-jubljima, četrtek, 18. aprila 1957 LETO XXIII. Stev. 92 O Lavni cn odgovorni D REDNIH tVAN ŠINKOVEC VREJ A OREDNTSK3 ODBOR Ll« izhaj» vsak dao run Wtk» _ cena 10 dinarja* PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDBUZITE SEI ■LJODlil PRAVICA« OSTANOVUENA a oktobra Uti — um NARODNOOSVOBODILNO BORBO n IZBA* JAJLA KOT la-DNEVNIB IN TEDNIK. OD OSVOBODITVE oo l nn. wn kot onev- ant NATO PA KOT TEDNIK - OD L JUNUA ISO IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z .BORBO. SEJE ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA RAZPRAVA O STANJ L našega kmetijstva in zadružništva Zvezni izvršni svet ie včeraj obravnaval tudi poročilo sekretariata za splošne gospodarske posle o gibanju gospodarstva v začetku letošnjega leta in sprejel več novih uredb ter odlokov Brioni, 17. aprila (Tanjug). Zvezni izvršni svet je imel danes pod predsedstvom predsednika republike in predsednika ZIS Josipa Broza Tita na Brionih sejo. Na njej je kot najvažnejše vprašanje obravnaval elaborat o stanju kmetijstva in zadružništva ter perspektivah za njun razvoj. Po vsestranski razpravi je sprejel osnutek resolucije o perspektivnem razvoju kmetijstva in zadružništva. Elaborat ln osnutek resolucije bo poslal Zvezni ljudski skupščini, ki bo o tem razpravljala na zasedanju 25. aprila. 0 gibanju GOSPODARSTVA cih, razen če gre za očitno računsko napako. Nova uredba prinaša tudi več drugih ukrepov, po katerih bodo delavci v ugodnejšem položaju. Tako je kot pogoj za pravico delavca do zvišanja plače nad plačo po tarifni postavki predviden krajši delovni staž 3 oziroma 6 mesecev. Nova je tudi določba, po kateri bo v izjemnih ve skupnega dohodka gospodar- primerih priznana pravica do skih organizacij. Zato je bila po- , plače za čezurno delo tudi ljudem trebna nova uredba o plačah. j na vodilnih delovnih mestih, ra-■ zen direktorjev in njihovih na- Ceprav gospodarske orgarza- j mestnikov bodo dobili to cije iz industrije (brez rudarst a), i pravjc0 v primerih, ko dela čez-prometa (brez cestnega) in zuna- urnQ vga g0Sp0darska organiza- nje trgovine v skladu z uredbo o cya ab obrat ali če v čezurnem razdelitvi skupnega dohodka v deju opravljajo posle zunaj svoje- glavnem obdrže sedanji sistem ga rednega delovnega področja, razdelitve s tem, da imajo pravico 0MJ „ , do posebnega deleža v zveznem ZIS je spremenil in dopolnil iklnri .* v povečanju blag'ovnih davku na dobiček, vse ostale go- uredbo o prometu z žitom. Kme- *n v celoti v bolj sklad- spodarske organizacije pa po iz-1 ti j ske zadruge m pooblaščena ZIS rsv„ na današnji seji obdat * poročilo sekreta-8je a z® splošne gospodarske po-čett - i 'anJu gospodarstva v za-....u .mtošnjega leta. Gibanje a lani in v začetku ega leta kaže, da so ukre- §|ljZj stabilizacijo trga lani ro-lii« sadove, ki se zrca- g določa n. Predvsem v bolj mirnem raz- stva, ki ne presega 500 din na družinskega člana ali če kak drug dohodek ne presega 4000 din mesečno na člana. Ta odlok je v zvezi z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o narodni obrambi, ki ga je sprejela Ljudska skupščina v marcu. Na koncu seje je Zvezni izvršni svet poslušal in odobril poročilo podpredsednika Svetozara Vukmanoviča o njegovih obiskih v Egiptu, Siriji in Grčiji, potem pa je ratificiral več mednarodnih sporazumov. Kljub razlikam glede kontrole in atomskega orožja prevladuje v ožjem odboru razorožitvene komisije OZN pričakovanje, da bodo doseženi vsaj delni sporazumi o razorožitvi London, 17. apr. (Tanjug). (Tžji ze, ki terja, da bi sedanje zaloge odbor razorožitvene komisije uranskih in vodikovih bomb uni-OZN, ki že peti teden zaseda v j čili ter brezpogojno prepovedali Londonu, je začel danes obrav- i uporabo jedrskega orožja. Zahod-navati vprašanje inšpekcije in j ne države pa menijo, da spora- i i I 1 1’ •_v*__•______ m .minaniii ircorrn miW7TA Nova Nehruieva vlada New Delhi, 17. apr. (Reuter). Po izvolitvi predsednika Indijske unije je vlada formalno odstopila. Nehru je dobil madat in je davi predsedniku republike predložil kontrole, doslej največjo oviro na poti k sporazumu o razorožitvi. Konferenca je zaključila uvodne razprave o poskusnih atomskih eksplozijah, o številčni moči oboroženih sil posameznih veli zum o uničenju vsega tega orožja v sedanjem položaju ne bi bil realističen, ker ni moč ustvariti take kontrole, ki bi lahko odkrila tudi »dobro skrite zaloge«. Med Sovjetsko zvezo in za- . v?aY’ °. zmanjsanju običajne , bodnjmj državami so prišle v da-oborožitve m vojnih proračunov j na.§njjjj razpravah do izraza raz-ter načrtu ZDA o prenehanju. v interpretaciji o učinkovi-tekmovanja v atomskem m jedr- j ^ medna,rodne kontrole in skem oboroževanju sproženem , nadzorstva. Kažejo se tudi na-prejšnji teden. V nobenem izmed tna g]edišča o možnosti, da bi obravnavanih vprašanj niso do- rgtcistriraii poskusne atomske segli konkretnih sporazumov. ek6 lozije. Ugotovili pa so, da so se zblizala e j gledišča v vprašanju klasične Vzlic temu pa nekateri diplo- oborožitve, razprave o predlogih : matski krogi menijo, da je bo-ameriškega delegata Stassena, naj j drilno to, da so se delegacije dr-bi nehali izdelovati atomsko , žav v ožjem odboru sporazumele, orožje v vojne namene, pa niso \ da bodo potem, ko bodo proučile pokopale vsega upanja, da bo , inšpekcijo in kontrolo, znova pomoč gledišča vskladiti. I drobno razpravljale o posameznih Na včerajšnji seji je sovjetski točkah, ^ki ^so na dnevnem redu. vede' delegat Zorin navedel več potni- Francoski delegat Moch je včeraj slekov proti ameriškemu načrtu, poudaril, da vseh pet vlad želi, Ij A>V\ J w bUUUCll 3IVC Ul E-*— V — i • . . , a « , , 1 Vnr.yra2voju ponudbe in po- polnitvi svojih obveznosti do podjetja za promet z žitom ter lSSLTS& 5*.bl pri ^fj,anja potrošnje, ki so tudi dek delavcev ' pri • jo/iiv/oiijo, EV.1 OSA ueiv UUdVLCV Ptiverfv 'ndustr'jski proizvodnji ! nova uredba Teči povečanja zalog in 1 s- * DOTUiHKo Rlorro na trdil Ponudbe blaga na trgu. aje* Prvih dveh mesecih letoš-taven ■ a smo dosegli visoko V r,? lndustrijske proizvodnje. nara!!neriavi z lanskim letom je Predlani 23 v P™erfcL‘ in uslužbencev skladu s stališčem Sovjetske zve- orožitvi gospodarskih omenjeni skupini organizacij. Glede potrjevanja tarifnih pravilnikov je predviden isti postopek za obe skupini gospodarskih organizacij. Z uredbo za gospodarske organizacije druge skupine je »i® pa za 25%. Proiz- elovmh sredstev je na- predviden zaščiten plačni sklad. škihTn ob7tnIl7podietij ter obrtne 1 ti 115IV1111 i rp_ 1_ _ t A rtAPnnrlnrclrim nr(Jani7aH— 1 • , * • i___________ tudi odlok o določanju najvišjih prodajnih cen za proizvode črne metalurgije ter nekatere spremembe v uredbi o dajanju potrošniških kreditov delavcem, uslužbencem in drugim kategorijam. Kredite bodo lahko odslej dajale tudi prodajalne industrij- o® Primerjavi z j' z« 30 % “nroizvodnia re- Tako g0SP°darskim organizaci- proizvajalne in nabavnoprodajne Akci jskih jKitrebščin P» 1 omogočeno,^ da v okviru do- ; zadrUge. ZIS je spremenil tudi » Potrošnesra blata Da za 92 Kežene?a dohodka prvenstveno ^ odj0k o pogojih in načinu dajanja st°t£ov Proizvodnja električ- (Pred izpolnitvijo obveznosti do premij za večje količine nako- Be Proizvodnja elektrm- družbene skuphosti zagotove danega pr« * ’ /a6 naTe za 45 črne sredstva Plače- e,nake ! videne za ?e‘alurvi;» l!’ A5 kovinske im ki Ph v gospodarskih organiza-; Nadalje je dust.:; ^ le za 45, kovinske ciiah prve skupine priznajo v zagotove panega premoga, kakor so pred-prvo četrtletje 1957. . -Kiurnro i-« irovinsKp in- - - - - . —j- j- proučil poročilo uprav- dus‘riie »a oo tlektroindustriie cijah prve skupine Priznal° v, nega odbora Jugoslovanske in-?a 46 kemi • L tlrlnafrNe za 25 Proizvodne stroške. Na podlagi! Vesticijske banke in odobril več !adUs’trifi^ r l -I« ipkatilne novih tarifnih pravilnikov bo po^jn rekonstrukcijo podjetij, lndUstri io „e5a0- a-„ri„’c(ri u-,1- banka samo v primerih, ko pe- med njimi za predilnico in tkalni-BJe Pa J Za 23, v r;i, ,K p1i riodični obračun pokaže, da do- j c0 Maribor. Sprejel je več, skle-Bieserik i ? - . p, seženi dohodek ne more kriti i p0V s področja investicij in inve- težav s'1Jprodajo Za'loge izPlaeanih Pla5’ v nasledoie^n s tiči j skih posojil v kmetijstvu, jelkov so narasle v februarju Primerjavi z decembrom lan- eSa leta za kakih 5 %. terrP6'0vna storilnost je narasla v Vori ■ odiu za kakih 9 %, proiz-nJa pa za 23 %. To pa je del- resor. ADENAUERJEV ODGOVOR BULGANINU Združitev obeh Nemčij slej ko prej na mrtvi točki Bonn pripravljen na ureditev tekočih trgovinskih, ko nzularnih in repatriacijskih vprašanj Bonn, 17. apr. (Tanjug). V Bonnu so danes objavili besedilo poslanice kanclerja Adenauerja predsedniku sovjetske vlade Bulganinu, kakor tudi besedilo note, ki jo je za-hodnonemški veleposlanik v Moskvi Hass izročil sovjetskemu zunanjemu ministru Gromiku o tehničnih vprašanjih za začetek pogajanj med , obema deželama. Kancler Adenauer je izrazil pravljena začeti s sovjetsko vlado in rTemo za Podlago zaposlenost S to ureaDo je srorjeniuu.Ru-" Proizvodnjo v prvih dveh me- memben korak naprej na PodroC-^Clh lanskega leta in primerja- lu določanja norm. Norme bo od-z njima stanje v januarju in ^ določala sama gospodarska dJ? ariu letos, znaša povečanje organizacija m spremeniti se ne fcne storilnosti kakih 8 %. bpdo mogle šele po šestih mese-ju stl Pomemben pomen v razvo-v g°sp°darstva je nadaijnje po- PrvihJe izvoza> ki ie doseglo v ta , p dveh mesecih letošnjega le-Piili - m’Hiardo din proti 10,8. skeJardam v istem obdobju lan-t eta- P® podatkih za marec j,,, a tendenca nadaljuje, tako da U0 ,.v marcu dosegli izvoz v vred- ; Post' 9'5 miHiard- Celotna vred,-1 tftiL ,nažega izvoza v prvem če-1 25 r letošnjega leta znaša torej 5,6 Milijard. Pom°S?kej je treba poudariti, da •tiii v* Povečanje izvoza indu-llonf izdelkov velik uspeh, ker Pa n pr°gram izvoza v letu 1957 i2(j."Večanju izvoza industrijskih j« a kov- Vrednost našega uvoza j UtS^tala v prvih dveh mesecih 2na?niega leta 40,5 milijard din. dui, , .o se je povečal uvoz repro-°Seb kih potrebščin in blaga za Pvo» ° Potrošnjo, vtem ko se je ,PPreme in ostalega blaga terih je bil dosežen sporazum med Adenauerjem in Bulgani-nom, vtem ko se v glediščih na načelna politična trenja med obema vladama še zmerom ne strinjata. Podpredsednik Socialnodemokratske stranke Melies je v načelu pozdravil pripravljenost vlade za trgovinska pogajanja, a poudaril, da je v pismu kancler ja Adenauerja prišel do izraza odpor vlade, da bi v svoji politiki združitve ubrala »novo in boljšo pot«. Melies je rekel, da je morala vlada tudi priznati, da ni dosegla popolne repatriacije Kanclerjevo pismo _____________ lega upanja v na- organizacij, ki proizvajajo za do- | V noti, ki jo je Hass danes iz- | zahodnonemška vlada istočasno I predek pogajanj med obema de- lil e/iTii/it/il-AVM.. mm I . -mm I *M»Adlnrtnl A lil nlrl /in ,11 cvsnvn v m ■ i i v • obračunskem obdobju zmanjšala: proučil je tudi predlog Generalne pripravljenost bonnske vlade na pogajanja o ureditvi stikov med akontacijo do 90 odstotkov zne- direkcije jugoslovanskih železnic j ureditev boljših stikov z obema obema deželama. Bonnska vlada ska zaščitenega plačnega sklada. 0 nakupu električnih in diesel lo- j deželama. Rekel pa je, da je moč želi, da bi v okviru teh pogajanj Važna sprememba je določba, j komotiv. 1 ta cilj doseči samo, če bi uredili uredili probleme bodočega raz- sprejeta na predlog Centralnega i Na današnji seji je ZIS odo>- vprašanje repatriacije Nemcev iz voja trgovinske menjave blaga, sveta ZSJ da se zagotovi 75 % bril tudi nekatere spremembe in \ Sovjetske zveze, čemur prisoja ( kakor tudi vprašanja repatriacije . - il j« V • I .JV .JLI M —AmJ m! * L.i r7 nL A XT M — ■ 121. ___1 . , XV M-MM MM— 1.2 MM Xm M. O MM.J m1.1.2 MM.M n° Posledica nitul' v plač, doseženih po tarifnih po- 1 dopolnitve o odredbi o razdelitvi Zahodna Nemčija poseben po- ! Nemcev, ki so še v Sovjetski zve- Nemcev iz SZ. Kan Pfvih mesecih^‘ ZT cl stavkah, ne pa 80% kakor doslej, skupnega dohodka gospodarskih men ' j zi. V noti je dalje rečeno da bo | ne mldi nobenega ^amemn „ 1S to uredbo je storjen tudi po- organizacij, ki proizvajajo za do- | V noti, ki jo je Hass danes iz- | zahodnonemška vlada istočasno predek pogajanj r ločene potrebe JLA. Sprejel je ročil sovjetskemu zunanjemu mi- predlagala, naj bi sklenili spora tudi odlok, pa katerem velja za | nistru Gromiku, pa je poudarje- zum o pravicah konzularnih pred-edinega rednika obveznik-rekrut, i no, da je zahodnonemška vlada stavništev obeh dežel. Zahodnonemška vlada pred- čigar gospodarstvo plačuje osnov- j po današnji izmenjavi pisem med 1 ni davek na dohodek od kmetij- ! Bulganinom in Adenauerjem pri- PRVI NAUK DELAVSTVA GUY MOLLETOVI VLADI Francosko prometno delavstvo je ustavilo vlake, avtobuse in ladje po vsej državi Stavka pol milijona ljudi je izbruhnila spričo draginje in protiljudske gospo darske politike sedanje vlade laga, naj bi bila pogajanja v Moskvi in izjavlja, da bo takoj, ko sovjetska vlada v to privoli, poslala v Moskvo svojo delegacijo. Vodil bi jo delegat-veleposlanik. Sporazume, ki bi jih dosegli na pogajanjih, pa bi podpisali v Bonnu. Besedilo odgovora kanclerja Adenauerja na drugo pismo sovjetskega ministrskega predsednika Bulganina in zahodnonem- želama. To je dokaz nemoči, v katero je zašla vlada glede združitve obeh Nemčij. Zato je Melies ponovno opozoril na načrt socialnih demokratov, po katerem je sistem kolektivne varnosti v Evropi pod okriljem OZN edina pot k ureditvi nemškega vprašanja. Ponovna zahteva po izročitvi zločinca Anteja Paveliča Beograd, 17. apr. (Tanjug). Jugoslovanski veleposlanik v Argen- ška nota sovjetski vladi v Bonnu tini Slavoljub Petrovič je bil pri nista zbudila presenečenja, ker argentinskem zunanjem ministru njuna vsebina v celoti ustreza Laferreri in mu izročil zahtevo Pariz, 17. apr. (Tanjug). Danes je splošna stavka nad I tri pridružili tudi člani sindikata pf^ mn K.,„c1..»h»ncpv novcem omrtvičil* r*l na glavnih železm‘ 400.000 delavcev in uslužbencev povsem omrtvičila železniški in rečni promet v Franciji ter domala še posebej ves lokalni promet v Parizu. Stavka se je začela sinoči opolnoči in oblasti so s posebnimi ukrepi le delno zagotovile, da so vojaški kamioni in avtobusi danes vzdrževali najpotrebnejše zveze med mesti in velikimi industrijskimi središči. Stavki železničarjev in posadk rečnih ladij, ki zahtevajo višje plače, se je pridružilo z enakimi zahtevami tudi nad 100.000 delavcev in uslužbencev pariške podzemeljske železnice in vseh Javnih služb francoskih mest. nes vozili v glavnem samo zaseb ni in vojaški avtomobili. civilnega zračnega prometa. Sodeč po današnjih vesteh name- \ ravajo jutri ustaviti delo tudi delavci in uslužbenci plinarn j in elektrarn ter vodovodnega omrežja. Spričo velikih motenj v vsem gospodarskem življenju dežele se v februarju, so nastale znat-sPremembe v načinu razdeli t- VRBMFNSKfl napoved Zft čftrtek, 18. aprila je celo združenje delodajalcev _____________________ danes obrnilo na vlado z odloč- Predsednik Eisenliower je v da nim protestom proti njeni neod- našnjem razgovoru z novinarji ... _____ ločnosti v ukrepih za -gospodar- izjavil, da je bil v ameriško- I sko in finančno ozdravljenje de- egiptovskih razgovorih o Suezu Dvodnevno stavko vodijo skup- žele«. Sindikati pa so razen višjih daSežen napredek in da ni izgu-kuavmu "° glavne sindikalne centrale - piae zahtevali tudi, naj nehajo bil upanja> da bo končno prišlo .H fiLte vi,- i« *r 'v*-* Sodeč po zadnjih vesteh so si- mantiral je glasove, da namera- tu se je odzvalo pozivu na stavko "p^ndikaintT'oreanizaeTie'Tn"‘ie noči po PolnoCi. ko se 3e začela vai°„ ZDA,r spor zaradi Sueza 60 do 90 % delavcev. Zato danes splošna stavka, vozili samo neka- predložiti Varnostnemu svetu, ni Eisenhower samo upa da se Varnostni svet ne bo več vmešaval v sueško vprašanje Washington, 17. apr. (Reuter.) a razdelitvi skupnega dohodka, pih Progah pa vozi ie maio via- tojlgki sindikati, socialistični g i o je Zvezni izvršni svet spre- kov- Y par,lške,m Iokalnem. p™:i„Force Ouvrier- in avtonomistič- v Parizu in okolici podzemeljske , k^Y sindikalnih zvez Francih teri mednarodni vlaki, Železniške pa zanikal te možnosti. Lisen- železnice in avtobusi niso obra- ez' * aJL?. ' postaje v Parizu in na podeželju hower le upa, da bo s pogajanji tovali. Ulice so bile polne pešcev.1 °, K.a J . ,, . p „la . na r,^. so zdaj polne potnikov, ki čakajo moč najti zadovoljivo rešitev. Poštna služba ni mogla normalno' f sta ^ orBanizirale na prevoz z v°iaškimi motornimi Zatem je izjavil, da smatra ame- opravljati svojega dela in nastale ® k*i«« o vozili. V Parizu stavkajo razen riška vlada Sueški prekop m ................ SSSf osebja podzemeljske železnice tu- Akabski zaliv za mednarodno vodno pot in da ZDA o tem niso ,, _ , . . .... uiumcia ju umu^uciiu auuum- spremenile svojega stališča. Gle- cije Generalne konfederacije dela stracije policija posebej kontro- de plovbe ameriških ladij po prekopu je Eisenhower dejal, da vlada ni svetovala njih lastnikom, naj ne uporabljajo prekopa, ,Dp,V zahodni m osrednji Sloveniji s0 velike težave s potniki, ki jih sprieo naglega naraščanja živ- °?e^a Podzemeljske železnice tu- 1 Pretežno jasno, v opoldanskem vsak dan mnogo prihaja v Pariz. ‘ jjPnjslcm Stroškov samo organiza- dl delavci mestnega avtobusnega t V U nekoliko povečana oblačnost, v Zelo velike težave so nastale tudi ^ Generalne konfederacije dela Pr°meta in uslužbenci admim- s ^Pflnl Sloveniji spremenljiva oblač- z delavci, ki delajo ali stanujejo j‘J katoliških sindik!tov stracije. Policija posebej kontro- c Temperature ponoči od o do 5. v pariških predmestjih V obra- lirf pr0mel mftU i" CeStah’ ^drnorju s najvlije dnevne do 20 tovanju tovarn so nastale hude Dvodnevni stavki železničarjev polnih zasebnih avtomobilov, mo-“opinj c. ’ . motnje. Po pariških ulicah so da- in posadk rečnih ladij se bodo ju- tociklov in vojaških kamionov. ker meni, da morajo družbe o tem same odločati. O položaju v Jordaniji je ameriški predsednik rekel, da je stališče ZDA določeno s sporazumom med ZDA, Veliko Britanijo in Francijo iz leta 1950, kakor tudi z nedavno resolucijo Kongresa, ki dovoljuje vladi pomagati vsaki deželi na Bližnjem vzhodu, ki terja pomoč »v primeru komunistične agresije«. Na vprašanje o delu ožjega razorožitvenega odbora je Eisen-hower odgovoril, da upa, da bo v Londonu dosežen bistven napredek. Glede zmanjšanja britanskih vojaških sil v Zahodni Nemčiji pa je dejal, da ZDA zaradi tega ne bodo bistveno spremenile svojega vojaškega programa. OB 40-LETNICI OKTOBRSKE REVOLUCIJE Ustanovitev republike sovjetov osnovna zahteva Leninovih aprilskih tez Začasna vlada, nastala v februarski revoluciji v Rusiji, Je včasih od politike skrite borbe z revolucionarnim gibanjem ruskih množic skušala preiti k odkritemu napadu proti demokratičnim svoboščinam. Poskušala je obnoviti »disciplino in red« ter izkoristiti revolucijo za aktivno sodelovanje Rusije v imperialistični vojni. Zaradi takih teženj je začasna vlada kmalu izgubila zaupanje ljudskih množic, ki so postajale vedno bolj revolucionarne z delavci na čelu. Boljševiška partija je po februarju postala legalna, toda ta prehod je odkril nesoglasja v partiji, čutilo se je, da ni voditelja partije — Lenina. Šestnajstega aprila ponoči pa se je Lenin po dolgem Izgnanstvu vrnil v Rusijo. Njegov prihod je bil za revolucijo in boljševiško partijo velikega pomena. Tisoči delavcev, vojakov in mornarjev so navdušeno sprejele svojega voditelja. Lenin je stopil na oklopni avto in imel govor, v katerem je pozival množice v boj za zmago socialistične revolucije. Svoj prvi nastop pred petrograjskimi proletarci in vojaki je Lenin končal z vzklikom: »Živela socialistična revolucija!« Revolucija je potrebovala duha nenavadne moči in volje, da bi povedla množice po zanesljivi poti k cilju in zmagala. Takšen velikan misli in volje je bil Lenin, ki je takoj, ko se je vrnil, začel razvijati revolucionarno delo. Se tisto noč je razložil svoje nazore prijateljem in najbližjim sobojevnikom. Voditelj revolucije je zasedel svoje mesto. Dne 17. aprila je imel Lenin na sestanku z vodilnimi partijskimi delavci v TavriŠkem dvorcu govor o vojni in revoluciji. Teze svojega referata — znamenite aprilske teze — je Lenin ponovil na sestanku boljševikov in manjševikov — delegatov Vseruskega posveta sovjetov 24. aprila 1917. V aprilskih tezah je Lenin zbral bojne izkušnje in podal genialni načrt borbe za prehod od buržoazno-demokratične k socialistični revoluciji. Lenin je poudarjal tedanjo značilnost — dvovladje: poleg začasne vlade, ki je bila organ diktature buržoazije, je dejansko obstajala še ena vlada — sovjeti, organ revolucionarno-demokratične diktature proletariata in kmetov. Osnovna zahteva tez je prehod vsedržavne oblasti na sovjete, ustanovitev republike sovjetov. Vojna je tudi v času začasne vlade — tako so trdile teze — še vedno imperialistična zaradi buržoaznega znača ja te vlade. Proletariat bo začel revolucionarno vojno samo tedaj, če pride državna oblast v njegove roke. Leninovo geslo glede odnosa do vlade je bilo: »-Nobene podpore začasni vladi«, glede na pomoč manjševikov in eserov v sovjetih pa je Lenin postavil pred boljševike nalogo: »Pojasnjevati množicam, da je politika sporazumaških strank v svojem bistvu izdajalska, izolirati manjševike in esere od množic in si priboriti večino v sovjetih, da bi potem s pomočjo sovjetov predrugačili sestav vlade in njeno politiko«. Aprilske teze so za prehod v socializem nakazale konkretne gospodarske ukrepe: konfiskacijo zemlle zemljiške gospode in nacionalizacijo vse zemlje v deželi, združitev vseh bank v eno samo narodno banko, ki bi jo kontrolirali sovjeti, ustanovitev delavske kontrole nad družbeno proizvodnjo in razdeljevanjem proizvodov. Lenin je zahteval spremembo programa in preimenovanje partije. Predlagal je, naj se boljševiška partfja preimenuje v komunistično, kot sta svojo stranko imenovala Marx in Engels, saj je končni cilj boljševiške partije zgraditev komunizma. Lenin je'tudi predlagal, naj se ustanovi tretja komunistična internacionala. Leninove teze so nakazovale daljnosežne perspektive, temeljile so na nauku, da je možno zgraditi socializem v eni sami, za sebe vzeti deželi. Navdihovale so delavce v borbi za strmoglavljenje gospostva buržoazije, za diktaturo proletariata. IZ PROIZVODNJE BARVNE METALURGIJE Letos več ja vnema na področja raziskovalnih del in v izpolnitvi predvidenega plana izvoza izdelkov iz barvnih kovin USPEHI IN NEPRAVILNOSTI ZADRUG PRI ODKUPU Ugotovitve posvetovanja v sekretariatu za blagovni promet LRS Preskrba potrošnikov s kmetijskimi pridelki je bila lani boljša in bolje organizirana, pri čemer imajo svoj delež prav kmetijske zadruge. Vzlic temu pa se ponekod ponavljajo nepravilnosti, pomanjkljivosti in napake, v nekaterih primerih tudi anomalije, ki jih je treba čimprej odpraviti. O tem so včeraj razpravljali na posvetovanju predsednikov okrajnih koordinacijskih komisij za odkup na republiškem sekretariatu za blagovni promet, ki ga je vodil sekretar dr. Boris Puc. rej treba za letos določiti nižji koeficient, ki bo ustrezal tržnim pogojem. KOEFICIENTI ZA 2IVINO NE BODO ZVIŠANI Trenutno je najaktualnejše vprašanje cen na živinskem trgu. Izvozna podjetja so na temelju razgovorov v Zvezni zunanjetr- z zvi- NEPRAVILNOSTI PRI ODKUPU visok izvozni koeficient za ma- Nekatere, četudi redke zadru- line je lani sprožil divje navijanje .z,.vea^ ge, vidijo v določbah odloka o cen, tako da domača predeloval- ? ® \ zbornici računala pogojih za odkup le monopolno na industrija ni mogla priti do te koeficientov za živino ozi- pravico odkupa in se ne zavedajo važne surovine, zadruge in izvoz- s premi ran jem mroža zivme tudi dolžnosti, ki izvirajo iz te na podjetja pa so pospravila ve- i osnovl preplače- pravice. Monopolni položaj za- like razlike v ceni. Samo podjetje 'J” fin 23 lzv®z- Premiranje dirug ni toliko v tej izključni Slovenija-sadje je po končanem ° pradi tega, ker je pravici odkupa, ker zadruga na- izvozu razdelilo 103 milijone din P ce živine spomladi viš- stopa kot prodajalec v imeniu pro- komisijske razlike. Cimprej je to- iu-sif-003 letnen? času se izvajalca, kolikor v odnosu do običajno dvignejo cene tudi v tu- kmeta. Zadrugam je hkrati nalo- žena odgovorna naloga, da zajamejo in odkupijo vse presežke in da pri tem po eni strani zagotove minimalno odkupno ceno proizvajalcu, po drugi strani pa upošte- Kongres Zveze borcev NOV Slovenije preložen Ljubljana, 17. apr. — Kongres jini in zato ni razloga za premi-ranje. Na posvetovanju je bilo v tej zvezi sporočeno, da po informacijah iz Beograda zvišanje izvoznega koeficienta za živino ne pride v poštev in tudi ne premi- vajo potrebe potrošnikov. Med Zveze borcev NOV Slovenije, ki 1 ran-ie> bi bilo upravičeno le za nepravilnostmi je najbolj pogost je bil sklican za 26. ajpril, je pre- " primer, da se trgovsko podjetje ložen na 11. maj. neposredno dogovori s kmetom za odkup, zadruga pa se zadovolji z odločenim odstotkom marže oziroma z »zadružno takso«. Okrajne koordinacijske komisije bodo v bodoče take primere sporočale republiški komisiji. Plenum Glavnega odbora RK Slovenije ■ Ljubljana, 17. aprila. — Dne 19. aprila bo plenarna seja Glav-i nega odbora Rdečega križa Slove-j nije. Na dnevnem redu je pred- KAKO UREDITI ODKUP VINA ' Xsfm obravnavanje predračuna In delovnega programa za tekoče Seveda pa je po drugi strani leto ter poročilo o delu odbora za včasih težko zadostiti odloku, ka- gradnjo mladinskega obmorskega kor n. pr. pri odkupu vina. V okrevališča na Debelem rtiču, praksi poteka tako, da zadruga | določi, po kakšni ceni naj se vino Zasedanje skupščinskih odkupi, vinogradnik se dogovori | “ii _ s trgovskim -podjetjem, zadruga! pa izstavi fakturo. Zadruge, ki ■ Beograd, 17. apr. (Tanjug). - nimajo lastnih kleti, tehnične Odbora za gospodarstvo Zvezne- trgovin. Nimamo v mislih preti- , dar opaziti v njihovi proizoo opreme in strokovnega osebja, ga srveta in Zbora proizvajalcev ranih želja potrošnikov, temveč velik napredek, kar dokazuje Pra' dejansko ne morejo same odku- Zvezne ljudske skupščine se bosta zgolj upravičene terjatve, da bi vilno obrestovanje truda in P,' povati vina. Razen tega je v Slo- sestala 24. aprila zaradi obravna- trgovina pravočasno dala o pro- j zadevnosti, kako ugoditi M"1 veniji le malo zadrug, ki bi imele vanja osnutka zakona o spremem- dajo predmete široke potrošnje, j vam trga. ’ ekonomsko osnovo, da si zgrade bah in dopolnitvah osnovnega primerne za nastopajočo sezono, j ?aZ na tudi industrijska lastne kleti. Zato naj bi veljalo zakona o občinskem davku in v kolikor mogoče pestri izbiri, v ;eti„ ueotanliain nndobno kot P°‘ načelo, da zadruga sama odkuipi mestnem samoprispevku. Potem, različni kvaliteti in po različnih trniniki !o nJmrer naša tri0' vino, če je tehnično usposobljena ko ga bosta odbora sprejela, bo cenah, da bi ustrezali željam čim oina izredno tnaa to ie potrošni? za odkup in šolanje vina, v dru- ta zakonski osnutek postavljen širšega kroga potrošnikov. i nezadovoljen ker ima io v trgovk g ih primerih pa naj bi dovolili na dnevni red seje Zvezne ljud- Ni m0(x rP(s; j. ;p vrannir)„ . . c0 pTttV ta S® “ * 'kU**“ ” pr7* MoSniimi’ Pomladnimi in tako nezadLljna tudi industrij neposredno odkupujejo vino in 25. April. nnlpinimi moconi ivnnin^o * .. .. primere pogodbenega pitanja živine za izvoz, kakor je zdaj organizirano v Sloveniji. Ce so izvozna podjetja v pričakovanju višjega koeficienta ali premij pre-plačevala živino, naj sama trpe izgubo, ki jo bodo verjetno utrpela pri izvozu. DNEVNIK, NA PLENARNEM SESTANKU IV* BENE ZBORNICE, ki se > začel v Opatiji, bodo razPravlJalL? ra boratu o dosedanjem in perspektivnem razvoju gradbeništva. INSTITUT ZA JAVNO UPRAVO v kratkem odprli v Beogradu, središče za proučevanje javn* . v stracije in družbenega upravljanja, inštitutu naj bi se pripravljali tffltj^ dri za najvišje položaje v upravi. Predvidevajo, da bo ta verzitetna Specializacija, oziroma nje v inštitutu trajalo dve ieu. POLJSKI KNJIŽEVNIKI ***° * speli 26. aprila v Jugoslavijo. M - jim enomesečnim bivanjem v na vi bodo obiskali Beograd, Zagret J*J Ijano, verjetno pa tudi Skoplje nt rajevo, kjer si bodo ogledali ustanove in se razgovarjali z ^j»erar-vanskimi pisatelji o problemih . ^ nega ustvarjanja. Delegacija P° J ^ književnikov bo s tem vrnila odi . pini naših pisateljev, ki je D . ^ na Poljskem kot gost Zveze P°UsKlu pisateljev. IZ SOFIJE POROČAJO, da j«i *• ,' gacija OLO Beograda včeraj F )n venec na mavzolej Georgi Dimit j_ sl ogledala nekatere znamenitosti garskega glavnega mesta. _ TRGOVINSKI IN PLAČNI SPOR« v Z URUGVAJEM so včeraj ratlf"“ Državnem sekretariatu za zuna,* sta deve FLRJ. Ratifikacijske h®tin® i0v izmenjala urugvajski odpravn:IK PJ* v Beogradu Carlos Hounie Fi za in državni svetnik v sekretariatu^^ zunanje zadeve veleposlanik df* Bartoš. nV DRUGI KONGRES KARDIOLOG^ JUGOSLAVIJE bo od 20. do S* v Budvi. Imel bo mednarodni zn ker se ga bo udeležilo večje znanstvenih medicinskih delavcev_i g ih dežel. Na kongresu, ki bo P°® JJj. kroviteljstvom Blaža Jovanoviča, F sednika Ljudske skupščine Crne y bodo podali okrog 60 znanstvena j. feratov in prikazali več filmov novejših operacijah na srcu. Ali trgovina res ne pozna želja potrošnikov? Zima. je za nami, nova sezona i remo storiti. Čeprav imajo toplejših dni pa le z zelo počasni- ! strijska podjetja še precejšnje > mi koraki prestopa pragove naših žave z obratnimi krediti, je .............. — ■ ioaW poletnimi meseci, izpolnila te Oba odbora bosta obravnavala osnovne naloge. Toda, če smo še stanju slediti željam potrošnikov — tega sedaj ne mo- Beograd, 17, apr. (Tanjug). I Nad sto predstavnikov rudni- Z uporabo novih delovnih me-| tod v nekaterih rudnikih barvnih kov, topilnic in tovarn barv-; kovin in boljšim izkoriščanjem nih kovin Je danes na letni j mehanizacije se je delovna storil-skupščini v Beogradu obrav- j nost povečala. Na skupščini pa so navalo najvažnejše naloge, ki poudarili, da bi morali že zdaj ustanoviti pri tovarnah in rudnikih urade za delovno storilnost, ki bi se sistematično ukvarjali s to problematiko. Kažipot na dopust — do katere mere? Turistična zveza LRS je te dni izdala pregledno tiskan cenik gostinskih uslug v slovenskih turističnih krajih glede na bližajočo turistično sezono. Pregled navaja cene za hotele, prenočišča, privatne sobe in campinge za čas glavne sezone (od 15. VI. do 19. VIII. ob morju in od 1. VIL do 31. VIII. v ostalih krajih) in izven nje. Navedene cene bodo veljale za člane sindi-.* katov, SZDL, Študentske zveze, za pripadnike JLA in LM ter drugih organizacij. Cenik navaja za nekatere višinske kra- je in letoviške kraje na štajerskem in Dolenjskem še kar* znosne cene penzionov — od 400 din navzgor, povečini pa so cene precej visoke, povprečno od 550 do 700 din. Kar pa se obmorskih krajev tiče, tudi po ceniku nikjer »ne pridete skozi« izpod 500 dinarjev, seveda v najskromnejših razmerah, sicer pa okrog 600 dinarjev izven sezone in 700, 800 dinarjev (po ceniku!) v sezoni! Koliko pa bo cenik čez mesec, dva še »aktualen«, je dokdjšnje vprašanje spričo naraščanje cen mesu in drugim hranilom ter komunalnim uslugam in pa spričo kaj nestalne »politike« uprav gostič in pristojnih ljudskih odborov. OKRAJNI FESTIVAL manifestacija amaterske dejavnosti čakajo našo barvno metalurgijo v letošnjem letu. Glavna skrb delovnih kolektivov te industrijske panoge bo letos večja vnema na področju raziskovalnih del, odstranjevanje neskladnosti med rudniki in tovarnami za predelavo bakra in aluminija ter izpolnitev predvidenega plana izvoza izdelkov iz barvnih kovin. Predstavniki barve metalurgi- Ljubljana, 17. aprila — Danes Je bila pihala, pevskih »kupln, slikarjev amaterjev le so na skupščini med drugim l1* okrajnem »vttu Zvez* Svobod ln ljudsko- in gledaliških drulin, mimo tega pa bo v A o u Kilo i. prosvetnih drultev tiskovna konferenca, po- prostorih Gospodarskega razstavišča prlreje- UgODOVUl, aa je Dliia proizvodnja tve{,na organizaciji ljudskoprosvetnega te- na razstava dejavnosti Ljudske univerze, te industrijske panoge lani za 12 stlvala v okraju Ljubljana. Festival »e bo ponazorjena z raznimi sodobnimi sredstvi odstotkov večja od predlanske in 29591 v ponedeljek, 22. aprila, in bo trajal V takšnem okviru bo festival ljudsko 170* lr/vt Hvalrmt vpfia rwri rvrrvH- d0 konca meseca maj«, pokroviteljstvo pa j« prosvetnih druStev lepa kulturna manifesta vec KOI (lva^rui. vetja era prea pfevzei predsednik Zveze Svobod Ivan Re- clja za ljubljanski pkraj, vredna vse pozor vojne. Narasla je zlasti proizvod- 9ent. nja v industriji bakra in aluml- | v daljših pripravah se je iziusau osnov-nija Podjetja barvne metalurgije ni olli festivala in njegova poglavitna podo-In ia lani 68 LetoSnjl festival namreč ne bo nekakSno so največ pripomogla da je lani (ekmovanJj ,,ud,ko.pro,v,tnlh ,kupin kakor narasel izvoz industrijskih izoel- pred leti, pac pa predvsem revija te tlejav-kov. Naš izvoz je bil lani najbolj <'0«ti, ki naj prikaže določeno kvalitetno nomorlon na W bakra me- ‘■•ven, hkrati pa tudi njeno možlčnoet. Za- usmerjen na ttoeiK« iz DaKra, me f#d| ^ #q po§amtzne komillje med prl. aenme, aluminija in arugin prea- pravami obiskovale društva in na podlagi metov predelovalne industrije na- teh obiskov Izbirale udeležence festival«, ki mesto predelanih kovin. Čeprav i«» hkr,tl tudl “ smo dosegli lepe uspehe, so na MALA STATISTIKA neposredno odkupujejo zadrugam prispevajo določen od- stotek, kar je upravičeno glede na tudi predlog odloka o dotaciji pred leti ob takih 'ugotovitvah dolžnost zadruge, da skrbi za po- družbenemu investicijskemu fon- upravičeno kritizirali industrijo, speševanje vinogradništva m da du LR Cme gore iz sredstev go- češ da ni v stanju slediti željam usmerja in organizira proizvod- spodarskih rezerv federacije, njo. ODKUP SADJA Pri odkupu sadja so bili lani primeri, di so zadruge sprva odkupovale jabolka po visokih cenah, ko pa blaga niso mogle prodati, so ustavile odkup, čeprav so kmetje jabolka ponujali zadrugi po nižji ceni. S takšnim ravnanjem so kvarile trg, kamor ni prišlo dovolj blaga. Zato bodo morale koordinacijske komisije v bodoče paziti na take primere in jih signalizirati republiški komisiji Precej je bilo govora na posvetovanju o odkupu češenj in malin, kjer igrajo važno vlogo izvozni koeficienti. Mnogo pre- Številke o kmetijstvu Zvezna ljudska skupščina bo ca« na Bel Ju in še nekaterih začela 25. aprila obravnavati drugih gospodarstev. Kmetijsko stanje kmetijstva in zadružni- posestvo »Jasenovac« na Belju štva ter perspektive njunega je doseglo predlanskim nasled-razvoja. Na podlagi te razprave nje donose: pšenice 30, koruze bo sprejela resolucijo o nadalj- 62, sladkorne pese pa 449 metr-njem razvoju kmetijstva in skih stotov, njegovem, mestu v perspektivnem planu. Priobčujemo nekaj • Število traktorjev iz leta statističnih podatkov o našem V _nara^a- J939 jih je kmetijstvu: • Povprečni donosi na hektar v Jugoslaviji$ imela Jugoslavija 2500, leta 1948 jih je bilo 7228, leta 1953 11.648, predlanskim 12.676, lani pa 13.815. Narašča tudi uporaba Pšenica in rž: 1930/39 — 11,1, umetnih gnojil Leta 1939 je 1947/55 — 11,1, 1953/55 — 10,9, predlanskim pa 12,4 metrskih stotov. znašala potrošnja 46.600 ton, leta 1940 102.100 ton, leta 1953 108.000 ton, predlanskim 427.300, Ječmen: 1930/39— 9.7,1947/55 lani pa 540.000 ton. Pri nas'pa 10,1 1953/55 —10,6, predlanskim porabimo na hektar nekaj manj pa 11,6 metrskih stotov. umetnih gnojil kakor v ostalih Koruza 1930/39 — 16.4, 1947/55 deželah Zahodne Evrope. — 14,3, 1953/55 — 14,6, predlanskim pa 15.8 metrskih stotov. Sladkorna pesa: 1930/39 — 176, 1947/55 — 150, 1953/55 — 179, predlanskim pa 178 metrskih stotov. ® Povprečni donosi na kmetijskih posestvih: Pšenica 1954. leta 9,4, predlanskim 17.9 metrskih stotov. Koruza 1954. leta 18.5, predlanskim 20.2 metrskih stotov. Sladkorna pesa 1954. leta 149.0, predlanskim 193,0 metrskih stotov. • Leta 1931 je bilo v Jugoslaviji 33.8 % kmečkih gospodarstev z 0 do 2 hektara zemlje, in ta gospodarstva so imela 6.5% vse obdelovalne površine. Od 2 do 5 ha zemlje je imelo 34 % gospodarstev z 21.5 % obdelovalne površine, nad 5 ha va 32.2 % gospodarstev z 72 % obdelovalne površine. Predlanskim je bila sestava naslednja: gospodarstev s površino 0 do 2 ha in s 6.9 % obdelovalne vovrHne je bilo 29.3 'fe, z 2 do 5 ha in s 27.4 % obdelovalne vovršine ska podjetja, ker le s težavo PT° dajo različne novitete. se namreč na splošno ^ra^Jg. »pretiranih novosth, češ da av mijo v dobro prodajo. Taka * lišča trgovine pa so le slaba P buda industrijskim P0die^e*ri'an, bi razširila in obogatila asortm ‘ Pri ogledu trgovin °Paz^0. naslednje: predmeti široke V trošnje, ki si jih želimo za.JL. mlad in poletje, prihajajo v trg j vine zelo počasi. Trgovine * & še nimajo nobenih letošnjih " delov sandal, pa tudi sp°n\la t lahki čevlji so prišli o pT.° nr&-zakasnitvijo. Izjema, ki jo n10 mo pohvaliti, so izdelki stike, te sedaj so v prodaji raz ^ vrstni sandali iz umetnih -n drugi predmeti za pomladno } poletno sezono. Podobno ko t usnjeno obutvijo pa je i.r,u-tekstilom. Tu še celo lahko * ,0 ziramo, kako o trgovini Prerv 's. mislijo na želje in potrebe P°y,vi nikoo. Dokajšnja obratna srea so vložili o nakup krombi]8, ^ prav je bilo dokaj razumljiv0’. p to drago blago, ki so gtt precejšnjih količinah na ratP bo go vse trgovine s tekstilom, ne šlo kdo ve kako v promet. ,( šena pa je tudi misel, W 9 :f0 naši trgovci s tekstilom kore ^ oklepajo, ko menijo, da bo . vsako leto ponotUno v prornet . go, ki so ga dobro prodaja11 n*‘ Kakšne donose bi lahko do- 39.1 %, nad 5 ha. s 64.7 % ohde-segli tudi v sedanjih pogojih, če lovalnih površin va 31.6 %. V bi bolj uporabljali agrotehnične podatkih iz predlanskeaa leta ukrepe in zboljšali organizacijo so všteta v gospodarstva nad proizvodnje, k alejo primeri s 5 ha vsa splošna družbena in kmetijskega posestva »Jasenov- zadružna gospodarstva. nulo sezono. Dejansko je za trgovino bava blaga pred vsako ^ precejšnje tveganje. Zato Pa ,a. morali še tembolj premis’"1 ,,n0 sti v trgovinah na debelo, *a 'ni-blago naj nabavijo. Dokaj n vadno je. da ima namreč 1 ^ strija pri nas boljši posluh * „ kot pa trgovska podjetja, eeP f imajo le-ta neposreden potrošniki. Zastopnik ne tekstilnega podjetja v ^anJjirai povedal, da si morajo do*tl L. pomagati celo z zvijačo, o0e šajo spraviti novo blago >n ,eJn vzorce na trg. Tako so o . ^ podjetju pokazali dobavite h njihovo delo. i *** j j ni \___Kakor smo že poročali, bodo aeatavljale skupščini poudarili, da moramo j program festivala revije orkestrov, tambu-nenehoma skrbeti za nove trge. raških in harmonikarskih zborov, godb na cija za ljubljanski pkraj, vredna vse pozor nosti naSega občinstva. Jm MEDNARODNO PRIZNANJE lzdel kom železarne v Sisku. — Ta železarne je nedavno sprejela najviSje medna rodno priznanje za posebno vrsto brez ilvnih cevi, ki jih uporablja petrolejski industrija. Na osnovi potrdila, ki ga je izdal ameriški petrolejski inštitut AP1. je proizvodom železarne % v Sisku zajam čen plasman teh cevi na mednarodnem tržiiču, in sicer po cenah, ki so za 10 do 15 odstotkov višje kakor cene proizvodov, ki niso registrirani v tej mednarodni initituelji. • ••• nekaj bal blaga, katere je jju, vina odklanjala, in jim da je blago že prodano o a ua, republike. Sele to je bila °a (0 ki je spodbudila trgovce, <* posegli po njerrt. Premajhna iniciativa da bi ustregla željam P°fl kov, pa se kaže tudi v PlčL,jje biri otroške konfekcije, "..jo predmetov, ki jih P°tretl0r-ljudje poleti pri kopanju, la 0, lenju itd. Ponovno se sprašuj* la kako da naša trgovina ie nf £0d >ako, kot dela trgovina (ir v0. po svetu. Zakaj ne sklenejo .^ij ■lodb z industrijskimi vo1 J- pred sezono na osnovi vzorce 'eg bi industrija potem izdeloval» ;n to, kar si želijo ljudje vide ^ J kupiti v trgovini. in Zakonita zahteva Jugoslovanska vlada je poslala noto žensk, ki so bile z njegovo vednostjo in J*»ntinski vladi, v kateri zahteva izro- privolitvijo ubite v tem taborišču »mrti ob zlocinca Anteja Paveliča. Ta zahteva Savi? Vsi ti dokazi obtožujejo Paveliča ne na argentinskem zakonu za izro- le kot vojnega zločinca, temveč tudi kot kriminalcev. največjega kriminalca vseh časov. Pavelič iitr Jih p® n seznam zločinov, ki so je nadalje sodeloval pri zverinskem uboju kr “avelič kot naredbodajalec, inspira- kmetov v neki vasi blizu Zagreba ter kakn udeleženec njegove ustaške bande, osebno užival in še vedno uživa imetje Juuosl nePosredni ubijalci izvršili nad ubitih žrtev. pjL ovanskimi narodi. Kakor je nedavno Temu gnusnemu zločincu ne bi smelo raj .nek francoski list, v Jugoslaviji sko- biti dovoljeno, da uide roki pravice in da jfL družine, ki ne bi bila oblečena v pred sodobniki in zgodovino ostane primer Resnic Za.rat*i ustaškega krvavega noža. nekaznovanega ubijalca in roparja, hed d* Pavelič največji kvisling Že dolgo se je vedelo, da živi Pavelič *loČln» i * in da najokorelejši vojni v Argentini in da tam nadaljuje svoje talne ^ 8vet v^el- >>v okviru to- ustaško početje in da celo ustanavlja ne-*Ploh r3ne Proti Združenim narodom na- kake »vlade«. Iz Argentine pa so prejšnja uno n Pr°tt Jugoslaviji posebej,« je pi- leta prihajale vesti, da je Paveličevo biva-i j Venoti našega zunanjega ministrstva lišče neznano in da ne živi v tej deželi. If0t * maja 1951, »je dr. Ante Pavelič Nedavni atentat je odkril, da so bila ta Vojne i $ ^DH odgovoren za brezštevilne pojasnila docela neutemeljena, ta Čl z °*’ne» vključno zločine proti miru - Jugoslovanska vlada se ob obnovitvi fiocid 8nstvu’ ^ za zl°čine ge- svoje zahteve za izročitev vojnega zločinca p*’ Paveliča opira na predpise argentinskega m, i ^ nestvor človeka, ubijalec zakona o izročanju kriminalcev, ker so in nasilnež. Ni vrste umora, ki bi ga zločini tega krvnika takšnega značaja, njegovim vodstvom. Pavelič teli wTVJ' VQJni- zločinec in hkrati oko-folt* _ ^'nalec, ki si je osebno umazal da t)e *’» »»ovc uiiiui o, »VI kn a“ - - je „1,4 i..P°d njegovim vodstvom. Pavelič mu tudi po tamošnjem zakonu onemogočajo k ,Jv*čji vojni zločinec in hkrati oko- uiti zasluženi kazni. roke * kr^jo, sodeloval pri Politi^«- je nedolžnih žrtev. S™*.!" vojaškimi motivi Naša javnost je zato prepričana, da bodo pokolih in argentinska vlada in tudi drugi pristojni Val.imetje nedolžnih žrtev. S kakšnimi faktorji proučili zahtevo za izročitev Pave duhu argentinskega zakona in rav-skladu z načeli pravice in člove opravi?*? vojaškimi motivi je mogoče liča otrok V1503 nad 3000 do 14 let starih neli . v taborišču Jasenovcu? To je zločin, čanstva. V tem prepričanju jo podpirajo vsi ta 0a 3® Ante Pavelič direktno' kriv pravicoljubni ljudje, ki so sami občutili nad i7ftVOren‘ In naj rečemo za umor ali le slišali za strahote pretekle vojne. «0 starčkov in stark, za smrt 6315 D. Tr. Brez Kitajske v OZN ni moč uspešno obravnavati in urediti perečih mednarodnih problemov New Tork, 17. apr. (Tanjug). Sinoči se Je začelo tretje zasedanje Gospodarsko-soc talnega sveta. Takoj v začetku so opozorili na nenormalno st anje svetovne organizacije, ker nekatere dežele nasprotujejo sodelovanju Kitajske v delu OZN. Čeprav bi s formalne strani kdo mislil, da je bila sprožitev tega vprašanja povsem taktičnega značaja, se je razprava o njem vendar razvijala v znatno spremenjenih okoliščinah. Na zahtevo Velike Britanije, Japonske in Francije so ZDA privolile v to, da bodo te dežele odslej bolj svobodno trgovale s Kitajsko, sebi pa so pridržale pravico, da bodo tudi v prihodnje cialnem svetu in da sedi na mestu njenega delegata »človek, ki predstavlja samo Čangkajška«. Indonezijski delegat je izjavil, da je njegova vlada zmerom menila, da predstavlja Kitajsko sa- uveljavljale najstrožji embargo j mo vlada v Pekingu. Indijski nasproti tej deželi. Na ameriško predstavnik je izrazil obžalova- Znanstveniki so popustili sestanku z Adenauerjem so gottingenski profesorji vskladili svoje stališče z vladnim voriv°nn’ aPr- — Po razgo-1 Vladni predstavnik je ob či- d^’*ki so jih imeli danes kan- tanju skupnega komunikeja na ti-iteH-fc enauer ™ P6'*- najugled-1 skovni konferenci zlasti poudaril bj, "J atomskih znanstvenikov, je naslednji stavek: »Zvezna vlada .objavljen skupni komunike, iz bo usmerila svoja prizadevanja Vs>i !!- se vidi’ 43 so udeleženci na to, da z dosego sporazuma Ha h ■ sv°te stališča, in sicer; med vsemi državami^ prepreči PralrK?’ k’ v skrajnem primeru *nanSn° .P°meni> da so atomski Ostavu (petorica v imenu Slavn tovarišev) opustili dovi zahteve svoje gottingenske M a°i^e' ^8m se znanstve‘ ia«*^ V imenovani deklaraciji izreklo proti oborožitvi splošno atomsko oborožitev, Logičen zaključek iz tega bi bil: če to ne bo doseženo v roku, ki ga je bonnska vlada že določila, to je v roku 20 mesecev, bo Nemčija šele začela opremljati svojo vojsko z atomskim orožjem. Ta formulacija ob popolnem za-—1 v-r\ivj pnjii ijuvLl>z.liv i molčanju, osnovnih zahtev gdttin-fern, ^ vo^ke z atomskim orož- i genske deklaracije točno obele- vlado pritiskajo tudi poslovni krogi, tisk in strokovnjaki za zunanjepolitične probleme, naj bi tudi ZDA v trgovini omilile omejitve, ki že veljajo za vzhodnoevropske dežele, naj bi ameriškim novinarjem dovolili odpotovati na Kitajsko in nehali nasprotovati sodelovanju predstavništva LR Kitajske v OZN. Na včerajšnji seji je sovjetski delegat opozoril na nevzdržnost, da ena največjih držav na svetu ni zastopana v Gospodarsko-so- Uspeh naše pesmi v Italiji Trst, 17. apr. Slovenski vokalni oktet iz Ljubljane je danes v Trstu zaključil svojo uspešno turnejo po Italiji. Oktet je nastopil v Turinu, Milanu, Lecce, Aci-reale in Messini, razen tega pa še pred diplomatskim zborom na jugoslovanskem veleposlaništvu v Rimu, kjer je — kot povsod — žel največje priznanje. nje, da kitajskemu narodu onemogočajo, da bi sodeloval v OZN. Vodja jugoslovanske delegacije dr. Brilej je opozoril na to, da se je Jugoslavija zmerom zavze- Kalidi bo sodeloval s parlamentom v Smanu Aman, 17. apr. (AP). — Novi predsednik vlade Kalidi je izjavil, da ne bi sestavil nove vlade, stavnika LR Kitajske med nami če ne bi bil prepričan, da bo debi bila velik prispevek k delu ležna zaupanja poslanske zbor-OZN, njenega Gospodarsko-soci- , niče. V posebnem razgovoru s sode- alnega sveta in miru na svetu.« j Čeprav Kitajsko iz znanih po- ! lavcvei^agencije Associated Press litičmh razlogov nočejo sprejeti _ . v OZN, praktične potrebe ne do- Je ^avl1- da se bo ravnal P° puščajo, da bi prešli prek njene ustavi, ki nalaga obveznost, da vloge v splošnem svetovnem raz- se vlada v roku mesec dind pred-voju. Tako so bili v zadnjem po- stavi parlamentu s svojim pro-ročilu Gospodarske komisije OZN gramom. Na vprašanje o načrtih za Azijo in Daljni vzhod objav- nove vlade je izjavil, da je tre-ljeni podatki o gospodarskem raz- ^ jmetj v mislih pravzaprav to, voju LR Kitajske, čeprav m čla- da ylada xkazalca na uri ne na- mca te organizacije. V statistic- , ... nem letniku OZN za minulo leto , merava Pomakniti nazaj«, so bili objavljeni obširni podatki: Iz pooblaščenih virov se je o splošnem razvoju Kitajske. To zvedelo, da je načelnik general-je samo potrdilo gledišča mnogih nega štaba general Navar, ki je delegacij v OZN, da natančne sli- trenutno v Siriji, kralju Huseinu ke o razvoju Azije in vsega sveta gvoj odstop. Napoveduje- m moč dobiti brez podatkov iz . 5 največje dežele svete, v kateri Jo, da bo kralj odstop sprejeLOd- _ __=........................ živi 600 milijonov ljudi, in da popila sta tudi sedanji, vršJec mala za edino možno in pravično j mednarodnih problemov ni moč dolžnosti načelnika generalnega ureditev kitajskega predstavni- i uspešno obravnavati prek OZN štaba Hiari in novi poveljnik varstva v OZN. »Navzočnost pred- I brez njenih predstavnikov. i nostnih sil Majtah. ALARM V PARIZU »Humaniti« napoveduje nov francosko-izraelski napad na Egipt — Demanti vlade in ukrepi obrambnega ministrstva proti listu Pariz, 17. apr. (Tanjug). Gla-1 tudi v drugih listih in da so bile stanek z ministrom Maunourvjem, KPF »Humanite« obtožuje j v celoti že prej demantirane, vendar opozarjajo, da je ostalo Obrambno ministrstvo pa je da- stališče ZDA do vprašanj Bližnje-nes opoldne objavilo, da bo proti ga vzhoda še nadalje nespreme-»Humanite ju« takoj sprožilo vo- njeno proti vsaki uporabi sile. jaško preiskavo zaradi objavlja- * i. ■ hmi »operacija Jaguar« proti Egiptu! nja »lažnih vesti«. Preiskave pred Ali DOdO mtliUrja Millerja začeti 24. aprila in privesti do za- j vojaškimi sodišči proti tisku so ZOTCS pOStdVUi pred silo danes francosko vlado, da s sodelovanjem Izraela pripravlja nov napad na Bližnjem vzhodu. Po podatkih lista bi se morala 6edbe Sueza po francoskih in doslej v Franciji odrejali samo v izraelskih četah. Poskus izraelske primerih izdajanja državnih taj- ladje, da v spremstvu francoskih vojnih ladij prepluje Sueški pre- korrv v današnjem skupnem žuje linijo, na katero so se znan- 0v2?}inikeju to vprašanje docela stveniki med razgovori s kancler- vsakem koncertu napolnila dvo- I jem umaknili. O. M. rane. Pevci so s svojo turnejo po i^op, naj bi bil začetek te opera-Italiji nadvse zadovoljni. Osvojili cye s tem hočejo provocirati so si italijansko publiko, ki je na Egipt neposredno v prekopu. nosti in žalitev armade. »Humanite« v svojem poroči- sodišče? K o N FERENCE SINDIKALNIH VODITELJEV New York, 17. apr. (Tanjug.) lu poudarja, da je bil načrt za V čjanku z naslovom »O« sveta nov napad pripravljen v zadnjih uP„rteJ P«mer Arthura Millerja« w. mesecih, da so britanski in ame- »Washington Post« piše, da sta Reakcijo Egipta bi razglasili za riški predstavniki seznanjeni z znanl književnik in njegova so- nevarnost za svobodno plovbo po vsemi podrobnostmi novih opera- Pr°ga Mariyn Monroe zdaj osam- prekopu. Potem pa bi francosko cij in da je obrambni minister Ue.D zakonski par, ker je wa- MADŽARSKI SINDIKATI in delavsko upravljanje gospodarskih podjetij v n,- ^Bešta, 17. apr. (Tanjug). I jih in državni upravi, kar mora 1 stavljajo diktature proletariata, konfet noči 3e bila zaključena postati tudi stvar delavcev samih. Sindikalne organizacije je pozval, "ih f,renca madžarskih sindikal- Sekretar Sveta madžarskih sindi- naj f>odpirajo politiko vlade in (jnj V°diteljev, ki je trajala dva katov Sandoir Gaspar je včeraj odpravijo zmedo, ki je^ nastala na kateri so razpravljali Q j . »*a naici-i ou la^pidvljall st»,e . *n nalogah delavskih pred-^jOiŠtev v podjetjih ter o druž- t>en. in njeno pravilno živ- Želp m in Političnem življenju de-jjj • V razpravi so izrazili mne-rod’ .?a. za gospodarski prepo- ®elo nu^no zagotoviti večje so-Bju Var»je delavcev v upravlja-,1 gospodarskih in državnih po-itv ' Nevarnosti, da bi se delav-nai0p tuiil° svojim podjetjem in Slan«1rn’ Poudariti eden izmed - v Sveta sindikatov, se je mo{ javil, da zdaj ne bi smeli pozabljati, da so dobila podjetja na Madžarskem nove organe — delavske svete. Teh organov pa še niso usta' novili, ker je madžarska vlada v po oktobrskih dogodkih. Sindikati naj si pridobe zaupanje delavcev in ugled v delovnih množicah. V razpravi so tudi nedvoumno poudarili potrebo po okrepitvi Maunoury osebno seznanil od- shingtonska porota spoznala Mil- pravnika poslov ameriškega vele- ^erJa za krivega, da pred odbo- poslaništva v Parizu Yosta z na- rom Predstavniškega doma za mero Franclje, da »pomaga Iz- protiamerisko dejavnost ni hotel raelu v primeru novih spopadov«, izdati ljudi, s katerimi se je pred ^ V ameriških krogih v Parizu desetimi leti udeležil sestanka omejiifjna pojasnilo, da so se po- j potrjujejo, da je imel odpravnik neke organizacije, o kateri so dobna trditve pojavile nedavno1 poslov Yost pred časom daljši se- trdili, da je povezana sKP. Zato pride Miller sredi maja pred wa-| shingtonsko zvezno sodišče. Uteg-I nili bi ga obsoditi na denarno letalstvo, razmeščeno v Izraelu, V BUDIMPEŠTI! napadlo in podprlo prodor izraelskih čet čez demarkacijsko črto. Uradni francoski predstavniki so odklonili vsak komentar glede napovedi »Humaniiteja« ter se Z VSEH STRANI SVETA OZN SPREMEMBA V EKONOMSKI KOMISIJI OZN ZA EVROPO New Tork, 17. apr. (AFP). Generalni sekretar OZN HammarskJBld Je globo in leto dni zapora. »Washington Post« objavlja Millerjevo izjavo, da odbor za predsedniki vlad. ZDA bodo poslale protiamerisko dejavnost pravza-na to zasedanje svojo posebno dele- ^ r • gacijo. prav ni zainteresiran na njegovi dozdevni razdiralni dejavnosti, NOBENE NAFTE ZA IZRAEL ki je v resnici ni, marveč da se Teheran, 17. apr. (Reuter). Vlada je nanaša njegova preiskava na Vefj °Snlti samo, če zagotovimo snori sodelovanje delavcev v go-nn del. Millerjeva soproga je skim svetom pravico, da bi delav- je treba^ zagotoviti pravice in novinarjemJzjavli, da je bila nedavna bila presenečena, da nihče izmed ce predstavljali. Sandor Gaspar je rekel, da je treba sodelovanje sindikatov v delavskih svetih postaviti na podlago razširjenih pravic simidikatav in nalog delavskega sveta. Vzporedno s formuliranjem nalog bo treba proučiti tudi sestavo sedanjih delavskih svetov in pomagati delavcem, da jo bodo spremenili, ker delavski sveti zdaj ne pred- tivnimi pripombami, ne z brezpogojnim odrejanjem, podpirali j BkUl razmer v Jugovzhodni Aziji, madžarsko vlado in koristi delov- 1 nih množic. Konferenca je pokazala, da ni ti položaj sindikalnih organizacij RAZDELITEV SREDSTEV UNICEF bo pisatelja. »Ne glede na mne-TRGOVINSKA POGODBA nje v Ameriki, o katerem bi S SOVJETSKO ZVEZO lahko rekli, da je negativno ali Teheran, 17. apr. (Reuter). Iran in ravnodušno, bo ostali svet spre-v.rk 17 Sovjetska zveza sta sklenila sporazum jel Millerjevo kazen kot obsodbo ni odbor^k/a'da OZ^l' zTpomVo^' fJ^ta StooTle niso° bife "obode misli.c pravi ,Washing- niti položaj delavskih svetov v ^je^progrTma o^avijen.. ‘ ton Post, na koncu, novih pogojih Še m do kraja iz- pomoči v 40 deželah. Azijske dežele oblikovan. Mnenje, da bi lahko bodo dobile okoli 3 milijone, države delo delavskih svetov okrnilo po- i poidrug mi- oblastila sindikatov, je prišlo do ! nlh v srednji in Julnf^m^rikt^ che]Te.u1?n Pregnanstvu na Sey' ti oto,kih prispel v Atene, ha is, prebivalcev mesta je dolgi poti z letališča do ^rio P^a pozdravljalo Ma- boj, dokler jim pravice do samoodločbe ne bodo priznali. SE ENA ATOMSKA EKSPLOZIJA V SZ Tokio, 17. apr. (AFP). Japonska izraza v besedah podpredsednika I Sveta madžarskih sindikatov Vaša Vitega, ki je med drugim rekel, da je razen sestave sedanjih delavskih svetov nujno potrebno, da se tudi njih vloga določi tako, ___________ _______________________ da ne bo zožil pravic in delovne- moskovskega sovjeta, ki jo vodi pred- partijske delegacije v Sovjetski ga področja sindikalnih organiza- cij. Rekel je tudi, da O bistvu de- sednika atenske občine generala Kat- Odbor Je sklenil, da bo za prihodnjo zimo poslal 100.000 madžarskim otrokom topla oblačila. GRČIJA SOVJETSKI OBISK Atene, 17. apr. (AFP). Delegacija Kremeljska zagotovila o prizadevanjih za okrepitev in razvijanje sodelovanja z našo deželo Moskva, 17. apr. (Tanjug). — Albanija v izgradnji socializma Ob obisku albanske vladne in lavskih svetov ne bo odločala sotasa. njihova sestava, kakršna je bila lani v oktobru in novembru. Madžarska vlada meni, da so tiste dni mnogi sveti prišli pod vpliv kontrarevolucionarnih elementov. IRAN JUNIJA SESTANEK BAGDADSKE ZVEZE ting, na katerem so govorili predsednik albanske vlade Mehmed Sehu, predsednik sovjetske vlade maršal Bulganim, prvi sekretar Partije dela Albanije Enver Ho- Teheran, 17. apr. (AFP). Zunanji dža in sekretar CK KP SZ Suslov. minister Ali Ardalan Je izjavil, da bo prihodnji sestanek Sveta ministrov ravna po izkušnjah Sovjetske zveze in da »albanska Partija v skladu s temi izkušnjami odločno nastopa proti reviziji marksizma-leninizma, pa naj se skriva za kakršnokoli krinko«. Nadalje je rekel, da je za Albanijo zlasti važno zboljšanje stikov z njenimi sosedi. »Vzlic nesporazumom med Ur>a?prs'teša ljudstva in izrazil da bo britanska vlada ra-Sitvi ? Potrebo po pravični re- razšmjo in^ obeh dež-?l in miru. Upamo, da bo jugoslovansko vodstvo prispevalo za vanjem. Njegov polom je izzval t° enake napore.« — x. , predsednik albanske vlade je pobitost in željo za povračilom. Nihče več ni hotel popuščati v Alžiru. potem govoril o gospodarskem položaju Albanije. Albanija vzlic (Od našega stalnega dopisnika) Pariz, aprila N jasnjeval Molletovo priza devanje, da bi alžirsko vprašanje zn vsako ceno rešil z nasilno »pacifikacijo« — z vojno: sami lahko odločajo o svoji >P°liiifnim ie i“n« wu»u^.oiju v j ajj jasno> Alzir ni Francija, da upornikov ni moč fizično uničiti, da se vojni stroški ne izplačajo in da je zato treba najti takšno rešitev, ki bi pomenila ko težnjam Debata o britanski obrambi zaključena v^ondon, 17. aprila (Reute Ko so se rezervisti vračali iz velikim uspehom še zmerom za- Alžira, kjer so odslužili šestme- deva na velike težave. »Pomoč, ki izrazil svoje dvome o učinkovi- čelo že presedati: če se bo tako sečni rok v pacifikacijskih četah, nam j0 ^daj daje Sovjetska zve- tosti »pacifikacije«, in nekateri nadaljevalo, od ogromnega fran- so osramočeni pripovedovali o za, odpira naši deželi široke in proti svoji volji, drugi pa spričo coskega kolonialnega cesarstva ne tem, kar so videli na lastne oči: svetle perspektive.« j 0sfai0 prav njg veg_ Sicer pa o požiganju vasi, streljanju njiho-, ., , Alžir ni kolonija, Alžir je Fran- vih prebivalcev, o koncentracij-! Bulganin je govoril o medna-cija! S popuščanjem političnih skih taboriščih in mučenju ujet- ro<*nem položaju stikih med skupin v parlamentu in s tiho nikov. Javnost se je zgražala in socialističnimi deželami. Sovjet-podporo javnosti je Moilet nada- — molčala... šele ko je Henry ,,Y , , pripravljena ljeval alžirsko vojno. Simon objavil svojo zbirko doku- J ?n l ^ 7. A J*. K. E- mentov iz Alžira,- svoj protest da bi se zboljšali mednarodni ™ ti fa-fo lraZ proti inkvizitorskim metlam pa- odnosi. Bulganin je rekel, da je . Od leta 1939 je Fran- £fikadj j t H Franco^m vazna krepitev m razvijanje pri- eki bivši predsednik vlade dvomov popuščajo pred ultra-je nedavno takole po- kolonialistično desnico, ki sili vlado k »učinkovitim ukrepom — nadaljnjemu stopnjevanju pacifi-kacije v brezobzirno kazensko ekspedicijo, v kar se je pravzaprav tudi že spremenila.« In vendar razumeti. To pojasnilo bivšega francoskega ministrskega predsednika cija v vojni. Skoraj 20 let njen /'iP.mn V” jateljskega sodelovanja med Ju- se je vsak dan znova potrjevalo vojaški proračun neprestano raste, ^ . H/tler:evemu fašizmu spre. goslavijo in Albanijo. »S takšni-zbormca si je pred očmi jav- pi^no gospodarstvo je še vedno ' - J - - 1 ■ “ r) težnjami.po.neodvisnosti in fran- mi prizadevala pritii iz ,dušečega : ^JOjia vaje. temveč v vojno. Ena prav dogaja v Alžiru? _ . ^ mi težnjami albanski vlade se je bila v Spodnjem domu coskimi koristmi v Alžiru. Toda alžirskega ozrač a. Položaj se je ! hZI To T t7žko Kaže, da se bodo Franco7i ^ W ^ debata o obrambi. Ob to javnosti še ni jasno - Fran- od Indokine do zdaj blstvpno ™J® Jf ^ vendarle prebudili iz dolgih sanj. Scu so ooslanci s 309 proti oozi se ne morejo sprijazniti s spremenil. Mendds-France se je ck*: fe.!e To prebujenje utegne Franciji nih dežel m miru med narodi.« so poslanci s 309 proti cozi se ne morejo sprijazniti s spremenil. Mendžs-France se |e -Vh /e začel oprijemati ^ Fran" glasovom zavrnili predlog kompromisom in se boje, da bi tedaj opiral prav na to javnost *D r07: nnrnliriTflti i žplm nn vrn"l zavesi o njem umkii, ji ou- c-nver nooza pa je ugOMivijoa v^icije, naj Britanija opusti vsako popuščanje upornikom po- uspelo mu je vsiliti zbornici svojo' nrvrivipii n« nn«) Ho le Pre*’ vra*a ^ novemu procvitu in da je videti zadnje čase med Par- jjf^eravane poskuse na Paci- menilo izgubo Alžira. rešitev. Toda po izgubi Indokine, , p ,?' ' P . novim pojmovanjem ter ji poma- tijo dela Albanije in ZKJ poslab- To prebujenje utegne Franciji vrniti zavest o njeni usodi, ji od- nih dežel in miru med narodi.« Enver Hodža pa je ugotavljal, savane poskuse • t®. Spodnji dom je nato spre- ; .opoanji aom je naio spre- Ko javnost tako na tihem po priznanju nt*odvisnosti Tuni-bii ^ vladni petletni obrambni I odobrava Lacostovo alžirsko poli- ziji in Maroku ter umiku iz ^gram. j tiko, pa ovira parlament, da bi Pondicheryja je Francozom za- gati, da ):o snela masko, ki ji za- udarec s pestjo po mizi. Sueški pohod je javnost sko- kriva lice zgodovine, raj enodušno sprejela z odobra- I Bogdan Pešii poslabšanje stikov, ki ne ustreza koristim mednarodnega komunističnega in delavskega gibanja. V COKLAH Penzioni nad 500 dinarjev so nedvonuio svinčene cokle domačega turizma ne bomo ujeli zajca Mimo dejstva, da dnevni penslon v letoviškem kraju, ki presega 400 do 500 din, predstavlja najresnejšo zavoro domačega turizma, ni več pametno hoditi zaprtih oči. Prav tako ne mimo tega, da letovanja najbolj potreben sloj — delavstvo ln pa velike družine z majhnimi prejemki in z gospodinjstvom preobremenjeno materjo — v splošnem najmanj in najslabše izkoriščajo letni oddih. Glede na nizko kupno moč in slabo zdravstveno ter socialno stanje širokih slojev je vprašanje dobro izpeljanega socialnega turizma vsako leto bolj pereče. Gre pa hkrati tudi za pomembna gospodarska vprašanja, kajti od smotrno urejenega socialnega turizma bi imeli tudi velike neposredne gospodarske koristi. Prva leta po vojni se je težnja vsem gospodarsko utemeljeno po najmanj pa sezonsko, reševalo personalni stroški, gostinska pod-vprašanja življenjskega standar- jetja pa delujejo v skrajno zada, je z gospodarskega stališča ostalih tehničnih razmerah, brez premalo utemeljeno," menijo. »Za kvalificiranega osebja, kar spet najnujnejše splošne občinske po- draži cene...«, utemeljujejo go-trebe je treba od nekod sredstev.' stinci. In prav ob morju ali v hribih so „ . . . ie v teh bese_ številne občine, ki so v glavnem . J**1P*"1'“ , .____ . , ’. ... „ , , ,. dah, a še dolgo ne vsa. Nedvomno odvisne od turističnega dohodka ^ ^stvarjanje dohodka na širo- Zlt .F nujno odseva v cenah fronti> J če£rav s pomočjo raz- nemnenčl' Vali hk VS meroma nižjih dobičkov, solidnej- nemogoče realno izkalkulirati gostinska politika kot pa a *-------b— JV' V3CU1 Bustiouarsiio uiemeijeno po- vsem% sezonskem \Tr l^Drf tem is^an-nipnjm oosledom eostin- mu gostinskih in prometnih popustov za izkoriščanje letnega od- vzroki, ki vplivajo na obisk) in so omenjenim pogledom gostincev konjunkturne turistične in diha. To je odprlo vrata naših rešUe^mpa^samo^radnia novih !?nsrn° lif''i”*™’ postavkan?i splošne gospodarske razmere več najlepših turističnih krajev in SaciteT^ decemralizanMa seda- P" “VJn' preteklih sezon dale prav, saj ce- naiboliših hotelov mno^iri Hoinv- ’ ^ bolj nestabilne cene, cene živil- , . innci,j fnristtfni »nnlitiki« najboljših hotelov množici delovnih ljudi, ki pred vojno na kaj podobnega niso mogli niti pomisliti. Od 1952. leta pa so se ti popusti začeli postopoma zoževati, nekaj zato, ker so dejansko presegali naše gospodarske zmogljivosti, nekaj pa, ker niti promet niti gostinstvo nista imela zadostnih kapacitet za tak naval. Do ukinjenja popustov se je domala ves domači turizem izčrpaval v izkoriščanju letnih dopustov v večjih, znanih turističnih krajih in po hotelih, medtem ko so bili zapostavljeni manjši, manj znani kraji, čeprav včasih prave turistične atrakcije. Zapostavljene pa so bile tudi ostale, cenejše oblike turizma kot izletniški ali camping turizem, izkoriščanja tujskih sob pri domačinih ipd. - Zastran tega je ukinitev popustov sprožila nujen in v marsičem pozitiven proces prilagojevanja turističnega gostinstva tržnim pogojem. DOBIČKI NE PADAJO Z NEBA ».•■MB«# - * “ X 'i’ /*£<:■■■ ' msm ' lo pri lanski turistični »politiki-« ni prišlo niti do konsekventnih gospodarskih polomov vsaj nekaterih sezonskih hotelov, ki so več kot očitno pretiravali. B. F. V igrivi igri vročega sonca in senc borovcev, ki diše po SItlr^siti po obrežnem skalovju posedla vesela skupina letoviščarjev. «ejj postane prevroče, treba je v morje... ali pa v senco na piva. Težavna izbiral Družinica na obali Jadrana. Preudarna mamica se sonči v toplem sipu, očka pa je »žrtev-« — treba je čimprej urediti vse za »daljno plovbo« njih — na južnem Jadranu ima skih proizvodov. Razen tega so bUitet^o-1"poTiov^jr^S^oravtoo' °,«rornno hotelov »depandanse- zaradi skoraj praznih, hotelov iz-skupaj z vodo izlili iz čebra tudi do- skoraJ istih kapacitet, kot so sa- ven sezone veliki režijski in tudi Jenčiča. To drugo skrajnost nam Je mi itd. — in pa od obojega pogo-zaostrfla lanska turistična sezona: na- iena konkurenca ki ni In vsi ter-vkljub splošnim ugotovitvam, da ima- , , . , ]0 W d mo premalo turističnih gostinskih ka- "-iskreno« Želimo. pacltet, so bili hoteli v najlepših turi- ' stičnih krajih - na pol praznil Pu- VELIKO KAPELJ DELA MORJE stimo za sedaj v nemar tujski turi- i , . . , , zem! Več kot 80% vsega narodnega DasI pomanjkanje hotelskih dohodka iz turizma gre vendar na ro- kapacitet predstavlja eno izmed cene,"ki so flh‘ob kumov^nj Saudskih °SnoY^ °Vir turifčne§a odborov »lzkalkulirali« hoteli, niso ta. zlasti v sezonskem maksimu-temeljile na gospodarsko upravičenih mu (julij-oktober) in dasi ni prav lastnih cenah, marveč na dokajšnjih nix maniSa n vi m ria °.a ?° mnogl ture prejšnjih let. Zlasti ob morju so naši turistični »biseri« brez pra-blii gostincem in njih botrom bolj ma- vih komunalnih naprav in cest, ® *]?,ar.resda lani še bolj sramežljivi <^n manika hntpl^kp mphATii7Ariip predlogi o znižanih cenah pred sezono r manjKa noteisKe menanizacije in po njej, o olajšavah za skupinske m da ni izvežbanega osebja — angažmaje, o nekaj »socialnih« pen- dasi vse to terja široko investlra- vedeii’ so,ndi prt?ej^AngSitži,hNemci; nJe v turistično gostinstvo, se vse-Holandci... Toda - niso prišli i Tudi eno vsiljuje pomislek: mar ne bi delovnih _ ljudi ni bilo kdo ve koliko... bilo tudi zelo koristno, če bi del ljudskih odborov vzt/aVe pr/Tvojem0 sredstev, namenjenih za turizem, Nekatere obfiine so navijale še turi- vložili v zelo posrečeno zamisel 8tiC£,e ln podobno... »turističnega varčevanja««. Veli- dneviU?eStobTaXStce^aiedoP^ePr^ kemu številu delovnih ljudi bi | ste. Te cene se za večja obmorska le- omogočili, da bi pritisnili v turi-tovišča vrte Od 800 do 14°0 din v sezoni stifne kraje in s tem pognali do- in od 600 do 1100 din v pred in po j „/f sezoni (po ceniku!). Praktično to po- sleJ zastajajoči domači turistični meni, da so vrata hotelov ob Jadranu gospodarski vrtiljak. Nedvomno za domače turiste zapahnjena tudi iz- bi se v turističnih občinah s tem ven dolge sezone ... Tu bedo reševali, • ______ kar se da rešiti, sindikati in večja celotni promet in narodni doho-podjetja ter nekatere ustanove z orga- dek precej povečala. S?m,Cadmo^^Vte^seSmSrn0ntra tSS . Ta s kakim skupinskim angažmajem, v nJa delovnih ljudi bi lahko postal kolikor bodo imeli za to razumevanje najbolj naravna oblika turistične investicijske politike. Razen tega g3 lahko brez prevelikega preroškega » . . , . . . “ daru iz izkušenj prejšnjih let pred- Pa nekaj: ko bi turistične Ob-vidimo, da te cene ne bodo ostale take, čine spoznale, da veliko majhnih ^ dobičkov od domačih gostov nejšemu vremenu bo spričo znanih . . x. , . , . . olajšav letos prišlo k nam dokaj več ustvarja večji narodni dohodek tujih turistov kot lani, zlasti na lužni kot malo velikih dobičkov od tuj- i? ^ ^ a A i cev> bi se nedvomno del investi- ki se gostincem obetajo zsradi nepie- ,. ... stanega dviganja cen živil in komu- cijskin sredstev začel uporabljati nainih uslug, bodo vzroki za zvišanje tudi za graditev smotrno urejenih najbrž^ bodo cene camping0 n. pr. iz weekend hl šic (dragi šotori so v neizkušenih rokah turistov v treh letih iztrošeni in tako pravzaprav nismo ni-. česar prihranili) ter skromnejših Vendar, kolikor nam že pri- hotelov, manjkuje turističnih gostinskih kapacitet, zlasti hotelov — bi bilo OMILIMO TUDI TO nevzdržno, če bi naše turistično SKRAJNOST gostinstvo ob morju usmerili sa- Gornjim izvajanjem temeljito mo na tujski turizem. Zatorej nasprotuje gledanje nekaterih go-lahko samo še enkrat »zgrevano« stincev in ljudskih odbornikov v ugotovimo, da je občutno znižanje občinah, ki so v svojih nujnih f cen izven glavne sezone (to so le- proračunskih potrebah odvisni od ) tos deloma že upoštevali), popust dohodka turističnega gostinstva, za skupinske angažmaje ter pred- »Pričakovati, da bi gostinstvo, ANALITIČNA OCENA DELA PRAVA SLIKA 0 DELOVNI Kaj so pokazale letošnje izkušnje v železarni Štore Store, aprila. — Železarna v Štorah pri Celju je anali- | dl več, kakor jih potrebuje 28 tično ocenila delovna mesta še aprila leta 1955, to je točno ! normalno opravljanje dela. Jira 1a4I nonrl ilmiorim] i\a/I iaHI Iri Sala vilo 4 Anrlirl in in fn I Na pOCtL&gj tfll^O imenOV^ urnega profila so n. pr. „3 da vozniki šaržimega vlai« Essen-plavžu delajo efektivno mo štiri ure na dan. Zato so J odredili delo tudi na žerj'avxn dve leti pred drugimi podjetji, ki šele zdaj opravljajo to oceno ali priprave zanjo. Zato je bilo vsekakor zanimivo slišati kaj več o dvoletnih izkušnjah nagrajevanja po znanstveno določeni vrednosti delovnih mest. Izkušenj je bilo, kakor je povedal pomočnik direktorja Tugomir Voga, dovolj. 1 oareaui aeio tuai na zadovoljivi. Naj obrazbe obiskuje šolo delavskega s tem dosegli »prihranek« . . lemo. Ocena je kulturnega društva »Svoboda« ljudi. Vozniki so se sprva uptf pokazala, da je bilo prej preveč oko-li 60 kvalificiranih in visoko; m zahtevali povišanje plsie ^ .-U 1 1 1 -•<- J-’ ”-! '-1 radi novega delovnega mesta* Rezultati so jih., nekaj navedemo. pa so pogledali uirni proiu« privolili. tnvalii Vse to, kakor pravi tov Voga, direktno vpliva “ujej0 proizvodnost dela. Minulo .J čeprav je bil pri eni elektrik peči zastoj, je bilo dosezmo večanje proizvodnje za 3,9 stotka. Računajo, da se bo dvignila še za 7 odstotkov. £ . _ ko v Štorah cenijo dosedanje kušnje, je videti med drugi”1.. tem. da Drioravliaio ustanov* organizacijskega oddelka, bo razen drugih vprašanj z .fl ukvarjal z analitično oceno ter izboljšanjem pogojev in P -- kvalificirainih in premalo nekva- kvalificiranih delavcev. Vsi, ki lificiranih in polkvalificiranih de- vodijo najmanj tri delovna mesta, lavcev. Razlika je precejšnja. Na- od direktorja navzdol, morajo mesto 50,5 odstotka kvalificiranih skozi sedemdnevni tečaj, v kate-delovnih mest je potrebnih samo rem predelajo naj hitrejši logičen 32 odstotkov, medtem ko je bilo način seznanjanja novega usduž-število nekvalificiranih za 10,5 benca in delavca z njegovim de-odstotka manjše. lom in prenašanja osnovnih de- Točno je ugotovljeno, koliko lovnih izkušenj. Ti tečaji so za-in kakšna strokovna usposoblje- jeli okoli 160 ljudi v železarni, nost manjka delavcem in usluž- Ekonomski stimulans je poka- bencem, zaposlenim na posamez- zal svoje dobre strani tudi na tem nlh delovnih mestih. To se zrcali področju. Prej je bila s šolami te tudi v plači. Za nezadostno stro- tečaji precejšnja revščina, kovnost se po novem sistemu na- Zdaj z gotovostjo lahko ugo- grajevanja odiblja določen odsto- tove slabe delovne pogoje v vsa-tek od tarifne postavke, predvi- kem obratu. Najboljši pokazatelj dene za tisto mesto. Ta odstotek za to so točke, dobljene po krite- LZDoijsanjem gre do 15 odstotkov. Za vsako delo rijih iz skupine »vpliv okolice«, izvodnje na podlagi njenih sta vezana strokovnost in delovni V Štorah tvorijo okoli petino kazateijev. S. Tafli« staž. Oboje je pogoj za prejema- skupnega števila točk. Z izvaja- j nje polne tarifne postavke. Vodil- njem boljših zaščitnih ukrepov se j Še en »Vjesnik« 1— na delovna mesta so pogojena izdatki zanje lahko znatno zmanj-1 turistični tudi • splošno izobrazbo. , šajo, hkrati pa dosežejo boljši Da w t „bv(,5,al 0 napredk» ^ , delovni pogoji. I §eqa turlstlčneaa aostlnstva In ostalin v VEČJE ZANIMANJE ZA SOLE Na podlagi teh pokazateljev je nog, ki .0 < tem tesno povezane. Je z‘sIuri- IN TEČAJE ; železarna n. pr. v obratu obdelave **• »vjesnik« uvedel redno Prl’°v9(.t‘barvne"’ Zanimanje za pridobitev kva- V^fi€Y(t,UXf<|la vantilacij°- Število j tl,ku |2jI, sedaj prCd pomiadansj^Jf. lifikadje je naglo naraslo: dvo- ^ ^ Palme, morje, sonce... Rada bi porjavela letno tovarni iško šolo za "visoko je s tem znatno zmanjšalo, kvalificirane obiskuje zdaj okoli 60 delavcev. V pripravi je tečaj za Industrijske laborante, na katerem bodo dobili tudi praktično znanje. Za pridobivanje splošne iz- NAMESTO ŠTIRI — OSEM EFEKTIVNIH UR Analitična ocena je odkrila tudi preveč delovne sile. Pokazala je, da ima železarna Store 80 lju- nt*ga giruisca ooravnava rtrin358* tako bodo tudi nadaljnje Številke p prikaze In ventl o posameznih tu krajih ob morju In v notranjosti. fegi Ker bo Turistlčkl vjesnik t**«® Sti grafično urejen na način, ki nfo' tudi tisk prospektov za Širio turi*1H usiug pagando krajev, objektov, podjetij ^.0" - je to torej nov način cenene »n vite propagande v turizmu pri na#' Čudež pomladteah »JVeftoč so bili partizani« rasle hlastneje kot stroški. KONKURENCA -NE POBOŽNE ZELJE Na pomladanskem sprehoda Jernej je postajal star in nadložen in ni se mu prvikrat zgodilo, da je pričakal pomlad s strahom. Mlada brst in cvetje sta mu prinašala nemir, pri* povedovala sta mu o njegovih minulih letih, ki jih ne bo nikdar več nazaj. Klicala sta ga iz puščobnega samskega stanovanja, ko pa je zunaj ▼ obje* mu pomladnega daha občutil težino vseh svojih let, ki jih nikoli ni znal pametno zajeti, se ga je lote* vala otožnost in «i je zaželel, da bi se kmalu srečal z jesenskim orumenelim listjem. Tako se je zgodilo tudi tega pomladnega dne. Sel je sam s seboj med ozelenelim drevjem. Na ovinku ozke gozdne poti je srečal dvoje mladih znancev, brata in sestro. Fantu je bilo svojih petnajst let, dekletu nekaj manj. Kakor vedno ob srečanju t njima, sta tudi tedaj obstala in i vso prirodnostjo mladega človeka prijazno pozdravila. »Kar sami?« »Kar sam.« »Kako lep dan!« »Kakor vidva,« jima Je Jernej skoraj prisiljeno odgovoril. Ni bil vesel tega srečanja, vedel je, da se bo ponovilo tisto, kot že tolikokrat, kadar Ju je •rečal. Božajoči otroški pogledi se bodo znova pasli po njegovem obraza, njuna pogleda bosta globoko segala ? njegovo dušo. Vse to s tako obzirnostjo, s takim spoštovanjem in občudovanjem, kot da bi se nedolžna otroška roka igrala i steklenim okraskom, boječ «e, da se bo zdaj sdaj sesul v drobne Črepinje. Ne da bi odmaknila pogleda c njegovih oči, ita oprezno popralala: »V katero smer at« namenjenif« »Takole, mislil sem, da bi Rožnik malo ob-iskal . . .« Jernej se je zlagal, misleč da »e bo z izgovorom iznebil obeh otrok. Ni mu uspelo. Zaprosila sta ga, Se ga lahko spremljata, čas Imata In tako lep dan Je! V troje so se vzpenjali v hrib skoraj brez besed. Dekletce je včasih ulovilo Jernejevo roko, ga pogledalo naravnost v oči, ke zasmejalo, kot da bi ga rotilo, naj ji ne odreče te «reče. Jerneja je to početje otrok skoraj jezilo. Ni vedel, komu naj pripiše to nenavadno naklonjenost, skoraj ljubezen. Odgovarjal Jima je v začetku medlo, ko pa Je videl, dt je vsaka njegova beseda sprejeta od otrok, kot da hudo sovražno ofenzivo, pomagal nositi Čez GorJ®nce bi pobirala razsute bisere, se je streznil in se tru* desetmesečnega otroka. dil, da bi dal svojim odgovorom več vsebine in »Pa ne boš trdil, da si ti bil tisti otrok!« toplote. Otroka sta ga imela v svoji sredini, če Je >Da, jaz sem bili« , na njuna vprašanja sledil njegov daljši odgovor, Otroka sta vstala in stopila pred Jerneja- ^ ga nista niti za trenutek prekinila. Sam sebe Je kod sta vzela vso tisto hvaležnost, ki so jo izraža e slišal in se zalotil, da se tiič več ne sili. Plačilo je sproti sprejemal; dekličina desnica in dečkova levica sta s stiski njegovih rok potrjevala besede, se strinjala z njimi in lovila nove. Tako so prispeli do cerkvice na Rožniku. Srečavali so ljudi, ki so se z neprikrito zamaknjenostjo ozirali za nevsakdanjo trojko. JerneJ je čutil, da je v očeh sprehajalcev srečen oče. njune oči, Andreju ie vedno ni bilo jasno. ,e fantovo pripovedovanje, ki ni nemara izpustilo o enega koraka tistega težavnega umika pred aovr* ( nikom, je Jerneju odkrilo, da je nekje v Ljublj®^ I mati, ki je znala otrokoma povedati to, kar druge pozabile ali pa niso znale tega storiti. Jernej je vzel otroka k sebi na klop. 1 rokama ju je objel čez pasova in se zazrl v ------ ----- j u J v uujoi VC* IU B« Sedli so na klopico. Nekaj minut Je preteklo' grajske dolomite. Pred očmi se mu je zame#*4 Iz sivine je prihajala slika za sliko. Pripovedova® v molku. »Pripovedujte ie kaj!« »Kaj naj vama ie pripovedujenlF« »O partizanih . .« »O partizanih?« Skozi dva para otroikih pogledov Je dvoje mladih duš nastavilo zlato posodo, da prestreže le neizgovorjene JerneJeve besede o partizanih. Jer* noja Je prošnja prizadela. Kako dolgo Že ni slišal iz otroških ust podobnega vprašanja. Navadno t>o ga otroci vpraševali o kavbojih, o cirkuških klovnih, d Indijancih, sedaj pa, kar takole na lepem, po dolgem Času: »Pripovedujte nama o partizanih!« Otroške oči na Rožniku tega pomladnega dne niso Želele krvavih borb a okupatorjem, streljanja granatnih izstrelkov in letalskih bomb, ki so rulile in ubijale ljudi. Več, drugačna želja Je bila v njunih pogledih 2elela sta vsebino Itiriletnega boja, zakaj so ljudje trpeli in bili pripravljeni umreti. »Tega je veliko, draga moja!« Dečko je z obema rokama prijel Jernejevo desnico: »Povejte nama, kako Je bilo takrat, ko ste ment nosili čez Gorjance . .« »Jaz da sem Tebe nosil čez Gorjancef« »VI, da, »aj mi Je mama povedala!« JerneJ se ni kmalu spomnil; šele po daljšem premišljevanju se mu Je vrnil v spomin dan, ko Je izmučeni in prestrašeni ženi, ko Je belala pred so o Itiriletni vojni, o trpljenju In o strahu, o *r* razdvojenosti, ko je dvomil tam e sebi, ko i* na tem, da zataji samega sebe. jf Stresel se je po vsem telesu. Z desnico j* bolj tesno objel dečkovo telo, kot da bi *e boe prepričati, ali sedi poleg njega res tisto bitje* je tistega dne Jokalo v njegovem naročju. hal« Bal se je spustiti otroka is objema roke, da ga za vedno izgubi, njega in z njim za vse tisto, s čemer je včasih med vojno v *k* mislih žalil trpečo domovino. že skoraj v mraku Je trojka zapusrfla Brez besed se je spuščala v dolino, bogata lpPe ^ pomladnega dne, ki ga je doživela na hribčku. Beethovnovi ulici Je Jernej • toplim objemom jih oči spremljal dvoje otrok, ki sta hitela krov vogalne hiše, kjer je morda tudi v pomladnem večeru pripovedovala učiteljic* njuna mati, resnično povest: »Nekoč so bili P*f zanl . ..« . JerneJ se Je v velikem ovinku vračal s Tivoli v Delavski dom in še nikoli ni bil tako vete’ da Je bil tudi on partizan. Vse cvetje, ki bilo Se popoldne odveč, In vse zelenje, ki ^ pred nekaj urami prinašalo v dušo vznemirjen° Je ponujalo novo vsebino: »Vredno je Živeti!« Jože B®* ČETRTEK, 18. APRILA 1957 »LJUDSKA PRAVICA« 5 IZREDNO UGODNO ZA CELJE letos v izgradnji 430 novih stanovanj je vrvi Sradbena sezona se j ge 8, Železniško transportno i Čeprav sredstva za razna ko- y p ?. * | S'- AJCit./.iuoivu ii aiio^ui mu v^cj^iav oicusivd z. d ictz. 11 čl i\.U~ , j. . JU razmahnila bolj ugod- podjetje 32, Elektro 8, Plinarna, I munalna dela v občini Celje tudi Prave v SS 'Ie pr^a^ova^°- Pri_ j vodovod 4 in Projektivni zavod j letos ne ustrezajo potrebam, bo novih cfZVez^ z načrti za gradnjo ; 4 stanovanja. Ustanove: Zavod oddelek za gradnje in komunal- v Hlavnatl°?njSklh so 1 za socialno zavarovanje 11, cel j - i ne zadeve razpoložljiva sredstva ern končane že lani in ska bolnišnica 16 stanovanj. Po-1 uporabil predvsem za razna ko- tem: Okrajni ljudski odbor 32 j munalna dela izven mestnega * (111 / v - - /'s \ 111 ; /'-.V' /y ^ V' ' 1 illl ^ i m »{pij3*5’0 se ze lani decembra sezona VJnfStu letošnja gradbena v stn 0 ugodnega položaja Hi v n°vanlski Vgradnji po voj-^Pskih Se n* izdelavo dj Projektov se je doseglo, jev d°7na>vefi 2 milijona dinar- letos veljalo stanovanje r 00 največ 2 mili Spi.. ,zvezi s tem je seveda no Pnznati, da bodo nova sta-Prim?a nekoliko manjša, vendar Vani.rna spričo pereče stanovske stiske. Enkrat vec sredstev kot lani V, ,a gradnjo novih stanovanj 4lg ?s.. v Celju na razpolago le t H^Sonov dinarjev, vendar sred,.* k temu še dodati nekaj Shoda i 3ih bodo vložile goje . e organizacije. Sredstev je 'enkrat več kot. lani in WWec,n,°\da ^ imel upravni Cm,,x Sklada obilo dela, ko je Dra« 1 delitev sredstev. Ce- stanovanj in Občinski ljudski odbor Celje 16 stanovanj. Največ bo zgradila Stanovanjska zadruga — skupno 132 stanovanj. Za sebni graditelji bodo na novo zgradili 40 stanovanj toliko Stanovanjska središča. V Trnovljah delajo nov most čez Hudinjo, ki bo veljal 18 milijonov dinarjev, Store bodo dobile ustrezno kanalizacijo in asfaltirano cesto, nadaljevali pa || ter prav; bodo razen tega tudi gradnjo skupnost, ceste Štore—Svetina. Na Svetino Kakih 30 stanovanj nameravata bodo izboljšali vodovod, vtem ko zgraditi tudi Uprava za gozdar- bo v Šmartnem v Rožni dolini stvo in Komunalna banka. Iz občina zgradila javni vodnjak, omenjenega sledi, da bo letos v! Razen tega bodo še nekateri Celju v gradnji toliko stanovanj 1 drugi deli izven mesta deležni kot v minulih štirih letih skup-; izboljšav na komunalnih napra-no. Če bo tudi prihodnja leta vah. Letos bo asfaltirana Ulica II NA PREDVOLILNIH SESTANKIH KOLEKTIVOV Izluščiti bistvene probleme delavskega upravljanja V teh dneh imajo tudi delovni kolektivi v ptujskem ohraju predvolilne sestanke, na katerih predlagajo kandidate za nove delavske svete. Hkrati poročajo dosedanji predsedniki delavskih svetov o uspehih in problemih delavskega samoupravljanja v podjetjih. Ta poročila in razprave pomenijo dragocen vir podatkov o delavskem samoupravljanju v preteklosti, katere bodo v strnjeni obliki prenesli delegati tudi na kongres delavskih svetov. Zal pa se v poročilih na predvolilnih sestankih v večini primerov izogibajo bistvenih problemov delavskega samoupravljanja in obravnavajo le vsakodnevne neposredne zadeve poslovanja podjetja. približno enak tempo, je na vidiku ugodnejša možnost za omilitev stanovanjske stiske. Odredi predvojaške vzgoje se pripravljajo na taborjenje Tudi letos se bodo vsi odredi predvojaške vzgoje v goriškem okraju zbrali na 14-dnevna taborjenja, ki so postali priljubljena oblika strokovnega av Smo j- • pusiaii pnijuDijena ODiiKa stroKovnega trennfn sreai fiprila, je in splošnega izobraževanja obveznikov Ce7 x V šradriji 237 stanovanj, predvojaške vzgoje. Letos jih bodo ft*i,as bodo začeli Praditi šp prvikrat organizirale same občine, °Stala W vT„ . 1 g , “ zvrstila pa se bodo od 13. maja do 430 nm -u julija v izgradnji konca septembra. Najprej bodo imeli P °Vlh Stanovanj. taborjenje obvezniki iz kobariške ob- Ml ttazne HosnnHarc:k-A nronmVa- čine- Računajo, da se bo vseh tabor-'•Je bodn j•,, ? jenj udeležilo približno 2000 delavske Ilovani • radile 112 novih Sta- in kmečke mladine, dijaki pa imajo j ln to: »Beton« 16 stano- pouk predvojaške vzgoje v šolah. Ta --Od P°NIKVA pri ŽALCU v.&zpo.v.so.(L XIV. divizije, kar je vsekakor nujno delo v zvezi z novim mostom čez Savinjo. Prebivalce Gaberja pa bo nedvomno razveselila novica v zvezi z Leskoško-vo ulico in Mariborsko cesto. Leskoškova bo do jeseni odeta v črn plašč asfalta. Delo v tej ulici že teče. Začeli bodo tudi urejati kolesarsko stezo na Mariborski cesti. Slednje je doslej zanimalo tisoče, ki so s težavo pričakovali ugodne rešitve. Na Mariborski cesti bodo prav tako podaljšali fluorescenčno razsvetljavo do črpalke »Petrola«. Tu bi lahko našteli še razna manjša dela pri urejanju okolja zdravstvenega centra, novega bloka v Ključavničarski ulici ter precej zahtevna vzdrževalna dela v mestu. Za slednja so na žalost v proračunu, preskopo odmerjena sredstva. Na videz je mnogo vsega tega, a vendar je Celjski motiv. Starinska vrata z obzidjem na Bregu Za 1. maj in občinski praznik Priprave za dostojno proslavitev letošnjega 1. maja so v polnem razmahu. Občinski odbor SZDL je že imel sestanek z vsemi predstavniki organizacij in društev, na katerem so se podrobno pogovorili o programu proslav, ki bodo od 29. aprila do zaključno 5. maja. Tako • bo med drugim 29. aprila prvi koncert novoustanovljenega mešanega pevskega zbora »Svoboda« v Ajdovščini, naslednji dan osrednja akademija v mestnem kinu, na praznik pa bodo odprli za javnost nad 250 let staro bakrarno kot zgodovinsko zanimivost na Fužinah. 5. maja pa bodo občinske proslave v počastitev občinskega praznika. V program tega sodi celovečerni koncert znanega mladinskega pevskega zbora ajdovske gimnazije, tradicionalni tek osvoboditve, strelsko tekmovanje predvojaške vzgoje in slikarska razstava primorskih slikarjev. Tipičen primer izogibanja bistvenih problemov delavskega upravljanja je bilo občutiti na predvolilnem sestanku obrata Gospodarske poslovne zveze »Kmetovalec«, ki se ukvarja z odkupom in prodajo kmetijskih proizvodov. Poročilo je sicer izčrpno predoči-lo poslovni napredek in težave najveičjega trgovskega podjetja v ptujskem okraju, prav malo pa je obravnavalo probleme delavskega samoupravljanja. Bržkone o teh problemih tudi ljudje, ki so poročilo sestavljali, niso imeli dovolj jasne slike, saj poročilo venomer govori le o »sodelovanju« delavskega sveta in upravnega odbora z upravo podjetja, ne pa o upravljanju podjetja s strani delavskega sveta in upravnega odbora. Nehote se zdi, da tu osnovni pojmi niiso razčiščeni In da nekateri tovariši še zmerom gledajo nekakšno upravo z administrativnim aparatom na eni strani, katera v resnici upravlja, delavski svet in upravni odbor pa kulturnih prireditev. Na sestanku je bilo sklenjeno, da bo SZDL skupno teden so zaključili pouk s prosvetnim društvom skušala kul- V počastitev padMh borcev Ito le minimalen program, ki ga so v Ivanjkovcih četrtič praznovali krajevni praznik je nujno izpolniti. Težavni pro- blemi Celja, kot je ureditev ka- j v dneh 13. in 14. aprila so v ivanj- P^nik^^tijsko-gospodarske šole na turnoprosvetno dejavnost poživiti. Tu etos DrvJr} Žalcu. Sola Je delovala je predvsem mišljena dramska dejav-0 24 »n, to *n Je I- letnik obisko- nost, kajti pevski zbori dobro delajo. So Pokadi* lncev ln mladink. Izpiti Prav tako tudi tamburaši. Podobni ’ da so učenci med letom lzPitihPgece^ praktičnega znanja. ŠMARTNO OB PAKI: "U&dinrH e 50 imeli prijetno zakusko. «amera ?o s šolo prav zadovoljni in Dela v hmeljiščih so v polnem te- Jik. ^ vsi obiskovati tudi n. let- ku, žal je dež v zadnjih dneh zavrl et Do ma3a bodo učenci šli na to delo za deset dni. Pogodbe za zava-Gor*™ gornji Savinjski dolini in rovanje hmelja pri Kmetijski zadrugi n3sko. p. v. naraščajo iz dneva v dan. Zdi se, da bodo le redki kmetje, ki hmelja ne 'jON.A.« bodo zavarovali. so ProsYetIJi delavci Skladišče »Agrotehnike« v Smart- dei?10* o J??, te,FazpIaX^ n^tvionI nem ob Paki Je oskrbelo naše zadruge od^ U(5ite]jct?} “ v šaleški in Zgornji Savinjski dolini stvn anJem ^2>-Vi_zv' *.s P81*101051*11}1 z dovoljnimi količinami raznovrstnega rnrpi. 0 gimnaS?ah °in hodS6Eniški umetnega gnojila. Doslej so ga zadru-bodoči solski ge ge več kot 1150 ton. Kmetje PrUčne‘“na^p11UUcr™ ge kuPile že več kot 1150 ton. Kmetje pr^eJ Pozno analizirati vendlr ifre umetna gnojila precej kupujejo in se *.ePozn0 ?, fa vLv) 8 tem Pridno pripravljajo na nagrad- ffne UsSJ?‘hh£° n.° tekmovanje za povečanje hektar- s tem pridno pripravljajo na nagrad- ,?^CkoSpehe °hkon™ Šolskega leta. sk donosa; sPehn Povprečje pozitivnih učnih Ha 0 “v na osnovnih šolah znaša. 80,5 Zljah i?letnih šolah 76,7 in na gimna- fŠ!,'s’ijah0^t0tk0V- “ ™mi. imen ciam ^n.e- E°lletioI h.so s® _Y tijske zadruge Lesično-Drensko rebro %a se je udeležilo zanimanjem po- a- LESIČNO: Pred nedavnim so Imeli člani Kme-petjem"Y ‘«ske zadruge Lesično-Drensko rebrc stroitnmS! 1 ,pt , J letni občni zbor. Zbora se je udeležilo k? Stevii0 šolstYa veliko članov, ki so z zanimanjem po- i UStr?,Za p°trebaI" slušali poročilo upravnega odbora, saj >Pno z ffat ^Fa' . Popoldne so v ta^0 iepe uspehe zadruge mnogi niso Hm®8 odbora i4°«r^ 5 ? J? mogli verjeti. Zadruga ni mogla ustva- rit'. denarnega dobička, pač pa Je v 2 s šolsko reformo. ®NART: borJn* * i i i S, , riti denarnega dobička, i ZVe« s šo,i°A0^°J?reŽ0 V i preteklem obdobju uredila nove upravne prostore, skladišče, garažo za traktor ter sušilnico za sadje. Razen tega so v odkupljeni hiši na Drenskem rebru uredili trgovino, skladišče ter rtu v gospodarsko šolo pri stanovanja za uslužbence. Kupili so &v.«0 60 tudi nov tovorni avto, s katerim pre- SSd; vQlO RA Uiv»rtXi •, . . , . . , IUU1 ilUV IUVUI111 avlU| o RalCliiil j opravi iLi n fantov in deklet. vajaj0 kmetijske pridelke. Zadruga je °kvlru aiiJH,J do,ml^azn!, p°l^use lani odkupila 50.000 litrov mleka, 152.000 - - aktiva mladih zadružnikov.....................- - -..............- ■ . , , . . ., , jajc, kljub slabi vinski letini so od- ’ kuharji ?. r,ed"° ob(.lsko‘ kupili 36.000 litrov vina In 160.000 kg tudl dva udeležIla sta se sadja in podobno. Dobro uspeva tudi miacunca. živina na področju zadruge, za kar g»e zasluga tudi tamkajšnjemu veterinarju. Zaradi uspehov, ki jih je dosegla, je zaupanje kmetov v zadrugo vedno L,. Tuj 'nl*dinP^1fikem okraju vključujejo 103 Ndinf6 osnovne organizacije 6671 veCj8, nalizacije S čistilnimi napravami kovcih slavili četrti krajevni praznik, spo-(najbrž najbolj zamotan problemi^111 Jna tiste ^odne dni leta 1944, ko je vr i j . .v * , (skupina domačih partizanov junaško’spre- V nasi Ožji domovini), nadalje 1 jela boj z nadmočnim sovražnikom. Obko-vodovod, regulacija Savinje, Vo- | Ijeni partizani so se borili do zadnjega in glajna in nov most pri podvozu : P°dIe9li premočnemu sovražniku. Ta dogodek itd., še čakajo, dasi postajajo 16 i__ i x w-a i Prebivalci Ivanjkovec in okolice so že leto za letom bolj kritični. F. K. v soboto začeli praznovati s tem, da so za- Zločinski umor na Savi pri Litiji V noči od ponedeljka na torek je postal sestale na žalno sejo in uredile vse potreb-zrtev še ne povsem pojasnjenega napada 1 no, da poskrbe za dostojen pogreb požrtvo-Viktor Potokar - Bradač, kmet s samotnega 1 valnega, naprednega moža. G. ?QCd11/g ril/rrtfio 1 M,’ T ' kurili kresove na okoliških hribih, na spomenike v Ivanjkovcih, Veličanah in pokopališču pa so društva in množične organizacije položile vence. Glavna proslava je bila v nedeljo, 14. aprila. Prebivalci Ivanjkovec in okolice so do zadnjega kotička napolnili kino dvorane in pozdravili v svoji sredi stara borca našega terena tov. Rada Pušenjaka in Staneta Simoničiča. Tov. Pušenjak jim je povedal mnogo zanimivih podrobnosti iz dogodkov tistih dni, ko se je z maloštevilnimi tovariši boril proti okrutnemu okupatorju. Prosvetno društvo Runeč in pionirji šole Ivanjkovci in Runeč pa so pripravili pester kulturni program. i. h. zaselka Okroge. Prebivalci Spodnjega Loga so v torek dopoldne našli na samotnih poljih okrvavljeno truplo in so v njem spoznali priljubljenega domačina Viktorja Po- Sodelovanje bo koristilo napredku V nedeljo, 14. aprila je bila v Kobaridu Zaradi vinjenosti G* četrtek, dne 11. aprila je vozil po tokarja. Domačini so o zločinu obvestili po- . republiški cesti skezi Spuhljo v ptujskem stajo Ljudske milice in litijsko občino, ki okraju z motornim kolesom vinjeni moto- sta poskrbeli, da je bil onemogočen dostop, rist Alojz Plošinjak. Z njim se je vozil na II. občinska konferenca organizacije ZK. d° J*?tok®r-iev®9a trupla, nato pa so ob- zadnjem sedežu motornega kolesa tudi so- j' Sekretar kobariškega komiteja tov. Kru-vestili o dogodku Tajništvo za notranje za- potnik Franc Muršič. Motorist je zaradi čil ie v referatu orisal delo kohariškp 7K deve v Ljubljani. Viktor Potokar je bil , prekomerno zaužitega alkohola vozil ne- KonteetooTd« ^ usodnega dne se v Litiji, kjer je obiskal . previdno in predvsem z neprimerno hi- ! Konkretno je prikazal, da je bil komite zelo več znancev, , na to pa se je s popoldan- trostjo. Ko je tako pripeljal v ovinek, delaven- s sklicevanjem številnih seminarskim vlakom vrnil na Savo, kjer se je zve- j le-tega ni mogel izvoziti, saj tudi ni pred Jev> posvetovanj in tečajev je skrbel za čer udeležil še neke seje. Po 10. uri je od- j ovinkom zmanjšal hitrosti vozilu. Pri tem ideološki dvig članstva. Skrbel je, da je šel domov čez lesen most na Savi. Nekaj j je seveda zgubil oblast nad vozilom, za- članstvo na teh sestankih črpalo aradivo metrov izven vasi Spodnji Log ga je nekdo vozil čez rob ceste in se zaletel v obcestno za pravilno usmerjanie celotneaa aosDodar napadel, mu razklal glavo ter truplo od- ograjo. Motorist je dobil pri nezaodi hude l. ^ usmerjanje celotnega gospodar vlekel proti reki Savi. Podrobnosti so seveda ! telesne poškodbe in so ga takoj nato od- • Qa m druzbenega življenja na vasi. Tov doslej še neznane.^ Ugotovljeno je le, da j peljali v bolnišnico. Sopotnik pa je ostal k sreči nepoškodovan. je Potokarja napadalec zverinsko mučil. Zločinca gnusnega napada obsoja vse prebivalstvo in želi, da bi bil čimprej v rokah pravice. Množične organizacije so se Huda nesreča Dne 16. t. m. se je ob 9. uri zvečer na Ježici pri Ljubljani pripetila huda nesreča. Saša in Irena Avsenak, dva in štiri leta stari deklici, sta bili zvečer sami doma. Bržkone se je ena izmed deklic v postelji igrala z vžigalicami in pri tem za- žgala posteljnino. Ker je bila spalnica dobro zaprta in v njej ni bilo dovolj kisika, je ogenj samo tlel, medtem sta se otroka zadušila. V petek, dne 12. aprila, pa je vozil z lažjim tovornim avtomobilom po glavni cesti iz smeri Stične proti Novemu mestu, poklicni voznik Ivan Erlač. Vozil je vinjen in seveda zato tudi nepazljivo. Med vožnjo ko je vozil ovinek, je zapeljal preveč ob rob ceste. Pri tem je namreč zadel ob smerni kamen in ga izruval. Nato je trčil z vozilom ob obcestno drevo in se povrh tega še prevrnil v globel ob cesti. Voznik je dobil pri tem k sreči le lažje telesne poškodbe. Na vozilu pa so ocenili za okrog 530.000 dinarjev škode. Nezgode, do katerih pride na naših cestah zaradi vinjenosti voznikov, povzročajo običajno zelo hude posledice. Kručil je omenil tudi vse nepravilnosti, ki so se še tu in tam dogajale in za zaključek je analiziral smernice za delo v bodočnosti. V razpravo so posegli delegati iz raznih osnovnih organizacij. Spregovoril je tudi tov. Lenarčič, zastopnik okraja in oba sekretarja sosednjih komitejev. Za zaključek je na osnovi referata in diskusije konferenca osvojila sklepe za delo v bodočnosti. Kot svojo osnovno nalogo je organizacija ZK sprejela sklep, da bo tudi v bodočnosti stremela za ideološki dvig svojega članstva, posvečala posebno pozornost vzgoji naše mladine ter skrbela za delo na vseh pod-ročjiho. In končno: delagati s sekretarji sosednjih komitejev so sklenili sodelovati, kar bo koristilo za razvoj tega področja. M. G. na^drugi strani, ki pri upravljanju samo sodeluje. Čeprav je podobno gledanje bilo zaslediti tudi na nekaterih drugih predvolilnih sestankih, je pri »Kmetovalcu« prišlo najbolj do izraza, nemara zato, ker je velik del kolektiva, ki je sodeloval na sestanku, bil iz vršit administrativnega osebja. Razumljivo, da je bila tudi razprava o poročilu omejena na finančni uspeh podjetja, na vprašanja trgovanja, kala, skladišč in podobnih problemov, o katerih ja mnogo govora na poslovnih sestankih. Za delavsko samoupravljanje pa je ugotovljeno samo dejstvo, da sta delavski svet in upravni odbor pri vsem tem prizadevno »sodelovala« z upravo. Če je tudi kaj odločal, ali če so kakšne zapreke, katere so delavskemu svetu to odločanje preprečevale, o tem ni bilo spregovorjeno. Kasneje so sicer tovariši izrazili mnenje, da so stvari, ki omejujejo delo delavskih svetov, da člani delavskega sveta ne morejo poznati vseh zakonov in, predpisov, ki so večkrat nerazumljivi celo tistim, ki po službeni dolžnosti stalno proučujejo uredbe, skratka, občutiti je bilo, da ljudi težijo mnogi problemi, izogibajo pa se o tem govoriti. Na pobudo predstavnika komisije za družbeno upravljanje je kolektiv sklenil imenovati komisijo, ki bo proučila problematiko delavskega samoupravljanja »Kmelovalca« in sestavila tozadevno poročilo. Na podoben ačin so se tega vprašanja lotili v tovarni glinice in aluminija v Kidričevem. Poročilo delavskega sveta »Kmetovalca«, obdelano s te plati, bo za delegata, ki bo na kongresu delavskih svetov zastopal trgovska podjetja iz, ptujskega okraja, izredno važno. —mr Zaradi poškodb je umrla Dne 9. aprila dopoldne je šla po cesti skozi Spuhlje v ptujskem okraju 70-letna Vajsbaher Ljudmila. Za njo je pripeljal s tovornjakom voznik Dragoljub Colič in zaradi neprevidnosti zadel ženico s prednjim branikom tako, da jo je vrglo nekaj metrov daleč vstran v obcestni jarek. Ponesrečenka je dobila pri tem hude telesne poškodbe. Odpeljali so jo v ptujsko bolnišnico, kjer pa je 15, t. m. dobljenim poškodbam podlegla. Nepravilno prehitevanje — huda nezgoda Po glavni cesti iz smeri Ljubljane proti Celju je vozil v soboto, dne 13. aprila popoldne s tovornjakom inozemski voznik Leon Kincl. Ko je pripeljal le-ta v Šentrupert pri Gomilskem, mu je pripeljal nasproti z osebnim avtomobilom prav tako inozemski voznik z Dunaja. Le-ta je prav v trenutku srečavanja s tovornjakom nepravilno prehiteval pred njim vozeči vprežni voz. Pri tem je vozil tudi s precejšnjo hitrostjo, kar je imelo za posledico, da je zadel z vozilom ob tovornjak. Pri tem je dobesedno odtrgalo šasijo - osebnega avtomobila od karoserije, pri čemer je nastala seveda precejšnja škoda. Pri nezgodi pa so bili laže telesno poškodovani tudi trije potniki, ki so se vozili z osebnim avtomobilom. -» 8‘ fJ?CakuJejo, da bo do septembra =§ Jlo ni, a Kotova. Tako bodo proizvod- = JjO iMiiTttBlj&stih izdelkov dvignili na = 9 onov. Podjetje bo začelo gra-eluksinarnico. Klaudija pri delu ne ovira, da je izgubil vid, desno zapestje in dva prsta na levi roki Pri nesreči je izgubil vid in obe zapestji. Vzlic temu je Gusti Skrnbec zmerom živahen in dobre volje. Zakaj bi tudi ne bil? lu ®enHi.^x j , . , ,44= Njegova jeklena volja in požrtvovalna pomoč vzgojiteljev sta mu k Pr**«*. a j skrbno pripravljajo pomagala, da se je uauČil brati z ustnicami, pisati na pisalni h< ^ain delavskega praznika — _ stroj in opravljati še več drugih del. Končal je nižjo gimnazijo 5??rain* c. 51 . teder\ Je SZDL orga- = jn zcjaj s slepim prijateljem Francem Kovačičem obiskuje peti Ostanek predstavnikov mno- == -----;.... r»u.. — -----x: —*-* iii». sposobnosti. Večinoma so v razredih skupaj slepi in tisti, ki slabo vidijo, j se to še poveča težave, ki jih že imajo vzgojitelji zaradi pomanjkanja vzgojnih napotil, učbenikov in pomanjkanja prostorov. NAJZVESTEJSI IN NAJHVALEŽNET5I POSLUSALCI RADIA LJUBLJANA Zavod glede učnih pripomočkov nima večjih skrbi. Ima vzgojitelja, ki ima izredno spretne roke in ki po prototipih iz inozemstva izdeluje za slepe posebne igrače, pisalne potrebščine, zemljevide in podobno. Veliko pomoč nudi Zavodu naša skupnost, lako so si lahko kupili v inozemstvu pisalne stroje (navaone in stroje za pisanje v Braillovem točkopisu) in ima sedaj v nižji gimnaziji vsak učenec svoj stroj. Kupili so tudi več radijskih aparatov in magnetofon. »Radijske šolske igre Radia Ljubljana so zelo dobre,< nam je povedal vzgojitelj tov. B., »zato jih redno posnamem na magnetofonski trak, učenci pa jih z užitkom poslušajo. Razen tega smo posneli na^ trak še dela znanih slovenskih avtorjev. Iščemo pa povsod možnosti, da bi povečali našo skromno diskoteko.« KLIČEMO INSTITUT ZA TELESNO VZGOJO! Odkar smo izgubili kolega, ki je vodil telesno vzgojo na Zavodu, nimamo eksperta za to važno panogo vzgoje,« je povedala ravnateljica Zavoda. »Prosila sem že nekaj profesorjev na Inštitutu za telesno vzgojo za pomoč in upam, da se bo nekdo našel, ki ga^zanima problem telesne vzgoje slepih.« Gusti bere z ustnicami tako hitro, Mot mi z očmi j. ssgA svfssrtaBaPsa sa« asiasuitjazs* - i akBdemlja v dvorani Zadraž- s !*lov*S0rna z govorom, deklamacijami. = t imi toftkami ln pevskimi toč- ^ i Ut^e b°do olepšali trg z ze- s prihajajo zmerom novi slepi otroci. Strašna pa je ugotov ^ w zas^avam^* P° okoliških hri- -- je vsak tretji novinec, ki je bil v zadnjih desetih* letih •*** Dodo ta večer goreli kresovi. = - 1: —*i—iu _ -----1--1:---- pnmei lepo mladino LRS, je v Ljubljani na Mirju. V njem je pro- tora za 70 gojencev in gojenk, šola pa obsega en ra-zred za m predšolske otroke, osnovno šolo in nižjo gimnazijo. V Zavod otovitev, da „ t > .... —--------------- -etih sprejet , Zavod, izgubil vid zaradi poškodb z razstrelivom. • Zadnjem sestanku SZDL je °^l3or sklenil, da bo predlagal ~ da Preskrbi množičnim orga- = m v Šentjurju sobo. Iz inter- s Je treba čimprej Izseliti stranko, j~ Oog^^danjl prostori internatu ne za- == Trškl odbor SZDL je raz- s JU o kultumoprosvetni dejavno- S s®ntjurju in pri tem ugotovil, da =5 hi. T11 na KI HOTELI SO Z NJO BERAČITI Ko se ie cigančica Mariška rodila, je bila slepa. Starši za njo niso skrbeli, pač pa so več let na njen račun 'beračili. Denar, ki so ga tako dobili, so kajpak porabili le zase. Naposled so temu napravili konec organi za socialno skrbstvo in oddali Mariško, ki ni znala niti hoditi niti govoriti v Zavod za slepo mladino. Zdaj Mariška z uspehom končuje 1. raz bo poražen. Intelektualna spremljanju dramskega dogaja- Sjja dramatikovega peresa in su- nja, druga pa je skoraj izgorevala v intenzivnem in razmišlja- Filmski lepak v zanki kiča V Ljubljani in tudi drugod se jočih gledalcev sploh škodljivi, prostorih še vedno bohotijo le-vam lahko zgodi na vsakem vo- Medtem pa pogrešamo v primeru paki, ki bi jih lahko prišteli med galu, ob vsakem zapuščenem ali mnogih resnih in umetniško oiso- najškodljivejšo vrsto kičastih pro-polrazpadlem slepem zidu, da se ko vrednih filmov vsakršne pro- izvodov. Ali je res tako težko znajdete s prsi na mušici dolgo- pagande, celo te vrste. Res je najti človeka, ki bi dano nalogo cevne šeststrelne pištole ali z gla- sicer, da se dobro blago samo rešil vsaj likovno zadovoljivo? vo v zanki lassa, pod kopiti vzpe- hvali, kaže pa ta pojav na tipičen Stroški s tem ne bi narasli, uči-njajočega se konja ali v kakšni odnos nekaterih distribucijskih nek pa bi bil v vseh pogledih drugi podobni »simpatični* situa- podjetij tako do filma kot umet- boljši: estetska reklama ima (po ciji, medtem ko se vam smehlja iz nosti na eni kot do gledalcev na mnogih dolgoletnih skušnjah) najbližje soseščine dekoltirano drugi strani. Ali nam je tak na-1 vselej največji uspeh, oprsje kakšne pristne >pin-up čin potreben? Kako hitro so uto-girlt. To vam prijetno poščegeta nile v pozabo parole o kulturnem živce in blagodejno vpliva na dviganju in izobraževanju po-vaše kulturno zanimanje. Tako vprečnega človeka! Morda je le menda mislijo vsaj nekatera na- slučaj, da so na to najprej poza-ša filmska distribucijska podjet- bili predvsem filmski nabavljalci, ja, ki s takimi in podobnimi le- ki bi morali biti v prvi vrsti od-paki opozarjajo na nove filme v govorni za kulturno poslanstvo naših kinematografih. Zanimivo! filma med ljudstvom, saj je prav je predvsem to, da prihaja >kul- \ film najbolj popularna in naj-turna* reklama te vrste k nam j učinkovitejša umetniška zvrst, predvsem iz sosednjih republik, j H’ koncu še to: vzlic tolikšnim medtem ko našemu >Vesna filmu< j naporom • naših arhitektov in ne moremo očitati podobnih pre- umetnikov, da bi izbrusili okus greh. te tako reven program na- : publike, vzlic neštetim razstavam ših kinematografov propagirajo uporabne umetnosti, ki nam nu-še bolj revni in neokusni lepaki, dijo mnogo koristnih pobud in kolikor niso psihologiji dorašča- izkušenj, se po naših oglasnih Režiser Jože Gale pripravlja tri nove filme Po režiji filma »Tuja zemlja«, i sal pogodbe za snemanje treh celovečernih igranih filmov. Grupa BMC (»Bosna-film«, »Morava-film«, »Croatia-film«), za katero je že posnel film »Tuja zemlja«, mu je zaupala režijo filma »Zašto Vam je unakaženo lice?« Scenarij sta napisala književnika Jara Ribnikar in Zoran Gluščevič. Tema je sodobna — problem človeka, ki je bil v vojni pohabljen. Snemati bodo pričeli konec maja v Beogradu. Za »Vardar-film« bo Jože Gale režiral igrani film iz življenja rezbarjev, ikonostasov. Snov je zajeta iz obdobja pred 200 leti. Scenarij za ta film piše Meša Selimovič (scenarist »Tuje zemlje«.) Snemali bodo ▼ Beogradu in na Ohridu. »Bosna-film« je odkupil Milčinskega lutkovno igrico »Zvez ki so ga z uspehom vrteli v Sa rajevu in Beogradu (tudi pri nas ga bomo kmalu videli) je režiser Gale na vabilo nekaterih jugoslovanskih filmskih podjetij podpi- MEDNARODNA RAZSTAVA STROKOVNIH IN ZNANSTVENIH KNJIG Ena izmed posebnih zanimivosti pomladanskega zagrebškega velesejma je medna* rodna razstava strokovne in znanstvene literature, ki je prva v tem obsegu in take vrste pri nas. V madžarskem paviljonu novega velesejma bo razstavljeno kakoh 8000 knjig iz Francije, Zahodne Nemčije, Italije, Anglije, Vzhodne Nemčije, Nizozemske, ‘Romunije, Poljske, Švice, Madžarske, Avstrije, Sovjetske zveze, Japonske in USA. Izloibo je organiziral Inštitut za razstavo tujih strokovnih publikacij pri zagrebški Univerzi s sodelovanjem zaloibe »Mladost«. Razen tega bo omenjeni Inštitut ▼ prostorih starega velesejma odprl tudi stalno razstavo knjig, ki bo obsegala biiiu Js.ooo | Gale. Film bo posnel v barvah ! malih in srednjih plastik ter del in bofchkrati dokumentacijski center. lik I in 2 živimi igralci. Scenarij pišejo , okrog trideset Črnobelih in barvnih grafik. Na sliki: Stojan Batič: i lili!Ut n,.., -» < j................ i#**' 'J' Naslednja prireditev v Jakopiče- jeta bo s sto in sto atmosferami pritiska skoraj vsiljivo zahtevala, da jima prizna gledalec vso akutno življenjsko upravičenost. In čeprav je v drugačni družbeni konstelaciji in na drugačni stopnji tehničnega razvoja od tiste, ki je spočela ubogega Priestleye-vega profesionalnega norca, amaterja (ljubitelja) le v toliko, kolikor iz gole ljubezni do normalnega človeka in človeštva opravlja svoje donkihotsko in na videz celo sizifovsko delo prebujanja vesti človeštvu. John Priestley je tu kakor sodobni slikar sodobnih umetniških plakatov. Kakor arhitekt. Njegova drama je racionalno iz dveh kričečih, kontrastnih barv sestavljen plakat na temo: človek — tehnika. Plakat, ki se vsesa mimoidočemu v spomin in ga prisili, da o njem razmišlja. Pot Priestleyevega suieta gre skozi razum in ne skozi srce. In kdor je navajen dojemati umetnino predvsem s čustvenimi vzgibi, bo izgubil nit, ki bi ga vodila skozi labirint duhovitih pisateljevih aluzij, misli in domislekov. Vrnil se bo na začetek brez umetniškega zadoščenja. Ugotovil bo, da je dramatikova vizija prihodnosti, v kateri naj bi tehnični napredek človeka le razosebil in zasužnjil, bolj ali manj agitka, kot puščica, ki je zgrešila cilj. Ali ni namreč strah pred tehničnim razvojem le sentimentalno objokovanje starih zlatih časov? Ali tehnični razvoj človeka v resnici samo zasužnjuje, ali je Priestleyev krik samo ponovljeni Rousseau, ali pa nasprotno tehnika v določenih družbenih okoliščinah človeka celo osvobaja? Tako strašno preprosto Priest-ley prav gotovo ni mislil, kljub temu, da je zaradi večje intenzitete problem do kraja poenostavil. Ostane torej le taka razrešitev te idejne uganke- svarilo in obsodba sistema, ki izkorišča tehniko za zasužnjevanje človeka, če je tako, potem je ta vizija v resnici življenjsko akutna, je problem, ki mora vznemirjati umetnikovo vest — in vest svetovne publike. Priestleyev Projekt — čudo modeme tehnike — je torej le vizijska karikatura takšnega sistema in se trudi, da bi ga znova počlovečil. Na dvoje skrajnosti razpet domislek ima v središču zahtevo po počlovečenju, čeprav v drami sami to človeštvo izgublja svoje realne vem paviljonu bo razstava Batič- dimenzije in postaja predvsem Spacal. Odprta bo, kakor kaže, | abstraktna, filozofska ideja. Manj razstavnih prostorov bo posebna čitalnica In i _ - , _ -.________., atalna prodajalna »Mladosti«, kjer bo mo- I Milčinski, Gale IH Selimovič. goče dobiti vsi obvestila. I. P. dica Zaspanka«, ki jo bo režiral; 27. aprila In bo obsegala deset človeško neposredna, a zato umetniško vendarle upravičena. Arhitektu Priestleyu se je pri ljubljanski uprizoritvi pridružil arhitekt Molka. Kot inscenator Tomo M&chtlg Mala plastika in režiser. Človek je bil skoraj vesel, ko je videl, kako se je iz tehnično nizke stopnje našega odra razvila tehnično visoko zahtevna inscenacija, ki je estetsko in po grozljivem vzdušju bistveno pripomogla do zunanje manifestacije dramatikove ideje. V naših okoliščinah je to skoraj senzacija. ,Če režiserju pri izvedbi ne bi morali očitati hipertrofi-rane živčnosti, ki je marsikdaj spravila v nevarnost in na rob prepada razmerje med toplimi človeškimi in brezdušno tehnizi-ranimi dramskimi potezami, bi kot majhno pripombo k sicer dosledno in domišljeno izpeljani režijski zasnovi lahko navedli le željo, da bi radi ob nagrmadeni intenzivnosti vsaj za trenutek dlje in zabavneje počivali v sceni harlekinijade. Vloga klovna Joeya pomeni celo za igralca takšne razsežnosti in izraznosti, kakor je Lojze Potokar, izredno breme. In vrhu tega ga loči še izredno kratek čas od njegovega jubileja v Sokratu. Skoraj neverjetno se mi zdi, da bi bilo mogoče v tem času izoblikovati bistveno drugačno vlogo, skoraj prav tako obsežno, kakor je bila Sokratova, ki je bil tako rekoč en sam dveumi monolog. Uprizorjen pošteno, iskreno, z naj večjo mejo resnične igralske umetnosti. Od Sokrata do klovna pa je resnično velika razdalja. In še večja, čim krajši čas ju loči med seboj. Inče celo preprost človek nosi v sebi dolgo sled slehernega doživetja, potem je še manj čudno, da so bili v Potokarjevem klovnu najmočneje izdelani tisti momenti, ki so bili v kakršnikoli, pa čeprav oddaljeni sorodnosti s Sokratom: momenti obtožbe sistema, Projekta. Ob celo fizično velikem naporu so bili šibke j e posredovani izrazito klovnovski elementi. Tisti neizmerno težavni humor, ki si ga človek predstavlja pri ameriškem komiku Redu Skeltonu, ko zdaj na televiziji zabava svojega na smrt obsojenega bolnega sinka, in hkrati objestno lisjaške norčije dvornega norca. Mislim, da v takšnih okoliščinah večji rezultat, kakor ga je dosegel Lojze Potokar, ni več v mejah človeške zmogljivosti. Dve drugi pomembnejši vlogi sta oblikovala Vika Grilova (Ko-lumbina) in Janez Rohaček (Kolieski). Obe uspeli figuri, zanimiv še posebej Rohačkov Kolieski, ki je iz začetnega rahlo pretiranega karikiranja prešel v topel in zaokrožen lik z različnimi niansami. Tem trem so se pridruževali. še ostali igralci Mira Danilova, Boris Kralj, Edvard Gregorin, Stane Česnik, Branko Miklavc, v«, Ivan Jerman, Maks drugi. Prezreti slikarko s ustrezajočih in okusnih kostumov Marijo Kobijevo in glasben , zvočno opremo uprizoritve M jana Vodopivca, bi pomeni prezreti dvoje sodelavcev, prispevala važen delež k nemu, dostojnemu vtisu pr? . goslovanske uprizoritve rn leyeve drame »Odstraniteno • Drevi Kulturni razgovori & Čeprav Je današnji večer šele tretji po vrstnem redu, lahko zapišemo, da s tl večeri postali že traa ^ cija, da so postali nf^* grešljiv člen v našem turnem življenju. MarslK ^ je še treba razčistiti, mar sikaj postaviti na Pr*'L mesto, predvsem pa: ® Je, da se globlje spoznam > razumemo ali vsaj skusarn razumeti in da dobimo sp neposrednejši stik s kult ro in umetnostjo. Na drevišnjem večeru b° nastopil pisatelj Juš Koza»’ ki bo govoril o svojem de* < kar pomeni, da bo g°f'j ril o široki problema«** sodobnega pisateljske? ustvarjanja, saj je njes0’*' prozno delo od vsega začetka najtesneje povezan s problematiko družbe. » je Juš Kozak eden naj»l° Ije razmišljajočih Pisa ljev v sodobni slovens prozi. Tako je tudi n)eg°v najnovejše delo »Balada ulici«. kul- UGODNE OCENE nh gostovanju ljubljanskega Mestnega gledal’§*a Nekako s strahom je odšlo ljubljansko Mestno gledališče na svojo turnejo po Jugoslaviji. Ni bil to strah zaradi morebitne slabe izbire del niti ne zaradi morebitne umetniške nemoči, bil je preprosto strah prčd novo publiko, ki ne razume slovenskega jezika. Po vesteh o prvih nastopih v Beogradu p.a kaže, da je bil ta strah odveč. Uspeh Mestnega gledališča v Beogradu in v Sarajevu j* dovolj lep*, da moremo reči, da Je prvo gostovanje ljubljanskega Mestnega gledališča- po Jugoslaviji več kot zadovoljivo. Trditav, da Je gostovanje uspelo, potrjujejo tudi časniške kritike in ocene pred- PISMO IZ VARŠAVE Eden najbolj znanih poljskih pesnikov tega stoletja, nedavno umrli Kon-stantyn lldefons Galczyntki, je napisal nekoč pred vojno epigram, ki ga je končal takole: >Hoteli ste Poljsko — no, zdaj jo imate!t V tem verzu je bila trpka ironija nad našo nesrečno tako imenovano »drugo neodvisnostjo* ... Danes se pogosto spomnimo teh besed. Položaj, v kakršnem se je pred nedavnim znašlo naše kulturno življenje, te da najlepše označiti ravno z besedami >Hoteli ste Zapad — no, zdaj ga imate/* Za vsa ta leta posta imamo zdaj polno mizo vsega. Zaloibe izdajajo prevode del, ki jih pozna domala že ves svet, kakor na primer Steinbeckove »Sadove jeze*, Vercorsove novele, zvezek Sartrovih dram, antologijo francoske lirike v prevodu pesnika Adama Wazyka, knjigo del Thomasa Manna, ponatis njegove »Čarni gore*, pripravlja se prevod »Doktorja Faustusa* itd. Poleg tega pa izhajajo še ponatisi mnogih drugih del svetovno znanih avtorjev. Literatura, ki je doslej veljala za pregrešno in nezdravo, je dobila svoje mesto na knjižnih policah. Tako Proust, Conrad, Dostojevski, Poe, Remarque ifd. Poleg tega — čeprav tega dela ne moremo šteti med >zapadno literaturo< — smo dobili tudi kroniko Johna Reeda >Deset dni, ki so pretresli svet*. Govori se o Jouceovem »Ulissesu*, o njegovi »Mladosti umetnika*, sliši te, da bomo izdali izbor Elliotovih stihov — in tako lahlčo tami vidite, da to odstranjene ose ovire in pregraje, da začenja biti dobra književnost zares dobra in da dobiva domovinsko pravico tudi na naših tleh. Vse to je samo razveseljivo. Literarni teoretiki se bodo morali spoprijeti tudi s konkretnimi deli, ki so zdaj dostopna strokovnjakom in javnosti, in ne samo mahati po zraku in te boriti z mlini na veter. To bo vtekakor teže. To je nekaj novic z naših knjižnih polic. Kaj pa gledališče? Na veliko smo začeli igrati Anouilha. Videli smo njegovo »Antigono*, »Povabilo na grad* in »škrjančka*. Vse tri predstave so doživele velik uspeh. »Po-nabilo na grad* je postavil na oder znani režiser Ervin Axer. Toda še večje navdušenje kakor »Povabilo na grad* je vzbudil v Varšavi Anouilhov »Škrjan-ček*. Videli smo ga v kongretni dvorani Doma kulture in znanosti, kjer ima dvorana 4 tisoč sedežev. Pri deseti predstavi je bila še zmeraj nabita in ponovitve se vrstijo kar naprej. Sami veste, kako odlično je napisano to Anouilhovo delo; naši igralci so ga igrali na velikem, prostornem odru ob sivo-črni inscenaciji. Pravzaprav bi tem temno-sivim deskam tež ko rekli inscenacija o današnjem pomenu besede. V vsem tem je bilo nekaj srednjeveškega, misteriju podobnega. Premiera je bila še pred našim Oktobrom in tedaj je bil »Skrjan-ček* prava revolucija — ne samo za gledališče. Poleg te predstave naj omenimo še nekatere. »Poljsko gledališče* v Varšavi igra Shamovo »Sveto Ivano* in eno izmed del Thorntona tVilderja. IVilder — kakor pravimo pri nat — ni šel. Njegovo delo je polno neke pseudofilozo-fije, ki je težko razumljiva in blizu samo tittim, ki te še izpred vojne spominjajo njegove drame »Naše mesto*. Nasprotno pa je doživel angleški pisatelj Beckett na odru velik odriv, čeprav je ravno tako poln pesimizma. Zdi se. da je dolgoletni hura — optimizem vzbudil v nat silno žejo po nečem drugem, tako da se zdaj nekritično navdu- šujemo tudi za najbolj mračna in težka dela. Med deli, ki so zadnji čas na sporedih naših gledališč, naj (Tmenimo samo še eno: delo češkega pisatelja Werfla o E oljskih emigrantih v Franciji leta 1940. 'eio je duhovita satira na ostanke poljskega plemstva. No, tako torej lahko tiidite, da je tudi gledališče po dolgoletnem presledku na široko odprlo vrata Zapadu, kar ima očitno dobre in slabe strani. Slaba stran tega je pravzaprav predvsem ta. da je teh ttoari toliko naenkrat in da si človek ne more vsega niti ogledati. To pa tudi zato, ker naši kinematografi ravnokar vrtijo nekatere dolgo pričakovane filme. Mislimo tudi na festival angleških dokumentarnih filmov, v prvi vrsti pa na festival del Renčja Claira. Toda to Se ni vse. V zadnjih tednih so preplavile Poljsko'razne tuje artistične skupine, kakor n. pr. »Pa-riška revija na. ladji* in nepregledna vrsta raznih jazz-orkestrop. Izbor je velik in vsakdo izmed nas želi utrgati kak sad z doslej prepovedanega drevesa. Koliko je v vsem tem resnične kulturne potrebe in koliko snobizma, je težko reči. Toda četudi je to snobizem, je ta snobizem kulturno ustvarjalen. Naš tisk se zadnje čase vsemu temu malce ironično posmehuje, kakor bi hotel reči: »Hoteli ste Zapad — no, zdaj ga imate...« Krystyna Mazur »v** stav »Martina Kačurja«, Vilharjev€9* Čera v čitalnici« in Gorkijevih 9 ščanov«. Beograjska »Borba« j« P nastopu Ljubljančanov v Be°gria lisici pozornosti, saj ja njen stalni gledal tik Hugo Klajn zelo obširno poročal ^ beograjskih predstavah, o »Martinu ^j-ju« in o »Večeru v čitalnici«. ^e0°DOZitiV' tiko lahko smatramo /a popolnoma P no, o »Večeru v čitalnici« govori pohvalno, ampak celo navdušeno. aCjjO ko kritik kritično obravnava draI]]8tu u^' Cankarjeve novele o propalem ideal s anj-telju Kačurju, ki Ji očita nekatere P prj-kljivosti, zaradi katerih novela v oar redbi ni mogla polno zaživeti, P,5e .Z(jrugilfl vdušeno o »Večeru v čitalnici«-pravi celo; »Bil je to trenutek navdiha, ko se 'je dramaturg lju^IJ Mestnega gledališča Dušan Moravec ^ da Vilharjeve šaloigre oživi v 0^v^ut0 jeti-* štrukelj* prireditve v čitalnici pred ‘‘,.„1,111* Kritik mani, da Je režiser dramaturgovo idejo oatvaril v nav r,-akladno kombinacijo zgodovinsko v' »V konstrukcija s liredno Interpret«^ J vsem tem Je bil dih neSass ,titn» .pristnega In dragega, vse pa J« 011 k0 po-enotno.« Kritik zaključuje, po«m ,"r0 I" drobno ocenjujt In hvali rel^°',,ue t«0* predvsem eamo kontepcljo P0*'8^, ds ** dela na oder: »Zares je velika ikod , originalna in duhovite predstave, ki 1 ^ leo odigrsna v najbolj neprimernem c , n* Je bil en del publika zaposlen, <>r““ k( pij' športni tekmi, ni videla vsa beograj ;4d-bllka, da gledalilče ni bilo P°ln0 f njega aadeia, ker predatava to 1 s!uži.s Tudi sarajevski časopis ”01sl°b°,Msl|r hvali tako »Večer v čitalnici«, kot j, o meičsne«. Recenzent Luka Pavloylc .^Kar-»Večeru v čitalnici«, da je duhovita n[ji*o nacija minulega časa. ki Je klicala k smehu. Kritik podrobno posamezna uspele like ln imena '« lepiB Prav tako Je naSel occnjevalec elf*" besed za predatavo Gorkijevih tn«rJ‘ nov*. Hvali predvsem režijo Igorjs r, (((ji In celotni Igralski kolektiv. omenja Franceta Presetnika, Judito Janeza Albrehta, Alenko Svetelovo ' „{* Kopač«. Dodaja pa, da Je skoro n krat if> ct„x;i mi „„ i;„i; ioit ™ nrihodnii meva še m nikdar cul. Prebledel njegovi koraki; bolj je kričal in je in skočil pokonci. rohnel, glasnejši je bil odgovor. »Ali si ti, gorski velikan?« je Krušile so se skale, njegovo so-zaklical. pihanje pa je podiralo drevesa. »Gorski velikan, velikan...« Bilo je huje kakor v najhujši je odgovorilo od gora. nevihti. »Ti trdiš, da sem jaz slabič!« »Kjd M, strašilo?« je kričal. dl de sk°čiL pa je bil na ljali so velikanu jed za prihodnji jn. Lahko bi šel še čez gore, dan. dr i ZB£declal P°d seboj bogato Velikana je že zgodaj zjutraj zelo. Na planinskih travnikih zbudilo ropotanje voz. »_To sem •n ?e.Patsla goveda in ovce, na jih ustrahoval,« si je mislil, ko nenih rebrih je rumenela zlata so ljudje stovarjali hrano za ves Pšenica in okoli vasic so se dre- dan. Ljudem pa je dejal: »Da ne esa upogibala pod težo sadov, pozabite na večer!« »Tn u___4 Vaščani so ves dan premišlje- Mlljena • m.en.e °.sf.,n vali, kakšno povest naj bi zvečer Set JC Pn' povedala Marinka, ki je bila prva najvecje vasi. Ko so ga r. j. n: Dušan Menija: Raziskovalec Mladi radovednež Branko hoče vedeti natanko, kaj se skriva v medvedu, če je notri ose o redu. Trebuh z nožem je razrezal, stričku dušo je podrezal, preiskal ga do obisti če so o njem računi čisti. Ko do kraja ga je sparal, se je bridko razočaral. V trebuhu kosmatina je bila le žagooina. Ogledali r;?,J;-eCJe vas-x ru™ ?? na vrsti, da bi velikana pripra- Otroci loSYrlleh Sl' vila do smeha, vsi na so /”kali, starčki stokali, mački in miški mu povej!« Doge Torln ^ !’ -1- s0 so ji dejali in ona je zvečer vsa likan ie hit n'S° ^ : trepetajoča odšla. Velikan jo je »jih. enem skoku pri Yzpl y dlan jn j0 nesej v uj,0t skat .velikana. Našli so ga pod mn tp ndmpvftln od vseh strani. w J v.i5 . B najvisfo goro. V rokah je se mu je oamevaio oa vsen sirarn. Mra£ii0 se je ln ni mgesar JJs.i..- - »Au, huuu, huuuuu!« živeli ime. se nista »Zdenka mi pravijo,« mu je odgovor. pogumno odgovorila. Velikan ni vedel, kje naj išče »No, prav, prav! Brž mi stopi nasprotnika. »Aha, tam tičiš!« je •j i ,n\ n.',CeSar krčevito stiskal polomljeni dre- »Huuuuuuuu...« se je glasil ??J*L ^aia" *P U aJ'* JC vesi- Ropali so mu jamo in ga jezno vprasai. ^ _ zagrebli. Od te^daj dalje so va- »Tukaj, tukaj, tukaaaj...« ščani veselo živeli in svoje pri-Zazdelo se mu je, da je začul delke uživali spet sami tako kot glas iz doline. Nič ni pomišljal, nekdaj. Trnovski cicibani so praznovali krave, tri sode najbolj- nil pod hrast. _ sa vina in speči tri voze kruha. Vaščani so drugo jutro videli velikan f^ečer n« i,„ " 1_________ i..ij„i ' " »Tam v naših gorah živi tudi Društvo prijateljev mladine bodo pogoščeni. Tabornice so jim razumevanjem in pomočjo tudi lle *’•* ” ‘v » »-i 4. j- kuhinja žurni uslužbenec. G. Ciklama ,______________________________________ _ _ ________ terena Trnovo je za svoje cici- pripravile obložene žemljice in upravnik zivalskega^vrta in de- le „ v.r pa’ ko se bom odpravljal Marinko privezano visoko na »To ni vesela zgodba,« jo je , m-immVirnlo nmd kratkim topel čaj z malinovcem. Ku P°«tku, bo morala priti k meni hrastu. Jokala je, in prosila, naj hotel velikan kar brž prekiniti. aznovfn e Praznika pomladi »Saj še nisem vsega povedala. praZ Počakal vendar, neučakanec! To- Tehnično vodstvo so prevzele rej: Tam v naših gorah živi ve- tabornice trnovskih Mostiščarjev. likan, ki se včasih zvečer oglaša. Hodi po skalnatih robeh in oponaša pastirja, krave in ovce. Malokdaj pa se pokaže.« »Teta Mara« je peljala 100 cicibanov v živalski vrt ob spremstvu odbornic DPM in nekaj »Pusti take zgodbe,« je dejal mamic-velikan in že segel po Zdenki, Vreme je bilo lepo in jasno, toda Zdenka mi je pravočasno na nekih cicibančkov se je zrca--i-L. u_ veselo razpoloženje. Njihovo prešernost je teta Mara komaj krotila. Cicibančki so si ogledali ušla globlje v uho in ga s svojimi nožicami ščegetala. »Preklicana Zdenka, pa nadaljuj!« je zahrumel tedaj velikan. »Saj tudi bom! Vidiš, tistega medvede, pelikane, opice in dru-velikana sem pa danes dopoldan ge živali in nestrpno čakali, kdaj videla, ko sem pasla na rebri.______________________________________________ Vprašal me je, če si ti res prišel k nam tam s Sorškega polja in če si res tak slabič, kakor pripovedujejo ljudje. Dejal je, da se bojiš navadnih miši. Ali je to res?« • . , TT , , , . ... risbi, ie treba obkrožiti z eno , »Ha, ha, ha!« se je pričel sme- . . , •* *• eklica, ki mi bo povedala po- ji pomagajo, a junaka, ki bi jo jati velikan. »Jaz pa slabič! Ha, P°tezo, Pn tem se ne sme krlza 1 . A'1— J - l.--- 1 tl! niimi 71'OPOr lin Vi n ^ Tn TP Tin rpc VPCpln 7(tnfl - Z eno potezo Vse te točke, ki jih vidite na Veselo na potovanje 4 * 1 1111 UU puvcuaia pu- JA pumugaju, o jununu, »i „ •> — -. ' J • es\» toda tako, da se bom sme- rešil, ni bilo med njimi. Zvečer ha, ha! To je pa res vesela zgod- in v smehu zaspal. Če ne bo je še z večjim strahom šla k ve- ba. Jaz pa slabič!« Vzel je Zden- P°vedala take povesti, jo bom likanu Ivanka. Zmislila si je ko iz ušesa in jo postavil na tla. ,aPrl ia 0j) priliti pojedel za pri- zgodbo o psu in lisici. Dolgo časa »Pojdi, Zdenka, in mu povej,^da °*Jsek!« jo je poslušal, toda nenadoma se je on slabič! Pet takih zmlmcim Postavil je ljudi na tla in ti je razsrdil, vzel Ivanko iz ušesa na mah v eni roki, če se mi le odšli pobešenih glav, velikan in tudi njo privezal k hrastu. zahoče!« Gr ža&c, ki so - črto!' cel je živel debel, črn bren- I. j- Sedel je ob mlaki na marje-ža\*h s? grel d toplih sončnih ba t' Tedaj priplava mimo ža-ra'zagleda brenclja na bregu, enk‘r* in s^ne se B pocede iz Zah B’ r)idi tako dober zalogaj, ba pa seveda ni mogla kar tako tol?1 splezati iz po- *a, da bi hlastnila po mastnem jflgrizku in marjetici. Ko bi sa-h ° poskusila, da bi se kako pri-k'**l* svojemu plenu, bi vsekalia udnega in previdnega brenc-nj. °Pozorila na nevarnost, da bi jačo ^ Se ° °čHa za z°i~ . *Koakt KvakU je zaklicala, ko { Počasi veslala proti bregu. *Do-tdii ,anl Dober dani Ti se mi pa “Is lenuh, ljubi moj brenceljh c Pa te to briga?< je bren- ,etj zabrenčal in nezaupno pogledi žabo. Kaj išče deček? *No, noU je zakvakala žaba. štorklji ni bilo nobenega sledu. rNisem tako mislila. Ti si vendar Saj ta je bila daleč, tam daleč zu-izvrsten letalec!« naj na travnikih. Marjetica je-le »Da, leteti znamU je rekel hotela pregnati lokavo žabo, ker brencelj, ki mu je laskala ta hi- ii je bilo žal lahkovernega, debe- lega brenclja. Brencelj pa vsega tega ni ra-^ zumel. ^ “==‘ >Neumna gos,* je nahrulil mar- X jetico. »Čemu si pravzaprav na J svetu? Brez koristi postavati * ' ( J okrog ter plašiti ljudi ter jim kva- jT riti veselje — to znaš!* Hudo uža- Ijen je odletel. Marjetica pa je po-jegT*V-—==~z~ gledala proti soncu, ki ji je po- *“ mežiknilo. Oba sta pač vso stvar bolje razumela kakor debeli, ne-navska hvala in razširil je krilca, umnit nehvaležni brencelj, da so se zalesketala v soncu. >Jaz znam plavati!* se je pobahala žaba. »Kaj staviš, da bom hitreje jadrala po vodi kakor ti po zraku?* tTega še sama ne verjameš!* je vzkliknil brencelj ponosno in užaljeno hkrati. »Pa poskusiva!* je svetohlinsko predlagala žaba. »Plavala bom vzdolž obale proti tistemu belemu kamnu, ti boš pa o isto smer letel nad menoj. Ampak tik nad menoj, prosim, da te boni imela pred očmi, ker nimava nobenega razsodnika v bližini.* *Saj bi bil tudi odveč,* je izjavil brencelj, svest si zmage. tTorej, pravi* je vzkliknila žaba in zacepetala od nestrpnosti. >Na tri se začne! Sedaj bom štela — pridi brž k meni na obrežje! Torej velja: Ena ... dve ■ .* Tedaj pa vzklikne marjetica, ki je že zdavnaj uganila, zakaj v resnici gre: »štorklja prihajal* Komaj je marjetica to spregovorila. je že naredilo >plumps* in žaba se je potopila n najglobljo vodo. Brencelj je že bil razpel krila in je pravkar hotel poleteti o gotovo smrt; sedaj pa se je ustavil in oziral okrog — vendar o Hodulje za vsakogar Hodulje s štirimi različnimi je stala pod smrekami — v taborniškem duhu —. Da je šla malica bolje v slast, jim je pionirka igrala na harmoniko. Ko so cicibančki gledali vsak svojo st0pnjami so kaj primerne za zemljico — sredi med njimi ku- ugenje hoje. Poleg tega jih lah-harica »Bodeča Neza« v taborni- uporabljajo otroci različnih žkami kr0Ju j'b je fotograf velikosti. Izdelamo si jih iz 5 cm Pod grmovjem so našli cicibančki skrite majhne paketke; notri so bile sladke dobrote in cicibančkom so žarele oči, ko so med prsti drobili napolitanke in drm ge sladkarije. Da je praznovanje tako lepo uspelo, sta pripomogla s svojim Za šiva Na sliki vidite glavico, napravljeno iz blaga, ki jo lahko uporabite za Šivanke, bucike in druge zaponke. Kako napravite glavico? Potrebujete 10 do 20 cm širok in dolg konec blaga (bel Sifon), nekaj vate, volne za lase, konec barvastega pralnega blaga za rutico ter Šivanko in nit. Na konec belega blaga natrosimo vato ali drobno zrezane cunje. Ko je cunj ali vate dovolj, zganemo blago skupaj v nekakšno culico, ki je Že podobna nekakSni glavici ter jo ob vratu nekajkrat zadrgnemo z nitjo. Ko smo to napravili, razporedimo blago, ki pomeni vrat, po glavici ga Se prej nekoliko porežemo in lepo zašijemo okoli glavice (glej sliko). Tako smo dobili nekakSno žogico. Kaj pa zdaj? Zdaj napravimo rutico iz pisanega pralnega blaga v obliki trikotnika, poljubno velikega, in jo lepo zarobimo. Ko smo rutico že napravili, naredimo Se lase iz volne. Vzamemo šop volnenih niti, enako dolgih In jih razdelimo na polovico tako, da ima vsaka stran glavica enako dolge niti, ter jih na vrhu po sredi glavice zaSijemo. Ko smo to storili, spletemo iz teh volnenih niti kite in jih spodaj zavežemo s pentljo. Da bo glavica še bolj prikupna in resnična, Ji tudi spredaj napravimo laske iz enake volne t tako, da naši jemo nekaj niti na glavico (glej sliko). Za lase lahko uporabite različne barve volne. Lahko je rumena, rjava, rdečkasto-rjava, črna in »drap volna. Ko to napravimo, manjka nali punčki samo Se obraz, ki ga moramo pobarvati. Pobarvamo ga z vodenimi barvami in sicer najprej pobarvamo cel obraz z rumenkasto rjavo barvo (meSamo rumeno in rjavo barvo ter dodamo malo voda), ko se ta posuši Se oči, obrvi in nos s črno barvo, usta z rdečo in lica z roza ali svetlo rdečo barvo (mešamo rdečo in bilo barvo ter dodamo vodo). Ko bo glavica popolnoma suha. Ji zavežemo še rutico, jo narahlo zaSijemo ter zgoraj našijemo trak ali verižico iz volnenih niti za obeSanje. Zdaj je glavica gotova in nam služi za okras, hkrati jo lahko uporabljamo ie za iivanke, igle in zaponke. MiSa REBUS debele in 190 cm dolge lesene letve kvadratnega profila. V razdaljah, ki so razvidne iz skice, pritrdimo na vsako njeno stran po eno stopnjo (z mizarskim klejem in žeblji!), nakar z rezilni-kom ali nožem lepo obrežemo robove (zgoraj ravno, spodaj malce koničasto) ter vse izgladimo še z odpadki stekla, tako da bomo dobili lepo okrogel ročaj. Takšne hodulje so močne, lahke in lične. -mm- S POSVETOVANJA SMUČARSKIH INŠTRUKTORJEV IN TRENERJEV NA POKLJUKI 11 obetajočih sklepov - le kako jih uresničiti? Poročali smo že, da Je bilo od 10. do 14. aprila na Pokljuki posvetovanje trenerjev in inštruktorjev ter ostalih smučarskih strokovnjakov. Namen tega posveta je bil ugotoviti slabosti in napake iz minule sezone ter nakazati smernice za prihodnje, uspešnejše delo tako v tehničnem kakor tudi v strokovnem pogledu. Udeleiba je bila še kar zadovoljiva, saj je bilo prisotnih nad trideset pozvanih. Pogrešali pa smo predstavnika Smučarske zveze Jugoslavije, ki 1e prišel šele v soboto, pa tudi odsotnost tov. Poliča, ki je ta posvet organiziral in se je za izostanek opravičil, ni najbolj vzpodbudno vplivala na prisotne. bi bilo SO, mladink pa 5 do 10. Vsi tek- ZVEZNA NOGOMETNA LIGA Vojvodina : Zagreb 2:4 (0:4) Novi Sad, 17. aprila. V 'tekmi XI. kola zvezne nogometne lige Ja moštvo »Zagreb« pripravilo veliko preseneče-j nje, ko Je premagalo »Vojvodino« na njenem terenu s 4:2 (4:0). Zagrebčani so navdušili 7000 gledalcev z igro, ki Je bila prava demonstracija moder- Drugi dan posveta Je bil posvečen bi vodili treninge ozir. tečaje po raznih obravnavanju tekaških disciplin in krajih; rejatl zadostno število tekmovanj, di problematiki teka. V svojem referatu • apelirati na izdelovalce smučar- bodo tekmovalci dobili potrebno m je zvezni kapetan za to disciplino, tov. ske opreme za pravočasno, zadostno tlno' Klančnik, med drugim nakazal tudi In kvalitetnejšo izdelavo tekaške opre-nekatere misli, ki so bile v poznejši, me, posebno smuči; movalci — člani zveznega razreda — ne6a nogometa. Napad gostov, v ka-mcrajo tudi individualno trenirati, terem se Je zlasti odlikoval Dvornič, predvsem telesno vzdržljivost, z vklju- je brez težave premagoval vse ovire, čevanjem v razne šoprtne panoge. Or- ....... . , 7 , ganizirati je treba kontrolo tega tre- »Vojvodina« je zaigrala dobro šele v ninga; drugem polčasu. Strelci: Dvornič vse • mimo zveznih je treba organi- štiri gole za »Zagreb«, za »Vojvodino« tečaje-^ republiSke ln P°dzvezne pa Veselinovič v 64. in Krstič v 06. mi- 9 v skladu s treningi je treba pri- nutl' rejatl zadostno število tekmovanj, da • pri obstoječih možnostih organizirati športno smučarsko središče. precej živahni razpravi osvojene tudi • v zvezi s prihodnjimi tekmova- P° možnosti za vse tri discipline; kot zaključki za nadaljnje delo. Tl za- nji (svetovnim prvenstvom In olim-ključki bi bili naslednji: ............ jčki bi bili naslednji: piado) je treba organizirati pravočasne vije dogovoriti se s predstavniki JLA, m~r ijuoijansicim odredom ln • zagotoviti prek merodajnih or- ln obsežnejše priprave za člane, čla- da bi se smučarii-tekači koncentrirali ni0°tvom društva JLA »Borac«. Tekma iov določeno vsoto finančnih sred- nice, mladince in mladinke. Za člane v Dlaninskih erilntcah. leior hi um 6e 3e končala neodločeno s 3:3 (2:2). ganov določeno vsoto finančnih sred- nice, mladince in mladinke. Za člane v planinskih edinicah, kjer bi jim stev za nabavo ln brezplačno delitev ln članice organizirati dva letna tre- omogočili nadaljnji sistematični tre- smuči med šolsko mladino; ninga po 7 dni in 4 do 5 treningov po DANES V FIRENCAH zaradi stimulacije in čimvečje 7 dni na snegu. V tečaj vključiti 21 lainteresiranosti klubov in društev za članov ln 9 članic, pri čemer je treba dvig smučarskega teka dodeljevati do- zlasti upoštevati mlajše člane. Za mla-tacije 50.000 din za člane in 25.000 din dince in mladinke organizirati krajši za mladince, ki dosežejo zvezni razred,; letni skupni trening in v drugi polo- • treba *■' ‘ ........... ...................... nlh znanih SKUPŠČINA HOKEJSKEGA KLUBA »JESENICE« Drsališče bi radi prekrili Obračun enoletnega dela je Imel tudi Tričetrt reprezentance proti Crveni zvezdi _____________________ .. Ker §e tiče umetnega drsanja, so na ben denar, in to precej več, kot ga co _ » . . _. Jeseniški hokejski klul*. To je bil že deseti zborovanju ugotovili, da so mu posvetili vse Je bilo v te namene doslej na razpo- er»rn*niista rečenih mnogo zelo koristnih pred-prikazali košarke, ki bi bila dostojna logov in misli. Vprašanje Je le. koliko dalnji’ dvig jeseniškega hokeja. Trener Bla- reputacije. Partizanov kapetan jih bo moč uresničiti. Za njihovo iz- Likovnik 886 kegljev ha ki je pod njegovim vodstvom moštvo Marjanovič Je diktiral počasen tempo, vedbo Je namreč potrebno veliko več, 8 J zelo napredovalo, bo verjetno ostal pri klu- £1 pa ga je Crvena zvezda vešče iz- , kakor samo štiri dni govoriti. 2eleti napredovalo, bu še eno sezono. Na zborovanju so si kot 2eleti Ljubljana, 17. aprila. Na štiristez- sajam iz železarne ki jo včasih kar na debelo prekrijejo. Ra zen tega je treba urediti nove slačilnice, ker sedanja baraka ne ustreza več. Mladim drsalcem je dosedanji odbor priskrbel 260 parov novih drsalk, ki so jih izdelali v Železarni in jih bodo prodali rednim članom po nizki ceni. Zanimivi so nekateri statistični podatki. A moštvo je odigralo 32 tekem, od tega jih je izgubilo 8, 9 pa igralo neodločeno. B moštvo pa je odigralo 15 tekem z domačimi in tujimi klubi brez poraza in le eno z neodločenim rezultatom (Graz). Najboljši strelec je bil Klinar-Lilo s 34 goli, ki mu sledi Valentar t 29 itd. Trener Blaha Je kritiziral neresnost pri Izbiranju reprezentance, ki Je igrala v Beogradu pod naslovom mestne reprezentance. Trener meni, da je moštvo doseglo najlepši uspeh v »rečanju . klub™ Banik (fiSR) Tekmovanja v raznih športnih igrah .o osvojil peto mesto v češkoslovaški ligi. | zvezne lige tn sjcer t0 nedeljo. V moški ■■»■■■■■— zvezni ligi nas zastopajo: Branik in Fužinar. | Slovenska predstavnika bosta igrala na domačem igrišču z novim članom zvezne lige I »Maglič«, katerega udeležba med najbolj- | Šimi je bila odločena šele preteklo nedeljo j na kvalifikacijah, po dalj časa trajajočih pravdah. Vlogi Branika in Fužinar ja v tekmova- # Madrid, 17. aprila (Reuter). Na mla- 1 nju bosta precej različni. Dočim se bo Bra- dinskem nogometnem turnirju FIFE v nik, drugoplasirani na lanskem prvenstvu, Barceloni je Nizozemska premagala Grčijo spet potegoval za najvišji naslov, bo moral s 5:2, Avstrija pa Anglijo s 3:1. Položaj v Fužinar napeti vse sile za obstanek v ligi. skupinah je naslednji. V A skupini vodita Fužinar je novinec v zvezni ligi in kot tak • tej smeri. CVETO PAVClC minko (Lj.) 844 itd. PRVE NS TVA ODBOJKARJEV SO NA PRAGU Za točke skoraj v vsaki vasi Start v zvezni ligi: to nedeljo za moške, maja pa za ženske — Prihodnjo nedeljo začetek tekmovanj v republiški! ligah in conah Brzojavke Turčija in Italija s po dvema točkama pred Vzhodno Nemčija, ki je brez točke. B: Španija 4, Zah. Nemčija 2, Poljska in Madžarska po ena. C: Avstrija in Nizozemska po 4, Anglija in Grčija 0, D: Romunija 4, Francija in ČSR po 2, Belgija 0. Turčija in Italija sta odigrali samo po eno tekmo. # Los Angelos, 17. aprila (AP). Ameriška plavalka Sylvia Ruuska je plavala 4X100 yardov mešano in dosegla rezultat 5:08,5, ki je boljši od svetovnega rekorda 5:10,5, ki ga je dosegla Mary Cook (Nizozemska) 10. decembra 1935, 0 Moskva, 17. aprila (Tanjug). Komentatorji moskovskih listov menijo, da so po porazu Botvinika v 17. partiji možnosti nima veliko izkušenj. Lanski uspeh, ko je osvojil slovensko prvenstvo brez poraza, ni pravo merilo o njegovi kvaliteti. Toda tudi Branik bo imel težave. Letos bo po daljšem času prvič nastopil tudi z mlajšimi igralci, ki bodo morali jeseni, ko gre polovica standardnega moštva k vojakom, prevzeti na svoje rame vse breme. Tako torej Branikovci v spomladanskem delu ne bodo zlahka oddali kakšne točke svojemu nasprotniku. Vsa moštva so v zimskem odmoru temeljito uporabila čas za načrtne treninge. Koliko je to komu uspelo, bomo kmalu videli. Videti Je, da se nekoliko opušča teorija o stalnem četrtem Igralcu na mreži. Torej čimbolj pestra igra: prve podaje vsem trem Smislova, da premaga sedanjega svetovnega igralcem, in spet včasih četrti, tako da prvaka, precejšnje. Za zmago je Smislovu | nasprotnik ne bo mogel izvajati kakšne prepotrebno, da v preostalih sedmih partijah ! mišljene obrambe. _Tudi igra v polju je se osvoji tri točke, Botviniku pa točka In pol več. Po mnenju sovjetskih izvedencev Ima Botvinlk po dosedanji Igri sodeč malo mož nostl, da bi oavojil potrebne točke. daj najbrž boljša. To je zelo važno za uspeh v tekmovanju, kakor tudi za finančni uspeh, ker je slednji odvisen od števila gledalcev, katere pa privlači prav živahna igra. Posebno poglavje je še prstna igra - rakova rana slovenskih moštev. Pri tem nosijo velik delež krivde tudi naši sodniki, ki so preveč popustljivi. Pri vseh kolikor toliko kvalitetnih tekmah bi morali imeti sodniki zelo oster kriterij, brez popuščanja. Nedvomno bi rezultat ne izostal že po nekaj tekmah. Vsa moštva bi se čimprej potrudila, da bi bilo veliko manj dvojnih in nošenih žog. Tako bi odpadel stalni predsodek naših moštev, češ, srbski sodniki so nas oškodovali s preostrim sojenjem. Prvo nedeljo v maju pa se bodo v zvezni ligi pomerile ženske. Naša predstavnika Olimpija in Branik sta zasedla lani četrto in peto mesto. Obe moštvi se bosta morali za Isti plasma boriti tudi letos. V prvem kolu bosta oba predstavnika nastopila na domačem igrišču. Olimpija proti Partizanu, Branik pa proti Lokomotivi. V istem času kot. naša ligaška, bodo po vsej republiki »oživela« še številna moštva. Program tekmovanj je letos zelo obširen in bo zajel prav vsa registrirana moštva, če k temu dodamo še številne odbojkarske vrste »Partizana«, lahko trdimo, da bodo letos organizirano igrali odbojko skoro v vsaki vasi. Moške vrste po vsej republiki bodo tekmovale v prvi in drugi ligi in še v conah. Vsi bodo začeli 28. aprila. V prvi ligi bo nastopalo lest moštev, in sicer: TVD Partizan Novo mesto. Ilirija, ŽOK Ljubljana, Olimpija, Jesenice in Pošta. Ostra borba za prvo mesto bo med bivšim članom zvezne lige Partizanom iz Novega mesta in 20K Ljubljano. V nedeljo so prvi le tesno zmagali. Prvak prve lige bo nastopil v kva-lifiHacijah za vstop v zvezno ligo. Druga liga obsega osem moštev. Razen drugih Dotrpela ]e moja mama, stara mama, tašča, svakinja in teta ALOJZIJA R0VŠEK roj. WOLFGANG K večnemu počitku Jo bomo položili v petek, 19. aprila 1957 ob 16. uri iz kapelice sv. Jakoba na Zalah. Ljubljana, Dunaj, Allentsteig, Graz, 17, aprila 1957. Žalujoča hčerka Tea Wl-tzemann, zet Wolf in vnuček Iztok Hrovatin ter ostalo sorodstvo. Sporočamo žalostno vest, da Je za posledicami nesreče pri delu umrl član našega kolektiva tovariš ALOJZ GOLOVH tesar Marljivega delavca in dobrega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu. KOLEKTIV S. G. P. »BETONf Gradbišče Trbovlje Partizan : Radnički 0:0 Odred : Borac V okviru Dneva mladosti je bila prek Smučarske zveze' Jugosla- ?a"es PoPoMnevSentvidu ncgomcma - 6 tekma med. ljubljanskim Odredom ln ning; 0 za spodbudo tekmovalcem uvesti častno športno značko, in • urediti boljšo prehrano za tekmovalce. .--------------------------------- = — o* *-— To so bili sklepi, ki morda niso treba bi bilo uvesti prakso stal- vici januarja 12 do 14-dnevni skupni popolnoma novi, vprašanje pa je, ko- , Firence, 17. aprila. Nogometno mo- lanih tekačev - trenerjev, ki naj trening na snegu. Število mladincev llko jih bodo tokrat uresničili. Verjet- 6tvo Cryena zvezda je prispelo v Fl- nostl' za to pa je vsekakor zelo malo. r®nce' ^jer bo odigralo jutri, v četr- Posvet se Je naslednji dan nada- **J£poldne Povratno tekmo s Fio- Ueval s problematiko smučarskih sko- »Si? . ( poksil evropskih prvakov, kov. Kakor oba prejšnja dneva, tako X. ISLfJS. Crvena zvezda Je bila tudi tu razprava zelo živahna. da.nes Pa stf o1?? na* Zelo podroben načrt dela in priprav LPJ”‘"^a P°«yala Na včerajšnjem naših skakalcev za v prihodnje je ob- ^ningu so n°Sometaši Crvene zvezde ssa r SVBi¥ii.rg.=:; Tekma se bo začela ob 16.15. Na- v Nenadoma je umrl naš predragi, zlati mož, sin, brat, stric in svak RUDI RUS Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, 19. aprila 1957 ob 16.30 iz Nikolajeve mrliške veže na Žalah. Ljubljana, Logatec, Planina, 17. aprila 1957. Žalujoči: neutolažljiva žena Fani, mati, sestri in bratje ter ostalo sorodstvo. šole smučanja, pa tudi tekači so ne- Stankovič, Zekovič, (Tomič) Mitič, koliko razčistili nekatere problema- Spajič, Tasič, Sekularac, Cokič. Popo- tične stvari s področja tehnike teka. v14« Kostič, Rudinski. V vseh razpravah Je sodeloval tudi Fiorentina: Sarti, Magnini, Cerva-znani atletski strokovnjak Stevan Le- to' Chiapella, Orzan, Segato, Julinho, nert, ki Je svoje bogate izkušnje in Gratton, Virgili, Montuori, Prini. znanje iz atletike zelo koristno prenašal tudi na smučanje. V Fiorentini je torej kar sedem nogometašev, ki bodo prihodnji petek Igrali v Italijanski reprezentanci proti Severni Irski. Sporočamo žalostno vest, da nam je umrl v starosti 83 let naš dobri oče, stari oče, brat, stric in tast JOŽE ŽITNIK upokojenec ln hišni posestnik Pogreb bo v petek, 19. aprila 1957 ob 17. uri iz Ja* nezove mrliške vežice na Žalah. Ljubljana, Medvode, dne 18. aprila 1957. 2alujoči: sinovi Jože, Ludvik, Alojzij z družinami, sin Viktor in hčerka Pepca z družino DU ae eno sezono, n. *oorU»,...jU .. — |^ lri ?’rSS le’ da b* naše športno in tudi smu- nem kegljišču -Gradisa« se je danes enega Izmed glavnih ciljev zastavili zbira- P„, T ^ ^ čarsko življenje naposled že premak- nadaljevalo republiško prvenstvo v oje iredstev za pokrito drsališče. Tako bi E^e"1 i i .s? “V naJ*>oljši Nešič, nilo z mrtve točke, na kateri smo že kegljanju za posameznike. Nastopila na Jesenicah igrali tekme in trenirali ne ^a™;; ^°povl£ ln Vrhovec pri Par- nekaj let. Morda je bil prav ta posvet je tudi vrsta znanih tekmovalcev. Naj- glede na vremenske razmere in tako rekoč *‘za„nriu“ ile!^av n® morem trdiH. da Je bil boljši rezultati: Likovnik (»Ljubljana«) tudi poleti, hkrati pa bi s tem preprečili *a“ ,časf B1agojevič. Repre- najbolj uspešen - preokretnica za na- 886, Mlakar (Gradis) 869, Martinšek pot do ledene ploskve, Jentant Radovič Je popolnoma razo- daljnje, boljše in uspešnejše delo v (Gradis) 866, Starc (»Triglav«) 845, Do- “ . . . _ raral. 1 tal omr"irr"rr\ n i ir^r^ /▼ j \ n M1 ix j moštev Olimpije in »Ljubljane« bodo nastopili še Elektra, »Kamnik«, »Kropa«, »Prešeren«, »Vrhnika« in Papirničar. Vsa ostala moštva čaka tekmovanje po conah, ki pa še niso določene. Pri odreditvi teh bo treba upoštevati, da morajo biti ozemeljsko zaključene, hkrati pa je treba omogočiti najboljšim moštvom pristop v višjemu tekmovanju. Ženske vrste ne bodo nastopile v enotni ligi. Vse ekipe bodo tekmovale v treh conah, nakar bodo, prva in druga ekipa iz prve cone in prvaka druge in tretje cone, nastopili na turnirju, ki bo dal republiškega prvaka, ta pa se bo udeležil kvalifikacij za vstop v zvezno ligo. Ante RUDNIK ŽIVEGA SREBRA IDRIJA razpisuje dzugo javno pismeno LICITACIJO za oddajo gradbenih, gradbeno-obrtniških in Instalacijskih del za adaptacijo garderob pri jašku »Borba*1 v skupni predračunski vrednosti 23,288.177 dinarjev Razpis je bil objavljen v Uradnem listu LRS, štev. 10/57 dne 4. aprila 1957, licitacijska razprava pa bo dne 19. aprila 195" ob 10. uri na upravi Rudnika živega srebra v Idriji. V isti številki Uradnega lista je bil objavljen razpis za prvo javno pismeno LICITACIJO za oddajo gradbenih, gradbeno-obrtniških in instalacijskih del za adaptacijo garderob pri jašku »Delo« v skupni predračunski vrednosti 46,359.867 dinarjev Licitacijska razprava bo dne 4. maja 1957 ob 10. uri na upravi Rudnika živega srebra v Idriji. Pogoji za udeležbo na obeh licitacijah so razvidni iz razpisa v Uradnem listu LRS, štev. 10/57. Rudnik živega srebra Idrijo 1261 Oglašujte v »Ljudski pravici!« MO Z 32 Sloan Wilson N SIVEM Prišel je skoraj že na nasprotni konec, ko se je nenadoma ovedel, da ne ve, kam teče, saj na obali ni bilo nikogar, zdravniki se še niso izkrcali. Zanesel je Hankovo truplo v stražarnico, ki so jo bile bombe dodobra zdelale, ga položil na zemljo in klečal ob njem na pol blazen. V strašnem brezupu je skušal z umetnim dihanjem povrniti življenje v Hankovo strašno razmesarjeno truplo. Kot v megli se je spominjal navodil, kako je treba reševati utopljence, zato je neutrudno dvigal in- spuščal Hankove otrple roke, s tem pa je povzročil, da je Iz Hankovih ust in nosu še bolj tekla kri. Ni vedel, koliko časa mu je dajal umetno dihanje, šele čez dolgo je toliko prišel k sebi, da je ugotovil, da zunaj ne streljajo več. Ves otok se je pogreznil v molk. Tom je spet dvignil Hankovo truplo, ki ni več krvavelo, in stekel z njim do vzpetine na obali. »Zdravnika!« je vpil kot iz urna. »Zdravnika! Zdravnika!« Oglasil se je vodnik, ki je stal spodaj, in mu z roko pokazal bolničarja, ki je kakih sto metrov stran od obale obvezoval ranjencu koleno. Tom je stekel k bolničarju in nežno spustil Hankovo truplo na tla zraven vojaka z ranjenim kolenom. »To je nujen primer,« je rekel bolničarju* ta pa je pogledal Hankovo truplo in stopil korak, dva okoli njega. »Ta fant ne potrebuje več zdravnika,« je od-govdril. »Mrtev je že nekaj ur. Vrzite ga tja med druge mrliče.« In je s kazalcem pokazal Tomu kup mrličev, ki jih je pokrivala scefrana padalska svila. Na beli tkanini so se spreletavale muhe. »Ne!« je vzkliknil Tom. »Mrtev je,« mu je mirno odgovoril bolničar. »Ni mrtev!« Bolničar je pogledal Toma in vzdihnil. »Dajte, ga bom jaz nesel,« je rekel in iztegnil roke proti Harikovem truplu. »Ne dotikaj se ga! Hočem da ga vidi pravi zdravnik!« je zakričal kot iz uma. • Bolničar se je zaskrbljeno zazrl v Toma. Poklical je nekaj vojakov, ki so sedeli sredi blata in se pripravljali, da bi vrgli karte. »Hej, pridite sem!« je vzkliknil. Vojaki so se leno dvignili. Tom je z nožem v roki stal ob Mahoneyevem truplu. Vojaki so se počasi približevali in se ustavljali nekaj metrov vstran. »Kapetan, mož, ki ste ga prinesli, je mrtev,« je spregovoril bolničar. »Dovolite, naj ti ljudje poskrbijo za truplo, vi pa se odpočijte!« Vojaki so se zgrnili okoli bolničarja. Tom ni odgovoril. Vse mišice v njem so bile skrajno napete, nekaj vojakov se je umaknilo. Tom je nekaj časa molčal, nato pa je mirno spregovoril: »Hočem, da tega človeka pregleda pravi zdravnik!« »Pusti ga, naj ga poišče,« je rekel debelušen vodnik bolničarju. »Ta kapetan je zelo močan. Ce ga napademo, bo kdo izmed nas ranjen.« »Psihopat je,« je rekel bolničar. »Pusti ga, naj poišče doktorja, če hoče tako,« je spet rekel vodnik. Medtem ko sta se pričkala, se je Tom iznenada sklonil, dvignil Mahoneyevo truplo in se prerinil skozi obroč vojakov, ki so ga obkolili. Tekel je, ne da bi čutil težo Mahoneyevega trupla. Cez nekaj minut je začutil pod nogami gramoz in zaznal množico glasov Pogledal je predse in opazil, da je samo še kakih dvajset metrov oddaljen od morja in da se mu bližajo črnski vojaki, ki so se izkrce-vali z invazijske ladje. »Kaj pa je, kapetan?« ga je vprašal velikanski črni vodnik. »Ali iščete zdravnika?« -Da.« »Pravkar spravljajo ranjence na bolniško ladjo. Glejte, tamle!« je črni velikan pokazal nekaj sto metrov daleč od obale. Tom se je že odpravljal, ko je začutil na ramenu tujo roko. »Dajte, kapetan, naj ga jaz nesem,« mu je rekel velikanski črnec. »Gotovo ste že zelo utrujeni!« »Sam ga bom nesel!« Vodnik je že iztegnil roko čez Hankovo ramo, pa je prestrašeno spregovoril: »Kapetan, tale je mrtev. Poglejte njegove prsi!« »Pustite ga!« »Nima smisla, kapetan,« je blago spregovoril vodnik.^ »Pustite ga tu, vi pa si odpočijte!« »Nočem ga pustiti tu med mrtvimi!« »Seveda ne! Dovolite mi, naj ga položim na tla.« Veliki vodnik je spoštljivo in skrbno iztegnil roke proti Hankovemu truplu. Tom ni Ugovarjal. Vodnik je pazljivo položil mrtvega Hanka na gramoz, celih sto metrov stran od drugih mrličev. »Sedite, kapetan!« je rekel črni vodnik. Brez misli je Tom sedel. Vodnik mu je ponudil cigareto in mu jo prižgal. Tom je buljil v njegove čevlje, v zelo umazane čevlje, katerih gornji deli so se še močno svetili. Dolgo je gledal tiste čevlje, nato mu je pogled zdrsnil na Mahoneya. Opazil je Hankov skremženi izraz. »Mrtvec se vedno zadnji smeje,« so šinile Tomu skozi možgane Hankove besede potem pa mu je postalo slabo. Več minut je ležal postrani in bruhal. Veliki črni vodnik mu je rahlo položil na čelo svojo široko, hladno dlan prav kot mati, ki skrbno boža čelo svojega bolne^ otroka. Slabost in bruhanje sta popuščali. Tomi je polagoma opomogel in vstal. Vodnik mu je.^v nudil čutaro. Tom je napravil nekaj P0** nato pa si je zlil m*lo vode na dlani in si zrnnA. obraz. »Hvala, vodnik,« je rekel črnemu P° oficirju. »Pomagal vam bom poiskati primerno 111 e|no kjer ga bova pokopala,« je rekel Tomu. »Stras utrujeni ste videti.« »S kapetanom bova poiskala mesto za 8r° L se je črnec obrnil k drugim vojakom, nato Pa . dvignil Mahoneya. Dolgo sta hodila, preden » naletela na vojaškega duhovna, ki je Pra „u. opravljal pogrebno molitev. Veliki vodnik je *p a stil Mahoneyevo truplo na zemljo, vojni kurat v ga je takoj pokril z belo plahto. ie »Pazite nanj,« mu je rekel Tom, nato Pa L stekel k svoji enoti. Njegovi vojaki so vsi ležali ob grmovju in čakali invazijsko ladjo, da jih odpeljala z otoka. Cezar je bil ranjen. Tom B je videl na nosilih. Stekel je k njemu: -Vse.,to še dobro,« mu je rekel, Cezar pa se je sr obrnil vstran, kakor da ga boli pogled na Toma- Kapetan Tom je pomagal prenesti ranjence bolniško ladjo, nato pa se je zvrnil po tlen j zaspal. V nekakšnem polsnu je nagonsko cu ljudi, ki so se vrteli okoli njega. Tisto noč se J zgodilo marsikaj. Vojaki iz enot, ki so prišle n otok po boju, so iskali po bojišču predmete, da jih vzeli s seboj za spomin. Iz zob in nohtov mr> čev so sestavljali ogrlice. Med seboj so se sP°^fb dali za japonske sablje, zastave in samokrese. y dveh po polnoči so našli v grmovju skupino •> poncev. Med splošnim vikom in krikom so jih Pr bodli z bajoneti, potem pa so jih kastrirale P možne enote, ki so menile, da morajo dokonča vojno, ne da bi se srečale z oboroženim sovra* nikom. Četrtek, 18. APRILA 195? »LJUDSKA PRAVICA«. dnevne novice Nedelja, 21. aprila ob 19.30: G. Verdi! »Othello«. Gostovanje Josipa Go-stlča. Izven in za podeželje. Vstopnice so že v prodaji. • MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Vabilo •lutUkih83'j?enu zak°na o okrajnih ?,?J?orlh (Uradni list LRS št. zbora ov-S jem 9- 60J° okrajnega ribor Ji Jnega 'judskega odbora R'a- cb 9’h“ v petek, 19. aprila ;957 - vJJanh™-,} 1? V dvoranl Doma JLA Četrtek, 18. aprila ob 20.30: Umetniško 13e' rSledmi™ Kneza Koclja ulica 9-1. z I pripovedovanje Cankarjevih del. .J™ Predlaganim dnevnim re- j Abonma GSS. Vstopnice so tudi v sftenCnrJt- « ev se->e ln ugotovitev i prodaji. VjleUev volitev dveh overo- Petek, 19. aprila ob 20: S. Howard: nilta s ^Pisnika, 3. Potrditev zapis- »Pokojni Chrlstopher Bean-. Abon-komisii _ •,le> Poročila odborniških ma red Petek. Vstopnice so tudi v tev d' ln 9- sejo zbora proizvajal- prodaji. (Davenport - F. Drofenik.) ribor Umskega odbora Ma- Sobqta, 20. aprila ob 20: Anny Tlchv 9’,jnri„r9 v petek, 19. aprila 1957 »Vselej sta dve možnosti«. Izven. M v v mali Avorani Doma Nedelja, 21. aprila ob 20: Barilette- št, 9.tt £ °oru> Kneza Koclja ulica ; Gredy: »Pero«. Izven. Zadnjič. Snevnim -iL naslednjim predlaganim Ljubitelje lepe besede opozarjamo, “SotovitBv : 1' Otvoritev seje in da bo v četrtek, 18. aprila tov. Jože aveh ov*r slclePžnosti, 2. Izvolitev Tiran zadnjikrat pripovedoval Cankar-trditev- zant™<*2e« zaPlsnika,^3. Po- jeva dela. Harfo Igra Pavla uršičeva. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Ljubljana, Mestni dom Ji nadsiropiVr™ sobota, 20. aprila ob 20: F. Žižek: IfSa >zbnr0 V_ ?k.raj' »Jezični dohtar Petelin-, burka. - °toc™swEls,nika 8' seje’ 4’ Poroeil«, iah 0kr!^lh komisij. - Po ločenih sela!^ ski?e®a zbora ln zbora proizva-' ° m bUUla Ul/iVd V dvorani Doma JLA nega roP-iu 19. skupno sejo okraj- 1 ^Sda?! RSd * Vstopnlce 80 tudl . asednjlm predIaeanim dnevnlm v proaaji. MARIBORSKE VESTI DEŽURNA LEKARNA Četrtek, dne 18. aprila: lekarna »Tabor«, Trg revolucije 3. Petek, dne 19. aprila: lekarna -Me-s Meljska cesta 2. KINO PARTIZAN: Francoski film: »Otroci ljubezni«. UDARNIK: Amer. barvni film: »Upor na ladji Caine«. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Četrtek, 18. aprila ob 20: Priestloy: »Nevarni ovinek«. Izven. Gostovanje Okrajnega gledališča lz Ptuja. Petek, 19. aprila ob 20: Massenet: -Ma-non«. Red A. Nekaj sedežev ln stojišč v prodaji. Sprememba naslova In telefonske številke. Zavod »Ljubljanski festival« se je preselil v Križanke, Trg francoske revolucije št. 2 in ima telefonsko številko: 21-7G8. Čestitka Slavku Porenta lz Galetove ulice 10 čestitajo za rojstni dan vsi domači, znanci in prijatelji. "Hom. r K? prežganim dnevnim !kleP?nosti ^°r seje in ugotovitev •eliev S.S’ Izvolitev«veh overova-a’ 3- Potrditev zapisnika “PravmS e-se-ie- 4- Poročilo o delu °flbor» e0r??rlov okrajnega ljudskega misli 5' Poročilo odborniških ko-itS 'Predsednik Okrajnega ljud-89 odbora Milan Apih, 1. r. 21. aprila ob 16: L. Bobič Družina Blo«, komedija. Popoldanska predstava. Red nedelja - popoldanski; ob 20: F. Žižek: »Jezični dohtar Petelin«. Večerna predstava. Izven. V soboto ob 20 bo v Šentjakobskem gledališču šesta premiera, in 3icer burka neznanega francoskega avtorja ron ^Mesšalina-V iz 15. stoletja v priredbi Frana Zlžka »Jezični dohtar Petelin«. - Nastopili bodo: Marinčičeva, Pavšičeva. Ravnikarjeva, Bergant. Burnik, Cuk, Gornik, Karus, Keber in Zakrajšek. Scena: I. Rom, kostumograf Saša Pavličeva. Prodaja vstopnic v Mestnem domu, rezerviranje telefon 32-860. IZ PTUJA OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ Četrtek. 18. aprila ob 16 J. B Prlest-lev Nevarni ovinek Red LMS-n KINO »MESTNI KINO«: Ital. film: »Ne- 12 MUR^E SOBOTE MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE Marionete Levstikov (Šentjakobski) trg 2 Četrtek, 18. aprila ob 17: F. Milčinski: »Zvezdica Zaspanka«. Sobota, 20. aprila ob 17: F. Bevk: »Lenuh Poležuh«; ob 20.30: Pengov-Simončič: »Zlata ribica«. Za odrasle. Nedelja, 21. aprila ob 11: Pengov-Sl-mončič: »Zlata ribica«. Ročne lutke Resljeva cesta 36 Četrtek, 18. aprila ob 10: »Ukradena stara mama«. Gostovanje gledališča »Dle Hohnsteiner- iz Essena; ob 20: »Doktor Faust«. Gostovanje gledališča. -Die Hohnsteiner« iz A. Papler. Gostovanje v KINO »PARK«: Avstrijski film: »Dva v avtu«. Predstavi ob 17.30 ln 20. — V glavni vlogi Hans Moser in Wolf Albach Retty. Samo danes. ^“»AVniSka DEŽURNA SLUŽBA 0(* S?*81*6 na bolnikovem domu ob »Pfila 1957, nočna od 20-7. Zd ln Praznikih ves dan Trtm£Ve.n! dom Center: dr. Al-?*• Mariin’ r 20"456' Cankarjeva 9-1, Va Sl. Jerše. tel. 30-580, Trubar- 20 'n«arVS.ty,enl dom Bežigrad: dr. Loj-1, Veselova 19. JenVni 1 dorn Slška: dr. Roza-, žSnS*- »el. 30-016, Sojerjeva 13. J«mc, tei v^ni dom Vič: dr- Borut ^ 94, Tobačna ulica 1. V , !l9 ali Sfotnosti zdravnika klicati Essena. bulanti m?40’ nedeljska od 8-14 v petek, 19. aprila ob 15: d. ^favstS^ tel- 21-797- ' »Hudobni graščak«. G ta® Leskovo ! ?°m Rudnlk: dr- Bog- | Dolu pri Ljubljani; M ®anska „ ’ .el' 20-167, Spl. ambulan- | ob 17: a. Papler: -Hudobni gra- ravniita d a’ v primeru odsotnosti ščak«. Gostovanje v Zadobrovi. I. ,zflravati/iCa JLM 20-500. Nedelja, 21. aprila Ob 15: A. Papler: ln 74, stvem dom Šentvid: tel. 731 »Hudobni graščak«. Gostovanje v CEIJSKE VESTI CELJSKO GLEUALISCB Četrtek. 18. aprila ob 19.30: Stefan Zweig Volpone - Gostovanje v Vojniku. Petek. 19 aprila ob 20 Stefan 2wetg Volpone. Gostovanje v Laškem. Sobota. 20. aprila ob 20 Diego Fabbri: ZapeHivec Red sobota In Izven. KINO »UNION«: Zaprto zaradi preureditve. »METROPOL«: Amer. film: »Plamen opoldne«. IZ ROGAŠKE SLATINE KINO Mehiški film: »Rdeča Konga«. V glavni vlogi Pedro Armendarlz. KADJO UUBLJANi* Spored za četrtek, 18. aprila Poročila: 5.05, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00 ln 22.55. 5.00-7.00 Dobro Jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored) — vmes od 6.30-6.40 Reklame ln obvestila -7.10 Zabavni zvoki - vmes od 7.20—7.25 Naš jedilnik - 8.05 Zborovske skladbe iz »Citalniške dobe« - 8.30 Od pred-klasike do Impresionizma - 9.00 Radijski roman: AnatoliJ Vinogradov: Paganini - XXI. - 9.20 Glasbeni rendez-vous z znanimi zabavnimi ansambli in solisti - 10.10 Odlomki iz francoskih oper - 11.00 Pesmi za naše male - 11.15 Cicibanom - dober dan! - 11.30 Skandinavski intermezzo - 12.00 Šopek zabavnih popevk - 12.30 Kmetijski nasveti: Ing. Gvldon Fajdiga: : Osnovna pravila pridelovanja travnih , semen - 12.40 Veseli godci igrajo domače poskočnice - 13.15 Igra tambura-ški orkester - 13.30 Popularne melodije iz orkestralne glasbe - 14.20 Pionirski kotiček — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.15 Za- [ bavna glasba, vmes reklame - 15.40 ! ! Utrinki lz literature: Resad Nuri: Po-1 ljub v senci - 16.00 Z našimi solisti in skladatelji — 17.10 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku - 18.00 Družinski pogovori: Helena Puhar: Trije rodovi pod eno streho, - 18.10 Odlomki iz sodobnih oper - 18.50 Tedenski no- j tranje-političnl pregled - 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame - 19.30 Radijski dnevnik - 20.00 Javni četrtkov večer domačih pesmi in napevov -' 20.45 Amuleti - pesmi preprostih ijud-; stev - 21.15 Iz francoske klavirske 11-j terature - 22.15 Po svetu jazza - 22.15 ! do 23.00 UKV program: Nočni operni koncert - 23.00-24.00 Oddaja za tujino - na valu 327,1 m (prenos iz Zagreba). II. program 12.30 Jugoslovanski zbori pojo -13.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved - 13.10 Od arije do arije - 14.20 Ljubljanska kronika ln obvestila - 14.35 Lucian Marija Škerjanc: Druga simfonija - 15.00-15.15 Napoved časa, poročila ln vremenska napoved - 22.15-23.00 Nočni operni koncert. KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO KINO »KOMUNA« Ameriški barvni clmenascopski film: »MED NEBOM I\ ZEMLJO« Brez tednika. Predstave ob 15, 18 in 21. V glavni vlogi John Wayne. Prodaja vstopnic od 9.30-11 tn od 14 dalje. Danes zadnjikrat. KINO »V I C> Italijanski Ulm »NJIHOVE ZABLODE« Tednik: Filmske novosti št. 15. Predstave ob 16, 18 ln 20. Prodaja vstopnic od 9.30-11 in od 14 dalje. KINO »UNION«: Ital. barvni film: »Plaža«. Brez tednika. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. V glavni vlogi Martine Carol in Raff Valone. - Ob 10 matineja amer. barvnega cinema-scopskega filma: »Vzhodno od raja«. KINO »SLOGA«: Amer. barvni film: »Štirje jezdeci«. Tednik: Filmske novosti št. 15. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Prodaja vstopnic v obeh kinematografih 04 9.30-11 in od 14 dalje, za matinejo v kinu »Union« od 9 dalje. KINO »SOCA«: Amer. film: »Grofica Walevska«. Tednik: Mesečnik JNA št. 3. Predstave ob 16, 18 in 20. -V glavni vlogi Greta Garbo. Prodaja vstopnic samo od 14 dalje. MLADINSKI KINO LM, Kotnikova 8, predvaja francoski film: »Parada izgubljenega časa«. Predstavi vsak dan ob 10 ln 15. FILMSKO GLEDALIŠČE Ljudske jnl-verze, Gospodarsko razstavišče — predvaja ameriški film: »Zgodbe lz predmestja«. Predstavi ob 18 in 20. Prodaja vstopnic in abonmaja vsak dan od 8-14 ift uro pred predstavo v recepcijskem biroju Gospodarskega razstavišča. KINO »LITOSTROJ«: Ameriški barvni film: »Poslednji Apač«. Brez tednika. Predstavi ob 18 in 20. V glavni vlogi Burt Lancaster in Jean Peters. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom prve predstave. Danes zadnjič. Z B1.EDA koaprila-^r i Moste: od 13' d0^ Ob 18: A. ---- £?.Va ulica e Brank0 Medvešček, Kre- ščak«. Gostovanje v Borovnici. s?tn°sti telefon št. 31-359. V od- prodaja vstopnic za vse predstave 1 3»-2oo ravnika kličite telefon LM vsak dan (razen nedelje) od 10-12 v ob 18: A. Papler: -Hudobni gra- I upravi, Resljeva cesta 36, telefon 32-020, hn*^likor m , ., 1 in pol ure pred vsako predstavo pri Ses Prvovrlt “ toIlko, aob,šl Ce gledališki blagajni. u1 zahu rstno mastno kremo, po-toenb0. WVaJ »OLTRAGIN«-šport ^ka^.^ogcrlja, Špecerija, zadruga, ef«^injstSlna» w Prodaja milo za go-{enJe rn ’ Prodaja tudi »FLEX Za .Jnafležev samo »FLEX«. ZAHTEVAJTE GA. V SVOll TRGOVINI KINO Jugosl. film: »Zadnji tir«. Predstava ob 20. V glavni vlogi Jovan Miličevič, Marijan Lovrič, Olivera Markovič ln Irena Kolesar. Ljudsko revijo Prešernove ^ OBZORNIK dobite v vseh knjigarnah. kioskih, trafikah KINO »TRIGLAV Ameriški film LJUBEZEN S TUJCEM Tednik. V glavni vlogi Jean Slmmons in Victor Mature. Predstave ob 16, IS ln 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. f'>vitebe7 n* obrazu preprečite ln od- maršala Tita. Z JESENIC IN OKOLICE Zdravniško dežurno službo Ima Jesenicah dr. Milan Ceh. Cesta J .----- 1U "IU* tildi « sks Uporabo pomlajevalne-f f . WriJ*h 'ELINE*'- Dobite jo v dro-' MESTNO GLEDALIŠČ*: JESENICE Ljubljani, Mariboru in Kranju sobota, 20. aprila ob 20: G. E. Lessing: bivšim maturantkam uilte-Gorice, letnika 1912. Vabimo ui’ ,aa se udeleže 45-letnice ma- Pravii* b° dne 12. julija 1957. Za pri-iUbiilir oahor Dora Kancler Mejak, Resljeva cesta 1. Svrw, rOVNI CIRKUS »MEDRANO« n V LJUBLJANI »Emilia Galottl-Nedelja, 21. aprila ob 20: G. E. Lessing: »Emilia Galottl«. Obakrat gostovanje v Novi Gorici. KINO »RADIO«: Ceškl film: »Vest«. Predstavi ob 18 in 20. V petek isti spored - zadnjikrat. »PLAVŽ«: Slovenski film: »Tri rt , »t-umiKU«. rro- D '°PMc za predstave tekočega J,6, klor ^ Skih blagajnah od 9 da-?J4ka f nl treba čakati, ogled zveri-«0 od 9 do 15. Vstopnina i ieta dln. za mladino od 6. do 5? ična vstopnina. Vstopnina ?bl«tov=i5.v<;rlnJaka od 50 do 80 din. vat« izven Ljubljane naj naro-Jurist i?Pnloe Pri sprevodnikih SAP Dr«,?,. 81 lfihko zagotovijo udo- ln vstop v cirkus. Cirkus - -no*' ostane v Ljubljani le te !.n zgodbe«. Predstavi ob 18 ln 20. Pro- v petek l8ti spored “ zadnjikrat. VESTI (Z KRANJA , PREŠERNOVO GLEDALIŠČE Četrtek, 18. aprila ob 16 WUiam Inge: »Avtobusna postaja«. Red C in izv. Petek, 19. aprila ob 19: William Inge' »Avtobusna postaja«. Red Srednja tehnična tekstilna šola Kranj. Nedelja, 21. aprila ob 16: Willlam Inge: »Avtobusna postaja«. Izven ln za podeželje. KINO »STOR2IC«: Mehiški film: »Poslednja želja«. Predstave ob 16, 18 in 20. VESTI IZ TRBOVELJ KINO »DELAVSKI DOM«: Amer. film: »Velika ura«. DROBNI OGLASI ŠOFERJE C IN D KATEGORIJE -sprejmemo. Zglasit) se v upravi EC2 v Llubnani. U94 IZL02BEN0 OKNO z vhodnimi vrati ln ločenimi roloji poceni naprodaj. I Slamberger, Središka 8. 133 •ev*k° sl lahko zagotovijo udo- •ssrsr' pRedavanja univerza v Ljubljani vas 5lr)a M,.SredavanJe prof. dr: Vladi* 1 P* a: *Ob stoletnici smrti Jo- of a’ Izumitelja ladijskega vl-i' 6DHiI ~.avan1e bo v Četrtek, dne . 1fnat^rL0 20 v dvorani Prlrodoslov-'foslte ® fakultete, vhod 1 Oo- koncerti Sm ^“hedeljek, 22. aprila Izredni 5‘kov „”"ccrt mladih glasbenih jmet-??ll»tki 5 vodstvom Sama Hubada. -braUtov„ »^ana Bučarjeva ln Alenka « 'Hhnv«: a sPoredu: Weber, Oberon, pkesto,®"’ n. koncert za klavir in > rr.v Ravel, Koncert za klavir ra !?«ol Vstopnice od 120 din na-ni]e blagaJnl Slovenske filhar- , GLEDALIŠČA »lov. c*tl V globoki žalosti sporočamo, da nas je po kratki In mučni bolezni za vedno zapustil naš dobri, skrbni mož, oče, brat, stric in svak FRANC ZALAR-MAKS upokojeni obratni tehnik Tobačne tovarne Pogreb bo v petek, dne 19. aprila 1957 ob 15.30 iz Jožefove mrliške vežice na Zalah. 2alujoča žena Cilka, hčerka Marjanca, brata Stane in Milan, sdstra Tončka in ostali sorodniki ---------- Tovarna hidravličnih naprav »Prvo Petoletko« V TRSTENIKU razpisuje prvi javni natečaj za dodelitev gradbenih ln obrtniških del pri gradnji štirih stanovanjskih zgradb v Trsteniku Proračunska vsota za vse štiri zgradbe znaša 68,039.020 dinarjev. .Natečaj bo 0. maja 1957 ob 11. uri v prostorih podjetja v Trsteniku. Do takrat bomo tudi sprejemali ponudbe. Elaborate in tehnične pogoje je moč dobiti na vpogled vsak delaynik v pisarni kapitalne izgradnje tega podjetja. Ponudniki morajo predložiti vse dokumente, ki so predvideni po pravilniku o dodelitvi gradbenih del (Ur. list FLRJ, štev. 13/57). »Prva Petoletka« Trstenik 1260 NARODNO GLEDALIŠČE DRAMA t, 'Orli'. **• aprila ob 20: Prlestley: ,i!anlte norcal« Abonma D. Sj tfik 1(1. ^bota aprila: Zaprto. . »k?' *>. aprila ob 20: Sofokles: Oldlpus«. Premiera. Izven, »kr!: 21- aprila ob 15: B. Kreft Pod?, skl komedijanti*, izven tn »a Ob (Vstopnice so v prodaji.) lzv«r?: Sotokles: -Kral’ Oidlpus-v ln 2a podeželje. (Vstopnice so V 5roc'a?r£eva' scensko glasbo je skom-Bojan Adamič. irtek. OPERA k 18- aprila ob 19.S0: Dvofak: VL ,alka-- Abonma C. .5’ J®, aprila ob 19.30: Offenbach: 5 ve pripovedke«. Abon- ‘L.*k aprila ob 19.30: Čajkovski: .°d1® jezero-. Izven tn za po-w Vstopnice so Se v prodaji. Sporočamo žalostno vest, da je nenadoma tragično preminil naS dragi mož, oče, brat, stric, tast VIKTOR POTOKAR Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek ob 16. uri izpred Doma »Partizan- v Litiji v Šmartno pri Litiji. Žalujoči: žena Tilka, hčerki Tilka in Štefka, sin Marko; N sestre Jožefa, Amalija in Helena, brata Avgust in Feliks, Potokarjevi in Ribičičevi ter ostalo sorodstvo KINO »ŠIŠKA« Angleški barvni film »DOKTOR V HIŠI« V glavni vlogi Dirk Bogarde In Murlel Pavlow. Predstave ob 16. 18 ln 20. Prodala vstopnic od 14 dalje. Danes zadnjikrat. GIUSEPPE KERSEVANIs^ GORICA - CORSO ITALIA 24 - Telefon inter. 26-43 Import-Export • Filiala Trst • kolesa »ALPES« • kolesa in nadomestni deli • šivalni stroji in nadomestni deli • radioaparati in nadomestni deli • avtomobilski deli • vsi gumijasti izdelki Oglejte si razstavljene predmete na zagrebškem velesejmu — italijanski paviljon! 1245 OBVESTILO Ustanovam, poverjeništvom in ljudskim odborom Začeli smo Izdelovati najnovejše obrazce po zakonu o splošnem upravnem postopku 1. Poziv za stranko (Cl. 81 do 86 ZUP) — obrazec OU-1 2. Poziv za stranko (Cl. 87. — ZUP) za obvezno osebno dostavo — obrazec OU-2 3. Poziv za stranko za ustno razpravo (Cl. 81 do 86 in 156 — ZUP) — obrazec OU-3 4. Poziv za pričo (Cl. 81 do 86 in 81 ZUP — obrazec OU-4 5. Poziv za izvedenca (Cl. 81 do 86 in 191 ZUP) — obrazec OU-6 6. Sporočilo o predaji listin (Cl. 86 ZUP) - OU-8 7. Obvestilo zaradi prejema dostave (Cl. 87, st. 2 ZUP) — obrazec OU-9 8. Dostavnice (Cl. 97 ZUP) - OU-IO 9. Omot — kuverta za dostavo pisem prek pošte s povratnico — obrazec OU-11 10. Zaključek o privodu (Cl. 73, st. 3 ZUP) — obrazec OU-13 11. Zapisnik o posvetu ln glasovanju (Cl. 79 ZUP) — obrazec OU-14 12. Odločba s skrajšano obrazložitvijo ko pri postopku sodeluje le ena stranka (Cl. 207, st. 1 ZUP) — obrazec OU-13 13. Odločba s skrajšano obrazložitvijo ko pri postopku sodeluje več strank (Cl. 207, st. 1 ZUP) - obrazec OU-18 14. Odločba brez obrazložitve (Cl. 212, st. 3 ZUP) — obrazec OU-17 Opravljamo tudi posamezna naročila po povzetju brez plačila poštnine, pri več jih, količinah pa po predračunu. Knjigarnam dajemo 15 odstotkov rabata pri vseh naših izdajah. ZALOZNISKO-TISKARSKO PODJETJE »SAVREMENA ADMINISTRACIJA« BEOGRAD - PRIZRENSKA 6 - poštni predal 479 telefon 27-953 1281 m tiska CasoDUno-iaUrtnUko podjetje -Ljudska pravica*. L|ubl)ana Kopitarjeva ulica « telefon 89-181 - Notranjepolitična gospodarska rubrika Tomšičeva I priti., telefon 20-507 tn 22-821 - *na rubrika Nazorleva ulica 12/11 telefon 21 887 - Uprava Kopitar|eva ulica 2, telefon 39-181 - Telefon ia naročnino 31 030 In oglase 31 358 - Telefon poslovalnice na Titovi cesti 22-322 - Mesečna naročnina 250 din. za tujino 500 din - Tekoči račun 60-KB-6-2-1393 - Poštni predal 42 - Poštnina plačana v gotovini - Rokopisov ne vračamo Drobne ZANIMIVOST! Najnovejfia atrakcija njujorške-ga cirkusa Barnum: motociklist vozi s hitrostjo 50 km na uro po areni artistko na kolesu v valjastem okviru. FARAONOVA GLAVA S KRONO Švicarski in nemški arheologi so našli nekaj kilometrov južno od egiptovskih piramid zelo dobro ohranjeno glavo kamnitega kipa nekega faraona ir pete dinastije (okoli leta 2500 pred našim štetjem). Na tem kipu je krona spodnjega Egipta. To Je prvi faraonski kip s krono. RUMENE OVCE PASME MERINO V Južnem delu avstralskega Novega Walesa so našli štiri ovce z rumeno volno. Pravijo, da se ta njihova volna precej razlikuje od bele volne pasme merino, je pa precej boljša, zato že delajo poskuse, da bi prenesli to lastnost tudi na potomce teh štirih ovac. SIAMSKI DVOJČICI SE ŽIVITA Pred tremi meseci sta se v Washingtonu rodili dvojčici, ki so potem na njiju opravili zelo zapleteno operacijo, ker sta bili zrasli na temenu. Zdaj se dvojčici iz Burtonove družine normalno razvijata in vse kaže, da bosta ostali živi. KRMARJENI TRAKTOR Sodobna tehnika je ustvarila na daljavo usmerjevane rakete in letala. Pa so se spomnili avstralski strokovnjaki, da bi se nemara izplačalo izdelati tudi krmarjeni traktor, ki bi ga uporabljali zlasti tam, kjer ni dovolj delovnih moči za obdelavo zemlje. Tak traktor bi vodili po radiu, prednost novega načina obdelave pa bi bila v tem, ker bi jih lahko en sam, seveda primerno usposobljen človek, upravljal hkrati po deset ali več. Za sedaj delajo poskuse s prvim takim traktorjem. »BOGATI« OCE Lulgi Fracassi Iz Italije se je poročil dvakrat, in si"er prvič leta 1904, drugič pa trideset let kasneje. V dveh zakonih je imel 36 otrok, med katerimi so samo trije umrli. NAZADNJE JE LE SEDEL V bolnišnico ameriškega mesta Toolsey v Oklahomi so pripeljali s hudimi poškodbami jahača Arnolda Halla. Zdravnikom je razložil, da je imel muhastega konja, ki nikakor ni hotel »sesti«. Nazadnje je konj le »s£del«, toda na svojega gospodarja in ga hudo obdelal s prednjimi kopiti. LUKNJIČAVO JEKLO Britanski inženirji so izdelali luknjičavo jeklo, ki bo kot gradivo pomagalo bodočim letalom premagovati tako imenovani toplotni zid. To jeklo je zelo lahko, skozenj pa pride celo cigaretni dim. BONBONI S FLUOROM Neka nemška tovarna je začela izdelovati fluorne bonbone, ki Jih lahko grizejo otroci brez nevarnosti, da bi si pokvarili zobe, ker fluor preprečuje zobn« bolezni. • Italijanski arheologi, ki so ne-0 davno raziskovali v rimski • okolici nad 2500 let staro etru- • ščansko grobišče, niso več upo- • rabljali krampov in lopat, • marveč posebne fotografske • kamere, ki so pripomogle, da • so v dobrem tednu dni opra- • vili delo, ki bi zanj sicer po- • trebovali deset mesecev. Po • novi tehniki so proučili v tem 41 kratkem obdobju 50 etrurskih • grobov, ne da bi predejali eno 0 samo tono zemlje. Instrument, ki je napravil v arheološki tehniki to »revolucijo«, spominja na veliko iglo, ki skriva v sebi drobceno fotografsko kamero z elektronskim »bliskom«. Iznašel ga je univerzitetni profesor Carlo Lerici. Z vrtalnimi svedri spravijo kamero v notranjost groba in tako proučijo grobišče, ne da bi kopali. Zemljišče, ki so ga proučevali po novi metodi, je del velikega starega pokopališča v Carveteriju, kakih 50 km severno od Rima, ! na njem pa so Etruščani v davnih časih, več stoletij pred ustanovitvijo Rima, pokopavali svoje mrtve. O tem ljudstvu vemo sorazmerno malo, pa še tisto so le domneve, ki jih je izoblikovala sodobna arheološka znanost po redkih najdbah. Pokopališče v Cerveterlju raz-j iskujejo pravzaprav že od leta J 1911, vendar je še vedno več sto ! neraziskanih etruščanskih grobov. Ker so znanstvena dela počasi napredovala, so v tem obdobju številni roparji in tudi amaterski arheologi odnesli vrsto dragocenih vaz, bokalov, ter keramičnih in bronastih kipcev izredno lepih oblik. Zdaj upajo arheologi, da bodo s sedem metrov dolgo iglo tri-desetkratno pospešili raziskovalna dela. Fotografske posnetke skrbno proučijo in kmalu ugotovijo položaje grobov. Osrednjo točko, kjer vrtajo, določijo z električno sondo, ki deluje na istem načelu kakor tiste, ki z Z vrtalnim svedrom, ki ima na spodnjem koncu vrtljivo elektronsko snemalno kamero (glej posnetek), lahko prodro do globine 7 m in raziščejo grob, ne da bi jim bilo treba vihteti kramp in lopato. njimi ladje pošiljajo električne signale proti morskemu dnu, da ugotovijo globino. Ob pritisku na gumb začne brneti drobna kamera, ki se vrti in medtem napravi 24 barvnih posnetkov. Barvne filme razvijejo kar tam in takoj vedo, kaj je v posameznih grobovih. S teh posnetkov razberejo arheologi tudi morebitne napise ali reliefe v grobnici. Etruščani so po navadi krasili tudi grobnice podobno kot domove. Mrliča so skušali obdati s prav tistimi rečmi, ki so bile v njegovi okolici, ko je še živel, v grob pa so mu dali tudi simbolične rezerve hrane in pijače. Tako so na primer našli v eni izmed posod moko, ki je bila v zemlji 25 stoletij. Med drugo svetovno vojno je napravil profesor oxfordske univerze dr. Bratford kot pripadnik britanskih letalskih sil prve posnetke celotnega zemljišča, ki o njem menijo, da skriva etruščan-ske grobove. Napravil je poldrugi milijon fotografskih posnetkov, sedanja raziskovalna dela pa je prevzel geofizikalni oddelek milanske univerze, ki je že izdelal natančen zemljevid vsega področja. Dela bo še precej, pravi italijanski profesor Bartocini, ker doslej še niso našli nobenega groba posebne arhitektonske ali umetniške vrednosti. Večino najdenih predmetov bodo izročili v varstvo muzejem, prepričani pa so, da se obetajo še zanimiva odkritja, ker je znano, da so nastali ti grobovi takrat, ko so bili Etruščani na višku civilizacije. V Švici je bilo letošnjo P«®1®* spet precej plazov. Snežne _ so zasule vrsto turistov, pri valnih akcijah pa se je Pose" izkazal 10-Ietni nemški oV »Adrano«, ki je postavil tudi s jevrsten rekord: v nekaj na**11? . je zavohal zasutega plantnc* 2,5 m globoko pod snegom. Zalivski tok Zalivski tok dovaja toplo morsko vodo iz tropskih in subtrop skih področij Atlantskega ocean* na mrzla področja njegovega ^ vernega dela. V enem dnevu da Zalivski tok seve Evropi tolikšno količino topl° ’ kolikor bi je dobili, če bi zg01' tri milijarde ton premoga, velikanska količina pa ustre^ dveletni proizvodnji premoga vsem svetu. PLANTAŽE DIRKALNE KAMELE SAME B® 2IJO V PUŠČAVO - V LONDON JE ZARADI SUEŠKE KRIZE SKOČILA CENA CIGARET S ŠlSEM NA 500 DIN BELEGA STRUPA Račka s štirimi nogami se je Izvalila švedskemu perutninarskemu farmarju Lundigu Smithu. Zivallco so pregledali in je povsem normalno razvita, samo štiri tačke ima in jih vse uporablja. Farmar že računa, da bo njegova raca, če jo bo primerno zdresiral, najhitrejši ptič svoje vrste pri tekmah na suhem in v vodi. Našel je 50 grobnic Nizozemski egiptolog Adolf Classens je nedavno odkril na področju Abu Ravača kakih 10 km od piramid v Gizeku okoli 50 grobnic iz časov prve egiptovske dinastije. Pri delu mu je pomagalo 20 delavcev iz zgomje.egip-tovske vasi Kaft. ki so se v minulih letih že precej usposobili za izkopavanje. Razen posod iz kamna in žgane gline ter seveda kosti pokopanih niso našli v teh grobovih nobenih dragocenosti, zato znanstvenik meni, da so v njih pokopali revnejše člane takratne egiptovske družbe. Doslej še niso mogli razvozlati nobenega imena na ploščah. Dela bodo trajala približno še dva meseca, potem pa namerava Classens odpreti bogatejše grobove blizu nilske struge. Azovsko morje Najmanjše morje v Evropi je Azovsko, saj znaša njegova površina le 37.600 kvadratnih kilometrov. R&zen tega je to morje tudi zelo plitvo, saj meri največ le 13,25 metra, medtem ko znaša povprečna globina 6,8 metra. Se nedavno Je bila na Bližnjem vzhodu zelo razvita trgovina z mamili. Znano je, da muslimanski koran prepoveduje uživanje alkohola, zato mohamedanci ne pijejo alkoholnih pijač, marveč žvečijo ali kadijo hašiš, »rastlino veselja«. Ker je uživanje mamil na Bližnjem vzhodu močno razvito, pri tem precej zaslužijo tudi najrazličnejše tihotapske tolpe, ki skušajo na kaj domiselne načine preslepiti carinike. » V imenu vsemogočnega Alaha in na čast polkovnika Naserja« je še pred kratkim pisalo na mnogih vrečkah, ki so • v njih tihotapci razpečavali svoje blago. Po poročilih vsearabske organizacije za zatiranje trgovine z mamili so Egipčani še leta 1953 porabili dnevno po 5500 kg raznih mamil. S strogimi ukrepi je uspelo Naserjevi vladi znižati lansko potrošnjo na 2200 kg. Pri referentu izraelske vlade, in samokres. Kamela namreč ne za boj proti tihotapcem in uži- dviga oblakov prahu, prav tako valcem mamil, policijskem svetniku Jakovu Naschu se je oglasilo že več novinarjev. Nekaterim izmed njih je pokazal kaj zanimive akte, ki se čitajo kakor poglavja pustolovskih romanov.. »Sredi decembra 1956. Kraj: južni del puščave Negev. Krivci: beduini iz plemena Tarabin. — V karavani, ki je štela 28 velblodov, je bilo tudi sedem dirkalnih kamel. Pod njihovimi sedli so našli vrečke s heroinom in zavojčke z opijem. Policija se je spopadla s tihotapci in zaplenila mamila v skupni vrednosti 62.000 dolarjev...« V Negevu je jeep sicer že zdavnaj izpodrinil kamelo, vendar so te živali tihotapcem še vedno prav tako potrebne kot nož Siriji in Libanonu je cela vrs majhnih, med gorami skri plantaž, ki pridelujejo * strup«. Ti deželi ne pošiljata ^ ganizaciji Združenih naro l prav nobenih podatkov o svoj r.asadih maka, ki ga uporabljajo v medicinske namene. (P° vs 0 svetu potrebujejo za medicino P 500 ton opija na leto, zakoni pa ga pridelajo, oziroma pr°' \ j vedejo samo 12.000 ton!) P jT j dvema mesecema si je vrtnartra. | banonskega ministrstva za no; i nje zadeve uredil na dvorišču BREZ KRAMPA ITALIJANSKI ARHEOLOGI DELAJO PO NOVI METODI - ZGODOVINARJEM POMAGAJO VRTALNI SVEDRI IN KAMERE IN LOPATE 2a da&M vjoJ^o PO ŠKOTSKO SOLA ZA GENIJE Začetnik je vprašal Mozarta, kako je treba komponirati simfonijo. »Mladi ste še, zakaj ne bi začeli z balado?* mu je odgovoril Mozart. »Toda Maestro, vi ste napisali prvo simfonijo s šestimi leti.* »To je res, toda jaz nisem nikogar vprašal.* e* gornjo snemalno kamero je uspelo pariškemu padalcu An Suiru fotografirati 200 m dolg padec tovariša, s katerim sta skočila iz višine 3000 metrov. ne povzroča ropota. Karavane, žavnega poslopja majhen katerih lastniki tihotapijo mami- za pridelovanje opija. »Zdaj pa bo, moiiček, sem že popravila!* la, štejejo po navadi 20 do 30 navadnih kamel, ki nosijo pretihotapljeno svilo, kavo, čaj in drugo blago, med njimi pa je pet do osem dirkalnih velblodov z narkotiki. Heroin prodajajo tihotapci po 28.000 dolarjev kilogram. Iz enega samega grama napravijo za potrošnike po 50 praškov, ki jim pogosto primešajo še moke ali sode. Ce na karavano naleti policija, naženejo vodiči te kamele v puščavo, ko mine nevarnost, pa jih z žvižgi pokličejo nazaj. Boj proti tihotapcem z mamili je težavna in naporna naloga, še večje ovire pa morajo premagati tisti, ki se borijo proti pridelovalcem opija in hašiša. V gaj® Iz Libanona- in Sirije od tov opij v Severno Afriko, od o& pa ga tihotapijo v Pariz >n ^. don, kjer so »potrošniki« P „ji V bruhom sueške krize plačeV j,a' našem denarju za cigaret°s neje šišem po 200 dinarjev. K® je cena poskočila na 500 jeg8 jev za cigareto, zdaj Pa blaga sploh ni dobiti. . Trgovino s še dražjim . nslci nom imajo v rokah Ital 1. gangsterji, ki so jih pred gnali iz Združenih držav. . ^ glavnih je Lucky Luciano, ^ v njegovih rokah stekajo nl.n0ffl. sredozemske trgovine s hero Pravijo, da zaradi sueške tudi temu mojstrskemu primanjkuje »belega strup Tisočletja že proučuje človeški rod skrivnosti tekoče vode v rekah ln hudournikih. V drugem tisočletju pred našim štetjem so davni predniki zgradili v deželi dveh rek med Urom ln Ascurom vrsto prekopov, ki presegajo vse podobne moderne zamisli. Navzlic temu je proučevanje sladkih voda sorazmerno mlada znanost, zato je značilno, da je vojska, v tem primeru ameriška, zgradila prvi »hidrografski vrt« na svetu. V ta namen so uredili 200 hektarov veliko področje pri Vicksburgu v državi Mississippi, kjer so v miniaturi natanko posneli vse dele velike reke, bostonsko pristanišče ter številne rečne in jezerske plovne poti. Na teh modelih proučujejo možnosti za plovbo in obrambo; naravo so posneli tako natančno, da ima celo voda isti kemični sestav ln isto temperaturo kot v resnici, bregovi pa so izdelani iz enakega materiala, kot so v naravi. Kdor se spominja visoke pesmi o »Reki ■tarega moža«, ki jo je pel Mark Twain o »kralju ameriških veletokov«, se bo vprašal, ali sl bo »oče rek in potokov« res dal Iztrgati nrav vse skrivnosti... Ko se je Walt Disney vrnil s Škotskega, {ra je srečal na cesti časopisni poročevalec in ga vprašal: »Ali ste na Škotskem opazili kaj posebnega?* Disney je privlekel iz žepa iz-vod škotskega časopisa in mimo prečital tale oglas: »Glavna mesnica na trgu nujno potrebuje izvrstnega prodajalca. Prednost imajo vegetarijanci.* NESPORAZUM Cesar Joief 11. je ob neki priložnosti pred svojim spremstvom prispel v neko francosko mesto in najel privatno stanovanje. Gospodinja ga je vprašala, ali je morda tudi on iz cesarskega spremstva. Cesar je odgovoril, da ni. Potem je gospodinja znova prikolovratila v sobo najemnika prav v trenutku, ko se je ta bril. »Ali imate morda kakšno službo pri cesarju?* ga je znova vznemirjeno vprašala. tKdaj pa kdaj ga obrijem,< je odgovoril Joief II.