Leto II.
Poštnina plačana o gotovini.
Ljubljana, četrtek 15. aprila 1920.
Posamezna številka 60 vin.
NEODVISEN DNEVNIK
Sporazum med Jugoslavifo In Italijo
dosežen?
Štev. 85.
Cena po pošti*
n celo lefo . B BH’-m pol leta . fi -Hrza četrt leta. B Zl-za 1 mesec.. B T-
Za Ljubljano mesEčno V—
llFBdnistco In oprana: Bopitarjesa olica It. I
Uredn. telefon štev. SC
Posamezna številka €0 vin.
LDU Lyon, 15. aprila. (Brezžično.) oan Remu se bode obravnavalo tudi javansko vprašanje.
LDU Lyon, 15. aprila. (Brezžično.)
Iz Rima se poroča, da je sporazum med italijansko in jugoslovansko vlado glede jadranskga vprašanja že dosežen. Manjka mu edinole še sankcija vrhovnega sveta.
Angleško delavstvo proti komunistom.
Dnnaj, 13, aprila. Današnja »Arbei-erzeitung« pri0b£uje piSmo voditelja gleškega delavstva Hendersohna, pod aslovom: »Anglija in internacionala«. g	angleških	delavcev Hender-
ohn je poslal tajniku internacionalne Pisarne v Bernu Huysmansu pismo, v aterern obsoja postopanje radikalnih Vialističnih struj, ki skušajo terorizi-ati komisijo, ki se peča z upostavo in-rnacionale ter zahtevajo, da se mo-aJ° vnaprej izključiti vse skupine, ki 8t-.njim pogodu. Hendersohn zastopa :	lh^e,	da	mora	biti	nova socialistična
n klavska internacionala delo splošna kongresa, v njej morajo najti me-,a v®° proletarske organizacije, ki so-g ašajo s splošnimi načeli delavskega "vanja. Vse drugo je separatizem, ki
zanika misel mednarodne združitve in onemogočuje njeno uresničenje. »Britanska delavska stranka — piše Hendersohn — ni pristašica diktature kot akcijskega načela, tudi nimamo želje, da bi jo sprejeli v svoj slovar kot istovetno z demokracijo. Zato tudi ne želimo, da bi s pristaši tega nauka sklenili kompromis s tem, da bi sprejeli njihovo frazeologijo o sovjetih, diktaturi ali revoluciji, ki morajo nujno imeti, v različnih deželah, različen pomen ... Pač pa je britanska delavska stranka pripravljena, sodelovati s socialističnimi in delavskimi strankami drugih dežela, da se upostavi internacionala na temelju svobode taktike, medsebojne tolerance in svobode mišljenja.«
Mednarodni zadružni sestanek.
u * LDU Lyon, 15. aprila. (Brezžično.)
Ženevi se je vršila seja mednarodne ko-jP^rativne zveze. Zastopanih je bilo 15 Tzav. Opravičila se je samo nemška dele-° cPa, češ, da ne more na pot vsled oku-[jacJle Frankfurta. Francijo je zastopal Al-del ..oinas- Na interpelacijo francoske ni ežacije se je ugotovilo, da ruska misija
a.	Pravice zastopati ruskih zadrug, kajti n .,|e Lila sestavljena na zelo samolasten Cln °d sovjetske vlade,
dogodki na nemškem.
\X/ irT^ Dresden, 14. aprila. (Dun. KU — °lif) Iz Hofa došle čete so zasedle Fal-^enstein. Druge čete so zavzele Burgstadt, M tudi kraie zapadno od Chemnitze, esto samo še ni zasedeno.
W	Plauen,	14. aprila. (Dun. KU —
s . ) Hoelz je izginil iz Falkensteina in ža	naP°^l	v Gottesberg. Čete dr-
jMVl?e Lrambe so vkorakale v Plauen, kjer •j- ,ie Prebivalstvo radostno pozdravljalo, di v Klingental so dospele čete državne
°rambe.
V°JAŠKA ZVEZA MED FRANCIJO IN BELGIJO.
W	Pariz,	14. aprila. (Dun. KU ’—
vy "J Belgijski poslanik v Parizu je izja-^ ,Zastopniku »Petit Journala«, da je pri-p °vati takojšnje vojaške zveze med rancijo in Belgijo.
PLOVBA NA DONAVI.
LDU Budimpešta, 14. aprila. (Dun. KU) Ogrski dopisni urad javlja: Predsednik donavske komisije admiral Troubrid-ge je v svrho orintacije o razmerah donavskega prometa nastopil potovanje, na katerem so ga spremljevali vsi člani donavske komisije. Povsod je naletel na popolno razumevanje in pomoč pristojnih či-niteljev glede liberalne prometne politike. Podonavske države so se pokazale pripravljene, dovoliti prosto plovbo tudi osrednjim silam. Jugoslovanska vlada je stavila donavski komisiji na razpolago večjo količino premoga. Admiral Troubridge je napravil glede sedanjega položaja donavskega prometa naslednje izkušnje: V Nemčiji se donavski promet povrača k mirovnemu stanju. Avstrija se bori še z raznimi ovirami, vendar se kažejo tudi tu znaki napredovanja v plovbi. Čehi imajo velike načrte in nameravajo ustanoviti v Bratislavi konkurenčno luko proti Budimpešti, vendar še nimajo lastnih ladij, nego le izposojene. Jugosloveni imajo pač dovolj premoga, manjka jim pa prometnih sredstev. V Rumuniji je plovba precej razvita, vendar še ne tako, kakor v miru.
Sirite »Večerni list44!
mm**********
Socialne krize.
Človeška družba je kakor človeški organizem. Ko se nabere v njem večja množina nezdravih kali in snovi, išče vsa ta. nesnaga kakega izhoda, in ako ga ob pravem času ne najde, pride do večje bolezni, pride do krize, ki lahko uniči organizem. Pa pridejo zdravniki, študirajo bolezen, predpišejo zdravila, predpisujejo dijeto, določijo način življenja, operirajo celo bolni ud, da rešijo celotni organizem in pogosto se jim posreči. Včasi je pa že prepozno prišla zdravniška pomoč, vsej umetnosti se ne posreči več rešiti razruvanega organizma. Po-gostoma pa se slišijo po tem besede: Zdravniki so ga umorili...
Zgodi se pa tudi, da dobi bolnika v roke padar, ki s kovaškimi kleščami dere zobe in s kuhinjskim nožem operira bolnika. Bolnikovo trpljenje je neznosno; šele sedaj spozna zdravnikovo vrednost, ki s težavo popravi, kar je padar zagrešil.
Tako, kakor s človekom se pogosto godi s človeško družbo. Nabere se v njej gnilobe, bolezni, socialnih krivic, ki kriče po energičnem in izvežbanem zdravniku in če tega ni — izbruhne kriza — revolucija. Do te mora priti, ako družba mirnim potom ne najde zdravila, ki bi zadostno, učinkovalo.
Do nasilne krize mora priti ako ni zadostnih socialnih reform, to je stalen zgodovinski pojav. Toda ta operacija je strašna. Človeško družbo dobe takrat v roke padarji indijanske sorte, ki z zarjavelimi kleščami pulijo bolno zobovje, ki s krvavimi sabljami operirajo bolne ude, ki z ognjem celijo rane, ki s krivico uče pravico, ki s sovraštvom oznanjajo ljubezen. V takih revolucijah se uničuje kultura in gospodarstvo.
Toda organizem človeške družbe je močnejši, kakor oni človeškega telesa. Telo navadno omaga pod takimi eksperimenti, človeška družba pa si zopet opomore, na razvalinah vzcvete novo življenje. Strasti
same sebe ubijejo, padarji morajo oditi in začne se zopet mirno delo, iz podrtij zraste nova kultura, nov socialni red.
Mi živimo v družbi, ki je bolna, živimo pa tudi v dneh ko se odločuje ali bodo trezni zdravniki lečili tega bolnika ali ga bodo dobili v roke padarji, ki bodo po vzgledu ruskih in ogrskih boljševikov z ognjem in mečem, s krvjo in nasilstvom uničili ves družabni red, da po strašni katastrofi vzraste nekaj novega, boljšega. Danes se mase odločujejo za mirno sanacijo, ali za nasilno revolucijo.
Nekateri so obupali, da bi se mirna sanacija mogla izvršiti. Zato hite v tabor revolucije. Razumljivo je njih početje, če vemo, da prihaja vsaka revolucija iz želodca — toda ko bi ti — kar jih je pošteno-socialno čutečih — brali zgodovino takih nasilnih remedur, bi se vstrašili svojega dela. Pred kratkim se je v Ljubljani izrazil ugleden mož iz Prekmurja: »Pri nas se ni ireba bati boljševizma, mi smo ga že preizkusili, da nimamo več hrepenenja po njem.« To spoznanje prihaja povsod, kjer so bile ljudske množice osrečene s to nasilno remeduro. Spoznanje pride, toda pogosto šele takrat, ko je brez potrebe tekla kri, ko ožgano tramovje ad oculos — jasno dokazuje množicam, da je le mirno delo za sanacijo socialnih razmer blagoslov in zdravilo za človeško družbo.
Kapitalisti v demokratskih vrstah danes preprečujejo socialne reforme. Parlamentarno delo ubijajo. Kaka zaslepljenost je v tem početjul Ne nam, sebi zažigajo hiše, ko s tem ubijajo v narodu vero v sanacijo razmer in pode množice v prevratne struje.
Ne zapirajmo si oči! Kriza prihaja! Kdor zavira socialne reforme, tega nesite na gnojnih »tragah« ven —- ker sicer bo lazjarjena množica z gnojnimi vilami pobijala krivce in nedolžne!
Politične novice.
-|- Dr. Renner o sprejemu pri papežu.
Dr, Renner je v pogovoru z nekim poročevalcem izjavil, da je bil v Vatikanu sprejet z vsemi vladarskim častmi. S papežem je med drugim govoril o določitvi škofijskih meja in cerkvenopravnih vprašanjih. »Velikodušni dar sv. očeta —- je zaključil Renner — je vzbudil v nas globoko hvaležnost,«
-)- Komunistični izgredi v Krapinskih Toplicah. »Hrvat« poroča, da je prišel na Velikonočni ponedeljek v Krapino zagrebški komunist in priredil dopoldne pred cerkvijo nenapovedan javni shod. Nahujskal je ljudi tako, da so grozili z ubojem kap-
lanu in župniku, ko sta hotela govoriti, a došla orožnika so dejansko napadli. Tla komunistom je že dolgo pripravljal kopa-liščni zdravnik Novak, čegar odstranitev zahteva sedaj celokupno meščanstvo,
-\- Zmaga frankovcev v Bakru, »Riječ poroča, da je bilo 7. t. m. pri občinskih volitvah v Bakru izvoljenih« 7 frankovcev, madjaronov in zajedničarjev ter 3 kandidati naprednega meščanstva in delavstva.« Vrhunec sramote pa /je, pravi list, »da je reakcionarna skupina postavila za nositelja liste in bodočega župana dr. Batagliarija, ki se je kot Khuenovec onemogočil že pred 25 leti, a je sedaj v Jugoslaviji doživel novo vstajenje.« — Kakor znano, so v Hrv. Primorju vedno nosili zvonec svobodnjaki današnji demokrati.
LISTEK.
Pred sodbo.
riajka sedanjosti. — France Bevk.
Pod jjvorana' v kateri delijo pravico, ie obna štirioglatemu zabojčku, svetle-kat’ ■ ^a krez okraskov, kot stavek, s erim je izrečena sodba.
trd" ?odn*k* v črnih oblačilih so resni in ted ■ Postava> ki je bila zapisana še Živp1, .ko je živelo človeštvo drugačno nik-]e£j.e> kot ga živi danes. Ljudski sod-lj V ki so zato tu, da radi svojega usmi-da ,a.]*n rack usmiljenja božjega lažejo, zadoste pravici* ki leži v človeški ve-dr-’- Jazm‘šljujejo okostenelo uganko, ki Z1 tehtnico v svoji železni roki,
sk ^.red sodbo stoji človek. Mlad je, je °{r‘ m^en» s takim obrazom kot ljud-jjj* *.s® imajo vsak hip razjokati. Človek lei misI'1L da je vkljub svojim dvajsetim ® komaj odrastel materinim prsim. na daiv Sleda v tla in jedva odgovarja sodnuraŠania' Obdolžen je umora. Na
^al. 'nTVvivpjašai}!e' če >e kriv< ie Priki_ pritivPf n ovo*i> še z besedo je moral ki n 1 \’ Fotem se je pričela križeva pot, izpusti niti ene postaje, vsako že
prestano bolest ranijo znova, vsak greh pretehtajo še enkrat, da postane v obto-ženčevih očeh smešna nadloga, strah izgine, samo cinično se še smehlja.
Kakšna je bila njegova krivda?
Ne vem kje sem slišal o velikanu Marku, ali sem ga celo videl kdaj v svojem življenju. Bil je miren človek, dobričina, ki ni storil nikomur nič žalega, prijazen nasmeh ti je daroval, kadarkoli te je srečal. Taki ljudje so redkokdaj srečni. Kakor žoga, ki jih rabi človeška prešer-nost in pijanost, so. Ni je nerodnosti in ne besede, s katero ne bi preskušali njegovo potrpežljivost, ki se (spočetka smehlja odkrito, nato topo, slednjič utihne in prenaša vse, komaj da se zgane ta ali ona mišica na obrazu. Naenkrat se nekega dne razhudi. Njegov obraz dobi čudne poteze, postane rdeč, trepetajoč po vsem telesu. Kaj se je zgodilo dobričini Marku? Ali se zna jeziti Marko? Kako je smešen, če se jezi! Od kje je vzel toliko poguma? Kako se predrzne, jeziti se! In kot pastir nad žival, ki je postala naenkrat muhasta, se spravijo nad njega. Vidiš, Marko, kako je tvoja jeza smešna, kako si neumen, če se jeziš. Smej se, to bo bolje! Mi hočemo zabavef^Tudi to nas zabava, če se jeziš. — Moj Bog, saj je bil Marku vsak človek prijatelj in kako se je moralo zgoditi, da je postal naenkrat
živina, ki ne razume šal, in je popadel motiko ter ga udaril nemilo po glavi. Vsi so zavpili, vsi so se razkadili, le eden je obležal; Marko je bil morilec.
Tako se je zgodilo. In če sem videl tega mlečnega fanta pred sodniki, sem se spomnil na Marka, ki sedi v ječi in razmišlja čudno človeško pravico,
Ijeno zadnje vprašanje in je osramočena in razgaljena žadnja skrivnost obtožen-čeve duše, le zadnja in najgloblja, ki nosi Morda se je tudi ta, ki je jedva odrastel materinim prsim, spomnil nanj. Ko je stav-jedro vsega, ne, zagrmi beseda, porojena iz prastrasti človeškega maščevanja. Obsodite ga, morilec je!
Ciničen nasmeh izgine, obtoženca oblije smrten pot, v silobranu se mu od-pro oči, zajoče; »Usmilite se me!«
Ko posluša zagovornikove besede, namenjene bolj za občinstvo kot za sodnike. Ti zro in čutijo, da obtoženec najglobljega ni povedal, ne zato, ker je hotel zamolčati, ampak, ker se dopovedati ne da.
Pred njimi je vstala naenkrat kri, ki je tožila mladeniča. Bleda postava umorjenega je stala v solnčni svetlobi. Jasno je bila vidna samo široka, črna rana, ki je pretakala kri.
Sodniki so se pogreznili vase, iz sled-njega je stopil njegov lastni duh in se po-
stavil pred telo; duha ni oblivala groza. In v zboru so vprašali duhovi: Kaj naj storimo?
Umorjeni se je nasmehnil s čudovitim smehom. Nato je počasi dvignil roko. Njegov glas ni bil niti šepetanje, niti premikanje ustnic. Dejal je: »Jaz sem mu odpustil. In če sem mu odpustil jaz, čemu bi mu ne odpustili vi?«
Duhovi so molčali.
»Čujte,« je dejal umorjeni, »kaj je storil vam?«
»Čujte; on je priznal krivdo? Dobro, Toda lagal je, zakaj enega, najglobljega ni povedal. Mene niste zaslišali. Jaz nisem priznal ničesar in ni prav, če zaslišite merilca in niste zaslišali umorjenega, ki mu ni več do laži, in bi lahko govoril čisto resnico. Kakšne so vaše sodnijske postave?«
Duhovi so molčali.
Umorjeni je izginil, le sled krvi ie ostal, nato je izginil tudi ta. Duhovi so stopili za telesa sodnikov in izginili, vrsto zamišljenih obrazov je mučila težka misel.
»Ali je kriv, da je umoril...?« se je glasilo vprašanje, staro kot zemlja in krivica.
Da so zadostili pravici, zapisani v človeškem srcu in v svojem usmiljenju, so se sodniki zlagali enoglasno; »Ne!«
Stran 2
»Večerni list«, dne 15. aprila 1920.
Štev, 85/
+ Komunistična stavka v tobačni avarni se nadaljuje. Poleg delavk je tanes prišlo na delo zopet okrog 20 delavcev. Pri tej priliki povemo ponovno, da je stavka res le politična. Mizerne plače, v katerih se nahaja delavstvo, ■lužijo komunistom za povod, da so mogli zagnati delavstvo v štrajk. Kriv-i komunističnih voditeljev je, da se je ! izbila enotnost delavskih organizacij v boju za zvišanje plač. To sledi jasno iz grdega in sleparskega postopanja, katerim so hoteli vprizoriti stavko. Lagali so v Zagrebu, kjer so komunisti v večini, ki pa niso hoteli štrajkati, da Ljubljana štrajka, čeprav to ni bila resnica. Ko so tako pognali zagrebške delavce v štrajk, so zopet jirišli v Ljubljano in tedaj niso govorili o slabih plačah, marveč le o tem, da naj se stavka iz solidarnosti do drugih. O tem bi se bilo dalo govoriti,ko bi bili komunisti ljubljansko delavstvo prej tudi prašali, prodno so začeli štrajke po Hrvatskem. Toda ljubljansko delavstvo je na javnih shodih samo odločno izjavilo, da ne pojde v štrajk. ker je nevarnost, da se tovarna zapre in strojiodpeljejov Belgrad, kakor so ravno socialni demokratje večkrat govorili po tovarni. Boj za zboljšanje položaja pa bo delavstvo tobačne tovarne tudi brez stavke nadaljevalo in ni dvoma, da bo zmagalo. Škoda je le, da so komunisti s svojo politično stavko razbili enotno postopanje obeh organizacij.
+ Stavka občinskih nameščencev
je bila končana 13. t. m.
-f Predelska železnica. Povodom Rennerjevega obiska v Rimu je italijanska vlada obljubila, da bo čim preje ti ogradila predelsko železnico, da se .	dovoz	živil v Avstrijo. Avstrij-
ftKd vlada bo dala italijanski na razpolago nekdanje načrte za predelsko železnico. V tržaški luki bo dobila Avstrija za tovorni in osebni promet precejšnje olajšave.
STAVKE.
LDU Aachen, 14. aprila. (Dun. KU) Wolff) Danes je v Eupenu, Malmedyju in Motnjouieu izbruhnila splošna stavka.
LDU London, 14. aprila. (Dun. KU — Reuter) Na Irskem traja stavka dalje. Delo stoji povsod razen v Ulstru.
LDU Salzburg 14. aprila. (Dun. Ku) Po tritedenski stavki so krojači po vseh podjetjih začeli zopet delati, ko so ugodili delodajalci njih glavnim zahtevam.
Dnevne novice.
—	Zvišana mlevnina. Deželna vlada za Slovenijo je v seji, dne 10. akrila 1920 sprejela naredbo, s katero se določa mlevnina, in sicer: a) za mline na vodo 4.5 K za 100 kg žita, b) za mline na paro 50 K za 100 kg žita, c) za mline z motornim obratom 57 K za 100 kg žita. Za prašitev ne sme presezati pri izdelovanju moke 2%, pri podelovanju ječmena in prosa v ješprenj, oziroma kašo pa 4% žitne teže. Za dovoz žita s kolodvora in odvoz mlevskih izdelkov 'na kolodvor se dovoli mlinom 4 K, mlinom, ki imajo lasten tir pa 3.50 K. Po-sojnina za vrečo in štiri tedne se določa na 1.20 K. Deželna vlada je sklepala o zvišanju mlevnine na temelju predlogov odseka, ki se je s to zadevo po-
drobno pečal, in ki ga je za to izvolila draginjska anketa. V tem odseku so bili zastopani enako lastniki mlinov kakor tudi delavci ter so oboji soglasno zahtevali, da se mlevnina zviša. To zvišanje je deželna vlada dovolila samo za to, da bodo mogli lastniki mlinov ugoditi zahtevam svojih uslužbencev in pa vsled tega, ker mlini vsled pomanjkanja žita večkrat ne obratujejo, uslužbencem pa morajo plačevati tudi takrat.
— Ponarejene nove 400 kronske novčanice. »Trgov. Glasnik« poroča, da so se pojavili v prometu ponarejeni 100-dinarski odnosno 400-kronski bankovci, na katerih je vodeni znak napravljen z oljem, kar se da lahko spoznati po tem, da je papir na potvorjenih bankovcih povsodi enako debel, dočim je pri pravih bankovcih papir na svetlejših mestih tanjši.
— Civilne obleke padlih vojakov. Oddelek za narodno hrambo deželne vlade je izdal naslednjo okrožnico: Da se pospeši izročitev civilnih oblek padlih vojakov njih dedičem, naj predlože županstva po'.om političnih okrajnih oblastev vojaški intendan-ci za Slovenijo najkasneje do 15, maja 1920, sezname vseh v vojski padlih ali vsled pogrešanja mrtvim proglašenih vojakov, ki so oddali svojo civilno obleko bivši avstro-ogrslci vojski vojaški upravi. Predložiti je ločene sezname onih, k so oddali obleko pri kakem kadru v Ljubljani ozir. v Mariboru ozir, v Celju ozir, v kakem kraju izven Jugoslavije. Ti seznami naj imajo sledeče razpredelke: 1. ime in priimek; 2. rojstno in naborno leto; 3. domovna občina;
4,	čas odhoda k vojakom; 5. vojaški oddelek, h kateremu je odšel (polk in četa); 6. opomba. V opombi naj se zlasti navede, če so dediči že prosili za vrnitev obleke, kam so prošnjo naslovili in če so morda obleko ozir. odškodnino že prejeli. Vojaška inten-danca bo čim prejme sezname, poslala vse obleke, ki jih bo mogoče najti, pristojnim županstvom, da Njih razdele upravičencem, Slednji se opozarjajo, da nima nik^kega smisla priti osebno k intendanci, ker se bo oddajala obleka načeloma le potom pristojnih županstev.
— Varnostne razmere v Zagrebu so se glasom zagrebških listov zelo poslabšale. Na dnevnem redu so tatvine, ropi in umori. Roparski napadi se izvršujejo celo o belem dnevu. Tako sta dva moška v vojaški obleki 12. t. m. ob
10.	dopoldne napadla v Dolnji Iliči vojaškega uradnika in mu uropala 70.000 kron. Isti dan so prišli v neko branjarijo v Iliči trije moški in z orožjem v roki zahtevali denar. Neka slučajno prisotna ženska je začela klicati na pomoč, nakar so roparji zbežali. Policija nobenega teh zlikovcev še ni zasačila.
— Moka v Zagrebu zopet dražja. Dne 12. t. m. se je cena moki v Zagrebu zopet zvišala in stane nulerica 19 K, moka za kuhanje 16 K in krušna moka 15 K kilogram; koruzna moka je po 10 kom kilogram. Obenem so peki zvišali cene kruhu za beli kruh na 18 K, za črni na 16 K kilogram. Kam plovemo?
— Cena živil na Češkem. Na Češkem so krizo v prehrani precej premagali. Hleb črnega kruha, ki tehta 1 in tričetrt kg, stane 1,60 K do 2 K v češko-slovaški ali okroglo 3 do 4 K v naši veljavi, V tajni prodaji se dobi tudi polbeli kruh po 9.50 K (19 K) in žemlje po 80 vinarjev (1 K 50 v) kos. Moko deli država po 1.66 K (3 K 20 v) kilogram. Seveda država precej doplačuje iz svojega. V tajni trgovini stane kg moke
Pred sodbo stoji mož, podoben hijeni. Ta primera žali dostojanstvo človeka in žal mi je, da jo moram zapisati. Zakaj, če bi olupil njegovo zdravo, rejeno zunanjost, bi se prikazala prihuljena zver, ki stika po mrhovini.
Tudi nekaj risa je v njem, skritega v posebnem kotu njegovega značaja, lisičje pretkanosti, ki gleda iz slednje besede, kretnje in pogleda.
Zdi se mi, da ni še nikoli objel človeka in se zjokal na njegovih prsih, da ni še nikoli popestoval nikogar v svojih mislih. Kot da so ljudje zato tu, da jih oslepari kot da je oblast zato postavlje-r, . da jo prekani.
Nikogar ni umoril, nikogar ni okra-d 1, nikogar ni zapeljal; tam stoji, pravičnik med pravičniki, poštenjak med poštenjaki. Samozavesten in ohol, kot številke, ki ga obtežujejo; dolgo vrsto številk, ki so enake druga drugi, kakor trgovske postavke.
»Tu sem. Obsodite me! Kdo me ob-težuje? Kaj sem storil? Ali sem trgoval z živim mesom? Ali ne živim pošteno z delom svojih rok?«
Sodniki bero iz njegovih pogledov. On se smehlja v svoji pretkani notranjosti; »Kje je postava, ki bi me kaznovala? Za morilce je postava, zame jo m .., Jutri bom prost,..«
Sodniki so se izgubili v se, vsa dvorana je pobledela, vrsta duhov je gledala mračno v prizor. Prišli so tožiteljL Dolga
vrsta bledih, izsušenih obrazov je bila, ki je šla z upognjeno hojo in govorila s podrhtevajočim glasom. Možje s predpasnikom, rokavi, zavihanimi za delo in mrakom na licih, žene z večno skrbjo na obrazu, otroci brez mladosti.
»Zakaj nas niste zaslišali, ^i sodniki, ki nas mučite, če v svoji bedi prestopimo meje vaših postav?
»Prisilil nas je, da smo stavkali in da smo preklinjali, in so se naše družine spremenile v pekel,..
»Prisilil nas je, da smo kradli, dvomili v pravičnost Boga, pustili hčere, da so se vlačile ...
»Da smo obupavali in se starali, klicali smrt nad naše otroke; da smo storili največjega vseh grehov ... Moril nas je, kradel nam je celo življenje, goljufal...«
Ni greha, ki bi ne bil imenovan od te dolge procesije, ki je prišla skozi ena vrata in odhajala skozi druga. Otroci so bili belo oblečeni in so nosili lilije v rokah, le njih oči, vprte v globino človeške uganke, so govorile.
Sodniki so se zdrznili. Blede konture dvorane so zapustile svojo prejšnjo izrazitost, vse je bilo kot prej.
Čakali so vprašanja,
»Ali je kriv, da je umoril.,. okradel >.. ogoljufal...?«
Ni bilo teh vprašanj. To pot je bila laž postava. Pravica je ostala zaklenjena v človeških srcih. Ta, ki je imel obraz hijene, je stopil smehljaje na prosto. ;
13 K (26 K). Sladkorja dobi vsaka oseba 1 kg na mesec po 3.40 K (6.60 K). Ostala živila so prosta in primemo dražja: surovo maslo 50 K (100), grah, fižol, leča po 10 K (20 K) kilogram, umetni med in sirup po
6.20 K (12 K) kilogram. Cene se drže že več mesecev na isti višini in ne delajo takih norih skokov, kakor pri nas.
— Vprašanje ženskih srednjih šol na Dunaju. Na Dunaju so ženske srednje šole, ki so vse zasebne, na tem, da se zapro. Kljub temu, da so zvišale šolnino od 300 na 900 in 1200 K, ne morejo zmagovati stroškov, Učitelji in učiteljice dobivajo po 400 do 800 K mesečne plače, s čimer seveda ne morejo živeti. Sedaj so uvedli akcijo za podržavljenje vseh ženskih srednjih šol,
— Velika potreba nadaljevalnih šol. Neki dunajski list se peča z veliko škodo, ki jo trpi na svoji temeljni izobrazbi mladina, ki je hodila začasa vojne v šolo. Zna-nje, ki ga je otrok pred vojno prinesel z ljudske ali meščanske šole, je bilo vse kaj drugega nego je tisto, kar so pridobili otroci v šoli začasa vojne. Ta primanjkljaj bo cel rod tako težko čutil vse življenje, ako tisti, ki so v to poklicani, ne bodo poskrbe-
li,	da se ta primanjkljaj kolikor mogoče nadomesti. To nalogo morajo prevzeti nadaljevalne šole, ki se morajo kolikor mogoče izpopolniti in razširiti. Obvezni obisk nadaljevalne šole se mora raztegniti na vso mladino — razen one seveda, ki obiskuje druge šole — do 18. leta starosti. Predvsem pa se morajo preosnovati nadaljeval-nošolski sveti, da bodo imeli več zmisla za potrebe in koristi delavske mladine.
— Zahteve zasebnih uradnikov na Hrvatskem. »Savez priv. namještenika« v Zagrebu zahteva 100—60% doklad na plače tako, da se odstotki pri višjih plačah znižujejo. Delodajalci ponujajo zvišanje 80 do 40%. Pogajanja se nadaljujejo.
— Avstrijsko katoliško šolsko društvo je imelo 11. t. m. na Dunaju svoj redni občni zbor, na katerega je poslal papežev nuncij Agna Serra papeževo pozdravno in vzpodbudno pismo. Društvo šteje 107.000 članov. Zbor je sprejel resolucijo, v kateri zahteva: Bodoča državna ustava naj zagotovi svobodo pouka in vzgoje, fakultativno versko šolo ter zajamči in zavaruje versko-nabožni pouk in vzgojo; šolska preosnova naj ne zavrže vsega dosedanjega, marveč naj se izvede v zmislu organičnega razvoja tega, kar je postalo zgodovinsko; v šolskopreosnovne komisije naj se v primernem številu pokličejo tudi katoliški strokovnjaki; katoliški stariši se pozivljejo, da sodelujeo v društvih sta-rišev, ki so se osnovali za šole.
— Splošno bolniško zavarovanje v Avstriji. Avstrijska vlada je predložila narodni skupščini zakonski načrt, glasom katerega se raztegne bolniško zavarovanje na vse mezdne delavce; poslej spadajo pod obvezno bolniško zavarovanje tudi kmetski in gozdni delavci, javni državni, deželni in občinski nastavljenci, posli, hišniki, delavci, ki so zaposleni v domači obrti, potem osebe, ki so zaposlene pri več gospodarjih, oziroma danes tod jutri tam, kakor n. pr. domači učitelji, domače šivilje in perice itd.
— Dom za dojence zgradi Udruga učiteljic v Zagrebu, ki ima poseben odsek »za našo deco.« Ta odsek, ki je izredno marljiv, je že pred 12 leti ustanovil »jaslice« za dojence, a ta je že davno premajhen. Zemljišče za novi dom je že kupljeno, z zgradbo doma prično še letos. Stroške upajo pokriti z dobrodelnimi prireditvami in prostovoljnimi prispevki.
— Sadovi kina, V Zagrebu se dan na dan dogajajo slučaji, da 10 do 14 letni dečki izmikajo gospodinjam ali drug’m ženskam na trgu ali ulici denarnice ter zbeže z njimi. Ženske kriče, a ljudje love malega uzmoviča. j akih prizorov je vsak dan več. To so uspehi vzgoje, ki jo dobiva poulična mladina v kinu.
— Valute dne 14. aprila na zagrebški borzi: dolarji (100) 14.800 K; avstrijske krone (100) 67 K; leji (100) 262 K; levi žigosani (100) 185 K; carski rublji (100) 200 K; češkoslovaške krone (100) 205 K; francoski franki (100) 1040 K; napoleondorji (1) 565 K; nemške marke (100) 290 K; italijanske lire (100) 610 K.
Ljubljanske novice.
lj P. Z. »Ljubljana«. Danes točno ob pol 20. uri zelo važna vaja mešanega zbora. Vse pevki in pevci!
lj »Nobenega policijskega stražnika ni takrat, kadar bi moral biti.« Pod tem naslovom smo dne 10. t. m. prinesli poročilo o sodni razpravi proti Karlu Notarju, ki je okradel orož. stražmoj-stra Vovka. Na koncu je rečeno, da je bil Vovko obsojen za to na 4 mesece ječe. To je seveda pomota. Karl Notar, ki je Vovku ukradel črno zimsko suknjo in eno žensko jopico, je bil obsojen na 4 mesece težke ječe. To moramo popraviti, da ne bo g. orož. stražmojster Vovko, ki je bil okraden, povrhu še trpel na ugledu radi take napake.
Razne novice.
r Sto let elektrodinamike. Kmalu b° sto let tega, kar je znameniti matematik naravoslovec in filozof Francoz Andrej Atrija Ampere objavil svojo elektrodinaijuc-no iznajdbo, ki je velikanskega pomena v nadaljnem razvoju in izkoriščevanju električne sile. Po njetn je imenovana tudi enota za merjenje električnega toka »amper“' kakor so jo določili na mednarodnem P°' svetovanju v Parizu 1, 1885. Kako učen )e bil ta fizik, je vidno iz tega, da je bil že i dvajsetim letom profesor v Bourgu, P0*®® v Lyonu in naposled na pariškem vseučilišču. Rojen je bil v 1. 1775 v Lyonu, umrl pa je v Marseillu v 1. 1836.
r V Parizu se vsekako ceneje ženijo ib možijo ko pri nas. Neki francoski list našteva, da stane svatba in stanovanjska oprema v Parizu pri skromnih zahteva najmanj okoli 24.240 frankov. Kalkuto
pa tako-le: Štirje šopki po 60 frankov^stanejo 240 frankov; zaročni prstan 2000 uan' kov; dva poročna prstana 200 frankov: nova obleka za ženina, klobuk in čevlji 10Gy frankov; poročna obleka za nevesto s pai' čolanom in atlasovimi čevlji 2000 frankov, njena skromna dota brez čipk .n vezenin 3000 frankov; salonsko pohištvo, imitacija Ludovika XV., 4000 frankov; cbednic«i nizozemska imitacija, 3000 frankom; spal' nica, slog Ludovika XIV., 4000 frankov* kuhinja in shramba 1500 frankov; P°'e<^ na za 50 oseb je preračunjena na 250'* frankov; deset izvoščkov po 80 frankoV; napitnina itd. itd. Vsega vkup torej okoli 24.240 frankov, — Pri nas bi take svatba stanovanjske opreme, bale za nevesto 10 ženina nihče ne napravil za ta denar.
r Ženin s 27 otroki. V mestecu Cryptal Springsu v amerikanski državi Missouri, je nedavno tega poročil dva* kratni vdovec s 27 otroki vdovo z ** otroki. Ženin, ki je videl Abrahama *e pred nekoliko leti, je imel 16 otrok Že iz prvega zakona. Druga njegova ženat bivša vdova, je pripeljala v hišo iz Pr' vega zakona 5 otrok in mu rodila še b nadaljnih potomcev. Nova družina bo torej štela poleg očeta in matere manj ko 38 sinov in hčera, izmed kate' rih je več oženjenih in omoženih in imajo že otroke, tako da bo cela dn1' žina štela več ko sto duš.
r Kdo vse stavka. »Matin« je Prl' nesel minuli teden naslednji dve P°' ročili: Otroci, ki so peli na koru v cer-kvi v Verdunu-sur-le-Doubs, so stopi*1 v stavko nekoliko minut pred prvo fli&' šo. Zahtevali so zvišanje plače za centimov od maše. Ker so župljani ne' mirno čakali na začetek službe božj^1 je moral župnik ugoditi njih zahtevi-
—	V Grenoblu so ondan začeli staV' kati konjederci, ki jih plačuje mestO' Zahtevajo tri franke namesto 1 in P° franka za ulovljenega psa na ulici. Ker ulove dnevno navadno po 30 psov, P?' meni izpolnitev njih zahteve zvišanje njih plače za 45 frankov na dan.
NAŠIM DRUŠTVOM IN SOMIŠLJENIKOM1
Ali ste že naročili
D*' »NAŠA POTA«
I. in II. zvezek?
. Naj ne bo med nami nikogar, ki ®e prečita te zbirke! Socialno vprašanje P°' staja vsak dan silnejše in socialna borb® vsak dan izrazitejša.
V dobi socialnih prevratov in krivi socialnih prerokov bo zbirka vsakem^ dobrodošla ter mu bo zvest kažipot vrtincu sedanjih dni.
Naroča se pri Slovenski krščansko socialni zvezi v Ljubljani. I. zvezek stane 4 K, II. 8 K, s poštnino 50 vin. več.
Denar se mora poslati naprej.
Narodno gledišče.
15. aprila četrtek: »Saloma-Slepc'*' Abonement B.
16. aprila petek:	»Golgota«. Abon ment E.
17. aprila sobota: jtSaloma-Slepc1*' Abonement A.	,
18. aprila nedelja popoldne: »Trnju čica«. Abonement izven.
18. aprila nedelja zvečer:	»Salom Slepci«. Abonement izven.
19. aprila ponedeljek: »Golgota«, nement B.
20. aprila torek: zaprto.
21. aprila sreda: »Saloma-Slepci«-nement C.
Marijonetno gledališče.	^
Četrtek, 15. aprila: »Obuti maček«,
5.	uri popoldne.	^
Ab<>'
Abo-
Odgovorni urednik Jože Rutar. Izdajatelj konzorcij »Večernega ^S|a*jjaDi, Tiska »Jugoslovanska tiskarna« v Lju