrivnostno Kristusovo telo, ki bi mu s krstom moralo biti pridruženo
BESEDA IZ NARODA
Dolžnosti upravnega odbora in ošanov Slovenske pristave
CLEVELAND, O. — Dve sezoni Slovenske pristave pod e-nim upravnim odborom sta za nami. Upravni odbor je imel veliko težav pri upravljanju Slovenske pristave. Treba je bilo skrbeti za finančna sredstva; težave so bile zaradi prostovoljnega dela. Če bi vsi člani prihajali na prostovoljno delo, bi bilo vse delo z lahkoto opravljeno, tako so morali pa mnogi pustiti delo in zaslužek in delati na Pristavi. Veliko težav je bilo zaradi naše razdvojenosti.'Ko so eni delali, so drugi le kritizirali. Upravni odbor je večkrat v hudi zadregi, kako vsem ustreči, pa je Pristava kljub temu napredovala. Dostikrat je bilo težko najti tako rešitev, da bi bil volk sit in koza cela. Na prošnje za prostovoljno delo je bil odziv slab. Običajno je prišlo samo par odbornikov in nekaj dobrih članov Pristave.
Veliko Slovenski pristavi ni koristil tisti član, ki je samo Slovensko pristavo obiskoval in občudoval in s seboj prinesel jed in pijačo namesto da bi Pristavo podprl v kuhinji in v bari.
Če obrnemo besede pokojnega predsednika Kennedyja, ki je dejal: Ne glej, kaj bo Amerika storila zate, glej, kaj boš ti storil za Ameriko, potem lahko rečemo: Ne glej, kakšne koristi boš ti imel od Pristave, ampak glej, kaj boš ti storil za Pristavo.
Enotnost odbora je v tem, da dela za cilje, za katere je postavljen. Ni krivda upravnega odbora, če so bile izvoljene v odbor nekatere osebe, ki so hotele v odbor prinašati politične zadeve in rušiti enotnost. Po pravilih Slovenske pristave lahko vsako nekomunistično društvo najame SP za svojo prireditev, ako je prostor na razpolago.
Če hočemo, da bo Pristava tudi v bodoče tako napredovala, kot je v preteklosti, potem bo treba še naprej požrtvovalnih članov, ki ne bodo čakali na plačilo za svoje delo. Slovenska pristava ima še veliko načrtov, ki jih bo pa lahko uresničila samo s požrtvovalnostjo kot doslej.
Poglejmo v preteklost. Prvi, ki si je zamislil Slovensko pristavo, je bil pokojni Hinko Lobe; koliko je zbral finančnih sredstev, da se je lahko Pristava kupila, koliko je delal kot predsednik finančnega odbora, koliko se je trudil za bazen, koliko je on med javnostjo naredil za agitacijo za Slovensko pristavo. S tem je pridobil veliko članov, ki so drugega rodu slovenskih priseljencev. Od njih ne moremo zahtevati, da bi na Pristavi govorili slovensko.
Drugi, ki ga lahko za vzgled postavimo, je naš predsednik Jernej Slak. Pet let .že trdo dela na Slovenski pristavi. Nikoli se ne pritožuje nad delom. Nikoli ni pokazal, da je morda predsednik, ki se je usedel na častno mesto predsednika, da bi drugim dirigiral, da naj delajo. On
je vedno prijel za vsako delo, samo da je bilo v korist Slovenski pristavi.
Poleg teh dveh je bilo še tudi veliko drugih požrtvovalnih delavcev. Vseh ne morem imenovati. Vsi ti so pravilno pojmovali članstvo Slovenske pristave.
Poleg ostalega dela je v veliko pomoč ustanavljanje pododborov, če so v soglasju z upravnim odborom. Pododbori pomagajo pri razširitvi Slovenske pristave, da ne leži vse delo samo na upravnem odboru.
Moje mnenje je, da kdor je dober delavec na Pristavi, bo dober gospodar, takemu dajmo v bodoče Pristavo v roke. Delu čast in oblast!
Član odbora: Maks Jerič
Belokranjci se obračaj® na “Belokranjca”
Joliet, 111. — Moj stric, ki mu je -bilo ime tudi Tone, je ljudi rad zabaval in tolažil. Ko smo v jesenskih večerih koruzo belili ali “ličkali”, je nam rad pravil o svojih doživljajih, kako je v svojih mladih letih polhe lovil po bukovih gozdovih. Včasih je pravil, kako so se škrati jezili, če je preveč polhov polovil v svoje pasti. Ko ga je kdo izmed nas vprašal, kako so se škrati “jezili”, je nam trdil, da so- v njegovih časih škrati po nočeh z biči pokali in tako polhe opozarjali, da je nevarnost v bližini. Polhi so se ob takih slučajih skupaj zbrali in so odrajžali v sosedne doline in lovci v takih nočeh niso imeli sreče pri lovljenju polhov. Ob takem pripovedovanju je imel navado, da je zraven še nekaj bolj otožno poudaril:
“Fantje in delkleta, je tako na tem svetu; kdor dolgo živi, marsikaj doživi!”
Jaz pa sem te dni doživel, da so me collinwoodski Belokranjci pismeno povabili na svojo slavnost, “martinovanje”, ki ga bodo obhajali v soboto zvečer, dne 6. novembra, v Slovenskem nar. domu na Holmes Ave., v Clevelandu, Ohio. Mr. Matija Hutar me vabi kot “častnega člana” na to njihovo belokranjsko- “martinovanje”, ki ga prireja njihov “Belokranjski klub”.
Ker je Belokranjski klub že po svojem imenu nekaka organizacija, ali naj bo številna ali
le” je vsakikrat, ko je v govorih o društvu govoril, poudarjal: “Rojaki, bratje našega društva, to je, kjer je nas zbranih troje ali več ljudi, to je naša organizacija. In vsi smo se čudili njegovemu poznanju izrazov.
Naj tudi jaz poudarim, da povabilo upoštevam in sem zanj zelo hvaležen! Če mi bo moč na njihovo martinovanje priti, še danes ne vem. Če mi ne bo moč, povem vnaprej, da bom v duhu z njimi in jim že v naprej želim obilo uspeha in blagoslova! Vsi Belokranjci in vsi Dolenjci, pa tudi vsi Gorenjci, Notranjci, Štajerci in tudi vsi Krašovci so s tem in o tem opozorjeni, da se 6. novembra zvečer udeležijo belokranjskega martinovanja! Ne bo vam žal!
Bolj kakor kdo drugi smo Slovenci potrebni vzajemnosti med seboj. Podpirati drug drugega! Prav zato, -ker smo mal narod, moramo dajati poguma drug drugemu. O sv. Martinu pojdimo gledat, kako Belokranjci delajo, kako med njimi sv. Martin mošt v vino spreminja. Ob drugi priliki bodo vam to vračali Belokranjci, ko boste kaj prirejali. Ne pozabite tega! Sloga jači, nesloga tlači in uničuje!
Kadar Slovenci govorimo o svoji domovini in o svojih materah, moramo vedno govoriti z velikim srcem! Za domovino in za mater ni nikdar nič preveč in prevelikega, še vse, kar je velikega, je premalo!
Pri tem mi na misel prihaja Ivan Cankar, ki je med drugim poudaril:
“O domovina, ko te je Bog u-stvaril, te je blagoslovil z obema rokama in -od Triglava do Gorjancev in čez je razsul polno perišče lepote in rekel:	Veseli
ljudje bodo živeli tod; pesem bo njih jezik in njih pesem bo vriskanje. Kakor je rekel, tako se je zgodilo — zrastla so nebesa pod Triglavom!” (To, kar se tiče naravne lepote — ne politične seveda!)
Jaz pa bi dostavil k temu, da naša Belokrajina predstavlja pri tem vsaj neki mali oltar slovenske lepote. Ovita in prepletena je z vinskimi trtami in kadar se mošt v vino spreminja, hodi po belokranjskih v i n o g radih od hrama do hrama sam sv. Martin in božjo kapljico v vino spreminja. Zato belokranjske vinske kapljice tečejo kakor medice, razveseljujejo srca, na jezike pa polagajo prelepe slovenske zdra-vičke, da jih je vesel svet in nebo.
O sv. Martinu naj bi vsak sin Belokrajine vesel s Cankarjem vzkliknil: Vesela lepa Belokrajina (moja draga domovina), pozdravljena iz vsega srca!
Hutarjev Matija, ki je zagledal luč sveta, kakor mi pove, v Sadinji vasi pri Semiču, me vabi v Collinwood na martinovanje. Hvala mu! Ob čitanju njegovega pisma sem v duhu videl in čul Matija Malešiča, ki je pred desetletji zapisal o Semiški gori:
“Semiška gora, Semiška gora! Mošt kipi po tvojih zidanicah:	Klok, klok, klok ... čuješ
Matija Golobič? Klok, klok, klok.. . Atek, kako le more sveti Martin obiskati vse zidanice na svoj god, ko je zidanic toliko, toliko samo po Semiški gori?”
Semiško vino! Semiško vino! Klok, klok, klok... po belih zidanicah. V kotu pa starina, semiška starina! Pridi lepi moj so-
VESTI
Tristo let rudarske godbe v Idriji
V letošnjem poletju je praznovala idrijska rudarska godba z obsežnim sporedom 300-letni-co svojega obstoja. Udeležile so se jo skoraj vse godbe iz Slovenije. Nastopil pa je tudi za to p r i 1 ož n ost nalašč obnovljeni “Veliki plesni orkester” rudarjev pod vodstvom dr. M. Kobala.
ne številna, to nima pomena organizacija je in kot tako jo je sed, pokusi mojega! Bogme, ta-treba vpoštevati. O tem me je še kega še nisi pil. Prigrizni, dobra pred 55 leti prepričeval neki ri- j žena, nikar ne pusti moža same-benški rojak, ki je hotel v neki | ga v zidanici! Steci domov, Mamah illinoiski naselbini ustano- ^ tiček, povej materi, da me ne bo viti društvo. Pa se je obrnil o- pred nočjo domov!” sebno na urad tajništva v Chi- Tako je nekdaj sanjal o Se-cago s prošnjo, da mu naj pojas-,miški gori Malešič, sanjal o se-
nijo, kaj je to organizacija, da bo vedel pojasniti rojakom v naselbini. Tam.so ga poučili o tem in menda ker mu stvar ni šla kar tako enostavno v glavo, so mu skušali dopovedati s tem, da je organizacija nekaj, kjer se zbere skupaj več kakor troje ljudi, ustanovijo nekaj in to je; -društvo, ali če kdo hoče organi-
ni bil samo predsednik, ampak zacija. In dotični ribenški “Pav-
mičkem moštu in vinu.
Moj stric Tone je večkrat, kadar je bil od dobre kapljice razigranega srca, zapel preprosto domačo:
Ko sv. Martin nd veselici vino krsti,
tedaj je dosti dobrega za piti.
Tam vse veselo, vse poje —
z njimi veselo poje tudi srce moje in tvoje.”
O vinogradih in dobrih vinskih letinah pa je vedel povedati:
Kadar vinograd dobro obrodi, se Belokranjec lepo smeji.
Ko s poljan vse pospravi — Bogme ves presrečen on miruje.
Svetega Martina lepo proslavlja
in kot patrona ga spoštuje!” Tako so nekoč dobri, verni Belokranjci preprosto in po svoje proslavljali sv. Martina, ki jim je mošt v vino spreminjal.
Vsem clevelandskim Slovencem naj ponovim po Malešiče-vem slogu povabilo:
Pridite, pridite vsi Slovenci v soboto, 6. novembra, na belokranjsko martinovanje v SND v Collinwood! Pomladili se boste najmanj za 30 let!
Vsem iskren belokranjski pozdrav od	Toneta s hriba
la “zatiavm večer”
Cleveland, O. — Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete prireja v soboto, 30. oktobra, zvečer v šolski dvorani pri Mariji Vnebovzeti “kartno-zabav-ni” večer. Pričetek ob sedmih. Vstopnice se dobe pri odbornicah in tudi pri nekaterih članicah, na dan prireditve pa bodo na razpolago pred vstopom v dvorano. Stanejo $1, toda v ta dolar je vključen tudi prigrizek. Prodajale bomo tudi vsakovrstno domače pecivo.
Igrale bomo in se med seboj pomenkovale. Imele bomo prijeten večer, veliko veselja in zabave, pa tudi zadoščenje, da smo pomagale dobri stvari. Oltarno društvo skrbi med drugim tudi za lepoto glavnega oltarja v cerkvi.	,
Prisrčno so vabljene vse članice, pa tudi prijateljice in podpornice društva!
Pozdravljene in na svidenje!
Tajnica
------o—------
¥ imh Is p®! tira! Ii Clevelanda v Mimi
MIAMI, Fla. — Prejšnja leta smo se vozili iz Clevelanda v Miami v Floridi in od tamkaj nazaj v Cleveland redno z avtomobilom. Bila je to precej dolga in naporna vožnja, pa tudi ne ravno poceni, če vzamemo v poštev, da je treba dvakrat na poti prenočiti v motelu. Letos smo se odločili za polet.
Ob desetih dopoldne smo šli v jet-letalo v Clevelandu in dve in pol ure kasneje smo bili že na letališču v Miami. Lepo se je letalo dvignilo, dobro smo se počutili v njem, kot bi bili v kaki govorilnici. Lepo dekle je prišlo1 električnih motorčkov,
Pouk o varnosti pri delu v šole
V vsej Jugoslaviji se letno pripeti pri delu okrog 300,000 nesreč, zaradi katerih gre v izgubo 4.5 milijona delovnih dni. Po izračunih mednarodne organizacije dela znaša gospodarska škoda v Jugoslaviji zaradi nesreč pri delu nad 90 milijard dinarjev. V nekaterih panogah industrije se ponesreči vsak tretji ali četrti delavec. Sprejeli so nov zakon o varstvu pri delu, ki predvideva, da je treba začeti delavstvo, pa tudi strokovno o-sobje vzgajati pri delu že od vsega začetka. Zadevni pouk naj bi bil uveden tudi v šole vseh stopenj. Visokošolski zavodi so pouk o varstvu pri delu uvedli po podatkih ljubljanskega “Dela” šele v šolskem letu 1962-63.
Jugoslovanska parlamentarna delegacija v Washingtonu
Jugoslovanska parlamentarna delegacija, boljše njeni člani dr. Jože Vilfan, Kreste Crvenkov-ski, Rato Dugonjoc in Radoš Jovanovič, so obiskali ameriški Kongres po končani mednarodni parlamentarni konferenci v Ottawi. Kongresnik Pirnie, ki je bil v ameriški delegaciji v Ottawi, je jugoslovanske goste povabil na malico, katere se je med drugim udeležil tudi kong. J. A. Blatnik in jugoslovanski poslanik v Washingtonu Veljko Micunovic. Jugoslovane sta pozdravila govornik Doma J. W. McCormack in vodnik republikanske manjšine Doma kong. G. R. Ford. Odgovoril je dr. J. Vilfan. Jugoslovani so ostali v Washingtonu nekaj dni.
Titov zunanji minister pri Rusku
Med udeležbo otvoritve zasedanja glavne skupščine ZN je jugoslovanski minister Marko Nikežič obiskal državnega tajnika Ruska in razpravljal z njim vprašanja medsebojnih odnosov, ki v zadnjem času menda niso bili ravno najboljši. Titov finančni minister Kiro Gligorov in guverner Jugoslovanske narodne banke sta obiskala Wa-shingon in se razgovarjala z državnim podtajnikom. Thomasom Mannom o jugoslovanskih finančnih potrebah in željah.
Jugoslovanska trgovina z ZDA
Po jugoslovanskih uradnih podatkih je trgovina Jugoslavije z Združenimi državami v zadnjem času tako narastla, da so te na prvem mestu zunanje trgovine Jugoslavije. Doslej je bila na tem mestu Italija. Ta je sedaj na drugem, na tretjem je Sovjetska zveza, na četrtem pa Zahodna Nemčija.
Tekom prvih 8 mesecev letošnjega leta je jugoslovanski izvoz v Ameriko porastel od 31.5 milijonov dolarjev na 40 milijonov dolarjev, uvoz iz Združenih držav pa je v istem času porastel v vrednosti od 113 milijonov dolarjev na 148 milijonov. Jugoslovani upajo, da bodo svoj izvoz v Združene države povečali tako v obsegu kot tudi v vrsti blaga. Sedaj obstoja ta v glavnem iz tobaka, svinca in pohištva, v manjši meri pa iz malih
bakre-
in povprašalo, če kaj želimo.
Naročili smo Canadian Club, ki nam je prav dobro storil. Nato so nam servirali kosilo. Odlično in obilno, da smo komaj pojedli.
No, sem si mislil, tole pa ni napačno, je veliko prijetnejše kot dolga vožnja v avtomobilu.
Leteli smo 32,000 čevljev visoko z brzino 560 milj na uro. Letalo je imelo 119 sedežev, pa nas je bilo v njem le okoli 70.
Če vam, rojaki, preseda vož- sko podvojil, nja z avtomobilom, potem v Florido rajše letite. Ni veliko dražje, je prijetno in prav nič utrudljivo!
Pozdray vsem prijateljem in znancem!	Steve Lucic
nih in aluminijastih polizdelkov obutve in mesnih konzerv. Jugoslavija uvaža iz Združenih dr' žav predvsem pšenico in drug6 deželne pridelke.
Porast tujskega prometa
Tekom prvih 8 mesecev letošnjega leta je po uradnih podatkih obiskalo Jugoslavijo 5 in pol milijona tujih turistov, skoraj 2 milijona več kot v letu 1964-Obisk z motornimi vozili se je ^ letošnjem letu v odnosu na lan-
Kupi preprog
LOWELL, Mass. —. V naši deželi je izdelanih vsako leto povprečno okoli 90 milijonov kV-yardov preprog.
,*a®®®S5®SSSas®5!5S!SS3!33S!S!S®353!SS!3!3S53i3S^
Hirsehevi - J. M.:
V valovih graščinskega jezera
2 obrazom, ki mu je hotel v'siliti izraz skromnosti, a ki Vendarle ni mogel skriti nekega zmagoslavja, je državni tožitelj sPet sedel. Bil je zadovoljen z Učinkom svojega govora, zmaga je bila tako rekoč zagotov ^iena in z nekakim pomilovanjem je pogledal zagovornika ur. Klančnika, ki je po pomenku z obtožencem vstal, da zač-Ue govoriti.
Ni še dobro začel svojega go-Vura, ko se mu je približal sod-Ui sluga, mu izročil neko pismo *n tiho rekel nekaj besed. Dr. Klančnik je v naglici prebral Pisanje. Pri branju se je vidno Vznemiril in je svoje razburjene komaj premagoval, ko je stopii k predsedniku in mu iz-r°čil popisani list. Tudi ta se je, k° je bil prebral nekaj vrst, Presenečen vzdignil in njegov glas je bil čuden, ko je poklical sodnike k posvetu zaradi posebnega dogodka.
Med poslušalci je nastalo živahno šepetanje. Nihče ni ve-^ul) kaj se je bilo moglo zgoditi, Vendar so vsi slutili, da se je Uioralo pripetiti nekaj posebne-§a> nekaj, kar bo imelo na po-nk razprave odločilen vpliv. Kato so bili vsi precej razoča-■^ni, ko je predsednik razglasil, je prišla še ena priča, katere takojšno zaslišanje je sodišče sklenilo v soglasju z državnim tožitelj em.
To pričo, prav za prav dve Priči, so zdaj privedli v dvorano. Bili sta dve mladenki, ki sta stopili pred sodnike.
Ena je odgrnila tančico in z 2atožne klopi kakor tudi s klopi 2a priče je v dvorano istočasno 2adonel vzklik:
“Vera! Vera Ogorelčeva!”
Toda kako različno sta zve-^ula oba vzklika. Kakor zmagoslavni klic v zadnjem trenutku rešenega človeka z ene strani, 'akor krik nenadno v peklen-sko muko vrženega z druge strane. Oba vzklika sta utonila v hrušču začudenih in veselih V2klikov med poslušalci.
Spet in spet je moral predsednik zagroziti, da bo dal dvo-rano izprazniti, če se občinstvo 116 Pomiri.
Toda ali se bo zdaj še na-M j e vala razprava? Poslušalci 2ctaj ne bodo več prisostvovali s°dni obravnavi, temveč raz-v°ju velezanimive drame.
Kosebnega dokazila, da je bila Vstopivša zares Vera Ogorel-eva> ni bilo treba. Res je nje-11:1 Postava izgubila nekaj svoje 0krogline, tudi njen obraz je P°stal ožji, toda nihče izmed Prisotnih, ki so jo poznali, niti 2a trenutek ni dvomil, da je 1 a to res ona. K njej je planil ni njen varuh višji svetnik °kan in jo objel. Mirko Jug °il tudi rad sledil njegovemu ^gledu, toda paznika sta ga za-^ r^evala. Ravnatelj Košutnik je široko odprtimi očmi negibno aedel na klopi. Po kriku v pr-k m Presenečenju je kar izgu-1 glas. Ves zaskrbljen se mu 6 Približal nadzornik Mihon. Tukaj sem zdaj!” je vzklik-a Vera vsa zasopla. “Izpustite 0Jega zaročenca! Kako je mo-°Ce» da ste ga obdolžili tako Podlega dejanja?”
Elažen nasmeh je spreletel Joškov °braz. S prvo besedo, ki i Je izgovorila, se je priznala k njemu.
yfatem je stopila pred sodnike
stol. Gospodična je po hudi bolezni še zelo slaba.”
Tej prošnji je bilo ustreženo in Vera je sedla.
“Kaj je pa zdaj še treba?” je vprašala Vera in se ozrla okoli po ljudeh. “Tukaj sem, torej nisem umorjena. Izpustite Mirka Juga iz ječe!”
“Ne!” se je oglasil hripav glas. “Ni res! To je sramotno sleparstvo. Vera Ogorelčeva je mrtva in pokopana Košutnik ni mogel nadaljevati. Višji svetnik Bokan, ki je bil prihitel k njemu, mu je pritisnil roko na usta in ga nahrulil: “Molčite, nesrečni človek!
Tedaj je Vera spet vstala. Z eno roko se je opirala na stol, s kazalcem druge roke pa je kazala Košutnika in z drgetajoči mi ustnicami rekla:	“Hotela
sem mu prizanesti kljub vsem hudobijam, ki jih je storil meni in mojemu zaročencu. Še zdaj, še v tem trenutku sem hotela prikriti njegov zločin zaradi uboge sestre, zaradi nedolžnih otrok. Zdaj vidim, da se to ne sme zgoditi. Zato bom povedala vse po pravici: Alfonz Košutnik me je vrgel v grajsko jezero. Če bi mi ne bil na moje klice prihitel na pomoč Mirko, bi bila utonila.” Vera je morala zaradi slabosti spet sesti.
“Ni res! Poslušajte me,” je kričal Košutnik, toda izraz, ki ga je videl na obrazih vseh, mu je povedal, da je zaman vsaka beseda, ki jo izgovori v svojo obrambo.
“Vse, vse, kar sta izpovedala Mirko Jug in njegova mati, je do zadnje besedice resnično,” je nadaljevala Vera. “Samo nečesa nista mogla povedati: kako sem prišla v jezero. Nisem jima hotela povedati, da me je sunil v vodo moj svak, mož moje edine ljubljene sestre.”
Nato je nadaljevala: “Ni se to zgodilo, v jezi, ne po prepiru, temveč čisto preračunano. Pridružil se mi je v gozdu prišedši stranske poti, korakal kramljaje zraven mene in me povedel tik do jezera. Tam je nekaj korakov zaostal za menoj, nato me je pa nenadno močno sunil hrbet in zbežal. Bila sem vsa omamljena od strahu, in čeprav se nisem potopila na dno, ker se je moja obleka ujela v neko korenino, se nisem upala klicati na pomoč. Bala sem se, da bi se s klicanjem ne bila izdala svaku, da se njegov naklep ni posrečil. Tedaj pa se je obleka le odtrgala od korenine in začela sem se potapljati. Smrtni strah se me je lotil in začela sem vpiti. Nato sem izgubila zavest. Ko sem prišla spet k sebi, sem se znašla v Mirkovih rokah. On me je rešil. Zdaj sem vedela, da je bilo vse, kar so mi pripovedovali o Mirku, sramotna laž, da si je Košutnik izmislil vse tisto samo zaradi tega, da bi bil naju ločil. Nisem vedela, kaj je bilo večje, moj stud ali moj strah pred svakom. Nisem se več mogla vrniti v njegovo hišo, nisem ga mogla naznaniti oblastvom, vendar sem čutila, da moje življenje ni bilo več varno pred njim. Če je bil prej pi’ezal samo na moje premoženje, se je moral zdaj v meni bati tudi tožiteljice. Zato sem sklenila pobegniti. Samo proč, proč pod varstvom zaročenca, dalje pa nisem mislila. Mirko je odobril moj načrt. Prav tako njegova mati. Nista
R. S. Locher kandidira znova za župana Clevelanda
gradnjo zakonodajnega vodstva”.
odraslim na različnih visokih šolah, prejel je več priznanj za svoje napore za izvedbo raznih skupnih načrtov.
Leta 1954 je dobil “Czech Man of the Year Award”, naslednje leto ‘Catholic Man of the Year
Cleveland, O. — Kampanja župana R. S. Locherja za ponovno izvolitev dobiva zalet, posebno njen napor za povezavo prebivalstva mesta v enoto. Njegovo izvolitev podpira skoraj vsak tujejezični list v mestu poleg obeh glavnih angleških dnevnikov. Podpira ga okrajna organizacija demokratske stranke, delavske unije AFL-CIO in še vrsta drugih organizacij in skupnosti.
P. O’Malley, predsednik clevelandske AFL-CIO, je dejal: Ralph Locher je bil kot župan pogumen, pošten in nepristranski, vedno ustrežljiv, pa nikomur podrejen. Njegovo delo dokazuje, da je najboljši kandidat!
Odvetnik John Sibisan poziva Clevelandčane narodno stnih skupin, naj se združijo v podpiranju Locherja. “Mi moramo o-iraniti Locherja kot župana. On vrši svojo službo dobro, on uživa podporo predsednika Lyndo-na Johnsona, zaradi česar dobiva Cleveland milijone za boj proti revščini, za pomoč šolstvu in za preskrbo služb,” je dejal Sibisan.
(Plačan politični oglas.)
kovine, ki ni magnetična. Sicer pa nobeno človeško bitje, četudi je do vrha glave napolnjeno z magnetizmom, nima nobenega vpliva tudi na najbolj občutljivo magnetično iglo na kompasu.
Zdravnik-specijalist za živčne bolezni je nekoč rekel: Če bi iz našli kompas, kateri bi odgovar-
Ralph J. Ferk kandidira za župana Clevslanda
LRH^J.i^ERKr
SQe^na spremljevalka, v kateri • me mučila z vprašanji, ker sta in ^uSovEa, Orešnik, Mirko uganila, kaj me je gnalo proč. Jl. SVehiik Lokan že takoj pri j Vse drugo veste iz Mirkovih ^ em vstopu v dvorano spoz- izpovedb.”
1 Slavko, in dejala: “Prosim, i	(Dalje prihodnjič)
a cMste gospodični Ogorelčevi	------o------
CLEVELAND, O. — Ralph J. Perk, kandidat za župana mesta Cleveland, je izjavil, da bo ve-tiral vsak zakonski predlog mestnega sveta za mestni dohodninski davek, “če bom jaz izvoljen župan, ponižno obljubljam z božjo pomočjo in s podporo ljudstva, da ne bo mestnega clevelandskega davka, dokler bom jaz v uradu,” je dejal Perk, pa dodal, da mestna uprava podcenjuje inteligenco volivcev Clevelanda, ki bodo, kot je on prepričan, zavrnili slabo premišljen in škodljiv predlog.
Perk je označevan kot “Mož z načrtom” in je napovedal, da bo v kratkem predložil celoten načrt o potrebah Clevelanda zdaj in v bodoče javnosti.
Ralph J. Perk je mož, ki je večji' del svojega življenja posvetil javni službi. Bil je v raznih službah pri državni upravi, dokler ni bil izvoljen v mestni svet Clevelanda, kjer je ostal 10 let. Tam si je pridobil priznanje v svojem uspešnem boju proti okuževanju zraka, za znižanje voznine na mestnih prevoznih sredstvih za upokojence in za strožjim nadzorom nad proračunom.
Obiskoval je več tečajev o javni upravi na Cleveland College in sodeloval v seminarjih na Case Institute of Technology. Od Bethany College je dobil potrdilo o končanju “Programa za
Award”, leta 1957 “Outstanding jal človeškemu tipu ali dotiku, Citizenship Award” organizacije Veteranov zunanjih vojn.
Perk je član Prve Katoliške Slovaške Jednote Sv. Jožef št. 1.
Leta 1962 je bil izvoljen za o-krajnega avditorja kot prvi republikanec v skoraj 30 letih. V urad je uvedel mnogo izboljšanj.
Med drugim je znižal tri leta zapored letni proračun, uvedel komputorje za večjo učinkovitost in se boril za znižanje davkov lastnikov malih domov. žaS-h. ”xi naslj, i m m m mm On je član American Society for Public Administration,
County Auditors’ Association of Ohio, International Association of Assessing Officers in Society of Real Estate Appraisers. Sodeluje pri raznih narodnih, političnih in socialnih organizacijah.
Star je 51 let, poročen in ima sedem otrok. Živi z družino na 3421 E. 49 St.
Ralph J. Perk kandidira kot neodvisen republikanec. Je mož prepričanja, ki se bori za svoja načela, je nad strankarsko politiko in je vajen odločno izvajati naloge.
Ralph J. Perk zasluži vaš glas.
(To je plačan politični oglas.)
P. Odilo OFH piše s srede Tihega oeeana
(Nadaljevanje)
Najvažnejša naloga observatorija v Greenwichu je, da najde pravilni čas potom opazovanja zvezd. Zvezdni dan je presledek - interval med dnevnima prehodoma kake zvezde. Ta presledek se vsak dan razlikuje od meščanskega dneva natančno 3 minute 55.91 sekund. Zvezdni dan je torej točno 23 ur 56 minut in 4.09 sekund.
Vkljub ličnosti in čaru stare sončne ure, ta ne more biti priporočena kot precizna ura. V resnici se sončni čas spreminja 15 minut prehitro ali prepočasi in je samo ob štirih prilikah na leta pravilen. Pri današnjih poizkusih vožnje po vesolju se lahko upravičeno čudimo, kakšne nove probleme bo to prineslo o-pazovalnici v Greenwichu v strokovno razmišljanje in ukrepe.
VPLIV ŠVICE: Obrnimo se zdaj k manjšemu bratu ali sestri časomera ali kronometra —• k moderni uri. Večkrat slišimo, da kdo reče: Ne morem nositi zapestne ure, ker je preveč magnetizma v meni! Taka izjava mora biti popolnoma neresnična. V devetih slučajih med desetimi tistih, ki so nosili zapestno uro in so dali tako izjavo, take ure ne more nihče nositi. Zato sta dva vzroka: Prvič, kakovost — kvaliteta mehanizma je tako uboga in slaba, da se taka ura ne more vzeti resno kot ura, ki bi merila čas. Drugič: kvaliteta je primerno dobra, toda mehanizem je v slabem stanju — uro je izdelal mojster “Skaza”. Kot vsak stroj na svetu, tako mora imeti tudi ura obdobno ali periodično postrežbo.
Povprečna zapestna ura ne more biti v dobrem stanju več kot dve leti, ako ji ne daš olja. Manjše ure pa to zahtevajo še večkrat. Ni priporočljivo, da bi namazali uro s svežim oljem, ako ni prej staro olje popolnoma odstranjeno. In da to naredimo, mora biti ura razstavljena, “narazen vzeta” in vsak del ter vsak kolešček dobro očiščen.
Ko je bila sprožena misel o osebnem magnetizmu, je to, kar se tiče ur, čisto navadna bajka. Ura je narejena iz medenine in jekla in na njo lahko vpliva samo električni magnetizem. Vsaka moderna ura je narejena iz
bi bila iznajdena naj večja pomoč pri zdravljenju raznih živčnih neredov. Bolnik bi bil v stanju videti svoje stanje. Toda takega instrumenta do danes še niso iznašli.
Moderna švicarska ura dobre kakovosti je taka, da jo lahko nosi kdor koli in kjer koli, in bo leta služila natančno svojemu namenu, samo če bo posestnik na uro polagal primerno skrb. Seveda so nekatere švicarske ure boljše, druge slabše. Je pa kakor pri vsakem drugem blagu: boljša kot je kakovost, boljši je uspeh ali rezultat, kar pa ne pomeni vedno, boljše gre, če več stane, ali več kot je denarja, več je muzike.
Pravijo, da so zdaj najboljše ure tiste, ki so avtomatične, ki se same navijajo, škatlica pa, ki je v njo ura vdelana, ne sme pri-
Prevrat v Alžiriji, konec upora v Kongu, odmaknitev od komunizma v Malavi in v Keniji, u-ničenje kitajskega vpliva v Burundiju in splošno upadanje komunističnega vpliva v mladih afriških državah ni ostalo brez posledic. Nkrumah, ki se je nekdaj smatral za vodnika črne Afrike, je izgubil dober del svojega ugleda, s tem pa je izgubila na svojem pomenu tudi konferenca ‘njegova’. One afriške države, ki zavračajo Nkru-mahovo levičarstvo, se ne menijo več dosti za njegovo ne-
volj°.	,.5	1 ‘
—-----o------
Nerazvite države so izbrale napačno pot
Konferenca Združenih narodov za trgovino in napredek v Ženevi še ni našla uspešne poti k postavljenim ciljem.
z izgovorom, da je Gibraltar postal gnezdo za tihotapce in ve-rižnike, zato je carinska kontrola na španski strani izredno stroga. Pri posameznih avtomobilih traja tudi celo uro.
Gibraltarsko prebivalstvo prenaša vse to z veliko potrpežljivostjo. Zahteva pa od angleške vlade jamstvo, da bo varovana njegova sedanja avtonomija, seveda pod angleškim varuštvom.
Moški dobijo delo
puščati vode — mora biti “wa-
terproof”. Glavna vzmet ali pero teh ur je vedno v enaki napetosti, dokler uro nosimo pri sebi. Tehnično je to najbolj zaže-Ijeno, ker je merjenje časa na ta način 25 odstotkov bolj zanesljivo. Ura, ki ne propušča vode, tudi ne propušča prahu, ki je glavni sovražnik in nasprotnik vseh ur. In v taki uri tudi olje ostane dalj časa.
Sprememba temperature povzroča, da ure “dihajo”. Kadar je vroče, se zrak v uri raztegne in potem izgine. Ko se ura hladi, potegne zrak vase in z njim tudi prah. Napravili so poizkus: namenoma so uro spravili v prostor, kjer je bila visoka vročina, potem pa so uro položili v prostor, kjer je bilo raztreseno malo bele moke. In ko se je ura dobro ohladila,'so'jb'odprli in so v uri našli sledove moke. To bi se ne moglo dogoditi, če bi bila škatla nepremočljiva.
TI IN TVOJA URA: Laboratorij v švicarskem Zuerichu je v zadnjem času dokazal, da je treba nepremočljivi uri dati kapljico olja vsako četrto leto. Seveda je več vrst ur, ker je tehnično nemogoče, da bi bile nepremočljive; vse izdelovalni-ce ur pa se skrbno trudijo, da bi ure ne pripuščale vsaj prahu.
Da dosežeš najboljši uspeh pri uri, ki ni avtomatična, navij svojo uro vsako jutro. Če je glavna vzmet do konca navita, daje več moči in ura bolj natančno kaže. Velikega pomena je, da vsakikrat do konca navi ješ. Ne trudi se za navado, da bi štel obračaj e pri navijanju, temveč navijaj, dokler ne čutiš, da ni treba več. Vsaka povprečno ura teče trideset do šestintrideset uro, če je do konca navita. Avtomatično navita ura bo šla več kot 42 ur in ji vzame štiri ure, da je popolnoma navita, ko jo nosiš.
Glej, da boš svoji uri postregel v rednih obdobjih, intervalih. Saj ti niti na misel ne pride, da bi divjal s svojim avtomobilom 10,000 milj in bi nikoli ne dal pregledati, če mu morda manjka olja. “Check the oil!” (Dalje prihodnjič)
Afriški vrli nezaseden
AKRA, Gana. — Včeraj je bila tu napovedana konferenca vodnikov Zveze afriške enotnosti. Od 36 držav je bilo zastopanih po svojih suverenih predstavnikih le 20. Generalni tajnik Zveze Diallo Telli je dejal, da je Zveza bolna na preštevilnih konferencah in sestankih. Ta v Gani je bila napovedana že spomladi. Njenemu predsedniku Nkrumahu je veliko na tem, da bi bilo na njej čim več državnih poglavarjev.
Položaj se je v zadnjih mesecih v Afriki precej spremenil.
ŽENEVA, Šv. — Gospodarsko zaostale države, članice ZN, so se cela leta trudile, da bi bil u-stanovljen v administraciji ZN poseben oddelek, ki naj bi poskrbel, da bi revne države dobile več pomoči od naprednejših držav. Za idejo se je posebno gnal Tito, ki je končno pregovoril tudi Hruščeva, da jo je tudi Rusija začela zagovarjati. Generalna skupščina ZN je lani odobrila vse načrte, imenovala je za glavnega tajnika konference argentinskega ekonomista in diplomata Priebscha in — si umila roke. Administracija ZN je nato sklicala v Ženevo organizacijski sestanek, ki naj bi dal novemu oddelku ZN praktične predloge, kako naj začne delati.
Na organizacijskem sestanku debatirajo cele mesece, uspeha pa ni nobenega. Razvite države se za uspeh novega oddelka ne ženejo, zaostale države pa niso složne o vrstnem redu, kaj je važnejše in kaj ni. Nekaj odgovornosti za tako žalostno stanje nosi tudi Priebsch. Je dober diplomat in ekonomist, toda noben organizator. Zato se na sestanku še zmeraj niso mogli sporazumeti, kje naj ima novi oddelek ZN svoj sedež, ali v Švici ali kje drugje. Niso se mogli tudi sporazumeti, kje naj vzamejo sposobne uradnike, saj jih bodo rabili par sto.
Sestanek ni torej rešil zaenkrat niti osnovnih organizacijskih problemov. Napraviti bi pa moral tudi načrt, kako naj bo zaostalim drž avam pomagano pri prodaji deželnih pridelkov in kolonijalnega blaga. Ga ne bo, tako trdijo v palači ZN v Ženevi. Pesimisti so se radi tega še bolj zagrizli v stališče, da je vsa ideja ponesrečena in da bi bilo najbolje, da bi bil kdo tako pogumen in jo čim preje pokopal. Ako hočejo nerazvite države pritiskati z moralnimi gesli na razvite, naj najdejo drugo pot, po sedanji ne bodo prišle daleč.
0S0BJE ZA ČIŠČENJE
za vestne, Plača in
liEadna vojna med itagSijo in Španijo v Gibraltarju
GIBRALTAR. — Glasom mirovne pogodbe med Anglijo in Španijo od 1. 1713 je Španija morala odstopiti trdnjavo Gibraltar Angliji. Od takrat je trdnjava angleška kolonija, ki šteje sedaj vsega skupaj 25,000 ljudi. Seveda nimajo prebivalci Gibraltarja nobene želje po neodvisnosti, še manj pa po združitvi s Španijo. Angleška vlada je pa vendarle dala koloniji avtonomijo, podobno navadni občinski samoupravi.
Španija s tem ni zadovoljna in je že lani začela sabotirati ves promet z Gibraltarjem. Gibraltarju seveda to ni všeč, saj prebivalci sedaj sploh ne morejo hoditi nikamor niti na izlete. Promet med Gibraltarjem in Španijo je tekom leta zelo padel. Lani je nad 750^000 avtomobilov šlo ali prišlo z Gibraltarja, letos jih do sedaj ni bilo niti 200,000. Zastal je tudi ves blagovni promet. Španija ga ovira
Polna zaposlitev zanesljive moške, ugodnosti v trgovini. Prošnje na Personnel Office.
HIGBEE
WESTGATE
Center Ridge Rd., pri W. 210 St.
(204)
Ženska dobijo delo
IZUČIMO STROJNE ŠIVILJE
Izučimo sposobne posameznice za delo v naši tovarni. Ta služba je stalna in nudi plačo od kosa.
Zglasite se od 8. dop. do 5. pop., od ponedeljka do petka.
JOSEPH & FEISS CO.
2149 W. 53 St.	961-6000
blizu Lorain Ave.
(208)
MALI OGLASI
V najem
Dve opremljeni spalni sobi, po želji s kuhinjo, privatno. Tudi upokojencem, novo prostori. 1027 E. 61 St. HE 1-6671.
_______________ (208)
Išče stanovanje Samec išče opremljeno stanovanje dveh sob, kopalnice in kuhinje. Ponudbe na Krsto Marič, 1410 E. 40 St.
—(204)
Naprodaj
Dvodružinska hiša naprodaj na Schaefer Ave., Kličite HE 1.-5073.	(207)
Lastnik prodaja
Lastnik prodaja hišo, primerno za dohodek v Lakewoodu. Kličite LA 1-8077.
— (pon., sred,, pet.)
Hiša naprodaj
Lastnik prodaja zidano dvo-družinsko hišo blizu Holmes Ave. Se lahko takoj vselite. Cena nizka. Kličite PO 1-7583.
(204)
V najem
5 sob in kopalnico oddamo. Poizve se v Sornovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN
___________(x)
Pozor — društva — klubi
Naprodaj na St. Clair Ave., in E. 41 St., plesna dvorana, Rathskeller s kuhinjo in stanovanje. CL 1-1675.
UNITED BROKERS ME 1-8500
(205)
Peč za ogrev kupi
Potrebujem peč za ogrevanje 3 sob. Kličite po peti uri popoldne tel. EX 1-5592.
Ženitbena ponudba Prikupna Slovenka, 30 let stara, izučena šivilja, dobra kuharica, bi rada spoznala fanta v svrho ženitbe. Za informacije pišite na naslov: Mrs. Roberta Jajce, 3922 Penn Ave. St. Louis 18> Mo.	(205)
PrijaieFŠ Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA -OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Ave. & 68th St.; EN 1-4213


Zdaj je prišel pek mogočno iz svoje pekarne na levi; imel je bel predpasnik; suhe, a žilnate roke, pokrite z rjavo dlako, so mu bile polne moke. “Brez zamere, botra,” je dejal, “imamo veliko dela zaradi praznikov. Lepo, da ste prišli, botra. Saj boste ostali tu pri kosilu, imamo sicer samo ribo in maslene žgance.”	Vf. _ yjL.
Obrisal si je roke ob predpasniku, potegnil rokave nizdol in Stresel Mariji roko. Bil je medlega, rjavkastega obličja, živih sivih oči; s temi očmi je nekoč pogledoval za njo, jo zalezoval s svojimi dolgimi prekljastimi nogami in ji dejal s svojimi ustnicami, ki jih je bil zaznamoval udarec s kladivom in izza katerih je gledala vrsta krivih zob, nekam po volčje: “Rad bi imel pekovko, ki bi bila taka ko ti...” Ona je sedela in predla— on je hodil sramežljivo okoli nje. “Hočeš?” Česa vsega ne spremene leta. To pot je sedel poleg nje na klop, tako blizu, da se je z gležnji dotika, in se ji hvali, kako dobra žena je Barbara, da mu opravlja gospodinj-
CHICAGO, ILL.
FEMALE HELP
ASSEMBLERS
AGE 21-45
Steady Work. Good Salary and Benefits.
APPLY IN PERSON
The Boye Needle Co.
4343 N. Ravenswood Ave.
(207)
MALE HELP
MACHINISTS
General Machinists. Turret lathe, milling machines, and grinder. Set up and operate. Usual company benefits. Free parking.
Fulton Machine Co.
16 N. Morgan St.
■' (206)
r.>
TOOL MAKER MACHINIST
Excellent Opportunity for experienced Toolmaker in special machinery. WILL TRAIN
APPLY IN PERSON
THE BOYE NEEDLE CO 4343 N. Ravenswood Ave. Phone: 472-0354
(207)
REAL ESTATE FOR SALE
BERWYN — 5 Room home with 4 room flat in attic. Cabinets, stove, crptng., 2 car gar. 50 ft. lot. Close to everything. $19,900. 1237 Weno-nah Ave. Open House Sun. 1 to 5. Ph. 788-6986.	(204)
stvo in skrbi za snago pri otrocih, pazi, da vajenci ne praznujejo ob ponedeljkih, da ne klepetajo, mesto da bi delali, da ima povsod oči, kar je pač potrebno, ko so časi vedno dražji, tako da se človek še sam težko prebije, kar šele s sedmimi otroki, osmimi kmalu. Seveda, vsak ne more biti dobro plačan škofovski logar in rihtar... je že tako, da sreča ne zadene...
Marija je zaječala... sreča! Saj smo vendar ubogi, veliko ubožnejši kot ti. Ta čas, kar sedi za mizo, je prišlo že deset, če ne že več ljudi k prodajnemu oknu in zahtevalo kruha in hlebcev in dalo po šilingu in po pol goldinarja. Kdo pa nam prinese kaj ? ...
“Gospod bratranec, zakaj sem prišla, ne bodite hudi, moj mož je moral zidati, letina je bila slaba, pa še dvoje krav nam je poginilo—”
“Takooo!” je zinil pek in odložil vrč, iz katerega je hotel zopet natočiti sorodnici. “Tega pa ne slišim rad. Prav žal mi je Pa saj ima dobro plačo pri škofovih; bo že utrpel to škodo.”
Mati Barbara je dejala: “I seveda jo bo. Kaj je ne bi?” Pa so se ji na mah pobesila njena polna in tolsta lica, usta so se ji razvlekla; nejevoljno je odšla iz hiše in vzela krožnik s pecivom s seboj.
“O Bog, pri tej plači ne bo utrpel nikoli! Šest sto goldinarjev je vendar,” je rekla Marija. Obrnila je glavo od sramote vstran, glas se ji je dušil.
“Mi je zelo mučno; pa čemu ste prišli sem v Krems?” je vprašal bratranec in bobnal s svojimi suhimi prsti po mizi. “Popotovanje stane, in — če ste kaj takega mislili, ne, posojati pa ne morem.”
Tako kratkega spomina je mož! Marijo je streslo od sramote. Ali naj mu pomore, da se bo spomnil?
“Saj tudi nisem prišla, da bi si izposodila, gospod bratranec! Prišla sem le po tistih pet sto goldinarjev, ki ste si jih izposodili pri mojem očetu. Saj ne bi bila več mislila na to, pa me je stiska prignala in sila.” Glas ji je slabel, usihal.
Bratranec je razpel svoje prste, da so pokali, si očistil z nohtom svojega kazalca ribjo koščico iz škrbastih prednjih zob in jo izplunil na tla. “Prav nič se ne spominjam. Ne vem, kaj mislite,” je zarenčal, ne da bi pogledal ženi v obraz. .
“Bilo je tedaj,” je rekla ona s tresočim se glasom, “ko ste začeli s to pekarno in smo mi svojo morali opustiti, ker je bil oče bolan in star. Bilo je leta osem in štiridesetega; — ali se ne spomnite?” Brezmočno proseče ga je pogledala.
“Ali imate kaj pisanega?” je
sar se ne spomnim,” je dodal, “tak pokažite mi!”
“Saj sami veste, da nimam pisma,” je odgovorila in ga zarotila: “Bratranec! Saj morate vedeti! Spomnite se vendar! Tako ste stali vi, oče so stali tam, ne, sedeli so; tedaj so bili že hudo bolni in slabi, ubogi oče, jaz pa sem stala pri oknu in pletla .,.. Omenili ste nekaj, cla bi dali pismeno, pa se je oče nasmehnil in dejal: ‘Med prijatelji, Ferdi! Kaj le misliš! Ko ti pojde dobro, pa vrneš.’ Tako je rekel in se s težavo dvignil, da pojde k omari...”
Ni mogla dalje, solze so ji zadušile glas; potegnila je robec, si zakrila obraz in jokala. Možu je lice toplo zardelo, ustne so se mu nemirno pregibale. Njegov glas pa je bil še trši ko prej, ko je spet spregovoril. “Kadar mi pojde dobro! Rad bi vedel...! Ne vem za nič. Denar, ki sem si ga izposodil, sem vrnil. Tudi vašemu očetu. Pa saj ni bilo toliko, kot pravite. Saj ste sami priča, da sem ga vrnil, ker je minilo od tedaj že deset let, pa me niste nikoli nič opominjali, naj plačam, in tudi nič pismenega nimate, da bi izpričali.” Besede, ki jih je izgovoril premišljeno, so zadele Marijo kot sunki z nožem, druga za drugo so ji ubile vse upanje. — Ta človek je torej hudoben. V svoji žlahti imaš hudobnega človeka ... Pa to je stransko. Huje je, strašno je, da ti denarja ne da in ne boš mogla odkupiti svete Device; — hudi duh zmaguje. V smrtnem strahu je začela prositi in rotiti.
“Ferdinand, Ferdinand, Bog te bo blagoslovil v tvojih otro-kih, da bodo pridni, če me zdaj potolažiš; potolažiš, pravim, in mi daš, kar mi gre, denar! Ferdinand, pri Bogu te rotim, daj mi moj denar ...!”
“Ne vpij tako!”
“Kdaj se je kaj takega slišalo? Pride candra v Krems in nas hoče izropati ih sleči; lepa sodrga ste, škofijski in še rih-tarski povrhu,” je vpila pekova žena, prihitevši zopet v sobo, vsa rdeča od nejevolje, sopihajoča od jeze in ljutosti.
“Denarja ti ne morem dati,” je mrmral temno pek. “Ga nimam, moram sebe, ženo in osem nedolžnih otrok s težavo preživljati, in dolžan ti nisem nič.— Sto zlodjev!” je zaklel, da bi potlačil neljubo občutje, ki so
ga vzbudile v njem njegove nekdanje ljubljenke solzne oči in mrliška lica. “Nimam denarja in ga ne morem dati, če se ne odpro nebesa in ne začno deževati srebrne dvajsetice ...; če ti ni prav, pa pojdi k sodniku in svetu! Pa tu ti tudi ne bodo pomagali,” je previdno dostavil, “kajti, kjer ni nič dobiti, tam sam cesar ne more kaj vzeti.”
“Bog mi bo pomagal,” je rekla Marija, se vzdignila in šla k vratom; “kako in po kom, kakorkoli ... Vi pa, naj vam povem, niste kar nič iz rodu Aichingerjev! Naša kri se je pri vas zmaličila.”
Pobiči in dekliči so plesali krog moža na vodnjaku: ringa ringa roženkranc. V stari lipi je čivkalo sto ptičic, v hiši na desni nasproti krojaču, kjer je vrtič pred hišo, je igral nekdo na gosli in prepeval, kako lepa je ljubica. Marija pa je šla z belim robcem pred očmi in z ranjenim srcem žalostno skozi vse to veselje; tožno se je vlekla po temačni, nekoliko napeti uličici, ki drži z Visokega trga na Frauenberg; tožna je obstala pred mogočno velikim, kraljevski palači podobnim jezuitskim kolegijem. Dolgo je stala na vratih, hotela pozvoniti, a si ni upala; ves pogum ji je upadel; morda se ti bo zgodilo tu prav tako ko tam, morda te k patrom sploh ne bodo pustili, morda poreko očetje: Kaj pa te je prijelo, revna beračica, da prihajaš, črnit visoko rojenega viteza?' Stran odtod!... Mrzlo jo je spreletelo ob misli. Tako je blodila po trgu, najvišjem v Krem-su, ne da bi se mogla odločiti, kaj ji je storiti. Pred seboj je gledala mestne strehe, rdeča in črna slemena, dominikansko in šentviško cerkev, daleč zadaj bleščeče se vinogradne gorice, prav daleč za svetlikajočo se Donavo Kotwein. Tedaj je mahoma spadla z nje vsa tegoba in bridkost, srce se ji je razširilo: Moj dom! Tu sem doma! In vedno jačji je postajal občutek: Tu sem doma! O dom, o dom! In vzbudili so se ji ljubi in dragi spomini, ki se niso hoteli prej oglasiti, zdaj ko so jo pozdravili praporci z mestnega stolpa, ko so se ji zableščali naproti s pokopališča križi, očetov in materin ... kakor reka za-lijajo ti spomini zdaj ubogo ženo tukaj na tem mestu, kjer je užila najbolj čiste in najbolj
Id boljše šole r vašem okolišu
Priporočen od Cosmopolitan Democratic
League
Democratic Party AFL - CIO
Press & Plain Dealer
Citizen’s League
SCHOOL
BOARD
mm galecins
Lillian Nowicki Nolan, Co Chairman 10732 Bellaire Road, Cleveland, Ohio
CHICAGO, ILL.	
HELP WANTED MALE	
OFFSET PRESSMEN & PREPARATI .Complete crews needed for new Web and Press 5C, 4C and 2C offset sheetfed presses, printing and publication plant in small progressive community in Ohio. PERMANENT POSITION. TOP WAGES. EXCELLENT FRINGES. Call Employment Office Collect ASHLAND, OHIO	ION MEN Large carton commercial
31522 before 4 P.M.	an3	31526 after 4 P.M. (206)
O! [SaijiS«	K1 ii	OBER ifcplfr:		
1	1	1 3 4,	s;	J §	^=,LL Tj|8i	
10111 1718,	L121 [19	13, 20	M115 ®|22i	l16 23 30
^1.251	M	111)	[HIM	
KOLEDAR
društvenih
prireditev
OKTOBER
30.—Slov. narodni dom na St.
Clair Ave. priredi “Noč v Sloveniji.”
30.	—Oltarno društvo pri Mariji
Vnebovzeti priredi kartno zabavo pri pogrnjenih mizah v šolski dvorani.
31.	—Pevsko društvo Planina poda v SND na Maple Heights koncert. Začetek ob štirih.
31. — Ojjčni zbor Slovenske
pristave v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Začetek ob treh popoldne.
NOVEMBER
7.—Glasbena Matica poda v SND
na St. Clair Avenue Jesenski koncert.
13.—Podr. št. 8 SMZ praznuje
25-letnico obstoja z zabavo in plesom. Igral bo E. Habatov orkester.
13.—Štajerski klub priredi MARTINOVANJE v Slovenskem domu na Holmes Ave. 19. - 20. - 21. — Letni farni puranski festival pri sv. Vidu.
21—Dramatsko društvo LILIJA
srečne ure svoje nedolžne mladosti! —
(Dalje prihodnjič)
------o------
Pokažite
“AMERIŠKO DOMOVINO” prijateljem in znancem; povejte jim, da jo pošiljamo brezplačno na ogled.
poda veselo igro “Ubogi samci” v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
21.—Pevsko društvo JADRAN
poda koncert v SDD na Waterloo Rd. Začetek ob 3.30 popoldne.
24.	—Slovenski dom na Holmes
Ave. priredi ples pred Zahvalnim dnevom.
25.	—WXEN-FM, Tony Petkovšek Jr., priredi “Thanksgiving Day Polka Party” v SND na St. Clair Ave.
27 — Baragov dom in Družabni klub B. D. priredita v svojih prostorih družabni večer z večerjo in plesom. Žačetek ob pol osmih. Igrajo ‘Veseli Slovenci.’
28. — Klub upokojencev v New-
burgu priredi večerjo s plesom v SND na E. 80 St. Igral bo Hojer trio. Začetek ob 5. popoldne.
28. — Klub slov. upokojencev
za Senklersko okrožje priredi zabavni večer z večerjo.
DECEMBER
5.—Pevski zbor SLOVAN poda v SDD na Recher Avenue svoj jesenski koncert.
12. — Društvo sv. Jožefa, št. 189 KSKJ ima božičnico za mladino v Slov. domu na Holmes Ave.
JANUAR 1986
15. — Slovenski športni klub
priredi ples v Slov. domu na Holmes Avenue.
30.—Dramatsko društvo “Naša
zvezda” igra v SDD na Recher Ave.
FEBRUAR 6.—Klub slov. upokojencev na
Holmes Avenue priredi “Večerjo in ples” v Slov. domu na Holmes Avenue. Začetek ob petih popoldne.
13. — Prireditev plesne skupine
KRES v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue. Začetek ob treh popoldne.
20.—Klub slov. upokojencev v
Euclidu bo slavil 5-letnico svojega obstoja s prireditvijo v SDD na Recher Ave.
MAREC
12. — Klub slov. upokojencev v
SDD na Waterloo Rd. priredi večerjo ob 3. obletnici svojega obstoja.
20.—Šesti letni banket Federacije slov. narod, domov v Slovenskem domu na Holmes Av.
27.	—Glasb. Matica poda v SND na St. Clair Ave. pomladni koncert. Začetek ob 3.30 pop.
APRIL
24. — Pevski zbor Triglav poda
svoj letni koncert in priredi domačo zabavo.
24. — Podr. št. 47 SŽZ praznuje
35-letnico obstoja. Obenem bo državna konvencija združenih podružnic iz Ohia in Michigana v SDD na Prince Avenue.
MAJ
I.	— Pevsko društvo PLANINA
poda v SND na Maple Heights svoj pomladanski koncert. Začetek ob štirih popoldne.
JUNIJ
II.	in 12. — DSPB Tabor priredi na Slov. pristavi spominsko proslavo za padle in pobite borce komunistične revolucije v Sloveniji.
28.	—15. letni OHIO KSKJ DAN v parku sv. Jožefa.
JVaznanilo in 2^ahH)ala
V najgloblji žalosti, pa vdani v voljo božjo, naznanjamo, da je dne 24. avgusta 1965 v Gospodu preminul naš ljubljeni soprog, oee in stari oče
JOSEPH KERN
Pokojni je bil rojen v vasi Knežak pri Št. Pe tru na Krasu, Slovenija, Jugoslavija, dne 19. marca 1895. V Sloveniji žalujeta za njim brat Albin in sestra Frančiška, poročena Pavlovec, s svojima družinama. V Ameriko je prišel leta 1913.
Pokopali smo ga dne 27. avgusta 1965 na pokopališču Vseh Vernih Duš, Chardon, Ohio.
Iz želetovega pogrebnega zavoda na East 152 Street smo ga najprej prepeljali v cerkev Marije Vnebovzete, kjer je častiti gospod Raymond Hob art daroval slovesno pogrebno sv. mašo, nato smo ga pa v pogrebnem sprevodu prepeljali na pokopališče, kjer zemski ostanki čakajo Vstajenja.
Zahvalimo se najiskreneje častitemu gospodu župniku Jagru, ki je v pogrebnem zavodu vodil skupno molitev svetega rožnega venca, častitemu gospodu Hobartu za daritev sv. maše, za žalne svete obrede v pogrebnem zavodu, za spremstvo na pokopališče, za molitve za večno srečo pokojnikove duše ob grobu, za duhovno tolažbo in vso drugo ljubeznivo naklonjenost.
Našo toplo zahvalo naj prejme društvo Združeni bratje št. 28 SNPJ, kakor tudi Klub slovenskih upokojencev in Mr. Zaman, ki je izrekel ganljive besede slovesa v imenu društva Združeni bratje.
Prav lepa hvala dobrim članom društva Združeni bratje, ki so nosili krsto.
Iz globine srca smo hvaležni vsem, ki so se udeležili skupne molitve za pokojnega v pogrebnem zavodu.
Naši dobri sosedje so nam ljubeznivo bili v pomoč v najtežjih urah po nenadomestljivi izgubi. Naj jim dobri Bog stotero povrne vso dobrotljivo naklonjenost.
Mr. in Mrs. Turk, člani Turkove družine, Mrs. Jane Novak in hčerka Terry so nam pri-
hiteli na pomoč, mnoge stvari opravili za nas že pred pogrebom, po pogrebu pa pripravili okrepčilo za pogrebce in pomagali, da so bili vsi lepo postreženi. Iskreni Bog plačaj za to dobroto.
želetovemu pogrebnemu zavodu smo zelo hvaležni, da nam je skrbno in ljubeznivo uredil pogrebne priprave in odlično vodil pogrebni sprevod.
Naj dobri Bog povrne vsem, ki so darovali za sv. maše in druge dobre namene; vsem, ki so poklonili cvetje in vence ter vsem, ki so dali na razpolago avtomobile za pogrebni sprevod.
Prisrčna hvala vsem, ki so prišli nepozabnega pokojnika kropit v pogrebni zavod, vsem, ki so bili pri sv. maši in pogrebu, zlasti tistim, ki so ga spremljali do groba.
Hvala najlepša za vse osebne in pismene izraze sožalja in za molitve za večno srečo pokojnikove duše. Za vse, kar ste v tej bridki uri storili, da ste pokojnega počastili in mu izkazali svoje spoštovanje in ljubezen, za vse, s čemer ste pripomogli, da so bile pogrebne slovesnosti tako ganljivo lepe in za vso pomoč in dobroto smo in ostanemo trajno hvaležni.
O Jezus, ki si nas vse odrešil in naše dolžno pismo pribil na Križ, ne daj njegove duše sovražniku in ne zavrzi je izpred svojega obličja.
Truplo Tvoje zemlja krije, v temnem grobu mirno spiš; Tvoje srce več ne bije, bolečin več ne trpiš.
Nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči; dom je prazen in otožen, ker Te več med nami ni.
Žalujoči:
soproga FRANCES, rojena KOVŠCA, hčerka JOAN COTTON, vnukinji HEATHER in LAURIE.
Cleveland, Ohio 25. oktobra 1965