O i F
A
LJ Ji :____
99l »iplimbn 1996.
Posamezna številka 30 stot
Letnik U
LM UuJa vaS^Uj^T»M	ftaroMia: za t
0 imm L «1—, pol Ms L , cdo tato L 78.—v ▼ UH vA - Pnsmd* ft«vflkc 80 alot — Osteantna at 1 v ilmfcirtl 1 talaca (73na): za tnitnke, labvafc, inal—. vabila L 1.20, og
90 alat sa beacfe osima* L &
LI—,
EDINOST
UredaJUro te ■prralMvoi Tnft (3), ulica & Frmactaco d*Aadal ML T* kfoa 11-97. Dopfal aa| m poSUMo Uklete« omUihn, ogteai, rafcl* udi« ia 4ntr pa nprmittni. Rokopid •• a« vraftaf* NdnaUraal plama ae aa tpie cmaja. — Lsat, založba la tiak Tlakam« „Edino*-Podaradalitvo ▼ Oorlel: ulica Olosut Carducd It. 7, L n. — Telal li tO G lavni In odgororni uradnik: prof. PlUp Pari«.
Podrobnosti o strašni povodnii v Trstu in na deželi
Pustošenja vode v spodnji okolici — Prizori Iznenađenja h panike v mestu — Prve vesti o velikih poplavah na Krasa in na GorHkem
Kakor smo poročali že včeraj, je za-inike nam- poročajo tudi Iz drugih, kra-dobila predsinočnja povodenj kmalu po jev spodnje okolice. Smrtnih, slučajev polnoči tako ogromen obseg, da je bilo'k sreči ni bilo — razen enega, ki se je
dobesedno vse mesto pod vodo, ulice so se spremenile v deroče reke, trgi v prava jezera, povsod ogromne mase motne in blatne vode, ki se je valila z nezadržno silo iz višjih, delov mesta proti morju. Dež je lil z neznano silo, neprenehoma skozi polnih pet ur, od kmalu po 9. do skoro 2V2 zjutraj. Vmes je razsajala srdita nevihta, blisk za bliskom je razsvetljeval grozno sliko ter skoro zatemnjeval električno luč, ki na srečo ni odpovedala ves čas groznega neurja, čemur se je gotovo v prvi vrsti zahvaliti, da ni prišlo do večjih nesreč, posebno po stanovanjih, trgovinah in drugih lokalih, v katerih so bili številni prebivalci presenečeni ter potem blokirani do prvih jutranjih ur.
Slika, ki jo je nudil Trst pod udarci predsinočnjega neurja, se ne da popisati v kratkih besedah, treba je bilo doživeti njene grozote. Najstarejši ljudje, do katerih smo se obrnili z vprašanjem, ali pomnijo kaj podobnega iz svojega življenja, so nam odgovorili, da Trst najbrže še ni videl in čutil nad seboj
take hude ure.
t
Ogromne mase vode iz okoliških hribov
Poplavo tržaških ulic je povzročila predvsem ogromna masa vode, ki je začela drveti že okoli 11. ure z vseh okoliških hribov proti mestu. Neizprosno neurje je zajelo vso deželo daleč naokoli. Ogromne množine vode, ki je neprenehoma lila izpod razjarjenega neba, tudi votla in do tedaj moče željna kiaia zemlja ni mogla več požirati, povsod so se napravili deroči hudourniki, ki so se stekali in množili, ter prihrumeli z neodoljivo silo z obronkov bližnjih okoliških hribov proti morju. Vode z Opčin, Skorklje, Grete, Konko-nela, Kjadina in drugih višin so v kratkih par urah napolnile in preplavile Barkovlje, Rojan, Sv. Ivan, Rocol, Skedenj ter si poiskale potem pot po mestnih ulicah, katere so se spremenile v prave reke. Voda je ponekod dosegala 40—50 cm, n. pr. v ulici S. Francesćo. Tam, kjer se je ustavila, ker ni našla takojšnjega odtoka, se je nabrala od 70 do 100 cm na visoko. "
Podrobnosti o povodnji
Najhujše je bil prizadet po neurju Rojan. Radi svoje lege med tremi hribi je postal že takoj v začetku žrtev silnega pritiska, ki je hrumeče naraščal od vseh strani. Mnoge hiše v Rojanu so .bile v veliki nevarnosti, da jih voda iz-podje. V več slučajih je moralo priskočiti na <pomoč vojaštvo ženijskega oddelka, ki je takoj organiziralo rešilno ;službo. Prebivalci ogroženih hiš so se zatekli v vojašnico. Voda je<«drla dalje tudi v prostore špedicijske tvrdke Ex-ner. V poplavljenem hlevu se je naha*-jalo nad 20 konj, ki so bili vsi v nevarnosti, da se zadavijo. Posrečilo se jih je pravočasno izpustiti na dvorišče, kjer so potem tekali preplašeni tje in sem v vodi do trebuha. En konj se ni mogel
dogodil v ul. Farne to pod zemljiščem Caccia. Okoli polnoči ob največjem nalivu sta se vračala dva malo vinjena delavca na Kjadin. Ko sta bila pod nasipnim zidom omenjenega posestva* se je zid nenadoma udri in ž njim par dreves, ki sta padli na električno Žico, katera oskrbuje Kjadin s razsvetljavo, ter jo potegnili s seboj. Žica je padla na enega izmed onih dveh ter ga na mestu ubila* Na lice mesta je prišla rešilna postaja, a nato sodna komisija, nakar je bil nesrečnik pobran nekaj po 3. uri $ ceste ter odpeljan v mrtvašnico. To Je 30-letni slikar Peter Žbona z Vrdele-Frneda št. 1269. Ulica je bfla zastražena, dokler se ni prekinila struja. Včeraj i je bila napeljava zopet popravljena.
V mestu
Najbolj iznenađeno in preplaćeno po nepričakovanem obsegu neurja je bilo prebivalstvo notranjega dela mesta. Kakor smo že naglasili, se poplava ni pojavila takoj, temveč šele po 10^2. Radi legaj so se prebivalci mirno vdajali svojemu večernemu odmoru in zabavi po lokalih, kinih in glediščih. Se le ko se je po ulicah razgrnila šumeča masa
same so mnogo trpele, posebno na onih mestih, kjer so kanali. Tam Je povsod tlak privzdignjen, oziroma popolnoma odprt In bodo potrebne temeljite poprave. Tramvaj je začel deloma voftitl okoli poldne. Dobro so se izkazale one ceste, ki so asfaltirane. Kljub slini vodi niso skoro nič trpele, medtem ko so druge zelo racrite.
Včeraj je le malo deževalo. Po neurju pa je pritisnila močna mrzla burja, pomešana tu pa tam s prehodnim dežjem.
Vesti o poplavah mm deželi
Veliko škodo je napravilo neurje seveda tudi po vsej tržaški okolici. Voda je podrla zidove, razrila vrtove in nasade, poškodovala mnogo drevja in odnesla zemljo. Skoda je velikanska.
Isto tako žalostne vesti prihajajo z bližnjega Krasa, dalje lz Istre in Goriške.
Sežana je bila zelo hudo prizadeta. Naval vode je bil tolik, da se je porušil
žice. Doline so povsod polne vode. Ceste so zelo pokvarjene.
V	fttorfah Je zadavila povodenj posestniku Francu Marcu 14 prašičev. Voda je vdrla v hlev, kjer so se nahajale živali Klet hlSe Franca Možeta se je napolnila vode. Voda je bila že dvignila pod kuhinje In je grozila že gospodarju gotova smrt, ko so sosedi udrli vrata ter ga še pravočasno izvlekli iz vode.
Velike povodnji so bile tudi v Furla-niji, v soški in vipavski dolini ter v goriški okolici.
Vipava je na vsem svojem toku močno narasla ter se na več mestih razlila. Prišla so nam prva kratka poročila o poplavah v Biljah, Mirnu, dalje ,v-Renčah. Tudi v ostali goriški okolici je napravila voda mnogo škode.
V	Gorah sta močno narastli Soča in Idrijca. Idrijca se je razlila ter napravila mnogo škode na lesu, polju in pridelkih, ki so uničeni. Poplava je bila
občinski vodnjak. Ljudje so bili alar- ,posebno grozeča pri Bači, kjer se je vo-mirani in preplašeni. Nihče ni spal. Dve £a razlila čez vse polje ter Je nastalo
hiši v Sežani — in sicer posestnikov Skrinjarja in Krta — sta se podrli. Voda je izpodjcdla zidove in družine so
velikansko jezero. Več mostov in ža# je bilo porušenih. V Idriji je voda poplavila tamkajšnji rudnik živega sre-
morale v naglici zapustiti stanovanje bra.
ter iskati zatočišča pri sosedih. Na ce-1 Manjkajo nam še podrobnosti iz omesti Sežana-Opčine je strela porušila njenih krajev. Iz Istre ni slišati o večjih skoro vse brzojavne droge ter potrgala1 nesrečah in škodah.
Silne p&piave v Sloveniji
Ljubljanska pradMSUa p&ci vodo — Voda odnesla mline, in i slove — Poroilla o katastrofi v Skoffi Loki In v Medvedan
LJUBLJANA, 28. (Izv.) V nedeljo popoldne je pričel padati gost dež, ki je v	„ .	.trajal vso noč in ki tudi v pondeljek
deroče vode, so se začeli meščani zave-|popoldne ^ p^e^aL Včeraj so pričele
dati položaja. Kdor je bil na ulici, je [prihajati y LjuMjimo vesti, da so po-
nafiel zaprto pot, ni mogel domov, temveč se je moral zopet zateči ali v kavarno, gostilno ali zopet v gledišče in kino. Vsi lokali so se mahoma spremenili v zatočišča, tudi mnogi vratarji so odprli vrata hiš ter nudili ljudem zavetje.
Okoli 11. zvečer Trst ni več imel ulic, bile so same šumeče reke. Blatna voda je naraščala in postajala bolj in bolj grozeča. Posebno deroče so bile ulice, ki vodijo od sv. Justa na korzo V. E. III. in na drugo stran v staro mesto in k morju, dalje korzo, ul. Rossetti, Ginna-stica, XX Settembre (Akvedot), Cesare Batisti, ul. S. Francesco (kjer se nahaja naša tiskarna), ul. Giulia, ul. Coroneo, ul. Maszini, Carducci in ulica Roma, Naraščanje vode je pospeševalo tudi dejstvo, da so podzemni kanali bili polni še od nedeljskega naliva in da kmalu niso mogli požirati ogromne količine vode, ki je stalno naraščala. Na več krajih — tako v ul. Battisti, Carducci in v ul. S. Cllino blizu Sv. Ivana in posebno v ul. Roma so kanali počili ter potem bruhali vodo v visokih metih, množeč tako poplavo po ulicah.
Skoro povsod po omenjenih ulicah je voda vdrla v trgovine in skladišča ter javne lokale. Tako v ul. Carducci v kavarno Roma, kamor so morali prihiteti na pomoč gasilci ter izpraznili prostore. Isto se je zgodilo z gostilno «Alle Viole» v isti ulici, v restavraciji «Alla For-tuna» na vogalu ul. S. Francesco, v trgovini Fonda v ul. Coroneo, kjer je bilo skladišče sladkorja. Voda, ki je udrla v skladišče, je segala tu pol .metra na visoko. Istotako je voda udrla v razne javne lokale, kjer se ie vršila ponekod prava borba proti njej z vsem
toki v okolici silni narastli in da se je bati hudih poplav. Ker je dež neprestano lil, je v nekaterih predmestjih voda iz potokov kmalu prestopila bregove in prodrla v kleti. Poplave so pričele kmalu zavzemati vedno bolj vznemirjajoč obseg. Najbolj prizadeto predmestje je Vič. Potok Gradašica je radi neprestanih nalivov tako narastel,
ŠKOF J A LOKA, 28. (Izv.) Voda Je okoli polnoči dosegla kulminacijo, na kar se je pozneje znižala skoro za 1 m. Ker je pa spet pričel liti dež, je voda spet pričela naraščati. Desni Poljanske Sore je popolnoma odrezan od ostalega sveta. Iz zgornje Poljanske doline ni mogoče dobiti nikakih poročil. En kilometer od Škofje Loke je cesta popolnoma poplavljena in je vsak promet izključen.
Hulmov Gradec je tudi popolnoma odrezan od sveta in ni mogoče dobiti nikakih poročil. Edino poročilo iz tega
da kaj takega niti najstrejši ljudje ne j kraja je dobila včeraj poštna direkcija pomnijo. Voda je poplavila vso Rožno Ljubljani. Poročilo pravi: «Straho-
dolino. Okrog 5.30 zvečer je segala voda do mitnice na Tržaški cesti pri tobačni tovarni. Vse hiše so tam pod vodo. Ljudje iz Rožne doline zvečer niso mogli domov, ker je voda tam segala do pasu. Pred občinskim uradom na Viču je voda narastla na 1 m. Voda je odnesla oziroma poškodovala mnogo mostov in tudi dosti živine je poginilo. Pred Sokolskim domom sta se utopila ' dva konja. Pri izlivu Gradašice v Ljubljano je voda porušila jez.
Ljubljansko poklicno In prostovoljno gasilsko društvo sta bila včeraj ves dap na delu. Reševalna akcija pa je bila zelo težka Na več krajih na Viču in v Trnovem so avtomobili gasilskega društva, ki so hiteli na pomoč, obtičali v blatu in v vodi, ter so Jih le s težavo rešili, da jih ni voda popolnoma poškodovala. Gasilci so rešili mnogo ljudi, ki so se bili zatekli na strehe, da ubežijo pogubi.
Tudi iz okolice prihajajo vznemirljiva poročila o hudih poplavah. V Škof ji
vita katastrofa«, drugih vesti pa ni bilo mogoče še dobiti.
Seja HM. ministrskega sveta
Zemskl ostanki vojvode Putnika bodo prenešeni v domovino
BEOGRAD, 28. (Izv.) Danes dopoldne se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri so ministri razpravljali o sprejemu Čehoslovaških parlamentarcev, ki bodo prispeli 3. oktobra v Beograd. Za tem je poljedelski minister Pucelj podal podrobno poročilo o razmerah v Vojvodini. Odobren je bil krdeit 3 in pol milijonov dinarjev za vzpostavitev porušenih javnih naprav in za pomoč prebivalstvu v Baranji in v ostalem delu Vojvodine. Ministrski svet Je razpravljal tudi o nekaterih drugih vprašanjih, ki se tičejo delniške družbe za radio v Zagrebu in o načrtu za položitev kablja v državi. Po poročilu ministrstva za vere je bilo sklenjeno, da
rešiti in je crknil. Ravnotako je udrla I razpoložljivim orodjem Pod vtisom povoda v rojansko oljarno ter odnesla iz vodnji je prišlo več ljudem slabo, posebno pa ženskam. Večji — a ne smrtni nezgodi sta se dogodili le dve, in
'skladišča vse sode in drugo orodje, ki se valilo ob silnem ropotu po ulici P"' i postaji. Včeraj »o ves dan delavci .p ali posodo in jo spravljali zopet v tov.rno. Še do včeraj zvečer je voda neprestano, dasi v manjših množinah, drla z bližnjih hribov. Ceste so seveda vse racrite in pokvarjene, ponekod so se napravile globoke mlake.
Črez Barkovlje so se ravnotako razlile ogromne mase vode ter pustošile na svojem drvečem pohodu proti morju. Miramarska cesta je bila popolnoma pod vodo. Hudourniki so nanesli toliko materijala, da je potok pri kopališču bil kmalu popolnoma zasut in je voda drla po cesti. Več hiš Je bilo resno poškodovanih in so Jih morali prebivalci zapustiti. Tako Je v «Franklovem» voda odnesla zid in izpodjedla zemljo, tako da je hiša mizarskega mojstra Ježa v nevarnosti, da se r>odere. Družina se Je zatekla k podjetniku Marte-lancu. Pri «Markočih» (hiša št. 171) Je ista nevarnost in tudi tu je morala iskati družina zavetišča pri sorodnikih.
Na proseški cesti je voda odnesla več zidov. Zraven ljudskega vrta v Bar-kovljah je deroča voda porušila kakih 50 metrov zida in ga odnesla v morje ter uničila vse v bližini. Pri Pahorju je voda vdrla v hlev, kjer sta bila konj in k] 'ava. Živinčeta sta iskala izhod in pri -tem prodrla zid, tako da je mogla voda odtekati, a je vdrla skozi luknjo v kuhinjo sosedove hiše.
• O sličnih prizorih nevarnosti in pa^-
slcer v kavami Fabris, kamor se je rešil neki gospod in je padel v nezavest, tako da so ga morali prepeljati v bolnišnico. 75- letni vratar hiše št. 2 v ul. Geppa Josip Vidotto je stopil na dvorišče, da vidi stanje vode. V istem hipu pa je počil kanal in vratarja je zasula voda, ki je nenadoma izbruhnila. Rešili so gaj drugi ljudje, ki so tudi poklicali rešilno postajo. Vidotto je bil prepeljan v bolnišnico. Mnogo je trpela od vode tudi kavarna «Miramar».
Voda je vdrla tudi v kasarno Ober-dan. Vojaštvo je bilo takoj alarmirano ter ie začelo spravljati opremo na varno. Na dvorišču je bila voda skoro 1 m na visoko. Voda je vdrla istotako v skladišče št. 2 in 4 v prosti luki ter napravila mnogo škode.
Pri Sv. Jakobu je drla glavna sila vode po ul. Industria. Tu je vdrla v mnoge trgovine in pritlična stanovanja Ponekod je nanesla v hiše na cele vozove blata in grušča.
Včeraj zjutraj
Poročali smo Že včeraj, da je neurje prenehalo okoli 2Vi zjutraj. Tedaj so se začele ulice naglo prazniti. Nov naliv se je usul okoli 7. ure zjutraj, a je kmalu prenehal. V jutranjih urah so bile ulice proste vode. Le po ulici Battisti se je valil ob kraju močan blaten potok še do 11. ure, ko Je tudi tu prenehala voda. Povsod po ulicah so bili nagromadeni veliki kupi peska, zemlje in grušča, ki jih je nanesla voda. Ulice
se 31. oktobra prenesejo v domovino Loki je voda porušila več hiš in Poljan- zemski ostanki vojvode Putnika, Nlko-šica je odnesla več mostov. Vse tele- lića> Novakovića in drugih narodnih fonske zveze so pretrgane. Tovarna pa- j Junakov, štirinajst po številu. Pokopa-pirja v Goričah Je popolnoma pod vodo. ini hodo v Beogradu v posebni grobnici.
bo g. Uzunović mogel izvesti rekonstruV* cijo vlade v smislu novega zakona v centralni upravi. Po tem zakonu nameravana redukcija ministrstev od 18 na 12, oziroma 11, se ne bi izvršila nakrat, temveč postopoma.
Ker se je utrdil položaj g. Uzunovlća, .so tudi nekoliko prenehale kombinacije o novi vladi. Jasno je, da pred sestankom skupščine ne pride do nobenih izpre-memb, zlasti pa še z ozirom na prihod čehoslovaških parlamentarcev.
v
St. Radić t Zagreba.
ZAGREB, 27. Sinoči okrog 9. je prispel v Zagreb z ljubljanskim brzim vlakom St. Radić skupno z dr. Krnjevićem iz Ženeve. Oba delegata sta potovala preko Curiha in Avstrije. V Jesenicah na Gorenjskem jima je prišel naproti državni podtajnik inž. Avgust Košutić. V Ljubljani je vstopil v voz minister za kmetijstvo in vode Iv. Pucelj.
St. Radić je poslušal njihove referate o notranjih političnih prilikah in o gospodarskem programu vlade. Obenem se je Radić razgovarjal o prihodnjih skupščinah Hrvatske seljačke stranke v Sloveniji in Dalmaciji. _
Zdravje Ljube Jovanovića se zboljšalo.
BEOGRAD, 28. Zdravje Ljube Jovanovića se je znatno popravilo in je Ljuba Jova-nović že pričel sprejemati obiske. Na njegovo zahtevo je prišel k njemu kot prvi bivši minister Vukičević, njegov najbolj intimen prijatelj. Upajo, da bo Ljuba Jo-vanović popolnoma okreval.
Strašno neurje na salentlnskem polotoka
Ves pridelek uničen — Deset milijonov} škode
BRINDISI, 28. Na salentinskem polu-toku je danes divjala strašna nevihta^ Radi močnih nalivov je voda v par u-rah narastla en meter ter poplavila v okraju San Pietro Vernotico vse vasi in polja. Prestrašeni prebivalci so si rešili življenje s tem, da so zbežali na strehe poslopij. Ves pridelek je bil uničen. Padala je tudi debela toča skoraj tri ure. Krajevne oblasti so zaprosile brzojavnim potom pomoč v mestu Leo ce in Brindisi.
V prizadete kraje so odhiteli rešilni oddelki. Na poljih povzročena Škoda znaša okolu deset milijonov lir. V okolici Brindisija je bil uničen vos oljčni in vinski pridelek. Prefekt je obvestil notranjega ministra o nesreči ter ga Je zaprosil podporo za poplavi j ence.
Kralj v Lucci
LUCCA, 28. V spremstvu pobočnika generala Cittadinija je prispel semkaj iz San Rossoreja Nj. Vel. kralj. Ogledal .si je vzorčni sejm. Kralja so sprejeli prefekt, mestni župan in zastopniki drugih oblasti. Po ogledu razstave se Je kralj povrnil v San Rossore.
Mussolinl preezame poveljstvo
faSIstovske milice — Sprejemi v palnfl Chlgl
RIM, 28. V političnih krogih vli veliko zanimanje za veliki fašistovf svet, ki se sestane 7. oktobra v palt Chigi.
Medtem pa se v palači Chigi nada>-ljuje delo z vso vnemo. On. Mussolinl je sprejel danes ob 10. dopoldne sovjetskega poslanika Platona Kergenceva ter je imel ž nJim daljši pogovor. Nato je on. Mussollni sprejel ogrskega na-cijonalističnega poslanca Ivana Boggifl,
je prispel v Italijo, da Izroči faši-prijatelj Italije ter širi na Ogrskem ita-
okolu 3. popoldne pričela radi silnih dil» da nakaže za prvo pomoč po-nalivov strašno naraščati. V desetih Plavljencem v Sloveniji 120.000 dinar-
minutah je narastla za 2 metra. Tekom ene ure je bila tovarna papirja do prvega nadstropja pod vodo. Delavci so se rešili preko streh. Voda je odplavila kakih 1000 kubičnih metrov lesa in več vagonov papirja
ŠKOFJA LOKA, 28. (Izv.) Poljanšica je včeraj popoldne pri Skof jI Loki silno narastla in voda je poplavila vso okolico. Kakih 12 hiš se je zrušilo. Voda je odnesla skoro vse mline, mostove brvi. Na nekaterih mestih je narastla za 5 do 7 metrov. Škoda je ogromna. Na lice mesta je prišel tudi okrajni glavar it Kranja. Silni nalivi trajajo dalje in ljudje se bojijo najhujšega.
LJUBLJANA, 28. (Izv.) Včeraj je na desnem bregu Gradašice počila zemlja ln utrgal se je velik plaz. Voda je odnesla drogove električne napeljave, tako da je vse predmestje Trnovo ostalo brez lučL Pa tudi vode je zmanjkalo, ker so poplave poškodovale vodno napeljavo. Glavni most čez Gradašlco se je pričel rušiti. Vsa obširna ravan med Vičem, Tržaško cesto, Trnovim in Gmajno Jb poplavljena.
Voda je zahtevala tuld nekaj človeških žrtev. Na Tržaški cesti se Je prevrnil vos, na katerem so sedeli trije možje. Eden Izmed njih je utonil. Po Gradašict so videli ljudje včeraj plavati truplo nekega mladega dečka. MEDVODE, 28. (Izv.) Tekom dana-
Jev.
Slavenska Banka
Pomirljiva Izjava ministra Krajača
ZAGREB, 28. (Izv.) Minister za trgovino in industrijo dr. Krajač je včeraj prispel v Zagreb, da se na licu mesta prepriča o težavnem položaju, v katerem se nahaja Slavenska banka. Novinarjem, ki so ga vprašali za poln Zjasnila, je dr. Krajač podal naslednjo izjavo: «Slavenska banka je velik zavod s 100-milijonsko delniško glavnico in z milijonskimi vlogami. Tu je na vsak način treba preprečiti propad. Predvsem je pa vredno, da se zaščitijo interesi vlagateljev in drugih upnikov. Danes sem govoril s predstavnikoma Slavenske banke dr. Jurajem Tomči-čem in dr. Brankom Arko; podala sta mi poročilo o stanju banke. Posetil sem tudi predsednika HSS g. St. Radića, kl mi je obljubil svojo podporo v svrho zaščite interesov vlagateljev, ko sem mu obrazložil težavni položaj, v katerem se Slavenska banka sedaj nahaja. Storili bomo vse, da opasnost mine s čim manjšimi izgubami in da se prepreči propad tega denarnega zavoda. Vznemirjati se torej ni treba.»
Postopna redakcija ministrstev v
stefiH
BEOGRAD, 28. Ker je sigurno, da se Pa-šić ie cel mesec ne bo mogel vrniti v Beo-
šnjega dopoldneva se je poplava izpre- Pad«ln ker ^^	9%
minilo	aJ^iirrž*?	njegovo zdravje sploh ie kdaj tako po-
menila v silno katastrofo. Voda je od- j^nvilo, da bi mogel aktivno poseči v po-
nesla glavni most. Vodne mase trgajo svet ob Savi nad 200 metrov daleč.
Iitično Življenje, se je položaj g. Uzunoviča znatno okrepil. Radi tega se pričakuj^ da
lofilsko propagando. Mussolinl Je 1 njim delj časa razpravljal o političnem položaju ter o delovanju desničarskih strank na Ogrskem.
«11 Resto del Carlino* piše, da bo on. Mussolinl v kratkem prevzel vrhovno poveljstvo fašistovske milice. Tej oboroženi organizaciji je do sedaj poveljeval generaJ princ Gonzaga.
Httttltaf se sestav s Chamierlaliom
v zadetka oktobra
PARIZ, 28. «Petit Parisien» poroča 1% Rima sledeče: Mussolinl ln Chamberlaln se najbrž sestaneta v začetku ^oktobra v kakem italijanskem pristanišču. Italijanski diplomatski krogi zagotavljajo, da ta sestanek ni v nikaki zvezi z razgovori, ki sta jih imela Briand in Stresemann v Thoiry-ju. Mussolinl in Chamberlain bosta izmenjala svoje misli glede abesinskega ln tangerskega vprašanja kakor tudi glede posledic, ki lih bo imel vstop Nemčije v Družbo narodov.
OnflolzoclM Dndzorovolne shtbi
ob državnih mejah
. RIM, 28. Novi policijski načelnik gr. uff. Becchini pripravlja načrt za organizacijo policijske službe ob državnih mejah.	_
On. Gantalupo ne Izstopi ls vlade
RIM, 27. Nekateri listi so objavili vest, da državni podtajnik za kolonij s on. Cantalupo izstopi iz vlade ter da prevzame vodstvo neapeljskega dnevnika «11 Mattino». «Tribuna« doznava iz uradnega vira, da je gorinavedenal vest brez vsake podlage.	,
!L
« EDINOST*
v Trsra, eme 29. septemora
Komunistični poslanec LazzarI
aretiran na itallj ansko-švicarski me|L
Bil je nato Izpuščen na svobodo
VARESE, 28. V bližini italijansko -Švicarske meje pri Brusimpianu so policijski agenti aretirali komunističnega poslanca Konstantina Lazzarija. Pri njem so našli nekatere revolucijonarne spise. Poslanec Lazzari je bil izpuščen, ker je dokazal, da ni nameraval prekoračiti državne meje ter da je obiskal svojega brata, ki biva v neki obmejni vasici.	___
Aretacije failstov v Rima
ker so ob priliki obhoda «Ballile» izzvali incidente
RIM, 28. «Tribuna» piše: Ob priliki obhoda nekaterih oddelkov fašistovske-jga podmladka «Balille» so iz stranke izključeni fašisti povzročili incidente. Raditega je policija aretirala danes okolu 30 fašistov, da dožene krivce nemirov.	_
Otvoritev kongresa za moralno vzgojo
RIM, 28. Danes je bil tukaj otvorjen četrti mednarodni kongres za moralno vzgojo. Prisotni so bili državni podtajnik on. Panunzio, sen. Zuppelli, senator Scialoia in drugi. V imenu Rima je pozdravil kongresiste podguverner Va-selli. Za njim je govoril v imenu častnega odbora sen. Scialoia. On. Bodrero je kot zastopnik prosvetnega ministrstva poročal o zakonodajnem delu vlade v zadnjih letih v svrho povzdige moralne vzgoje. _
Delo francoske vlade
za omejitev uvoza
PARIZ, 28. Sinoči se je sestala k seji medministrska komisija za proizvodnjo. Seji je predsedoval Saraut. Komisija je sprejela celo vrsto predlogov, ki jih bo predložila ministrskemu svetu.
Ti predlogi komisije se nanašajo predvsem na zvišanje poljedelske produkcije, predvsem pa na zvišanje in izboljšanje žitnega pridelka. Komisija je ugotovila, da uvaža Francija iz inozemstva, poleg premoga in tekstilnega blaga (volne, svile, bombaževine), največ žita, za katero izda vsako leto dve milijardi. Prizadeti ministri morajo radi tega skrbeti predvsem za zvišanje žitne produkcije.
Komisija bo skušala izdelati tudi načrt za omejitev uvoza drugih prvin, ki so neobhodno potrebne domaČi industriji. Tako se bo skušalo nadomestiti petrolej deloma z alkoholom, konsum premoga pa se bo omejil z bolj sistematičnim izrabljanjem vodnih sil.
Zakaj je Herriot vstopil v Poinearejev kabinet
LION, 28. Na nekem zborovanju socija-listov lionskega okrožja je Herriot odgovarjal na očitanja, ki so mu jih delali socijalisti radi tega, ker je vstopil v koncentracijsko vlado, ki hoče uveljaviti finančni program, katerega je Herriot prej zmerom pobijal.
Herriot je naglašal, da ni bilo mogoče uveljaviti onih načel, ki si jih je bi! postavil kartel; radi tega je storil samo svojo dolžnost, ko je vstopil v vlado, ki hoče rešiti državo iz obupnega finančnega položaja. Herriot je izjavil, da bo ostal na svojem mestu, ter da je zmerom pripravljen stopiti pred republikanske volilce, ki bodo znali pravilno presojati njegove korake.	_
Položaj na Po!fsk<em
VARŠAVA, 28. Lifiti naznanjajo, da se bo tretja Bartlova vlada predstavila sejmu še tekom tega tedna.
V svoji izjavi bo min. predsednik povedal, da se v sestavi kabineta ni izvršila nikaka izprememba, kar znači, da se vsa vlada strinja z notranjim ministrom Mlo-dzianovskim in prosvetnim ministrom Snojkovskim, katerima je pretekli petek sejm izglasoval nezaupnico.
Listi pravijo, da bo sejm razpuščen, če ne bo hotel dati zaupnice obema imenovanima ministroma, kajti v takem slučaju bi prišlo do spora med sejmom in celokupno vlado. V političnih krogih pa menijo, da se to ne bo zgodilo in da bo sejm odnehal. Vladna kriza ni napravila na prebivalstvo posebnega vtisa. VeČina poslancev je Še na počitnicah.
Nesreča na vojaškem, letalfiču t Morem Sadu
NOVI SAD, 28. Poročnik Korenko je danes hotel izvršiti poskusni polet z nekim letalom tipa Brandenburg z motorjem od 180 konjskih sil. Letalo pa se je nenadoma nagnilo na stran in padlo na tla. Poročnik je bil takoj mrtev. Ista usoda je doletela vojaka, ki je sedel pri motorju.	_
Na Albanskem nI nemirov.
TIRANA, 28. Tiskovni urad albanske vlade javlja: Nekateri inozemski listi so prinesli te dni vest, da je na severnem Albanskem izbruhnila vstaja in da je bil v Draču aretiran neki Študent, ki je nosil pri
sebi dve bombi. Ti listi so tudi* pisali, da so albanske oblast dobile kompromitiru-joča pisma raznih višjih funkcijonarjev. Vse te vesti so izmišljene, kajti nihče ni bil aretiran v Draču in so torej vesti o atentatu neutemeljene. Sploh pa vlada po vsem Albanskem najlepši mir ln red.
Nov most m porušil v Nemčiji.
BERLIN, 28. V nedeljo ob 10. zjutraj se je porušil nov velik most s tremi oboki, ki je bil narejen črez reko Oder v Nemčiji. Most je bil šele prejšnjo nedeljo ob prisotnosti raznih političnih osebnosti na svečan način predan prometu. Pri tej porušitvi sta dva delavca, ki sta izvrševala /ad/ij& dela na mostu, padla v reko in utonila.
DNEVnr VESTI
Koliko vodelepodlo predstootnjlm? te^^n«^8"810^
To vprašanje bo gotovo zanimalo čitatelja spričo nenavadnega neurja, ki sta ga doživela te dni Trst in vsa dežela in ki je napravilo ogromno Škodo. Ali se da to izračunati? Vprašanje lahko postavimo tudi tako-le: kakšno višino bi dosegla voda, če bi ostala vsa na mestu, t. j. če bi je nič ne odteklo, če bi je nič ne popila zemlja in če bi je nič ne izhlapelo od začetka do konca dežja. Potem bi se izmerila površina zemlje, ki je bila pod dežjem, in višina vode in bi se brez težkoče izrazila količina vode. To pa se ne da izvesti, kakor vemo in so nas poučili zopet tudi deroči predsinočnji hudourniki, ki so hrumeli skozi mesto.
Kljub temu pa se meri količina dežja s posebnimi aparati, ki se imenujejo dežjemeri ali s tujo besedo, ki jo rabijo v vseh jezikih, ombrameter ali pluvio-meter. Pri tem pa seveda ne gre za to, da se ugotovi količina vode v pravem
b)	v istrski pokrajini:
v koprskem okrožju: Roč in Slum;
v pazinskem okrožju vse;
v volosko-opatijskem okrožju vse;
v lošinjskem okraju vse.
c)	V tržaški pokrajini:
vse občine, v postojnskem okraju, razen tega sledeče občine: Avber, Kopriva, Lokev, Dutovlje, Naklo, Povir, Rodik, Štjak, Skopo, Štor je, Toma j.
V zadrški pokrajini so prizadete vse naselbine razen Zadra samega.
Dniitvm* vuH
—	ftola (Glasbene Matice*. Vpisovanje v. šolo aGlasbene Matice« se vrši še danes od 16. do 19. ure via Tore bianca št. 39, I. nadstr. (levo). — Vodstvo.
—	M. D. dUgdalinai. Danes ob 8.30 zvečer športni sestanek. — Vodja.
vača Henrik Chiminut, star 26 let, iz Pre-risa, in 20-letni Fran Derleso. Pri tem je pa odletelo kladivo s toporišča in priletelo Chiminutu naravnost v čelo. Prepeljali so ga v tukajšnjo mestno bolnišnico, kjer so mu dali prvo pomoč.
Iz tržaškega življenja
Prerok.
Sinoči okoli 8. ure se je nenadoma pojavil v ulici Roma neki Še precej lepo ob-
pomenu besede, temveč se vzame n. pr.; lečen mož> se lepo vscdel /J^ kfje Se določena površina, n. pr. ano KaKegaj ostalo od velikega naliva, in začel prero-soda ali pa steklenice ali sploh kakr-; kovati razne čudne reči. Tako je povedal šnekoli posode, iz katere voda ne more' med drugim, da je on prav sam sezidal — odteči, ter se potem izmeri višina, ki! Trst. Če mu bodo vsi meščani brez izjeme jo ie doseirla voda v določenem času. | zvesti in podložni, jim ob vsaki priliki iz Ako se vzame, da znaša dno take po- srca rad Pomagal. Ce se mu bo pa le eden
sode 1 m2 in doseže voda od začetka do konca dežja 1 milimeter višine, pomeni, da je padlo na enem kvadratnem metru en liter vode. Površina dna take posode pa je seveda brez pomena, lahko
Tržaško sodišče
Zastrupljanje s cijanovim plinom
Včeraj se je pred tukajšnjim sodiščem obravnaval slučaj zastrupljenja kapetana Astengo s cijanovim plinom, katerega je tvrdka D'Osmo rabila pri razkuževanju kuhinje Palace-Hotela «Savoia». Na zatožni klopi sedijo g. kom. Gazzetti, gospodar hotela D'Osmo, imejitelj tvrdke, Ar-mand Belai, uslužbenec tvrdke, in njegov tovariš Josip Linhart.
Comm. Gazzetti zavrača krivdo, ki bi imela pasti nanj, s tem da dokaže, da ga tiste dni sploh ni bilo v Trstu in da ga je tiste dni nadomestoval cav. Fava.
Za comm. Gazzettijem Je zaslišan D'Osmo, ki izključuje vsako možnost zastrupljenja s cijanom, kajti znano je, da cijan umori takoj, ali pa sploh ne pusti zastrupljencu nikakih posledic, dočim je kapetan Astengo umrl približno dve uri potem, ko so ga našli v sobi, in pet ur po procesu razkuževanja. Izjavlja, da se je kuhinja zadelala z vsemi sredstvi in da ista ni puščala nikjer plina, kar je on sam tekom procesa večkrat poizkusil na več kemičnih načinov.
Predsednik sodišča Marinaz stavi nebroj vprašanj na obtožence, da čim bolj razčisti kočljivi slučaj. Obtoženci so vsi naglašali, da plin ni mogel uhajati iz kuhinje in da je izključeno, da bi bil kapitan Astengo žrtev plina, s katerim so razkuževali.
Zaslišanje Belaia ne doprinese nič novega in tudi Linhart ne pomore s svojini izpovedbaml.
Zaslišan je tudi dr. Pepeu, bivši načelnik tržaškega razkuževalnega zavoda in šef občinskega higijeničnega urada. Izjavlja, da on ni dal dovoljenja za čiščenje, da pa je hotel — obveščen — prej pregledati kuhinjo, da zadosti želji D'Osma. To se ni dogodilo, ker se on in D'Osmo nista našla ob določeni uri na določeneoi mestu.
Kot tožeča stranka na včerajšnji razpravi je bil zaslišan Ene j Migliora, težak hotela Savoia, ki je tisti dan baje bil tudi žrtev zastrupljenja s cijanom, toda je imel nekoliko več sreče kot kapitan Astengo. On je bil dan D'Osmu na razpolago v svrho straženja poslopja med razkuževal-nim delom.
Zadnji je bil zaslišan kav. Fava, ki opisuje zelo neugodno delovanje celega apa-
BORZNA POROČILA
Trst, 28. septembra 1926.
Amsterdam 1030, Belgija 69, Francija 73, London 126.50, Newyork 26.10, Španija 380, Švica 505, Atene 30, Berlin 615, Bu-karešt 13, Praga 77.50, Ogrska 0.0365, Dunaj 370, Zagreb 46.25.
Uradna cena zlata (27. IX.) 523.73.
Vojnoodškodninske obveznice 65.50.
MAU OGLASI
BERLITZ-SCHOOLv" F--'°F,w <*»*'»
prevodi v vseh jtziklh. (1460
KROJAŠKI pomočnik, z diplomo, dobro iz-.učen, išče službe. Naslov pove upravni-štvo.	(150® J
ABSOLVENTKA mariborske trgovske iole, vel£« slovenskega, srbohrvatskega, italijanskega in z* doetno nemškega jezika, stenografije in stroj«. piaja liče primerne službe. Ponudbe pod «Abso* ventka* na upravniStvo »Edinosti*.	150%
HIŠNA, vešča Šivanja in vseh sluibc. Naslov pri upravništvu.
hišnih d'
iše« 1501
GL7KOL je pravi dobrotnik vseh onih ki trpi}« na ilvčnl oslabelosti, glavobolu, pomanjkanju sla« ■ti. Glykol jc splošen in energičen obnovitelj. Prodaja se v lekarni Castellanovich, Trst Via Giu-liani 42.	1464
zoperstavil, tedaj ne bo gorje njemu samemu, temveč celokupnemu prebivalstvu. Razume se, da se je kmalu nabralo okoluirata tisto nočT Pripisuje celo nekako teh-čudnega moža vse polno radovednih ljudi, j nično izvedenost, kar izzove incidente med Eni so se smejali njegovim čenčam, drugi brambo in državnim pravdnikom, tem bolj resni so pa zmajali z glavo in ga ob- ( bolj, ker so izpovedbe kav. Fava v marsi-
PRSNI SIRUP priporočljiv proti kroničnemu kašlju in bronhijalnim »lekcijam. Steklenica za odrasle L 7.50, za otrok« L 5.—. Dobiva sc samo v lekarni Castelanovich, Trst, Via Giuliani 42. 148f
BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, Via Giulia 29. Telefon 33-1 ^
14«
KRONE! KRONE
Banke, menjalnice kakor tudi zasebnik, ki imajo zakladne liste avstro-ogrskii kron, stavljene v zameno po santgerman-ski pogodbi 22. marca 1922, so naprošeni, da se zglasijo čim prej pri R. Piacentini-Ju, Corso Vitt. Em. In, 45 - L, od 8 do 12H
in od 14. do 19.	063
Gorica, Via Seminario št. 8. (pri slaščičarni)
se vzame kakorkoli veliko ali majhno '.žalovali.In res je bil mož obžalovanja vre-; kateri točki precej čudne, v precejšnjem j
Belgijski kralj v Parizu.
PARIZ, 28. Belgijski kralj je včeraj popoldne obiskal v Elisejski palači predsednika francoske republike Doumerguea. Državna načelnika sta se nekaj časa raz-govarjala. Ob 17. se je Doumergue v spremstvu generla Massana podal v hotel, kjer je belgijski kralj nastanjen, ter mu je tako povrnil obisk. __===r==,
Argentinija bo vstopila spet vDrafbo narodov
ŽENEVA, 28. Ob zaključku letošnjega zasedanja Družbe narodov je dospelo sporočilo iz Argentinije, da se je argenetinski parlament izjavil za zopeten vstop Argentinije v Družbo narodov.
Bolgarska in Mala antanta.
SOFIJA, 28. Finančni minister Molov se je povrnil iz Ženeve, kjer je bil podpisal
£rotokol, ki se nanaša na posojilo za slste-
latizaciio bolgarskih ubežnikov. Zasto; hlkom tli te je mednarodni
go Izboljšal in da je to v znatni meri pripomoglo do razčiščenja nesporazumljenj na Balkanu. Naglašal je tudi, da se od-nošajl med Bolgarsko in Malo antanto Vidno boljšajo, kajti države Male ant&nte zaupajo sedaj v politiko bolgarske vlade.
Kov predsednik ▼ republiki Gvatemala.
GUATEMALA, 28. Pogreb generala Orel-]ana se je izvršil na zelo svečan način.
Novi predsednik republike Cbacon je potrdil vse ministre sedanje vlade.
iska je minister Molov izjavil,
>ložaj Bolgarske mno-
dno, n. pr. 1 cm3. Višina pa se navadno <*en, kajti, kot se je lahko že ob prvem meri v milimetrih. Ombrometri so tak. .	J? S^^TSf^^S:^
posode, ki so obenem opremljene z ze j ga v mestno bolnišnico, kjer so ga spoznali izmerjeno lestvico, tako da se lahKO ta-: za 50-letnega Ivana L., stanujočega v ul. koj Čita, koliko milimetrov je dosegla Rigutti.
voda. Z ombrometri se meri tudi višina!	Samomor ali nesreča,
snega, in sicer na ta način, da se naj- j Včeraj zjutraj oikoli 10. ure so prepeljali prej raztopi, pri čemer pa ne sme niČ<v težkem stanju v mestno bolnišnico 50-izhlapeti	letnega knjigoveza Gilberta Cervinskega.
^ j.	-i	a	'Imel Je rebra polomljena ter razne druge
S tem merilom se da tore]odgovoriti,poškodl)e> Kot ge je izvedelo, so videle ne-
na gomie vprašanje: koliko vode ?ejkatere osebe, kako je stal knjigovez na padlo predsinočnjim. Nani le odgovoril; oknu svojega stanovanja v četrtem nad-prof. Vercelli. ki je dal včerajšnjemu j stropju hiše št 24 v ul. Mazzini. Kaj je «Piccolu» tozadevne podatke. Rekel je: j delal v tem nevarnem položaju, ni znano.
<<Treba je iti n^aj za mnogo let ako | ^^ hočemo najti tako močan dež, dabi se kako se je pripravljal, da skoči na dal primerjati 8 smočnjim. Največji uiico. Dejstvo Je le, da je knjigovez ne-dežl v času 24 ur od 1. 1840. do danes je nadoma padel s te visočlne na spodaj le-bil 14. oktobra 1896., ki je dosegel 157; žeče dvorišče ter se pobil, kot smo že igo-milimetrov, in od teh 154 v 12 urah, in raj omenili. V bolnišnici so ga takoj ope-sicer od 3. do 15. ure. Toda sinočnji nar rirali, a brez uspeha. Umrl Je kmalu
nasprotju z izpovedbami obtožencev.
Predsednik prečita na to izpovedbe izvedencev glede smrti kapitana Astengo in zastrupljenja Migliorija.
Toda bramba se s tem ne zadovolji — odv. Jona pripisuje praktični izvedenostl obtožencev precejšnjo važnost in zahteva citirania še drugih prič, t. j. zdravnika Fabbricci, sodnih izvedencev in zdravnikov dr. Pavia in Sabatini.
Njegove zahteve podprejo v obširnejših govorih odv. Padova, odvetnik Poillucci in naposled odv. Bomba.
Sodišče je razpravo preneslo.
KRONE
plačuje vedno par cent. več kot drugi
ALOJZIJ POVH, Piflzza Garlbaldl Z
»79 prvo nadstropje
Pasitr na nallov!	Pazit« n« naslnvl
Predno prodate
K&ONE, GOL&tNA^Jg ZLATO in SIŠEMO
obiščite zlatarno
STERMIN Via Mazslnl St. 43
kjer dobite najviije cene. — Kupujem listke mestne zastavljalnice.	987
liv je daleč presegal ta rekord, kajti v samih Štirih urah, t. j. od 21.30 do 1.30 je dal okoli 160 milimetrov vode. Naj ee doda le de2, ki je padel med 6. in 8. uro zjutraj, in potem dobimo 185 milimetrov v nepolnih 12 urah.»
Kakor Je razvidno iz teh podatkov, je bil predsinočnji naliv precej močnejši od onega is 1. 1896., in sicer več ko za trikrat.	_
PREFEKT V BOJANU
Včeraj predpoldne je obiskal Rojan prefekt gr. uff. Gasti. Spremljal ga je posl. Borduzzi, novi fašistovski komisar, ki je prišel v nedeljo v Trst. Prefekt je obiskal tudi prebivalce, ki so se zatekli v rojansk6 vojašnico, ter razdelil med najpotrebnejše denarne podpor^_
OTVORITEV SLOVENSKIH ZASEBNIH OTROfcKIH VRTCEV NA VRDELCI IN V ROCOLU
V četrtek dne 30. t. m. prične redni pouk na slovenskih zasebnih otroških vrtcih na Vrdelci in v Rocolu. Stariši, kateri so vpisali otroke v te zavode, naj jih prij>e-ljejo imenovanega dne ob 9. uri.
POSEBEN ZAKON O BREZŽIČNIH APARATIH
Uradni list «Gazzetta Ufficiale« od 25. t. m. je objavil kr. odlok-zakon od 3. septembra 1926, fit. 1622, ki vsebuje posebne določbe glede brezžičnih aparatov v novih pokrajinah. Po tem zakonu je v gotovih krajih novih pokrajin prepovedano postavljanje sprejemnih brezžičnih aparatov brez predhodnega dovoljenja pristojnega političnega in vojaškega oblastva. Dovoljenja, ki so bila podeljena pred 25. t. m., se bodo ponovno pregledala. Kršitelja določbe tega odloka se bo kaznovalo z globo do 2000 lir in z zaporom do enega leta.
TI predpisi veljajo za občine navedene v tabeli A h kr. odloku-zakonu od 23. maja 1924, št. 1122. To je, kakor znano, oni zakon, ki vsebuje določbe o nekaterih omejitvah lastninske pravice v naši deželi in o katerem smo svoj čas obširno razpravljali v našem listu. Prizadete občine pa so sledeče: a) r vidamsU pokrajini: v čedadskem okrožju vse občine sodnega okraja Bovec, rasen tega še sledeče: Kobarid, Breginj, Kred, Drežnica, I drsko, Li-bušnja Liv»k, Sedlo Trnovo; vse občine sodnega okraja Trbiž, vse občine idrskega okrožja. V goriškem okraju vse občine razen sledečih: Grgar, Solkan, Gorica, Renče, Vrtojba, Bilje, Šempeter pri Gorici, Stan-drež, Miren, Sovodnje, Ločnik, Podgora,
potem.
Priporočljiv asi
Jakob Pollack, lastnik bara na trgu Gol doni, je imel to lepo priliko, da je zalotil lastnega uslužbenca Franca Bsseka, ko je ta hotel spraviti na varno par steklenic likerjev. Radi te pregrehe, ce bi bila prva, bi mu bil gospodar morda prlzaneeel, ker pa mu je dan za dnem izginjala kaka steklenica, je storil zadevi konec s tem, da je naznanil nepofttenega uslužbenca policiji.
Nasrečnl padec s tramvaja.
Brivec Herman Causlerich, star 27 let, stanujoč v ul. Pondares št. 7, je hotel včeraj vstopiti v tramvaj, ko je bil ta še v polnem teku. Nesreča Je hotela, da m utegnil doseči z nogo stopnice, in je tako padel vznak in se hudo pobil. Prepeljali so ga na rešilno postajo, kjer so mu dali prvo pomoč. Ako ne nastopijo kake koa»» plikacije, bo okreval v 15 dneh.
Vatevft v stumsfe.
Včeraj pri belem dnevu, ko ni bilo »i-kogar doma, so vdrli neznani slfkovcl v stanovanje zasebnicc Marije Paganelll v ul. Cavana ter pobrali razno perilo v vrednosti nad 500 lir. Paganelll Je flla na po- , licijo in naznanila, kaj se ji je sgodllo.
Nesreča v ladjedelnici.
Včeraj popoldne sta kovala med drugimi delavci v ladjedelnici v Tržiču tudi ko-1
Razne zanimivosti
Ena iz Moskve.
Star mužik je klečal pred podobo Svete Iverske. Mimo pride eden glavnejših komunističnih voditeljev:
«Ti moliS, starček?«
«Da, oče, molim!»
«No, moliS xa nas, ee razume?»
•Da, oče, molim za vas>
«Ah! Glej, kaj je ta tvoja vera! Sedaj molil sa nas ravno tako kot si v starih časih molil sa carja. No, pa si sploh dosegel kaj s svojo molitvijo?»
«Da! Pobili so ga!»
bisere, zlato, srebro, platin, staro zobovje kupujem po najvišjih cenah. Dajem brezplačne predujme za dvig zastavnih predmetov pri mestni zastavljalnici. R. PIACENTINI, Corso V. Em. III »t. 45/1. od 8 do 12K in od 14 do 19. 964
DAROVI
N. N. daruje sa Politično društvo L 20.
Narofalfe in širite „EDINOST"
JAKOB BEVC
urama ln slatarita
Trs«, Campo S, Glacomo 5
Zlato kupuje v vsaki množini po najviijih oenah Krona plačuje višje kot t ti drugi. Zalega raznovrstnih ur in zla'enine.	981
iifisiumii TRGOVINA
ANEtITA MADIL
u
dražba s. o. z.
r j$T, Via Carducci 22 (vogal Via Chlozsa) v j lika Izbera železnin in drugih kovin
Specijaliteta: Potrebščine za obrtnike in rokodcice. Orodje za poljedelce. Ključavnice za vrata, okna, pohištvo i. t. d.
■HHUiBmnMBHimiHaiij
PODLISTEK
JULRS VERNK:
(124)
Skrivnostni otok
Tudi notranji deli ladje so bili silno poškodovani, čemur se je Cir Smith zelo čudil. Stene in krovni stebri so bili razbiti, kakor ce bi bilo v notranjosti eksplodiralo •lino raznesiio. Polagoma so naseljenci spravili profi skrinje, nakar so se mogli izprehodfti po vseh prostorih. Težkih bal ni bilo, ampak sami lahki savoji, zato so jih s lahkoto izkrcali.
Tako so prišli naseljenci tudi v zadnji del ladje, nad katerim se je prej nahajalo nadpalubje. Tam je bilo treba iskati smodnifinico po Ayrtonovih navedbah. Ker je bil Cir Smith mnenja, da ni prifila eksplozija od tam, so upali najti ie nekaj sodov nepokvarjenega smodnika, ker navadno so tisti sodi obiti s kovino.
Tako je tudi bilo Sredi velike zaloge izstrelkov so n&51i kakih dvajset sodov, ki so bili obiti z bakrom. Z največjo previd-
nostjo so jih spravili na dan. Pencroff se je na lastne oči uveril, da se ni Speedy potopil zaradi eksplozije. Tisti del trupa, v katerem j« bila smodnifinica, je bil najmanj poškodovan.
*To je vse reel je rekel trmasti mornar, toda v prelivu ni skal.
—	No torej, kako se je pa vse. to zgodilo? Je vprašal Harbert.
—	Jaz ne vem, Je odvrnil Pencroff, gospod Cir tudi ne in nihče ne bo nikoli zvedel!»
Med tem raziskovanjem je prešlo nokaj ur in že je začelo morje naraščati. Da bi morje odplavilo trup ladle, ni bilo misliti, ker je tako trdno na dnu tičal, ke&or bi bil zasidran.
Mirno so mogli počakati prihodnjo oseko in vzeti še ostalo. Ladja sama je bila tako razdejana, da so se morali podvizati spraviti na varno razvaline trupa, ker bi jih sicer gibajoči se pesek na dnu preliva požrl.
Bilo je ob petih zvečer in trudapolni dan
V	teh je bilo največ oblačil, ki so naseljencem kaj prav prišla. Zaloga je bila dovolj velika za vso naselbino ln tudi čevljev je bilo dovolj sa vsako nogo.
«Hkratu smo postali bogati! je vzkliknil Pencroff, toda kaj bomo počeli z vsem tem?»
Neprestano se je glasil veseli mornarjev hura, ko so se vrstili modi z žganjem, ovoji tobaka, puške in sablje, bomb&ževina, poljska orodja, tesarska, mizarska in kovaška orodj vseh vrat, vreče z vsakovrstnim semenjem, ki se ni poškodovalo v vodi. Kakšno vrednost bi to imelo pred dvemi leti I Toda tudi sedaj so bili vsi ti predmeti uporabni, dasi so si naseljenci z lastnimi močmi pomagali.
V	skladiščih granitne hiše ni nedostajalo prostora, pač pa je ta dan primanjkovalo časa, da bi vse predmete spravili gori, Tudi ni smeti pozabiti, da je bila na otoka Šestorica preostalih roparjev, ki so bili brez dvoma razbojnki najslabše vrste, pred katerimi so se morali naseljenci čuvati.
se je končal. Večerja je vsem izborno tek-; Res, da so bili mostovi črez Hvalo in ostale nila. Dasi so bili vsi utrujeni, si vendar brvi dvignjeni, -—hm
niso mogli kaj, da ne bi preiskali skrinj in omar, ki so jih iskrcali z Speedyja.
___vendar to ni mogla biti
bogve kakšna ovira za ubegle kaznjenca, ki so utegnili postati strašni sovražniki