1 s S Fesnmesma iter« K 1*60 j Ob nedeljah KS*- \ B 0 2 m7AB0H* izhaja Tsak dan, rszre& * J nadalje in pranikor, ob IS. uri x * i da.umom naslednjega dne tez stane Z I mesočno po poiti K. 20*—, xa inft. • ! semutvo K 40*—, dostavljen na ■ J K22*—tpr«*jemanT upravi kSK)—. J Inseraii po dc^ororo, • ^trobi se pri opravi *TjA.BOBA\ ■ i 1LUUB0B, Jnioi&OT* DUcaSt«^«. • : : **««■ ■■■■■■■■•■ m mm ■■■■■■•••»■■ flflO POŠOTnOSTA. ^ ^.VŠATjIRAJSTA. b18 • c^v aw>nwmg8w»wawwBt : : i Posamezna fiter. K l»00 i \ Ob nedeljah K 2«— \ * CIlBONr&TVO E8 axhjvj* y Hitri- ‘ « boru, Juioiuen ai. et. i, i. nmt- . * «-ropj«. lelsion internrb. it. 276. J * UPEAVA m nahaja T Jurčičevi « S utioi at, 4, pritličje, <1muo. Trie« L * ion St. U. SHS poMnočokcnil ra- j Z oun šter. 11.787. ■ Na naročila krta dsnaija x« d« _ orira. — £«]co;iii e« m mčaj«. Leto: !!!. Maribor, sobota 14. januarja 1922. SteviSka: 11. JDS v Ma- Maribor. 13. januarja 1922/ Sinoči olj 20- uri se ne vršil v mali fi.vora.ni Narodnega cloma občni zbor krajevno organizacije JDS, ki .ie bil zelo dobro obiskan. Mala dvorana je bila nabito polna. Zborovanje je obvo* ril predsednik karjevno organizacije g. ravnatelj-Fran Voglar, ki je V svojem govora očrtal delovanje organizacije od ustanovitve, t. j. 13. januarja 1918, orisal težkoče, s katerimi se je morala boriti stranka baš tu na meji, v nekdaj nemškem in nemčnrskem Mariboru. Kljuib vsem tem težkočam in oviram je stala stranka trdno na svojem programu ter s svojim truda-polnim in napornim delom pripomogla k ureditvi države in doprinešenju Vidovdanske ustave. Nato je prešel k dnevnemu redu — volitvi novega odbora, Da' se strankino delo čim boli poglobi in razširi, se je odbor razširil na SO članov, zastopan po vseli slojih, v katerem se nahajajo tudi ženske. G. dr. Sernec je na to predlagali listo odbora, ki je bila soglasno sprejeta. Za pred* Sadnika je bil izvoljen g. dr. Franjo Lipold. Odbor si je pridržal pravico, da se po potrebi izpopolni še z nadaljnjim’ člani. Nato je govoril minister n. r. g. >''s dr. Vekoslav Kukovec. O z u n a n j i p o 1 i t ilč i. ‘ / Od zunanje politiko je odvisen na-naljnd razvoj države. Zato je potrebno, Ha zavzamemo v zunanjepolitičnih Vprašanjih’ zdravo sliališče. Dosedaj še demokratska stranka nima v tem pogledu potrebne preteklosti. Vso našo zunanjo politiko je imela dosedaj radikalna stranka, v nekakem, zakupu. Potrebno pa je, da si tu naša napredna demokratska stranka pribori prvo mesto. Zunanja politika je pa najbolj ob-, čutljvva. Zato mtora vladati v stranki največja disciplina., solidarnost' in razsodnost. Predvsem se mora razčistiti razmerje z Italijo. Marsičemu se bomo Mnoraji odpovedati, da dosežemo zaže-liene cilje, .misliti pa moramo nri tem Kraljev povratek v Beograd. Slovo od Slnaje. Sprejem v Beogradu, listi o pomenu zaroke. Romunski TU* Beograd1, 12. 'jan. Kralj či najprisrčnea Še čestitke k zaroki z Aleksander je odpotoval danes ob lt, Nj. Visokostjo kneginjo Marijo Ro-uri iz Sinaje. Kolodvor je bil slavnost- munsko. Ta zaroka, ki bo prinesla v no okrašen. Pri slovesu so bili navzoči kraljevski dom. ljubav, zadovoljstvo in ministri, med njimi tudi ministrski popolnoma zasluženi mir po burnili ča-predsednik Take Jonescu ter zunanji sih in težkih izkušnjah zvestih sprem-minister Derussi, kraljeva nevesta Ijevalcev Vaše mladosti, prihaja kot princesa Mariola, njena sestra, grški plačilo božje m vse plemenite napore, prestolonaslednik, kralj Ferdinand, ki ste jih žrtvovali za Vaš narod. Beo-kraljica Marija in več drugih članov, grajčani in Beograjčanke, goječi na-vladarske hiše in drugih odličnih oseb. pram osebi Vaše izvoljenke ista čustva »t r\ rl I 1 n 1. A (1 I T11* n 1*1 /V Irt TTrlnvai/irtit ilrt -ilK nw J srčno. TIP Beograd, 12. jan. Danes toč- Marija!« no ob IG. uri se je pripeljal kralj Ale- LDU Beograd', 12. jan. Presbiro •ksander v Beograd. Sprejemu so priso- poroča iz Bukarešte: Avarescov list stvovali knez Pavel, ministri s pred- »Lupta« sodi, da ima zaroka kralja seilnikom ^ Pašičem, generalni štab, Aleksandra s princezinjo Marijo očivi-predsedništvo narodne skupščine, po* dno političen značaj. Dogodek v Sina.ji slanca, univerzitetni profesorji, zasto-p- pomenja za romunsko državo čin, ki bo niki ver ter predstavniki raznih dru- ojačil narodno politiko nove Romunije, štev in organizacij. Kralju so čestitali LDU Beograd, 12. jan. Presbiro k zaroki princ Pavel, ministrski preds. poroča iz Bukarešte: »Universul« piše Paši6, predsednik zbornice dr. Ribar, na uvodnem mestu o zaroki kralja beograjski župan Mitrovič itd. Kralj se Aleksandra s princezinjo Marijo in raje za čestitke zahvalil ter se odpeljal na raža radost, da postane romunska kne* to v voznesensko cerkev in potem na gtnja Marija jugoslovenska kraljica, dvor. . Zaroka jugoslovenskega kralja s prin- LDU Beograd, 12. jan. (Presbiro.) cezinjo Marijo napolnjuje romunski Govor, s katerim je pozdravil predsed. narod z radostjo. Ta dragocena zveza lie OTedra!rfl, f]a _ i7_-beograjske občine. Dobro Mitrovič, na med dvema dvoroma bo imela m v ’n izreče ^cm Mm kolodvora Nj. Vel. kralja Aleksandra dico ustvarite vsrečne zveze meddv? f t SImTnije kolodvora Nj. Vel. kralja Aleksandra dico ustvarite vsrečne zveze med dve ob prihodu v Beograd, se glasi: Vaše ma narodoma. Oba naroda bosta skup-Veljčanstvo! Želeč Vam dobrodošlico, no igrala vodilno vlogo v zgodovini se čutim srečnega, kor Vam morem v južne Evrope, v interesu civilizacije in imenu Beograda, Vaše prestolioe, izre- miru. Razdor med velesilam!. ve. in eksistenco stranke in, drža. S o c i a 1 n a p o 1 i i i k a ne sme hoditi po krivih potih. Naša stranka ima v socijalni zakonodaji mnogo zaslug. Težek je bil boj, ki sma ga bili v Beogradu, lahko pa rečemo, da smo doprinesli moderne socijalncpo« litične zakone, kakor jih imajo najmodernejše države. Boj je bi! tem težji, ker smo se morali boriti z ogromno a-grarno večino in zato so doseženi uspe' hi tem večji. Na tej poti pa moramo vztrajati še nadalje, da dosežemo ono. kar v tem pogledu še nedostaje. Temu nadenournemu govoru g. ministra dr* Kukovca, je sledilo burno odobravanje; Nato je govori! minister n. r. g. dr. Kramer. Njegov govor prinesemo v ca* loti jutri. G-. ravnatelj Voglar je nato oddal vodstvo novemu predsedniku g. dr. Li-poldu ter se zahvalil odboru za sodelo' vanje in podporo. G. dr. Lipold se je zahvalil za izvolitev ter povdarjal, da se bo novi odbor poglobil v strankino delo ter postavil organizacijo na trdno stališče. Vso pa-žnjo hoče posvetiti organizaciji vseK slojev, da postane stranka trdna r močna. G. dr. Reisman je predlagal, ‘da s« pošlje obolelemu demokratskemu ministru dr. Žerjavu nastopna brzojavka: »Na občnem zbora kra jevne organizacije 'JDS v Mariboru zbrani somišlje-' niki pozdravljajo svojega Voditelja ter .mn žele skorajšnje okrevanje«. Nadalje je predlagal, da se izreče vsem trem popolno zaupanje in odstopivšemu predsedniku g. ravnatelju Voglarju za njegovo naporno in zelo uspešno delo priznanje in zahvala. Vsi predlogi so bili^enoglasno sprejeti. Nadalje je izrazil željo, da bi se večkrat vršili sestank? somišljenikov, da na ta način ostanejo v vedneon stiku s svojimi voditelji, da ee poglobi in posveti organizaciji' stra/nke vsa pažnja on da se organizira tudi mladina. G. dr. Sernec je nato poročal še o taktiki demokratskega kluba v občin* skem odboru. , Pozno v noči, ob 23.45 uri je zaključil umrfttflrlriiL' O* rl r* T .T-nrvlrl __ DKII Pariz, 12. januarja. (Havas-) še večjih' nasprotij med Francijo na Ministrski predsednik Briand je po- eni ter Anglijo in Italijo na drugi stradal danes v zbornici pojasnilo o svo- ni. (Razdor antante bi bil za nas lahko jem potovanju pri konferenci v Canne- velikega pomena, ker bi se potem Fran-su. Zbornica pa mu je izrekla nezaupni- cija najbrže naslonila tesno na malo oo vsled prevelikega popuščanja v antanto, kar bi pomenilo znatno okre-vprašanjih, tičočib se do Nem- pitev posebno našega položaja napram čije in Rusije. Nato je odšel Briand Italiji Op. ut.) w JW .>.-rTJT,- wa notranje utTjenje in konsolidacijo.jv elizejsko palačo ter podal prezidentu DKV Pariz. 12. ja.n. (Havas.)' 0d-‘511 'Predsednik, g. dr. Lipold sijajno u-3^0 obilega, ampak pravilnega dela je * Hillerandu ostavko _ celokupnega nje- stopivšj ministrski predsednik Briand ;spfH ol>6n,t z1x)ir ter izrekel zahvalo gg, treba. Tn +« mnm /ltv-mrkt-Va+di-o efrnni-n ! govega kabineta. Millerand je ostavko je poslal ■ angleškemu ministrskemu ^mistroma, ki sta nas 6b tej priliki po» sprejel. predsedni. Lloydu Gfwgeu brzojavko, s0^a> obširno in natančno poročilo^ DKIT Pariz, 12. jan. Millerand je v kateri mu sporoča, da mu politična po Briandovi ostanki pozval k sebi situacija v Franciji onemogoča ostati Poincareja ter ga poveril s sestavo no* še nadalje na njegovem mestu. Dalje ve vlade. ^ ' Prosi L!oyda Georgea: naj spoi-oči dele- IIP Pariz, 12. jan. V političnih gatom canneške konference, da ne me-krogih se sodi, da bo prišlo sedaj, po re več sodelovati pri njenem delu. Nn-Briandovi ostavki in po novem kurzu, domestoval ga. bo n,iegov naslendik, ki zavze ti trdno stališče. Notranja politika Je delo ^vsake stranke. Tudi mi nismo iPočivali. Naša mlada država je bila u* pravno zanemarjena in zapuščena, Ob-povili snio samoupravo. Tp pa nas capa še mnogo dela. Naša. stranka stoji Uino jm stališču vidovdanske ustave, ■Jo kateri se mora. razdeliti država na •^ samoupravnih oblasti. Najodličnejša naloga krajevne organizacije JDS je. pripraviti teren mariborski oblasti, združiti vse sloje in dati na fa način juaredn nanširšo samounraivo v zako-tnodajstvu m gospodarskem življenju. G o s p odatska poli t’ i k a Se zelo važna. Ratanero naše 'države in Prebivalstva, ki no po pretežni večini ra*rarno. zahtevajo nujno gospodarsko P*eorgamzac«o, GlaAmi cilj pospese-fvanje produkcije, Zato moramo predvsem podtpiraiti produlftivne sloje, dvjg-Pj iti mailega obrtnika % potom, zakono-[fiaje zagotoviti1 eksistenco malemu po-pestniku. Obrtniki1 so prvi: uviefeli in pokazali smisel za prodbktivno delo. E* Iv.1,1};0 K JPovzdigo produkcije bo 'da re- Oasopisje 'državi l«*bko neizmerne veliko koristi, pa 'udi neizmerno veliko škodi. To je resnica, k*,,ero se zaveda« - - -v — --- ------—*“«» «« uo ji«.sjbu a i k, ki jo 'vse x>ametne vlade vseli kulturnih' Ki ga ^e pričakovati pod novim mini- bo morda, kakor želi, dosegel končno držav, zato pa gredo časopisju na roko, e tire Ir im i L-n»r» ii . _ , ... -i • i . . .. Hoy\ oglasni davek. i T , ■» . \ Tx • 7 V “ ,—» jvuih; strsKim preosediukom Poincarojoiu, ,:lo vendarle sporazum mod zavezniki. Sestanek Betlilena in Schoberja. DKU Dunaj, 12. jan. Zvezni kancler Schober je obiskal danes po-1x>poldne _ madžarskega ministrskega predsednika grofa Bethlena na mad žarskem poslaništva. Pozneje sta se sestala oba, državnika v avstrijskem zunanjem ministrstvu, kjer sta dve in t™-, , .. . pol ure razpravljala o pogojih in modi- ... j . J'1 m> 1". januarja. (Brezžično.) fikacijah' prijateljskih odnošajev med pudega mraza *ta .-zamrznili reki obema državama. ----------------“ ‘ " fVdUfa m Arno.W; r ^ 1 * ’ ' ^Ka'll' Odpotegnitev angleških^čet lr^kejw,. DKU L-oadon, 12. januarja. ^ribuna« po- nes je p^^la iifodnn*«™-'*^ ^ da se go iv jjpanem Tirolu pojavil BO xe- *•*;** I»ke. ^------------------------------------------------------------------- " ^i i naše valutno vprašanje, f? fem pa L 1 draginja im državni bndžet- Vso ozorivost moramo torej posvetit? 5z-riol"111'141 51araščaja za Kvalificirane afoti5 in P086‘ r?“,“Ivw.r,w». M j®..pwa kntkiM po-i-ofluorn. ... m le tako z^oviti uspeh>: di v Andori. Enver Pa5o so internirali v nekc-m južnoruskem mestu. Kriza tudi v Španiji. DKU Madrid, U. januarja. (Havas). Danes je odstopila Španska vlada. Nenavadna zima v Italiji. DKU Ritn, 12. januarja. (Brezžično.) !"i ----------i ,*ta^ - ' >1* dežel^nnaVKSJe. W preiskala -v, tej sad«d. (Po veei vnrint. ran Envžr Pag^ iffjji? a. i^najnoyeiši_rrj-3a,^®ti' pa oglase. Vlada je obdačila od 1. januarja dalje, vso oglase v časopisju. [Kdor pozna razmero našega časopisja in to istotako slovenskega, kakor tudi hrvatskega in srbskega, ta ve prav dobro s kakšnimi težkočami se mora boriti, saj je časopisje malik narodov z ozkim krogom naročnikov. Sko.ro noben naš list ni aktiven, vsaj od svoje naklade ne, vsak je navezan na dohodke oglasov, M v večini slučajev se e-dini omogočajo n »daljno eksistenco. Me sto, da bi vlada podprla časopisje ter mu olajšala težaven položaj, pa mu ja sedaj obdačila skoro.: glavni dohodek 'ter s tem povzročila samo to, da bodo Idohodki vsled podraženja insCriranja le še manjši. Toda to še ni najhujše. 'Če bi. bila vlada obdani!a samo plačane oglase, bi končno nekako še šlo, toda obdačila jo tudi razne neplačane objave med uredniškim del ouu S lem je povzročila posebno uredništvu toliko težkoč, da je resno ovirano dosedanje svobodno delo. Poleg tega pa je zakon o obdačenju, kakor je bil objavljen v »Službenih' novinali«, tako nejasen in [naravnost brezglav, da prepušča možnost najožjega ali. pa tudi najširšega komentiranja. Skratka, iz njega je razvidno, da ga jo izdela! človek, ki o u* Spravljanju in urejevanju časopisja ni-,ma niti. toliko pojma, kakor - zajec o jboibnu. Vsak človek, ki pogleda le en-jkrat samkrat v upravo in uredništvo iter v stavnico kakega lista, ve, da nimajo dnevne notice v tekstu litsa ničesar opravita z oglasi in torej tudi z •upravo ne, da je to suveren delokrog uredništva, v katerega se nima nihče pravico vtikati, ve pa tudi, da je treba pri metiranju brezpogojno zama-feiti ta ali oni prostor, ki nastane med raznimi rubrikami: s. kakim mašilom, kakor n. pr. v »Taboru« z reklamo za [Ljudsko knjižnico, list itd. Ta prostor ni! mogoče z drugim izpolniti, oziroma povzroča izpolnjen je s kako drugo notico ali s čim drugim mnogo nepotrebnih sitnosti in. dela. Da so ta »mašila« fbrezplačna, je samoposebi umevno. jNova odredba pa je obdačila tudi taka pmašila«. Kdb naj .plača zanje davek? U tednik, upravnik ali meter? Ali so naj pusti te prostore prasne? Kako bo,list. jpoitem izgledal. .Te pa še obilo drugih, 'čisto tehničnih’ vzrokov, ki klasificirajo to vladno odredbo, najmileje rečeno iz — bresglavositjo. Kes je, da so uvedlo podobne davke ,tudi nekatero drugo velike države, to-da v teh državah izhajajo deset tisoči časopisov z ogromno naklado, ki gre /v stotisočo in v milijone ter imajo velikanski obseg z deset, dvajset, petdeset Sn še več stranmi oglasov. Tem časo-jpfcoan so obdačenje oglasov no pozna. tPri našem malem časopisju, ki le malokdaj doseže naklado desetih liso-čev, v Sloveniji pa sploh' nobeden, pa je to obdačenje usodno. Na drugi strani pa je tudi veliko vprašanje, če bo imela država od tega obdačenja sploh kak H/udiramo mater,ijelen dobiček. Pri malem številu časopisja in pri našem, smešno nizkem številu oglasov, bo stalo državo pobiranj© davka brezdvomno Vinc. Stžpanek. — V. P. • Dnevnik mladecsa človeka 1919. (Dalje). 27. IX. Danes čutim posledice telovadbe, pa pošteno. Po vajah na krogih no morem niti dvigniti rok- Opazil sem že na telovadnem načrtu, v kolikor razumem nazivoslcvje, da vodijo telovadbo nalašč tako, da pridejo v veljavo ena5 komorno mišice nog in rok; zlasti one, ki počivajo pri vsakdanjem poslu in so dovolj ne razvijajo. Vse izvira iz nekega premišljenega sestava, ki ga je izdelal dr. Tyrš. Na načrtu sma opazil tudi lahko atletiko, sabljanje in bore-nje. Lep kos telesnovzgojne vede obsega tak telovadni program, ki ga v posameznih urah sestavno izvajajo po možnostih’ posameznih’ vrst. In čo učinkuje. Drugače bi no bilo mogoče, da bi. imel krojač Kokos tako krasno ulito telo, kakor som videl, ko je telovadil brez srajpe. Nekater^ telovadce je veselo gledati. Mislim si, ali ne začenjam morebiti prepozno ,s svojimi dvajšeti- J»’ • - *T fA’ ravno toliko, če ne še več, kakor pa bo prineslo. In končno, če bo tudi prineslo nekaj čistega dohodka, bo ta dohodek tako smešno nizek, da sploh ne bo prišel v poštev pri državnih financah. Iz vsega navedenega je dovolj jasno razvidno, da vlado pri uvedbi novega davka na. oglase ni moglo voditi prav nič drugega nego — nasprotstvo do časopisja, do javnega- mnenja. To je hud očitek, toda ne moremo ga zamolčati ob občutku, ki ga nam jo vzbudila ta odredba. Ako hoče vlada zapečeti boj s časopisjem, prosto ji, toda; pri tem naj si bo svesta, da zmaga no bo na njeni strani. Vlada bi storila neprimerno boljše delo, če bi ta davek noimr doma ukinila, ohranila in reorganizirala dopisne urade, izročila sestavo tiskovnega zakona strokovnjakom ter poskrbela za druge olajšave časopisju in novinarjem. S tem bi na mah preneha- lo 50 odst. zabavljanja im opozicije, odstranjeni bi bili na mah’ nešteti spori im naša notranja in zunanja konsolidacija bi potem ne biia več tako težka kakor je sedaj. To so naše odkritosrčne besede, povedane ne iz opozicije, ampak iz resnicoljubnosti in dobrohotnosti na račun onih, katerih se to tiče. Politične vesti. * Bonomi — predsednik evropske gospodarske konference. »Matin« javlja iz Cannesa: Vrhovni svet, ki je začel razpošiljati vabila za konferenco v Genovi,_ jo odredil, da se povabijo vse evropske države, Zedinjene države a-meriško in Japonska. Povabila prejmejo tudi angleški dominiji, med njimi prvikrat Irska. Ministrski predsednik Bonomi je prevzel priprave za to konferenco, ki se bo vršila pod njegovim predsedstvom. * Nemška delegacija v Cannesu. V sredo je dospela v Cannes nemška delegacija z Rathenauom na čelu. Na seji vrhovnega sveta je zahteval ministrski predsednik Briand, da se naj zasliši nemška delegacija. Vsled tega so je nemško odposlanstvo zvečer ob G. uri 7‘ repa.racijsko komisijo, ki je potem zaveznikom poročala o poteku pogajanj, * Oboroževanje Madžarov. Budiim-peštanski dopisnik slovaškega lista »Slovenska Politika«, se je razgovarjal z nekim članom madžarsko komisije za razo rožen j e, ki mu jo pripovedoval, da Madžari sedaj vojsko razorožujejo in odpuščajo v smislu določb trianonske mirovne pogodbe. »Magyarorsza,g« pi-, še, da Madžari no morojo oborožiti niti onili 33.000 vojakov, ki so jim potre5 bni za vzdrževanje notranjega miru. Gotovo jo ta, piše »Slovenska Politika«, da_ imajo Madžari 800.000 izvežbauih vojakov, katero lahko v slučaju potrebo tal«d porabijo. To je priznal bivši vojni minister general S rotor. Pri nakupu orožja za to vojsko so posredovali nekateri člani angleške misije. Znano je, da je čepelski arzenal zadnje dve leti zaposloval enako število delavcev, kot 28. IX. Danes smo šli vaditi redovne vaje zunaj mesta. Prišli so tudi iz sosednjih petih društev, ta,kozvano okrožje. Od naših so bili tudi bratje, ki inaeo ne hodijo k telovadbi. Bilo nas je čez 200. Učili smo se razne premene, kakor vojaki v pohodu in toku. Potem smo tekmovali v _teku in razstavni tek je tudi bil. Ostali smo do mraka. Človek mora pri tem jako pazi ti, da ničesar ne skva5 ri. No zgodilo bi se mu nič, a ravno zato čuti vsak nekakšno dolžnost, da ne pokvari kot posameznik utiša celote in vsak se trudi kolikor more. Vobčo ubogajo pri Sokolu vsi na povelje, disciplina je velika, tem večja, če človek pomisli, da je vse prostovoljno, da bi so mu nič ne zgodilo, a.Eo bi vse pustil in odšel domov. Kaj takega pa človeku ne pride na misel. Pusti se preganjati, tudi se premaguje in nazadnje je zadovoljen, ako so posreči vso tako, Kakor treba. Vračali smo se v čefveroredu in pe- li smo vso pot koračnice. Tudi jaz bi si bil rad^ zapel, n nisem Zna! napeva. Moram si kupiti njihovo pesmarico. Peli so večinoma sojkoJslm op-smi. Be« 1'TT leta 1917. Tako tudi tovarna topov v Babu. Za sedaj ni nevarnosti s strani Madžarov, sklepa omenjeni list, vendar pa je treba paziti na vsako malenkost, da ne bomo nepripravljeni. Zanimivosti. Kapetan Kopeniek umrl. — Za šalo se je obesil in — obvisel. Največja foto5 grafija na svetu. V, Luksemburgu jo umrl pred par dnevi Viljem Volgi, znan po celem svetu pod imenom »kapetan Ivbpenick«. — Pred'vojno je bil on najoriginainejši slepar, ki ga svet no bo tako kmalu pozabil. Dne IG. oktobra 1906. je vodil slabo oblečeni pruski kapetan četico vojakov iz Berlina v Ivbpenick. Vojaki so se vračali z vežbe, a na potu jih je zaustavil ponošeni kapetan, jim zaukazal natakniti bodala ter jim zapovedal, da gredo ž njim. Ta kapetan je bil preoblečeni mizarski pomočnik Viljeme Voigt Vojaki- so seveda v svoji slepi pruski pokorščini brez ugovora sledili, neznanemu kapetanu, ki jih jo peljal v Kb-pcnick, vdrl tani v mestno posvetovalnico, aretiral župana ter zapovedal bla* gajniilcu, da mu izroči blagajno'. Zupana je pdsial s patruljo v berlinske zapore. Kljub vsej njegovi drznosti pa mu prevara ni popolnoma uspela. Pri starinarju, kjer jo kupil staro, ponošeno u-niformo pruskega kapetana; so zvedeli za njegovo ime d n tako so mu bili kmalu na sledu. Preoblekel so jo bil na polju v bližini mesta, pustil svojo raztrgano civilno obleko za nekim grmom, nakar jo pričakal vračajoče so vojake. Pred sodiščem jo bila cela zadeva o aret iranem županu in »rekvirirani« blagajni pojasnjena. »Kapetan Kopeniek«, kakor so ga od tega dogodka nadalje nazivali, je bil po zaporih žo znana osebnost. Enkrat je ponarejal denarne nakaznice, drugikrat je zopet oropal sodnijsko blagajno in mnogo sličnega je imel že na vesti. Vsega skupaj je presedel v zaporu 25 let. Na procesu radi Kopenicka je vzbudil s svojo inteligenco, govorom in obrano veliko zanimanje občinstva. Tr* dil je, da si je hotel s poštenim delom služiti jamb, pri tem pa ga jo motilo nadzorstvo redarstva in njegova prostost, Voigt si je pridobil toliko simpatij občinstva, da se je nabrala med občinstvom velika vsota denarja, da jo mogel »kapetan Kopeniek« v zaporu »dostojno« živeti. Bil je obsojen na štiri lota težko ječe, toda. ko je odslužil dve leti, so ga. pomilostili. Pozneje je padel v roko špekulantom, ki so ga vlačili po varijetejih ter zaslužili z njegovim »znamenitim« imenom mnogo denarja. Potom je bil zaposlen kot tovarniški delavec nekje na Angleškem, kjer je imel še to sirečo, da so ga proglasili ,za mrtvega. Na stare dni se je vrnil v Luksemburg, kjer je spil kupo življenja do dna ter so navsezadnje — oženil. Žnjim je umrla tudi njegova »slava«, ostala je samo še otožna vdovica »kapetana Ko-penicka«. • - Šestnajstletni sin trgovca Maeurek na Dunaju je večkrat postrašil svoje ............................... sede so resno izražale narodno navdušenje. Sploh so mi zdi, da je glavna izpodbuda vsemu sokolskemu stremljenju narodno Čustvo. Marsikaj, kar delajo, jo koristno za posameznike, ker so po telovadbi bolj zdravi, močnejši, a tudi lepši. Vsakemu dečku so pozna že po hoji in držanju telesa, da hodi k telovadbi. Toda ne delajo vsega le v svojo korist. Vsakdanje delo gotovo no do-naša vaditeljem in vaditeljicam nobene koristi, pač pa. žrtvujejo obilo časa in drugih žrtev. Ne morem niti trditi, da dajejo te žrtve lo lastnemu društvu, ker. kdo ve, koliko to mladine Ostane svojčas v Sokolu. Oni se pa vsemu po5 sveča jo s takšno gorečnostjo in uda-nostjo, s takšnim prisrčnim navdušenjem, da je opazovalcu skoro neuralji-vo. Spominjam se pri tem vedno gesel, s katerimi so me pozdravili pri telovadbi. Oni Imajo gesla v 'krvi talčo, da jih vodijo pri vsakem koraku; 'v' ^•. 5 T Dožujo ves dan, tako, 'da sem bil vesel, ko je prišel sluga z vabilom k’ seji tukajšnjega dobrodelnega 'društva gosp a in deklet. Šel sem in. bil sem prijetno presenečen. ker. do tam sedela „vc- f marmoff ~i*fr ‘Tamrmja roditelje na' ta način, da se je za šah obesil. Tako šalo si je dovolil tudi pred par dnevi, toda imel je pri tem to smolo, da je obvisel in tudi poklicani zdravnik mu ni mogel več pomagati. to Največjo fotografijo ali pravzaprav povečano .sliko je izdelalo filmsko pod5 ; jetje. Shipmann na Angleškem. Fotografija predstavlja priljubljenega film- tl skega igralca Jachie Coogana ter je ; 12 metrov dolga in 8.75 metrov visoka, 1 Nameščena bo na krovu nekega gleda- 'I lišča. j i------------------------------------- Dnevna kronika. — Nemški glas o Nemcih v Ju gesla- ; vi,ji. V »Nemško-jugoslov. klubu« v Frankfurtu ob M. je nedavno preda- 'I val prof. Geseman o temi »Din Deut* '$ sehen in Sudslavien«. Predavanje je bi-lo precej objektivno. Po njegovem mnenju ni iskati vzrokov nemškega pritoževanja v naeijonalni mržnji, marveč »Zorfalirenheit des Parteive-f sens«. Položaj Švabov v Jugoslaviji pa je mnogo ugodnejši kakor v času madžarskega gospodarstva. Švabi so se zadovoljili zlasti z izvedbo agrarne refor- j me v Banatu. Zemljo, ki bi jo bili. mo- ' rali dobiti jugoslov. dobrovoljei, so Švabi pokupili zase. -— V Frankfurtu sc vrši v kratkem Meštrovičeva izložba. — Knez, ki kratic. Degeneracijo visokega plemstva lepo ilustrira vest: Na železnici od Zagreba do Beograda je bil aretiran ruski knez Aleksander Sergejevi© Kovalevski, ki jo v zadnjem' času izvršil več železniških! tatvin. —' ' Bili. so časi, ko so imeli knezi in. grofje toliko ponosa v sebi, d;i so rajši končali življenje, kakor pa se tako ponižali. No, in danes kradejo kar po vrsti. — Nevarnost štrajka na železnicah. Kakor znano, so železničarji predložili vladi svoje nove zahteve. V glavnem zahtevajo: enkraten prispevek v višini mesečne plače z dodatki (izv. trinajsti mesec), povišanje plače za 50% in novo železničarsko pragmatiko, pri kateri bi. sodelovale železničarske organizacije. Vlada je železničarjem obljubila izpolnitev njihovih zahtev, ni. pa ukrenila ničesar. V svojem apelu naglasa »Vodstvo koaliranih železničarskih organi' zacij«: 1. železničarji zahtevajo anketo, da pred vso javnostjo razložijo svoje zahtevo. 2. Železničarji zahtevajo, d®' lahko žive človeku spodobno življenje. 3. Železničarska pragmatika se‘izdeluje* brez njihovega sodelovanja. Ministr-. stvo saobracaja se baje ne zmeni za io načelne zahteve. Zaradi tega obstoji možnost, da v Jugoslaviji izbruhne železničarska stavka, v onem. obsegu, kot jo bila nedavno v Nemčiji. V današnjih' deratnih' gospodarskih razmerah bi imela vsaka, četudi kratka železničarska stavka velikanski pomen za. notranje razmero v državi. Tudi. tu je potrebna previdna, stinkovnjaška in sivo' Kosrčna politika.« Bilo bi neprevidno, če bi klicali še več budili duhov, Icakof jih imamo krog sebe! — Seja višjega šolskega sveta se vrši dno 19. in 20. jan. t. I. Med drugi n1 činoma dražba, ki sem jo spomni v So- kolu. Sojo sb vidiT sicer dame iz domačih, »boljših« krogov, nazadnje pa, ka- dar je šlo za izvršitev kakega sklepa, so dobivala delo vselej tista živahiF dekleta, ki sl jih videl na stnvbiščn pri nakladanju opeko in kopanju ilovice Šlo jo za slavnost v prid ubogih otrok v neki manjšinski občini. Pri voliti ; častnega odbora, so zasedle imenitpejšs damo vodilna mesta, delo so pa podelk le Sokolom in Sokolicam. Meni so tn^ naložili blaga.jništvo. »Vam Sokole1’1 že tako pristoja nafavno delo«, jo rek'31 neka dama, na koji so viseli sami dr#" gulji. Nisem zamolčal opazke svoji s^ • sedi, načelnici, ki bo stregla v kuhinj'1 1 in buffetu, da se ml ne zdi pravilo3' da bi nekateri delali, drugi so pa V0* našali z uspehi. »Lo pustite jih«, je kla, naše geslo pravi: »Ne koristi, slave«, veseli smo, ako s pomočjo h’!, dam več pridobimo za ubogo deco. ^ loili. v narodno šolo in se ohrani n*' 5emu narodu, zato pa trpi glad Siefl pa čaka nas druga slava«, je dodf,'2 z nasmehom. Kadar bomo Korakali 0 zletu po Pragi«. (Dalje prihodnjič.) Maribor, i4. Januarfa 1922 »-j} K « teoraasr' •$o na dnevnem redu tudi stalno name-ččenjo učnih moči na mariborskih in 'ikolišhih šolali. — Prostovoljna požarna hramba na Pobrežju pri Mariboru ima v nedeljo, dno 15. jan., popoldne ob 2. uri svoj letošnji občni zbor z volitvijo načelstva. Zborovanje se vrši.v gostilni Rojko na Spod. Pobrežju. Podporni člani se ulju-iduo vabijo, da se tega shoda: udeležijo. — Na Svečnico, dno 2. febr., se vrši 'družinski večer s plesom v prid blagajni za popravo orodja. Natančneje sledi. — Čudno. Ne!-: ljubljanski list prinaša sledeči dve notici: Usnjarsko delavstvo v Sloveniji se nahaja v mezdnem gibanju., Na drugem mestu pa či-tamo: Usnjarski delavci prirede dne 14. t. m. ob 17. uri v prostorih društvenega doma veselico s plesom. Vstopnina pet Etin. — Strajlc in veselica obenem. — Ne vemo, če bo to pripomoglo k gmot-iiemu izboljšanju usnjarskih delavcev. — Zbirajte juffoslovcnsko znamke! {Velikega pomena za Jug. Matico je nabiranje jugoslovanskih znamk. 'Jug. Matica bo odslej imela filatelistični od-Is ek, ki bo v zvezi z imenovanimi velikimi. tvrdkami. Veliko povpraševanje tio v inozemstvu po naših znamkah ter ■Ee plačujejo za njo lepe vsote. Marsikateri trgovec filatelist jo z našimi znamkami obogatel! Zakaj ne bi imela tega dohodka naša Jug. Malica. Znamke leže na zavitkih ali pa se jih zavrže brez .vrednosti! Vsak Slovenec, vsaka Slovenka naj posveti nekoliko pozornosti nabiranju znamk. Mladin?, v šoli naj nabira znamke, jih prinese v šolo 'učiteljstvo jih bo izročilo Jug. Matici. Na ta način brez tfseh stroškov pripomorete Jug. Matici do lepili dohodkov. — Grozen zločin v Ponikvi. V Poni-■kvi je živel kmet S. V. v skupnem gospodarstvu s svojima sinoma. Antonom in Francom. Stari S. V. je bil brezmejno skop in lakomen ter nikakor ni hotel izročiti posestva kateremu izmed od-rcastUh sinov. V nedeljo zvečer je nastal tradi tega prepir. Mlajši sin je odločno zahteval, da mu oče izroči posestvo Stavec ga je radi tega prijel, a starejši tein, ki je bil na mlajšega, ljubosumen, jo vzel sekiro ter udaril z njo brata po tglavi. Brat je nato ves okrvavljen, zb? zal k svoji sestri, ki jo omož^na v ibližnji vasi, odkoder so ga nevarno ranjenega prepeljali v.bolnico. Ubijalec je po storjenem zločin ir zbežal. Značilno je, da je stari S. V. silno pobožen mož. Koder hodi,'momlja molitve tor celo nrl paši ni brez rožnega venca. Kljub teinu 4e soubijalec svojega lastnega sina. ■— Iz Pcsniee. Pod tem naslovom smo fo^iobčili v štev. 5. našega lista dopis iz Pesnice, v katerem trdi dopisnik, da se 3e^g. Hojnik, posestnik na Pesnici, presen! v Gradec, da tam s pomočjo znano gospo prevzame neko kavarno, pridobljeno za en milijon jugoslovenskih K. Iver smo so prepričali, da so te vesti popolnoma izmišljene in neresnično in Sre očividno le za osebno interese dopisnika, preklicujemo to trditve, ker nočemo nikomur namenoma delati kri \ iee.JVjso dopisnike pa prosimo, da nam sporočajo stvarno in resnično. — !z Radenc. (Dopis). Dne 5. t. m. smo pokopali na netanjsketn pokopališču pripravnika finančne kontrole Jo-sipa Lana. Imenovani je izginil na ču- t-v n?^*. 0(* na 2. decem-ra 1921. Ker ni bil obduciran, se vzrok njegove smrti ni natančno do.f*nsd. Preminuli je bil star 25 let, blagega zna- Si« * * v,iuden, vendar pa °'en-v Kako je bil vobče spoštovan in priljubljen, je pokazal nje- Ikoli ?o n-’ -frega se te udeležilo okoli 50 njegovih tovarišev, njim na čelu upravnik finančne kontrole v Gor. Radgoni g. komisar I. reda Menhart in niegov oddelkovodja v Radencih, gosp. Friderik Stieghtz, kakor tudi ljudstvo iz bližnje okolice. Za vence, kateri so mu bih darovani, gre v prvi vrsti hvala gospodičnam Pavličevim iz Melov, katerih dar in delo še danes krasi njegov grob. Dragi Joško, Tebi pa kličemo, počivaj v miru in naj Ti bode lahka naša jugoslovenska zemljica v Prekmurju,________ ivoji tovariši. „ ~~ Poljčane. Dramatični odseli Ju-eNovenske Matice v Mariboru priredi •v pi dvorani tovarne Kobližek oi;icana.h dobrodelno prireditev z f vorom, deklamacijami in enodejan- ko. Med posameznimi! točkami poje odsek pevskega društva »Drava«. Kasneje je tombola in prosta zabava v prostorih hotela Mahorič. Ker ja čisti dobiček namenjen Jug. Matici, se pričakuje o-bile udeležbo domačinov in okoličanov! — Patološki zavod nameravajo zgraditi v Beogradu. Stroški so preračunani na osem milijonov dinarjev. Ministrstvo za stavbe na tozadevno vprašanje še ni dalo nobenega odgovora. — Nova doinaša iznajdba. Izdelova-telj dežnikov Joeo Piperič v Pančevu je izumil nov dežnik, ki se da zložiti ter se lahko nosi v žepu. Za ženske je konstruiral posebno, elegantno -izdelano torbico, v kateri bodo poleg drugo ženske drobnarijo lahko nosile tudi dežnik in solnčnik. Za iznajdbo so zanimajo csobito nemške tvrdke, ki ponujajo iznajditelja »teške pare«, on pa nočo o prodaji ničesar vedeti. — Stekel pes v Beogradu. V ponde-Ijelc pred,poldan, ko je bilo na Terazijah v Beogradu največ ljudi, je pritekel iž Balkanske ulice mršav, stekel pes ter grize! vse, kar mu je prišlo na pot- Ljudje so zbežali v kavarno in veže, kljub temu pa jo pes ogrizel več oseb. Psa so končno ust/relili orožniki, # — Bete v snegu. V Karagjorgjevi-čevi ulici v Beogradu je našel pred par dnevi stražar v snegu zakopano tri do štiri mesece staro moško dete, za.vito v stare krpe. Bete jo bilo oddano v državno »kolišče, brezsrčno mater pa zasledujejo oblasti. — Spomenik Marije Terezije okraden. V Osijeku se je v bližini dravskega mestu še vedno nahajal spomenik Marijo Terezije. Te dni pa je bil spomenik »oropan«. Zginili sta krona in plošča. Ker so bili odneseni predmeti težki več me terskih stotov, so tatje najbrže prišli s popolno dvigalno opremo in vozom ter na ta način odstranili spomine na Habsburžane. Oblasti zasledujejo zlikovce, čudno pa je, da o-blasti same po treh letih spomenika še niso odstranile. — Cena mesu padla — toda ne pri nas, kjer cene vedno naraščajo, ampak v bankrotni Avstriji. Pred par dnevi je stalo na Dunaju goveje meso še 1200 na. K, danes stanc samo 500 do 600 n. a. K (24—28 jugoslov. kron). Cene so padle radi ogromnega dovoza meza iz — Jugoslavije. — Mobilizacija žensk' v Estoniji. E-stonsko vojno ministrstvo je izdalo nov zakonski načrt, po katerem so morajo v slučaju vojnp mobilizirati vse ženske v starosti od 18 do 41 let. Seveda pridejo v poštev'samo one, ki nimajo otrol-r. Te ženske bodo nastavljene v zaledju po pisarnah, kuhinjah in drugod, kjer niwo moški neobhodno potrebni. I)a se pa žene že prej spoznajo s svojo novo službo, sc bodo uvedli dvomesečni tečaji. Vsaka ženska mora dovršiti vsaj dva taka tečaja, ki bosta nekaka aktivna služba za ženske. Za meško traja aktivna služba dve leti. — Sovjetska vlada in alkohol. V moskovskih »Izvostjih« protestira komisar za narodno zdravje /oper odredbo sovjetske vlade, s katero se zooet dovoljujo produkcija žganja de. 1-! odst. alkoholno vsebine. Posebno pa opoza>-rja na to. da se s tem daje potulio struji, ki se bori za to, da se sploh dovoli produkcija alkoholnih piiač. Kdor je imel priliko opazovati Rusijo prodno, je bila prodaja in produkcija alkoholnih pijač prepovedana, la lahvIco oceni blagotvorni vpliv te prepovedi. No glede na slabe posledice alkoholizma za ljudsko zdravje, je treba v prvi vrsti pomen prepovedi a'ktahola zn mlade ljudi. Ponovno dovoljenje produkcije alkohola, jo znak moralnega propadanja sovjetske Rusije; jo naravnost u-darec vsem lepim nadam in uspehom komisarja za narodno zdravje. S tem so jo postavila sovjetska vlada na sta-lišče carizma, ki jo videl v -produkciji alkohola samo nov, izdaten vir dohodkov za državno financo. Čo pa se enkrat ta prepoved krši in deloma ukine, je vsaka nadaljna borba zoper alkoholizem-brezuspešna. Pri’ takih okoliščinah’ ;ic seveda razumljivo, da se na- delavskih shodih vprašuje, ali je sploh' mo-goce, da vlaila to navedbo likfno in do-voljuje produkcijo ^iajveČ;Tega sovražnika človeštva — alkohola, Princesa TfcnoSa. Princesa Mariola, nevesta našega kralja Aleksandra I., naša bodoča kraljica je stara 22 let. V Romuniji jo na-zLvajo Mariola, pa tudi Marčika, po naše se bo imenovala najbrže Mara. — Izobraževala se jo v Romuniji, kjer je dobila solidno in vsestransko naobraz-bo, govori vse moderne jezike, pozna dobro glasbo, bavi so pa tudi mnogo z literaturo, posebno s poezijo. Mariola je veselega značaja ljubeznjiva, uljud-na, ljubi, šport a posebno avtomobilizem. Kakor njena mati je izobražena tudi ona bolj na angleški način; kljub temu pa, da je mnogo občevala v naj višjih krogih, je vendar v obnašanju zelo demokratskega znača ja, kakršen jo v splošnem tudi ves ostali romunski dvor. Bodoča jugoslovenska kraljica je v rodbinski vezi ž angleškim, dvorom, ker je vnukinja 'kraljico Viktorije, z dvorom Španije, ker je sestra njene matere soproga infanta dona Alfonza, ujca španskega kralja, z grškim dvo mm, ker je sestra soproge grškega prestolonaslednika. Princesa je bila nedavno pozvana za družico pri poroki angleške princese Mary, kar bo pa vsled predstoječe poroke s kraljem Aleksandrom morala najbrže opustiti. Verjetno^je, da se bo svatbena ceremonija izvršila kmalu in to takoj po koncu dvornega žalovanj a za kral jem Petrom. ki konča 15. februarja. Kj& se bo svatba vršila, v Bukarešti ali' v Beogradu, še ni znano. Ker se je dokonča-vanje novega kraljevega dvora v Beogradu sedaj pospešilo in po v ta namen bili pozvani v Beograd francoski Speci jal isti, se povsem upravičeno sodi, da se bo vršila poroka že v novem dvoru v Beogradu. Po obstoječih' ve* steli, se bo istočasno s poroko vršilo trnli kronanje kralja. Aleksandra. V Bukarešti vlada, radi zaroke veliko veselje. Vse-časopisje komentira ta dogodek kot zgodovinsko važen; veliki listi pa trdijo, da se bodo s tem sorodstvom znatno konsolidirale razmero v južnovzliod-nem delu Evrope. Romunska in jugoslovanska diplomacija imata pri zaroki veliko zaslug, ker se jo delalo v teh' krogih' na to že celo leto dni. Diplomati trdijo, da so jim je v tem oziru posrečilo očuvati diskrecijo, kar je tudi največ pripomoglo k uspehu. Med svetovno vojno jo bila princesa' Mariola bolničarka v Bukarešti in v Jassyju. Mariborske vesti. Maribor, 13 januarja 1922 m janičarjev spomenik v Mariboru. Gledališče jo sprožilo srečno misel nabiranja >za postavitev spomenika našemu velikemu Ivanu Cankarju v Mariboru. Maribor jo danes čisto brez spomenikov, oni stari, avstrijski so izginili, novih ni. In vendar so spomeniki okras in ponos vsakega mesta. Ta nedostatek je treba odstraniti, treba je okrasiti naš slovenski Maribor tudi s slovenskimi spomeniki—• in komu naj c;a postavimo najprej, če v. e Cankarju? »Spomenik pa je dandanes draga stvar in zato je njegov prvi predpogoj — denar. Eden ne zmore veliko, veliko ljudi pa zmore mnogo in zato je dolžnost vsakega Mariborčana, ki ljubi Cankarja ljubi naš Maribor,' da prispev in ljubi naš Maribor.1 da prispeva po* , • : , 7 T"*“* ’ *** svojih skromnih močeh za Cankarjev !S Posvetovalnici'izredni občni zbor soomenik. Porabite vsako priliko za ^hiranje! Darove sprejema uprava gledališča ter uredništvo »Tabora«. Nadelo torej! Bomo videli, kdo bo prvi? m Češkoslovaški Propagandni ■večer v Mariboru. TulAijsnji poverjenik Ju-goslov.-češkoslov. ligo v Ljubljani g. dr. Roisman je predlagal ustanovitev podružnice ligo v Mariboru. Odbor se je te dni bavi! s tem predlogom in sklonil, da priredi liga v Mariboru v kratkem^ propagand ni večer, katerega so udeležita predsednik dr. Triller in generalni konzul dr. Otokar Beneš. Ob tej priliki so bo obravnavala ev. ustanovitev podružnice Jug.-čsl. ]i#e v Mariboru. Propagandni večer bi imel sledeči prodam. Nagovor predsednika, L- "<>vor gen. konzula dr. Beneša 3. Predavanje o T. Cr. Masaryku s skioptičnimi slikami. Če bo uspel ta večor, bo priredil p. liga še vee podobnih' predavanj v Mšrriboru. — Pozdravljamo to misel in upamo, da bo našla na j pri- ^ ^ »» ju Aazinojsi odmev med mariborskim ob- resno poškodoval. Žižkova nadb.ržjae. boi činsfcvom. Mi bomo pravočasno nožna*' nili dan in lokal, v katerem se bo vršila to prireditev. Opozarjamo pa že danes? na projektirani večer, ki bo nudil priliko, da slovenski Maribor pokaže vse svoje simpatije za jugoslov. - češkoslo vaško vzajemnost. m Predavanje. Jugoslovenska Matica In Mariborsko slovensko ženstva vabita slovensko občinstvo k velikemu manifestacijskemu zborovanju, ki bo ^ Narodnem domu v veliki dvorani dne 15, jan. Na tej manifestaciji govori slepi kapetan dobrovoljec g. Lujo Lovritv' Kdor je čul govoriti kdaj tega slepega govornika, ga no bo nikdar pozabil! Vabimo torej vse naše ljudi, brez razločka stanu, političnega mišljenja itd.-naj so polnoštevilno udeleže tega zbo-rovanja ob 10. uri predp. v Narodnem domu. V pondeljek, dne 16. t. m. je ob 8. uri zvečer (20.*uri) predavanje istega govornika o temi: »Naši davni naprija-teljiic Iz prijaznosti sodeluje tudi moški zbor Glasbene Matice. Da se kri.jejc' stroški, je za to predavanj o vstopnina J I. sedež 5 D, II. sedež 2.50 D, Ul. s— tam. pred Kristam na križu, ta-m bo di besede, ki jih’ govore posamezne osebe, so skoro docela Cankarjeve. Popoln uspeli pa je ras igo rala pred vsčm moderna tehnika, moderna inscenacija in deloma tudi režija. Dramatizacija »Hlapca Jerneja« je vsekakor pridobitev za našo dramatiko. Sicer jo tu in tam še kaj, kar se bo sčasoma opililo in spremenilo, toda to so bolj postranske stvari, ki so v celoti vet*, ali manj čisto izgube. Iste/tako je bilo podajanje samo, razen nekaterih postranskih oseb. Nekatero slike so bilo naravnost dovršene, tako' n. pr. tretja, ki je na.j-lepša in najgloblja. V hlapcu ‘Jorneju jo prišel do veljave ves individualizem Skrbinška, kot igralca-umetnika. Zamislil je svojo vlogo nadvse srečno, jo izdelal do najmanjšega giba. do naj-tišje besedo ter zaživel tako pred nami tako globoko in resnično življenje, da je delorv/il na gledalca naravnost su= gestivno. To je bila nloga zanj, napisal $i jo je sam, kdor jo bo igral za njim, je ne bo več podal tako dovršeno. G. Grom je v mladem Sitarju malo pretiraval, če v prihodnje to pretiravanje ublaži, bo tudi ta uloga odigrana dobro. V pastirju je gospod Smerdu pokazal še preveč diletantizma, istotako gospod Eurija-n v sodnem slugi. Gospod Kovič je pokazal v potepuhu, da se skriva v njem. mnogo talenta, toda za enkrat' ubija ta talent' še diletantizem, ki misli, da se izraža umetnost v pretvarjanju. Radi tega je bil v nekaterih' momentih naravnost mučen. Njegovo podajanje naj bo v prihodnja bolj umirjeno, bolj naravno, potem ho dobro. Gospod: Bratina je bil v ulogi župnika izborno maskiran, v igri na malo premalo uglobljen. Njegova uloga stoji glavno na mimiki obraza, to na je premalo podčrtal. Dobri so bili Povhe kot župan, Božanski kot’ starikav pie-šec ter Škerl kot goslačev študent. O* stali so/bili bolj srednji. Gledališče je bilo precej dobro zasedeno, nemira malo preveč, taiko, da je včasih v tišjih scenah precej motil, kljub temu. pa je bilo navdušenje zelo veliko. Koncem predstave se jo moral g. Skrbinšek prikazati. pred zastorom, kjer je prejel darila. Pred predstavo se je pobiralo tudi za Cankarjev spomenik' v Mariboru, idejo, ki jo moramo odkritosrčno pozdraviti. • DG Kultura in umetnost j - Koncert Rumpl-Kačcrova se vrši j jutri v soboto dne 14. t. m. v veliki ka-(z inski dvorani z nastopnim sporedom: j F. S. Vilhar: »Mornar« in »Kam«; H. iSh-ttneir: »Zaostali ptič«; A1. Lajovic: »Mesec v izbi« iin »Več ne šumi. rž«; Dr. B. Ipavec: »Menih«; E. Adamič: »Nocoj j je pa svetla noč« in »Pesem nočnega čuvaja«; It. Wagner: molitev kralja iz |opere »Loliengrin«; B. Smetana: arija jKecala iz opere »Prodana nevesta«. |Imenovane pesmi im arije, med Kateri-. mi se proizva jajo Adamičeve točke pr-jvič v Maribora, poje basist našega gle-idišča Emil Rumpl. Na glasovirju ga spremlja gdč. Kačerova, ki nastopi tudi kot solistka z: J. 8uk »Pomlad« in j »Ljubavno hrepenenje« ter B. Smetana: Transkripcija Schubertovo pesmi >■ Radovednež« in »Na morskem bregu«. Med odmorom recitira g. prof. Favai O. Zupančičevo »Dumo«. Začetek točno ob f 8. uri zvečer. Dvorana je kurjena. i x Henri Barbusse: »Ogenj* ('Dnevnik ;desofnije.) Poslovenil 'Anton Debeljak. V Ljubljani 1921’. Založila Tiskovna za-jdruga. Strani gi: zator tisoč izvodov. Edini Zola jo 'dosegel v francoskem jeziku podoben, rekord, a šele po 30 letih! Delo jo prevedeno skoro v vse evropske jezike. Spričo redkih vrlin Barbussovega sloga jo upati, da bo tudi naše občinstvo pridno segalo po novi knjigi, kateri je pridejana črtica o avtorjevem dolivanju in za katero je oskrbel S. Santel dobro uspelo naslovno sliko. Knjiga se naroča pri Tiskovni zadrugi v. Ljubljani, nasproti glavne pošte. x Gospa Curie kandidatinja za francosko akademijo. Glasovi ta komikarka madame Curie,, kandidira za članico francoske akademije znanosti. Kakor se pričakuje, bo sprejeta enoglasno. - Schnitzlerjev »Reigen« na Dnnajn zopet dovoljen. Znano je, da je bilo radi Schnitzler.j e v ih komedij svojčas na Duna ju mnogo hrušča- Prišlo je celo do prepovedi uprizoritve. Na rokurz gledališkega ravnatelja Berna.ua je bila končno prepoved ukinjena in se bo znani »Reigen« zopet smel vprizoriti. Sokolstvo. o Občni zbor »Sokola« Dravograd- Meža« se je preložil ter se vrši z istim dnevnim redom dne 17. t. m. ob 90. uri pri Grizogonp ■■■ j . ...;y; .. Mestni kino. »Senca", senzacijska drama v 4 činih, se predvaja v petek, soboto, nedeljo in pondeljek. Gospodarstvo. Borza 12. januarja. Curih, devize: Herlin 2.80, Ntwyoik 5.15, London 21.79, Pariz 42 60, Milan 82.20, Praga 8.25, Budimpežta 0,82, Zagreb 1.65, VaršavaO 18'/», Pa naj 0.161/,, avstrijske žigosane krone 0 9. Zagreb, devize: Berlin 1G2- 163, Milan 1235—1250, Bukarešta 0.00, London 1230—1235, Newyork cek-276, Pariz 2300—2400, Praga 455 — 465, Švica 5S60-5650, Dunaj 4,20—430, Budimpešta 46— 47.50; valute: dolar 275—279, ar. krone 4.50, češke krone 460, rublji 20—25» 20 K v zlatu 1050, funti , franki 2375, nopo- leoni 970—995, marke 150--15G, leji 220, lir' 1240, madžarske krone 47. g Poljski generalni konzulat razila ša. ,V. smislu § 16. naredbe ministrstva financ R. P. z dne 13. dcc 1920. leta, ki so tiče carinskega postopanja, morajo biti priloženi v vsaki carinski de' klaraeijl trgovska spričevala (fakture, trgovski računi, prvotne izjavo) v ka-terih mora hiti tudi naVedena vrednost blaga. Z ozirom na ta predpis jn na veliko važnost podatkov za trgovinsko statistične svilie, je neobhodno potrebno, da se inozemski izvozniki ramaja po poljskih carinskih zakonih ter da' priključujejo k svojim pošiljkam, določenim za Poljsko, predpisana trgovska spričevala, ki odgovarjajo carinskim zahtevam. To bo v njihovo korist, ker se bo tako odpravljalo blago brez odlaganja ne da bi se moralo nepotrebno dopisovati in se pri carinskih uradih' ne ho pobirala 10 odst, pristojbina (akcideueija) za netočne izjave, ki znašajo pri današnjih uplačilih tu pa tam zelo visoko svote. Razno. — Ženski ministri. Dve kanadski provinci sta poslali v svoj ministrski kabinet dve ženski. Ena prevzame ministrstvo. Kdo ve, če zpajo ti ameriški mini-»stri v krilih kaj boljše vladati, kot naš' evropejski? Glavni urednik: Radivoj Rehar. Odgovorni urednik: Rudolf Ozim. IIBI1 Mala oznanila. Mesto zaupnika pri večjem podjetju išče zanesljiv in pošten mož. (Spričevalo, kavcija.) Ponudbe pod , Sedaj še v slnž-bi“ na upravo „Tabora“. 56 3-2 Žepne ure, precizijske in stenske popiavlia najsolidneje tvrdka R. Bizjak, Maribor, Gosposka ulica 16. 64 Pošteno dekle ali mlajšo vdo vo se išče kot postrežnico od 7 —11. ure. Naslov v uprav-nišlva. 64 2-1 Odda se soba za 2 gospoda s hrano. Maistrova ul. 18, priti, levo. 67 Vsled smrti je nekaj pohištva in moške obleke na prodai. Maistrova ul. 11, II. nadsto, 70 Čitajte in razširjajte povsod naš list .TABOR« CE3ET: originalnega mariborskega Sramel-kvarteta RICHTER* SCHMIT se vrši v soboto 14. januarja zvečer ( v restavraciji »MARIBOR", Grajski trg št. 1. Obenem bode pojedina divjih zajcev. Točila se bodi — — — samo pristna naravna vina. — — — Pričetek ob 19. (7. zv.) url! — Postrežba točna i Za obilen obisk se priporoča 69 restavrator«