Štev. 43. POLITIČEN LIST ZR SLOVENSKI NDROD. Leto XXXII. r Uredništvo jc v Kopitarjevih ulicah štev. 2. . (vhod čez dvorišče nad tiskarno). v L: (vhod urednikom je mogoče govoriti le od 10,—12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefonu štev. 74 V Ljubljani, v torek, 23. februarja 1904. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejeman: za celo leto 26 K, za polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2 K 20 h. Vupravništvu prejeman: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej. Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah štev. : Vsprejema naročnino, Inserate in reklamacije — InseratI se računajo enostopna petitvrsta (dolžina 72 milimetrov) za enkrat 13 h, za dvakrat 11 h, za trikrat 9 h, za več kot trikrat 8 h. V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta 26 h. — Pri večkratnem objavljenju primeren popust. A. Upruvniškega telefona štev. 188. f- Bosanska uprava. m. Trgovina z lesom. Dr. Šusteršič je v delegaciji kot poročevalec o bosanski upravi v drugem svojem govoru navajal sledeče : V prvi vrsti soglaši z govorniki, ki so izražali željo, naj bi skupni diž. finančni minister delegaciji v informaciji predlagal tudi računske zaključke. Le na ta način bi mogla javnost prav presojati upravo Bosne in Hercegovine. Soglasna pa je sodba o trgovini z bosanskim lesom. Drž. fin. minister je sicer odgovarjal na razne pritožbe v tem oziru, toda treba je to vprašanje še pojasniti. Jedro tega vprašanja je, da bosanski trgovci rezan les z« 20 do 25% ceneje prodajajo, nego je bila preje cena lesa na do-tičnih trgih. Bosanski trgovci so znižali prejšnje cene lesa za 20 do 25%, to je, vrgli so blago na trg za slepo ceno in tako prisilili naše domače trgovce, da so morali znižati cene za rezani les To je jedno vprašanje, tu tiči nevarnost in škoda. In ravno na Kranjskem najbolj čutimo to škodo, ki izvira iz konkurence bosanskega les?, ker je Kranjska s svojo lesno trgovino najbližja soseda Italiji. Trditi se more, da vse Kranjsko gozdarstvo, v kolikor se tiče mehkega lesa, živi od izvoza v Italijo, kamor se skoraj izključno izvaža. To velja posebno o Notranjski, katere glavni gospodarski dohodek je izvoz v Italijo. Zato pa tudi ravno na Notranjskem najbolj čutijo slabe posledice bosanske trgovine z lesom. Vsled tega stoje mnoge žage, in cela vrsta kranjskih lesnih trgovcev je moralo zaradi bosanske konkurence ustaviti svojo trgovino. Tako je velika trgovska tvrdka bratje Feltrinelli v Milanu, ki ima tudi v Bosni pogodbo glede sekanja lesa, ustavila parne žage na Rakeku, od koder se izvaža z Notranj- LISTEK. Pisma s pota. Poljski napisal H. Sienkiewicz. Posl. Podravski, (Dalje.) Chicago. Na hodnikih je velikansko gibanje. Množica ljudi, belih in raznobarvnih, drvi na različne strani z znano američansko naglico; po sredi ulic pa ropota množica voz, sliši se zvonenje tramvajev, kriki voznikov i. t. d.: povsod je gneča in hrup, ki priča o bujnem življenju tega mladega mesta. Bilo je že precej pozno v noč, toda bilo je svetlo kakor podnevi od tisočerih plinovih plamenčkov. V izložbah velikanskih prodajalnic so bile luči, kakor prava ognjišča. Izbravši takoj prvo ulico, do katere sem bil prišel, sem šel po njej, kamor so me nesle oči. Ponekje bo se vrste hiš naenkrat pretrgale, ter so bili videti prazni prostori pokriti z odlomki opeke in gramoza, to je s sledovi nedavnega po- skega največ lesa v Italijo. Tvrdka je prodala jako po ceni parno žago in skladišča za les. Kolikor mi je znano, kupec še do danes ni pričel žagati. Ta parna žaga je zgubila svojo prešnjo vrednost ravno vsled bosanske konkurence. Iz jasnih in odkritih besed g. drž. fin. ministra pa smemo sklepati, da bode vse storil, kar je v njegovi moči, da naša domača trgovina ne bode imela toliko škede. V 25 letih. Tudi tovariš Biankini je priznal, da se je v zadnjih 25 letih storilo v Bosni in Hercegovini precej kulturnega dela. — Seveda Bosna ni še Eldorado, ker kultura in omika se razvija po stoletjih. Pred okupacijo je bila v teh deželah anarhija, prebivalstvo brez pravic. Edina Hirscheva železnica je bila razpadla, da so jo morali naši 'vojaki popraviti. Danes merijo železnice že 1200 km, dežela sama je prispevala 86 milijonov kron. Načrti za nove železnice so že gotovi. Živinoreja je jako napredovala, število raznih vrst živine se je podvojilo in po-trojilo. Pred okupacijo so bili ondi skoraj sami kmetje, to je tlačeni. Danes je že toliko samosvojih prostih kmetov, kakor tlačanov. V tem oziru je vedno boljše. Samo od leta 1895. se je odkupilo do 5000 kmetov. V Sarajevem posluje deželna banka, v Mostaru je lani ustanovljena druga; p« deželi pa je še 51 manjših posojilnic, ki imajo do tri milijone kapitala za male posestnike. Za šole izda dežela na leto že nad pol-tretji milijon. Ljudskih šol je 310 z 81000 učencev; srednje šole štejejo 3577 učencev. Zagotovljena je tudi v deželi varnost življenja in imetja, kar preje ni bilo. Torej, zgodilo se je mnogo, dasi so se storile tudi mnoge napake, brez katerih pa ni nobeno človeško delo. Pravijo, da je ljudstvo v Bosni nezadovoljno. To pa je povsod, ker je boj za življenje po vsi Evropi vedno hujši. Bosna gotovo ne more biti izjema, dasi je doli morda bolje, nego v mnogih naših krajih. Sicer pa žarja. Drugod se ti je zdelo, da snujejo novo velikansko mesto. Kakor daleč je moglo oko dogledati, so bili sami stropi, ne izgotovljene hiše, kažoče na ulica predore namesto oken, povsod zidovje, oprto drugo ob drugo, celi kupi opeke in apna; tam dalje je ulica že pozidana in dovršena, čuje se ropot in hrup Ijudij, gore plinove luči: mesto vstaja kakor lenikB iz pepela. Kar najprej vdari v oči obiskovalca v ameriških mestih, je njih živahnost in obenem akoro neverjetna podjetnost prebival cev. Nastal je požar, nezaslišan v novejših časih, mesto je zgorelo, prebivalci so se razpršili, trgovina je upadla, takisto tudi obrt; premoženje se poizgubilo, ljudje so ostali brez strehe in kruha. Nato je preteklo nekoliko let, in mesto že stoji na svojem poprejšnjem prostoru; štiristo tisoč prebivafcev dobi v njem delo in preživljenje: stavijo se hiše, palače, cerkve, tovarne, hoteli, proda-jalnice; premoženje raste, povsod v*e gibanje, delo in življenje; še nekoliko let, in o požarju ne bo več Bledu; ako pogon mesto so tudi ljudje, ki nikdar niso in ne bodo zadovoljni. To je povsod. Mnogo se je storilo, istina pa je tudi, da bode treba še mnogo storiti. Najbolj zbadljivo pa je v Bosni versko vprašanje. Vsa tri veroizpovedanja se pritožujejo, zato ima dež. uprava jako težko stališče. Načelo njeno je: Ravnopravnost in svoboda vseh veroizpovedanj. In to stališče je pravo, to načelo naj se izvršuje. Ako pa se kdo oglasi za v sprejem v katoliško cerkev in ga ta vsprejme, to gotovo ni katoliško klerikalna agitacija, kakor je trdil eden predgovornikov. In ravno tako malo bi birokracija podpirala tako agitacijo. Sicer pa je še vedno škodo trpela katol. cerkev, kedar je bila pod protekcijo birokracije. To je stara stvar. Katol. cerkev potrebuje povsod, in tudi v Bosni, luči in svetlobe, to je, prostosti. Tega pa v Bosni v istini ni, kakor kažejo dogodki od 1. 1891. Govornik obširneje govori o znani Saliki Siver.č. Pa slučaj je še danes nejasen. Drž. fio. minister naj poskrbi, da se ta dogodek nepristransko pojasni. Glede avtonomije je treba pričeti z delom. V prvi vrsti bi ae morala razširiti občinska avtonomija, potem bode mogoče nadaljevati v tem oziru. oedaj imate zasedeni deželi novega upravitelja, ki ni odgovoren za napake drugih. Zato pa upamo, da bode nadaljeval kulturno delo, katero je naša država prevzela, da si osvoji tudi srca prebivalatva v Boani in Heroegovini. (Pohvala.) Srbija. n. Belgrad, 16. febr. 1904. Splošno je prepričanje, da 86 končam pomladi utegnejo vršiti resni dogodki na Balkanu Politična razmere v Evropi dovele so balkanske narode do uverjenja, da se bodo morali boriti na „život in smrt". Balkanske države, osobito Bolgarija in Srbija, stoje pred vprašanjem : »Biti ali ne biti«. Zato se zadnji čas grozničavo pripravljajo za vse slučaje, da, če treba, z orožjem branijo svoj dom, Bvojo neodvisnost. še enkrat, po&tavijo ga še enkrat, še dvakrat ali desetkrat, kajti eneržija teh ljudi premaga vsakršno nesrečo, vsakršne nezgode. Da mesto Chicago tako urno raste, se ima zahvaliti poleg cneržije prebivalcev tudi svoji lepi legi, ki podpira bujno trgovino. Ležeče nad Michiganom, nad to kraljico jezer, gospeduje nad vsem sistemom voda, ki družijo Kanado z Zedinjenimi državami. Vsa trgovina teh notranjih morij je neposredno v njenih rokah. Lahko se reče, da je Chicago pristanišče, ležeče sredi celine; zaradi tega spravi skupaj dobiček kakor od morske, tako od kopne atrani. Sicer pa druži to veliko meBto, porinjeno najdalje na zapad, ob železnici med dvema oceanoma, Nevv York s San Kranciacom in civilizacijo vzhoda z daljnim zahodom. Vzhod pošilja tjakaj izdelke svoje obrti, zapad svoja naravna bogastva, in Chicago je veliko tržišče, kjer se vrši zamena. Korakajoč po ulici, kamor so me oči nesle, sem dospel v praznejši in tišji okraj. Potem se je mesto naenkrat pretrgalo, ka- * Bolgarska je že zajela brusiti sablje in bajonete. Srbski politiki imajo pege sta posvetovanja in narodna skupščina je imela nedavno dolgo tajno razpravo. Splch je Srbija pripravljena — brez krika, ker je pre-vidneje, brez šuma zasledovati dogodke, nego vzdigati prah, sko ni treba, da ee tako izogne nevarnim posledicam. Srbija je bila v jako nepovoljnih razmerah, ki bo jej delale ovire, a vlada je poskrbela, da zatre v armadi nasprotja in da onemogoči posredovanje vnanjih držav, osobito Turčije. Turška vlada namreč jako pazi na dogodko ob meji, da je nihče ne iznenadi. Nedavno so trdili turški vladni krogi, da »v Vranji in drugih srbskih mestih delajo bombe in dinamit za Staro Srbijo in Makedonijo«. Srbski vladni krogi so seveda odločno zanikali ta poročila. Iz tega pa sledi, da Turki za vsakim grmom iščejo sovražnika. Dolžnost Srbije pa je, da je pripravljena, ko bi se začela vojska na Balkanu. To se opaža tudi v notranji politiki. Liberalna in zmerna stranka, ki imste le 16 svojih poslancev v skupščini, so radikalni stranki in vladi prepuatili proBto roke, da store, kar je treba, ker se ne ve, kaj prinese dan, kaj prinese noč. Kar napravlja skrbi vsem pravim, nesebičnim rodoljubom, je samo mogoči razcep močne radikalne stranke. Zmernejši veljaki delajo z vso silo, da se ta razcep ne izvrši, ker sedaj ni pravi čas za domače boje, ki bi mnogo škodili deželi. Ako se izvrši zopet kaka prememba ali štrajk v kabinetu, pomenil bi le ojačenje vlade. Kakor čujem iz poučenega vira, bodo vnanje države v kratkem za Srbijo imenovale nove zastopnike, ki bodo takoj prišli na svoja mesta v Be'gradu. Italija je že premestila svojega zastopnika iz Zofije v Belgrad. Na mesto ruskega poslanika Čarikova pride Konstantin Arkadijevic-Gubastov iz Rima. Avstrijski poslanik dr. Diimba menda še ostane, vsaj mogoči njegov naslednik ni znan. Belgrajski maturantje delajo velike priprave za sestanek jugoslovanskih maturantov bodoče poletje v Belgradu. Povabila so pripravljajo na Bolgare, Hrvate in Slovence. Sestanek srbske in bolgarske akademske mladine se vrši začetkom sušca v Zofiji. Belgrajski trgovci si hočejo v Pešti ogledati gospodarske in trgovske razmere. V spomin lOOletnice srbskega vstanka proti Turčiji bode poleg drugih slavnostij tudi kongres srbskih lekarnarjev in naravo slovcev. Oglasilo se je ie več Bolgarov, kor bi ga odsekal, namesto tega pa sem zagledal gladino jezera Michigana. Od mesaca posrebreni valovi so se zaletavali ob nizko zajezje ped mojimi nogami. V daljavi je hrumelo mesto, a tu je bilo mirneje, pro-storneje in tiše; čulo se je samo pljuskanje vode ter semtertja žvižganje oddaljenega parnika, ki je pretrgalo to svečano in pre-koristno tišino. Končno sem se vrnil v hotel, imenovan »Palmerhouse«. Zgrajen je iz velikih mra-mornastih plošč s pravo babilonsko potrato. Tu se vse lesketa od zlata, svile in baržuna. Moje oči, navajene še pred kratkim zreti po prazni in mračni vodni planjavi, so sa kar zapirale pred to neizmerno svetlobo in tem razkošjem, kipečim kakor pena nad čašo šampanjca. Pa je tudi ta hotel največja posebnost mesta Chicago. Tudi tukaj, kakor v nobenem ameriških mest, ni zgodovinskih spomenikov, v kamen ali mramor zakletih ostankov minulosti: cerkva, muzejev. Vse je novo, današnje. Naslednjega dne sva si s tovarišem Hrvatov in Čehov, ki bodo tudi predavali. Srbi pričakujejo tudi slovenskih zastopnikov. Lepo bi bilo, ko bi tudi bloveoci bolje poznavali naš narod in deželo. položaj na Balkanu. Vstaja Albancev. Albanci so se na novo uprli zaradi ži vinskega davka. Vali jim je s cer dovobl, da prcšnjo pošljejo v Carigrad, ni pa dovolil oboroženim Albancem, da bi prišli v mno iini v Batui Med tem so se pa Albanci že združili pod Semii-pašo. D »a bataljona turških vojn kov šta šla v Batuš, da razženeta vstaše. A ti so vojake cdpodili. Ta zmaga je dala vstašem pogum. Po noči cd 12. na 13 t. m. je udrlo okolu sto Albancev o Djakovo. Tu so zažgali h i S o finančnih uradnikov in napadli vladno poslopje. Orož-ništvo se je postavilo v bran, a je mnogo trpelo. Več orožnikov je ubitih in ranjenih. Brzojavna zveza med Pečem in Prizrenom je pretrgana Vs.aje so se udeleždi edino le mohamedanski gorski Albanci Proti njim je zdaj postavljenih 15 bataljonov pod poveljstvom Said-paše. Pri seji reformne komis je v poslopju avstrijskega poslaništva v Carigradu, o kateri smo včeraj poročali, je prišlo do prepira. Eu del zthteva, naj komisija ne zboruje več v Cirigradu, kjer se sklepa, pa nič ne naredi, ampak gre v Makedonijo, da se na licu mesta prepriča, kako je. N e \v Y o r k , 22. februarja. TurSka vlada |e naročila, naj se njena bojna ladja »Medžidije«, katero izdelujejo v Filadefiji, z največje naglico dovrši, da bo do 1. marca že spr sobna za boj. Solun. 22. februarja. Pri Jenidže Vardarju se je pokazala močna vstaška četa. Avstrijska delegacija je v soboto svoje delo zvršila in dovolila v ■večerni seji izredne vojne strcSke. Pri gla sovanju so bili Italijani in Mladočehi zoper 15 miljoneko postavko, a za nove topove. 'Zoper ustanovitev novih mad|arskih vojaških vzeojevalmh zavodov sta glasovali nemška ljudska in rapredn« stranka, Italijani in kr-šfianski socialisti. Čehi se niso udeležili gla sovarja. — Proračunski odsek avstrijske delegacije se je v ponedeljek bavil z nekaterimi resolucijami in izrazil željo, da se kmečki sinovi ob času žetve, t. j. od 15. julija do korca avgusta, ne kličejo med rezerviste. Popoldne si bili delegatje drugič povabljeni h cesarju na obed, ki je zopet na govoril več poslancev. C-isar je bil videti prav zdrav, bd je živahen in se veseli! dobrega izida delegacijsk ga zasedanja. Ogrska delegacija je v včerajšnji plenarni seji vzprejela v tret jem branju proračun zunanjega ministrstva in proračun skupnega tinančnega ministrstva. Prešli so v razpravo vojnega proračuna. D e 1. P a p je odgovarjal na nekatere izjave avstrijskih delegatov in pripomnil, da ne more uvideti, zakaj bi preosnova v armadi bila povod razdelitvi vojske. Rekel je, da so take trditve brez podlage. Del. W i 1 c z e k smatra za opravičene vojaške reforme, ker Ogrska ne misli oslabiti podlage, na kateri sloni nagodba, temveč hoče le popolno ravnopravnost, kakor ji je zagotovljena v nagodbi. Ugovarja vedno naraščajočim vojaškim bremenom in zato ne more vzprejeti proračuna. Grof Szechenyi meni, da je novi vladni vojaški program le priinanje sramotnega dejstva, da Ogrska do-slej Bvojih pravic ni branila. Ogrska armada ne more biti popolnoma sama zase, ker je enotnost armade in skupna branba prvo na ogledala mesto. Ker zadošča par ur, da se spozna večina ameriških mest, zato nisva videla mnogo novega. Toda dan je preminil vnovič: drugo jutro ob svitu sva se podala na daljšo pot. Illinois, čez katere severni rob smo se vozili ves dan, je dobro obdelana in gosto obljudena dežela, ki pa Be od poprej opisanih razlikuje v tem, da ima dokaj manj gozdov in sploh drevja, kar daje pokrajini nekako otožno lice. Na obeh Btraneh železnice so »farme«, stoječe druga pri drugi, in obdelano polje. V Illinoisu, kakor tudi na severu ležečem Visconsinu Be nahajajo precej značne poljske naselbine, kjer stanujejo večinoma kmetje, pod načelništvom župnikov. Te naselbine so več ali manj revne, navzlic temu, da ao gosto obljudene. Prebivalci trpe pomanjkanje in koprne po domovini. Vzrok t«mu ja pomanjkljivo znanje jezika, običajev in sploh pokrajinskih pogojev, kajti zemlja je tukaj rodovitna, in občenje s svetom zagotavlja naselbinam poroStvo blagostanja in —-------.'T1i.i;» opih.l čelo ogrskih zakonov. Razpad velike armade na dva dela bi pomenjal za Ogrsko in Avstrijo veliko zmanjšanje njene veljave. Vse kakor pa je treba delati, da se uveljavijo v armadi vse madjarske, po zakonu utemeljene narodne zahteve. Del. Okoliszany je zatrjeval, da Madjari nič drugega ne zahtevajo kakor ono. kar jim je bilo že I. 1867 v zakonu obljubljeno. Vojni upravi ne zaupa iu bo glasoval zoper proračun. Danes je bila zopet seja. Hrvatski velikaš prijatelj kmeta. Iz Zagreba, 21, febr. V Velikem Bukovcu na Hrvatskem je kmečka posojilnica že tri leta; lani pa je bila zasnovana tudi zadruga. Obema dru štvoma na čelu je tamošnji velikaš grof Dio-nizij Draškovič. Za ves ta napredek timoš-njega naroda ima največ zaslug ravno grof Draškovič, ki se s tamošajim duhovnistvom žrtvuje za zboljšanje gmotnega stanja vsega prebivalstva. Na skupščini obeh društev te dni v Velikem Bukovcu pod predsedstvom grofa Draškovič* se je pokazalo, koliko koristi ima narod od obeh društev. Posojilnica ie imela prometa v pretečenem letu 116 288 kron in čistega dobička 745 kron, konsumna zadruga pa 93 345 kron in čistega dobička 1(365 kron. Konsumna zadruera je tako izvrstno urejena, da dohajajo iz bližnjih in daljnih krajev Hrvatske zastopniki občin, da se natančno poduče o uredbi te zadruge, pa da potem tudi v svojem kraju osnujejo slične zavode. Na tej skupščini je iredlagal grof Draškov č, da naj zasnuje zadruga tudi svoj mlin, kar so člani zadruge enoglasno potrdili. Pa še nekaj nam ie omeniti. Na skupščini je spregovoril gref Draškovič tudi o anakih nemirib na Hrvatskem. Povedal je, da so prišli vojaki tudi v njegovo občino, dasi brez vsakega povoda, ker je bil narod miren v vsakem pogledu. Gref Draškovič je ob*cdil vlado Khuenovo najostreje, o ka teri bode seveda tudi zgodovina govorila svojo besedo. Za zdaj pa svetuje plemeniti velikaš svojim občinarjem zvesto vršenje dr žavljanskih dolžnosti, posebno pri volitvah, kjer naj ne da nobeden svojega glasu ma-žaronu, ker ga po volilni postavi v to ne sme in ne more nobeden prisiliti. Volitve morajo biti slobodne. ker tako veleva tudi postava. Grof D onizij Draškov č je s to izjavo odločno obsodil prejšnjo vlado. Naj bi tako storili tudi drugi velikaši! Pa še nekaj ie povedal gret Draškovič zbranim možem. Omenil je namreč v svojem govoru, koliko so storili in koliko delajo duhovniki za na rod. Tudi pri osnovanju in upravljanju obeh omenjenih društev imajo največjo zaslugo. Vsi prisotni občinarji so te besede grd ive odobrili ter cbliubili, da se jih bodo tudi drsali. To je zares lep vzgled, kako more odličen občinar delovati med svojim naro dom in koliko dobrega in plemenitega more proizvesti v svojem kraju. Poljsko gibanje. V Varšavi so zaprli obe slugi avstr,-ogrskega generalnega konzulata; ta aretacija je menda v zvezi z veliko-poljskim gibanjem, ki je v zvezi s poljsko narodno ligo. Po uradnih poročilih so zasledili izredno pomnoženo veliko poljsko agitacijo, pri kateri, kakor se zdi, sodelujejo tudi drugi revolucijonarni življi, da izrabljajo zase to priliko. Agitacija se zlasti pojavljajo v krogih poljske mladine, ne samo akademične, ali sploh omikane, tetnveč vse mlade Poljske trgovskega, roko delskega in drugih stanov. Varšavska poli cija še ni mogla zaslediti, kdo vodi vse gibanje. Italijansko vseučilišče. R,imska »Tribuna« objavlja pogovor svojega dunajskega dopisnika z avstrijskim naučnim ministrom dr. Hartlom o italijanski univerzi. Minister je dejal, da je ta zadeva od njegove Btrani rešena in da pride tozadevna predloga še letos pred državni zbor. Kar se pa tiče politične strani tega vpraša nja, je to stvar notranjega ministrstva, ki ima določiti sedež bodoče univerze. Ssdaj šs ni glede tega nič sklenjenega, in je Se negotovo, ali bodo paralelni kurzi v Gorici, Irstu, Tridentu ali kje drugod. Ustanovitev juridične in trgovske akademije v Trstu ne more priti v poštev, ker je v nasprotstvu z učnim redom avstrijskega Šolstva. Balkan — nevarnost za evropski mir. Italijanski diplomatični krogi bo mnenja, da se le z največjo težavo vzdržuje skupno nastopanje v evropskem koncertu in da tudi navidez najmanjši vzrok more razdružiti evropske velesile. Ako ne bo rusko japonska vojBka motila harmonije, bodo to storili gotovo preteči dogodki na Balkanu. Le nekaj bi moglo po mnenju italijanskih diplomatov preprečiti resne spletke v Evropi, in to bi bilo sporazumljenje Avstro - Ogrske z Italijo glede balkanskega vprašanja. A takega spo-razumljenja na Dunaju ne marajo, in v Petrogradu tudi nočejo čuti o njem. Ker bosta ps na Balkanu obe državi, Avstro-' >grska in Italija, vsaka zase zastopali, ni izključeno nasprotje. Na Dunaju morda ne verjejo, da je Italija zmožna s silo nastopiti na Balkanu a bo najbrže k temu oelo prisiljena. Garibal dijeva ekspedicija na Balkann je sklenjena stvar. General na čelu 5000—10.000 prosto voljeev pojde na jug in prav mogoče je, da bo uradna Italija podpirala Garibaldijeve načrte v Albaniji ali Makedoniji. Italija je sklenila posredovati na Balkanu in? je ustanovila v ta namen nalašč za »vzhoel« dolo čeno eskadro in jo že popolnoma oborožila. Zadji teden so se vršile Beje, katerih sa se udeleževali: ministrski predsednik, zunanji, vojni in mornarični minister; posvetovali so se o balkanskem vprašanju. Oba vojaška ministra Bta ministrskemu predsedniku natančno pojasnila stanje italjanske armade in ladjevja. — Od druge strani zopet se sliii, da leži Garibaldi bolan in da ne misli na ekspedicijo v Albanijo. »Tribuna« javlja celo, da Italija ne misli na posredovanje na Balkanu, ker zaupa Avstro Ogrski in Rusiji, da izpeljeta reforme. Iz brzojavk. Rim, 22 febr. Vsled vznemirjajočih časniških poročil o bodoči italijanski vojski v Albaniji je italijanska vlada zagrozila, da bo razširjevalce takih poročil ostro kaznovala. Beigrad. Pod vodstvom bivšega ministra Nikolajeviča se ustanovi nova stranka s konservativnim programom pod imenom »Narodna stranka«. — „Baogradske novine" poročajo, da se srbsko častniško vprašanje v kratkem reši v smislu evropskih zahtev. Baje je odpotoval Dred kratkim v Petrograd srbski poslanik Novakovič, da obvesti o tem rusko vlado. Berolin. Drž. zbor je po kratki raz pravi odklonil povečano svoto, ki je bila vstavljena v proračun za protipoljsko politiko v vzhodnih deželah. Budimpešta. Ogrski drž. zbor bo v ponedeljek zopet začel zborovati. — Ministrski svet je v ponedeljek rešil vse one predloge, ki imajo biti vložene v prvi seji drž. zbora. Med njimi se nahaja tudi predloga za preosnovo vojaškega kazenskega zakonika. B' u k a r e s t. Bolgarski knez Ferdinand je pisal rumunskemu kralju lastnoročno pismo. Govori sb, da mora biti pismo velike važnosti. B r e s o i i Orožniki so aretirali na Tremosinski cesti blizu avstrijske meie dva častnika tirolsk h cesarskih lovcev, ki sta fotografovala malcezinsko okolico in cesto med Limone in Rivo. Častnika so prepeljali v Salo. Rusko -japonska vojska. Bitka pri Čemulpu. Očividec poroča sledeče zanimiv,ofcti o bitki pri Čemulpu : Ss preden je bila vojska napovedana, je prišel oddelek japonskega ladjevja, in sicer šest cklopnib križarie in osem manjših ladij pod poveljstvom admirala Uriu pred Ce-mulpo. Admiral Uriu je pozval ruski ladji »Varjag« in »Korejec«, da naj zapustita pristanišče. V pristanišču so bite tudi druge ladje, francoski »Pascal«, angleški »Talbot«, italijanski »Eiba«, ameriški »Vicksburg«, in njih poveljniki ao protestirali proti takemu početju. Po posvetu je vendar sklenil ruski poveljnik, da zapusti pristaniške. Dne 9. februarja ob 11. uri dopoldne so šle ruske ladje vun. Zunaj pa so jih čakale japonske križarice, ki so začele takoj streljati b to povi. Ruski mornarji so se junaško bili, a ob 1. uri popoldne sta bili obe ruski ladji zbiti od sovražnih krogelj, da sta se komaj privlekli nazaj v pristanišče. Na »Varjagu« so med streljanjem topov pogasili tri požare. Umorjeni so: grof Nirod in 3i mornarjev, ranjeni 3 častniki, 70 vojakov. Poveljnik »Varjaga« jo lahko ranjen. Tudi japonsko ladjevje je zelo trpelo. Mnogo Japoncev je padlo, dve križarici sta hudo poškodovani. en contretorpillcur se je potopil. V pristanišču so pričakovali novega napada Japoncev. Ker sta bili obe ruaki ladji nezmožni za boj, so jih potopili, da ne prideta v sovražne roke. Japonski admiral je bil toliko predrzen, da je zahteval od francoskega, angleškega in italijanskega poveljnika, da mu naj izroče Ruse. Ti so pa odklonili. .^.K&I« Petrograda se k temu poroča: Gotovo je, da se je ena torpedovka japonska takoj potopila vsled ruskih strelov. Križanca »Azama« je morala utihniti, ko jej je ruski napad stri poveljniški most. Proti večeru se je Japoncem potopila še križarica »Ta-kočino«. Prihodnji dan je oddala križarica »Azama« osemdeset ranjenih na neko transportno ladjo. Boji pri reki Jalu. Pariz, 22. febr. „New Vork Herald" poroča iz Petrograda: Oficielne brzojavke o boju pri reki Jalu niso istinite. Bilo je več prask med stražami. Rusi so se morali umakniti. Govori se o velikih izgubah — morda 2500 mož. London, 22. febr. „Morningpost« poroča iz Čifu, da se pomika vač ruskih divizij proti reki Jalu. Tudi 10000 Japoncev maršira iz raznih korejskih krajev v vsej naglici proti reki Jalu. London, 22. februarja. Korejska vlada je proglasila Jonamfo, južno od izliva reke Jalu, za svobodno luko. Posamezni boji. Pariz, 22. febr. Okolu Port Arturja je mir. Pri bombardiranju so bile poškodovane le štiri hiše. Petrograd, 22. febr. V noči po 21. febr. se )e slišalo streljanje topov na morju pred Port Arturjem, ki je prihajalo najbrže od kake japonske torpedovke. Posamezni streli so se slišali tudi prejšnje noči. London, 22. febr. Tolpa 500 roparjev je napadla rusko stražo pri Fusanu Naj-bi ž je hotela razdreti železniški tir. — Ruska mornarica je šla iz Vladivostoka, Najbrže išče japonski kabelj, da ga prereže. Zadnjič so jo videli 300 morskih milj južno od Ha-kodate. Berolin, 22. febr. Mornarii in potniki japonskega parnika »Nakan Uramaru«, katerega so Rusi potopili v Cugaruski ožini in ki jih je ruska ladja potem reSila vse razen dveh. »d došli v Nagasaki. S a n g h a j , 22. febr. Kitajski Taota) je ukazal ruski ladji »Mandžur«, da mora do 5 ure popoludne zapustiti luko. „Man-džur" pa ni hotel odpluti. Tokio, 22 febr. Japonski torpedi so hudo poškodovali vojni ladji »Sebastopol" in »Petropavlovsk«. Port Artur, 21. fabr. (Poročilo ruske brzojavne agenture.) Poročilo Reater-jevega urada o napadu japonskih torpelovk na Port Artur je popolnoma neresnično. Hudi sneženi zameti so preprečili vsak japonski poizkus. Japonci so imeli pri tem več izgub. — Križarica »Novik« je že popravljena. London, 22 februarja Poroča se iz Soula: Japonski beguni, ki so bili v Port Arturu natepeni, so prišli v Čemulpo, kjer s svojim pripovedovanjem jako razburjajo prebivalstvo. London. Ruska topničarica »Mandžur" v šanghajskem pristanišču je v nevarnosti. Japonska vlada je v imenu kitajske nevtralnosti zahtevala od kitajske vlade, naj takoj ukaže »Mandžurju«, da zapusti pristanišče. Kitajska vlada se je ud.la vkljub temu, da je ruski poveljnik ugovarjal. Tudi francoski konzul je podpiral ruskega. Japonska križarica pa čaka pred vhodom v pristanišče^ da takoj napade »Mandžurja", ko se prikaže. Korejski cesar. Petrograd, 21. febr. Isti dan, ko je bil boj pri Č9mulpu, se je oglasil japonski poslanik pri korejskem cesarju Yi-Hongu k avdienci ter mu je kratko naznanil, da je odslej Koreja pod japonsko upravo. Ako se cesar takoj ne uda, bodo japonske čete zasedle njegovo palačo. Japonska vlada ni o tem obvestila nobenega di-plomatičnega zastopnika, kakor tudi začetka vojske ni naznanila. Srbija za Rusijo. IzBelgrada se nam poroča: Dne 20. t. m. so belgrajski dijaki priredili velike in navdušene manifestacije za Rusijo. Dijaki so v velikem številu korakali po vseh glavnih ulicah ter klicali: »Ž vela Rusija! Živel car Nikola! Živelo Slovanstvo ! Živel kralj Peter!«, pevajoč razne srbske in druge slovanske peBmi. Pred ruskim poslaništvom so so ustavili nekaj minut, potem pa šli proti domu ruskega zastopnika, Muravjeva, ki so ga priklicali na balkon. Gojko Djaja, sin bivšega ministra, je pozdravil Muravjeva, proBeč ga, da izjavi simpatije srbske mladine za Rusijo in željo, da ruska armada premaga Japonce ter odvrne rumeno nevarnost. Muravjev se je toplo zahvalil, rekoč: »Da živje Srbija, da iivje korolj Peter prvi!« Iz mnogih grl zsori: »Živeli!« Nato so se dijaki mirno razšli. Dijaške manifestacije se je udeležilo mnogo meščanstva in častnikov. Zakaj so ostale japonske vojne priprave tajne? »Daily Telegraph« poroča, da se je zaradi poročil o japonskih zmagah v mestu Tokio vse izpremenilo. Kolikor čaBa so se delale priprave za vojsko, je bilo v mestu popolnoma mirno in nikjer, ni bilo zapaziti razburjenja ali navdušenja. Šs celo tedaj, ko se je vojska že pričela, je bilo v glavnem mestu popolnoma mirno. Tudi časopisi niso pisali ničesar o mobilizaciji. Šele 10. febr. je bila v časopisih prvikrat natisnjena beseda »vojska". V Bredo 10. t. mes. pa bo je vse izpremenilo. Ko je došlo poročilo o „zmagi« pri Port Arturju, zavihrale so po vsem mestu naenkrat zastave in ljudje so kar drli po ulicah proti tiskarnam, da si kupijo posebno izdaje listov, le vladno poslopje je ostalo neokrašeno. V sredo zvečer je bila bakljada pred cesarjevo palačo in mornariškim poslopjem. Vendar pa je v Tokiu izvanredno mirno. Priloga 4=3. štev. „Slovenca" <±n6 23. februarja 1904. ideja! Lani je bilo še bolj imenitno. Njgovi prijatelji so izpili na njegovo zdravje precej vina, a Tič je bil toliko prijazen, da bo mu morali to vino plačati. Zato je imel sitnosti. Letos je bil skromnejši Vendar pa vprašamo c. kr. okr. glavarstvo v Kamniku, kdo je dal dovoljenje, čegavi so bili možnarji, kdo jih je najel in če je županstvo prevzelo odgo vornoat? m Kamniški vlak že precej časa štrajka. Kdo je kriv, ali črnuški most ali pa kamniški »malen«, ki je baje preteiak za most, so ne ve. Govori se, da se je pred kratkim, ko je Sava narasla, most ponižal za 2 mm. To je seveda toliko, da si »Kamničan« ne upa čez mo?t že dober teden. Tako smo čakali predzadnji ponedeljek zvečer na Črnučah več kot pol ure, da so prenesli vse škatlje in škatljice na drugo stran v drugi vlak. Neki Trzinec je bil dosti navihan, ko je zahteval od sprevodnika, da mora prenesti tudi njega. Sploh pa že komaj čakamo, da se zgradi nov most in da vlak nekoliko hitreje vozi. Ko bi .Kamničan« prevažal ruske čete v Mandžurijo, potem bi gotovo prišle tje — prihodnje stoletje ! m Veseli so naši šolski otrcci II. razreda, ki imajo samo dvakrat na teden šolo, kedar je krščanski nauk. Jedne učiteljske moči manjka. Prišla je že jedna suplentinja, pa je samo Mengeš pogledala v naglici ter rekla, da je tukaj preveč dolgčas, ter se hitro odpeljala. Sicer bi se pa za borih 40 kron mesečno tudi nihče ne trudil. Sedaj bo plača vsled nekega veledušnega dobrotnika zvišana, tak6 da upamo, da pridemo kmalu do rednega pouka. m Naše izobraževalno društvo bo dalo vezati vse svoje knjige, da se ne bodo tako kmalu obrabile; ker pa društvo nima premoženja, se je v tem oziru obrnilo do raznih premožnih dobrot,likov. Med drugimi naj imenujemo pred vsem blag. gospo Ano Staretovo, ki je podarila društvu znatno svoto. Bog jo živi in ji na drug način povrni! m Pri c. kr. okrajn glavarstvu v Kamniku imajo uradnika, ki daje kmetom nauke v uradu, ki jih ravno ne potrebujejo. Jezil se je, čemu treba fantom »teatra« v Kamniku, Mengšu in Mekinjah. Mi mu pri poročamo, naj pusti stvari, ki ga nič ne brigajo. Ce bi bili pa mladeniči udje kake liberalne čitalnice, bi bilo pa vse dobro, kaj ? Če to ne pomaga, govorimo jasneje. Kovice iz kočevskega okraja. ? Predavanje ravnatelja kmetijske družbe g. Pirca je bilo v nedeljo v Dobrepoljah kaj zanimivo Govoril je o umni živinoreji ter priporočal s i m o -d o 1 s k o govedo. Obilni obiskovalci predavanja so t veliko vnemo sledili govorniku in po glavnem predavanju stavili na ravnatelja več raznih vprašani, tičočih se živinoreje in kmetijstva, na katera je g. ravnatelj odgovaijal. Obljubil je, da pride skoraj zopet predavat o molži krav in roji pujskov, katero predavanje bo zlasti namenjeno našim kmetskim gospodinjam. ? Gasilno društvo v Dobrepoljah je nadzoroval minulo nedeljo tajnik »Zveze gasilnih društev« g. Trošt. ? Tavčarjev vsklik. „ Ljube duše, o tem bi se dalo kaj govoriti, bo bi v deželnem odboru Jakličeve in škofove obstrukcije ne bilo!" Ubogi liberalci, ki morajo tako žaganje požirati. Pa kaj si hočejo. Tavčar zavpije: To je oves! in uboga para, »Narodov" naročnik, zoblje tudi tak »oves«. ? Vnet nemški agitator je živino-zdravnik v Kočevju, K o n i g. Njegovo delovanje v tej, kakor tudi drugačni smeri bomo opazovali ter skrbeli, da mu greben-ček ne bo preveč zrasel. ? Posili Nemec Arko, tajnik okr. bolniške blagajne v Kočevji, jo tudi vnet za Germanijo. Vprašanje je, ako smo dolžni Slovenci o svojimi prispevki vzdržavati take agitatorje. ? Okrajni zdravnik iz Velikih Lašč g. dr. R a z n o ž n i k bo ordiniral vsak četrtek in vsako nedeljo popoldne v Dobrčpoljah, kar jo Dobrčpoljcem in okoli čanom zelo všeč. p Ladja se je potopila. Ladja »Roma«, ena največjih grad šntga pristanišča, je vozila pesek v Trst. Napoti se je potopila. Finančna straža je prišla mornarjem na pomoč in jih reftila. p Minister Wlttek si je ogledal dela pri železnici. V Gorici se je ustavil le malo časa ter se vrnil na Dunaj. p Umrl je minoli četrtek po daljši in mučni bolezni v Sovodnjah tamošnji vikarij preč. g. Anton Jug. Pokojnik rodil bo je v Solkanu 8. junija 1847 . v mašnika posvečen pa je bil 24. sept. 1870 Bil je blagega in mirnega značaja, vzoren duhovnik, odločen rodoljub in stalni podpiratelj »Šolskega Doma«. p Iz Opatije se poroča »Gorici« : Dne 14 t- m. je došla v Opatijo Sofija, kraljica Švedske in Norveške ter namerava ostati tu več mesecev. Dne 27. t. m. pride sem tudi njen Boprog, kralj Oskar II., kateri bode dne 24. t. m. gost našega cesarja na Dunaju. — Pred nekoliko dnevi je bival med nami nadvojvoda Oton; vračal se je iz Dalmacije na Dunaj. — Večletni gost Opatije, A d o 1 t, veliki vojvoda lukBem-burški, biva že 14 dni tu in namerava ostati še nekai tednov. p Telefon Gorica-Trst. V zadnji seji trgovske in obrtno zbornice goriške je vladni zastopnik grof Attems poročal, da so mu obljubili na Dunaju da se izvede telefonska zveza Gorica-Trst. Stroški bodo 75000 K. Projekt bi se jako pospešil, ako bi hoteli interesenti prevzeti strošek 25 000 K. p V bolnišnici usmiljenih bratov v Gorici je zdaj plačati: Prvi razred: 6 K (prej 4 K), drugi razred 4 K (prej 2 80 K), tretji razred za bolnike iz Gorice in okolice 127 K (prej 1'14 K), za bolnike iz drugih deželft 140 K (orej 162 K). p Rus v Gorici. Janez Filak iz Varšave, kovač po poklicu, je prišel iz Amerike v Trst, kjer je bil brez sredstev. Ruski konzulat mu je dal podpore 4 K ter mu plačal vozni listek do Sežane. Filak je pa rajši pohajal po gostilnah, hvalil Italijo in zabavljal čez Avstrijo, vsled česar je dobil tri tedne zapora. p Društvo »Šolski Dom" je imelo dne 15. t m. svoj občni zbor v Gorici. Predsedoval je dr. G r e g o r č i č. Tajnik cesarski svetnik Franc Vodopivec prečita poročilo o društvenem delovanju v letih 1902 in 1903. Iz njega je razvidno, kako bo se društveni učni in vzgojevalni zavodi razvijali in množili vsled neke naravno sile, ki se ne da zadušiti; kako se je menjavalo in popolnjevalo učiteljsko osobje; kako so je odbor prizadeval pridobiti društvu stalnih in izdatnih podpor; kako so rodoljubi in rodo-ljubkinje z neutrudljivo požrtvovalnostjo znašali radodarnih prispevkov za vzdržavanje »Sol. Doma« z raznimi njegovimi zavodi; kako so postali proBtori v sedanjem »bol. Domu« pretesni, in kako je bil odbor siljen misliti na nov mali »Šolski Dom«. Občni zbor odobri kupčijo, katero je sklenil društveni odbor z Ig. Kovačem radi stav-bišča v ulioi Bertolini, naroči odboru, naj zgradi novo šolsko poslopje po predloženih in že potrjenih načrtih, ter ga pooblasti, da sme vzeti v ta namen na društveno nepremično premoženje pri zasebniku ali kakšnem denarnem zavodu posojila, kolikor ga potrebuje v to svrho. Društvo je imelo lansko leto dohodkov 26 603 K 56 v. Premoženje znaša 107 097 K 52 v. (Hiša v ulici Vettu-rini se cnni na 24.000 K, hiša v Križni ulici na 78 000 K.) V odbor so izvoljeni: predsednik dr. A. Gregorčič; odborniki: prof. Iv. B e r b u č , prol. dr. F r. Kos, katehet Andr. T a b a j, cesarski svetnik Fr. Vodopivec; v razaodništvo: odvetnik dr. Al. Franko, župnik B 1 a z i j Grča, nadučitelj Ambrož Poniž; za pregledovalco računov: kanonik dr. Franc S e d e j , vikar Josip Mašera, veleposestnik in trgovec Josip Vidmar. V prvi odborovi seji bo Bi odborniki posle tako razdelili, da je dr. Fr. Kos podpredsednik, Ivan B e r b u č denarničar. Franc Vodopivec tajnik in Andr. T a b a j knjigovodja. Dnevne novice. Kaj Ima Japonska od Avstrije? Trdilo se je, da je Japonska, ki je dobila svoje mornariške naprave od Angleške, svojo armadno organizacijo od Nemčije, svoje višje šolstvo od Anglije in Nemčije, svoj administrativni organizem od Franoije, svojo ustavo od Anglije, dobila od Avstrije 1 e obliko dvorne etikete. To pa ni res. Resnično pa je, da je japonska policija urejena popolnoma avstrijsko. Japonski uradniki so se dolgo mudili v svrho študij na Dunaju in so bili prideljeni policijskemu ravnateljstvu. To, kar so se tukaj naučili, so uporabili doma pri organizaciji policije. Bazna poročila. London, 23. fabr. Večji del ruskih oddelkov je že v Harbinu, Aleksejev je pa še v Mukdenu. Petrograd, 23. febr. Imenovanje Kuropatkina za poveljnika v Mandžuriji je zbudilo veliko veselje v prebivalstvu. General Kuropatkin odpotuje na bojišče 25. febru arja. Njegove posle v Petrogradu prevzame general Saharov. London, 23. febr. Američanska vlada je pripravljena priznati Rusom Port Artur, zahteva pa, da se naj prizna Japonski integriteta, prepove Rusiji imeti vojne ladje v Tihem oceanu in prizna načelo: Azija Azi-atom! Pariz, 23. febr. Američanski vojni ladji »Wilenegton« in »New - Orleans« sta včeraj nenadno odpluli v Sanghai. Tudi vojna ladja »Anapolis« je odplula v Sanghai. Ame rikanci iščejo očividno povoda, da bi se vtak nili med Ruse in Japonce — v škodo Rusom. London, 23 febr. Ruaka vlada je ukazala judom v Tumsku in v drugih sibirskih mestih, da naj zapuste S.birijo. London, 23 fdbr. Nemški cesar je japonski cesarici ponudil nemške bolnišnice v Jokohami in Kiaočon za japonske bolnike. Petrograd, 22 febr. Poslaniki An glije, Združenih držav, Francije, Nemčije in Italije so izročili ruskemu in japonskemu po slaniku skupno noto, v kateri žele, da se naj vojska omeji na Mandžurijo in se naj ne raz tegne na kitajsko ozemlje. Rim, 22 febr. Vsi na dopustu bivajoči mornarji so poklicani na vojne ladje. Veliki oklop-nici »Viktor Emanuel« in »Kraljica Helena" sta pripravljeni na odhod. Port Artur, 22. febr. Tu je toliko prebivalstva zbežalo, da ie ostalo komaj 30%. Tudi od teh mislijo še nekateri mesto za pustiti. Prevažanje po železnici dobro napre duje. Vsi mostovi so dobroy zastraženi. Vlada je določila živilom cc-no. Živež se dovaža v velikih množicah. Trdi se, da je Port Artur preskrbljen za dve leti. Japonci imajo s svojimi ladjami morski zaliv v oblasti. Rusi ravnajo z vsakim tujcem kot z ogleduhom, 11. polk je dne 16. t. m. za pustil Niučvang in je 17. t. m. prišei v Tašičao, in namerava skupno z 10. pokom iti na obrežje reke Jalu. London, 22. febr. »Standard« poroča iz Tokia: Francija se kaže Rusom bolj prijazno, nego bi smela po svoji nevtralnosti. Ruske ladje so že predolgo pred Džibutijem, in sicer ena oklopnica, 3 križarice in 11 raz-diravcev torpedovk. Berolin, 22. febr. Poljski sccialni demokratje so na shodu demonstrirali proti Rusom. Petrograd, 22 febr. Vsled ogrom nih stroškov sedanje vojske je sklenila ruska vlada iz državnega proračuna črtati razne izdatke, da se obvaruje državna blagajna. Pariz, 22. febr. Car Nikolaj se je zahvalil francoskim časnikarjem, ker so skle nili nabirati denar za ruske ranjence. Štajerske novice. š Ukaz je izdal davkar v Gor. Radgoni, Grill, vsem podrejenim uradnikom, da morajo vse vloge reševati v nemškem jeziku. Zakaj pa ne v turškem jeziku ali cel6 v japonskem ? š Konkurz je dovolilo celjsko okrožno sodišče trgovcu I Kukoviču v Šmarjeti pri Rim. Toplicah. š Imenovanja. Glavni davkar I. K n o p je imenovan za davčnega revizorja na štajerske a; B. Degasperi rač. praktikan-tom; davčni tficijal Fr. S t i p I o v š e k je premeščen iz Leobena v Voitsberg, pristav G U n a r iz Voitsberga v Vildon ; davčni pristav M. F e k o n j a iz Slov. Gradca v Celje, davčni praktikant Fr. P i c h 1 e r iz Celja v Radgono; davčni pristav I. Stanič je prideljen okr. glavarstvu v Slov. Gradou š Bralno društvo v Kibniol je imelo 14. t. m. zborovanje in veael co ter pokazalo svetu, da -še živi in deluje na zelenem Pohorju. — Zborovanje je otvoril vrli predsednik g. Lipej Mikl&veo z dobro premišljenim govorom. Domači č. g. župnik A. Fišer je pojasnil, da ima bralno društvo namen izobraževati, pedučevati in razvese jevati, a vso to se doseže z dobrim be-rivom, katero nudi bralno društvo. — Slišali smo, da bode to društvo imelo svojo bralno sobo, katere je zelo potrebovalo, v kaplaniji, kjer bodo različni, pa le dobri čas niki na razpolago. Tam se bode uredila tudi knjižnica, da se bodo različne knjige raz-posojevale. Tukaj naj bi bilo ognjišče, pri katerem bi se ogrevali za izomiko in ljubezen do slovenščine in slovstva. — Zatem je sledilo običajno vpisavanje udov in pobi ranje letnine. — Vmes pa so nas uprav presenetili vrli pevci — moški zbor —■ kateri se je v tako kratkem času tako dobro izuril v petju. — Sledila je šaljiva pošta, katera je marsikateri vinar prinesla društvu, in pa prosta zabava. — Napoltanova godba iz Konjic je pa tudi vrlo dobro rešila svojo nalogo. Akoravno je bilo vreme skrajno neugodno, je bila vendar udeležba dobra. Ne-katernikov smo pogrešali, pa imeli so že svoje gotove vzroke! Društvo pa naj raste, cvete ter obrodi mnogo sadu. Za delovanje je polje precej obširno. š Vošnjakovo slavnost je hotelo pri rediti mariborsko »Slov. društvo* dne 19. sušca, na dan njegovega godu. Dr. Vošnjak pa je odpisal odboru, naj bi Be slavnost preložila z ozirom na rusko vojsko. š Iz Gornjega grada. Malokedaj se čita v »Slovencu« kaj od nas. Pa četudi smo od drugega sveta precej ločeni, vendar pri nas ni tako dolgočasno, kakor bi si zna-biti kedo mislil. Vedno se kaj prigodi, kar daje dovolj snovi za pogovore. Tudi letošnji predpust dajal nam je dovolj razvedrila. Vrla naša »požarna bramba« pod spretnim vodstvom stotnika g. Rupa je priredila dobro pripravljeno veselico, ki je dala okoli 25 K čistega dobička. Če se pomisli, da je vstopnina bila zelo nizka in je priprava za veselioo i. t. d. precej stala, tedaj je lahko vodstvo zadovoljno s tolikim čistim dobič kom. Tudi gornjegrajski samci so priredili zabavni večer. Ljudstva je prišlo lepo šte vilo. Bili so vsi tukajšnji inteligentnejši sta novi in krogi zastopani; razun teh došli so goatje iz B.čne, Smartnega, Novešt>fie in od Sv. Frančiška. Cisti dobiček te veselice so je izročil tukajšnji šolarski kuhinji. Tudi zadnje tri dni v predpustu amo imeli primerne zabave. Pri vaem tem pa moramo pripoznati, da se ni niti ena nerodnost zgo dila. Lepo petje in nedolžna šala razvedrita človeka. Spominjam se Ripšoljnove pesmi: »Kdo bi zmirom tužen bil? To ne more biti!« Novice iz šentruperško-mokronoške doline. Rokoborbe in divje koncerte brez vstopnino lahko slišiš in vidiš marsikateri večer v mokronoškem trgu. Ponočnjaki razbijajo in razgrajajo — pa ne sliši nič, ne vidi nič slavna trška policija. Jožef Cvetan je bil celih 30 let cerkveni ključar na Trebolnem. Kljub svojim 80. letim je še krepak dečko. Bog plačaj ves trud za cerkev ! V Egiptu so boljše ceste, kakor od Mokronoga do Smarjete. — Kdo je načelnik cestnecra odbora ? V tolažbo liberalni škodoželjnosti: Hranilnica in posojilnica v St. Rupertu je imela l. 1903 prejemkov 47.670 K, izdatkov 47.449 K, torei 95 119 K prometa. Zdihujoče, srce vroče — ima Zu pančič na Rakovniku, ko pošilja volivcem ljubeznjiva pisma, naj bi štrli pri občil skih volitvah klerikalnega zmaja. — Možje ! Pustite litre in jance, pa idite kakor en mož k volitvi za našo stranko, da boste Zupančičevo vročino pogasili! Ali je res, da so liberalci v St. Rupertu dobili volivni imenik. — Jasnega odgovora bi radi. Mengiške novice. m Neka „narodna naprednja kinja" iz Mengša je stavila v »Narodu« tri vprašanja, na katera takoj odgovarjamo. Ad 1. Novice iz Mengša še niso prenehale in ne bodo. Zato bodo že liberalci poskrbeli. — Ad 2. Da nimamo šo ene učiteljice, tega niso krivi duhovniki. Vpraša naj g. okr. šol. nadtornika, če v6, kaj je protekcija Duhov nik, ki so je nastanil v svoji onemoglosti tukaj, da bi se odpočil, pa nima z učiteljstvom nobene zveze in torej ni kriv, da je šolska soba že mesec dni prazna. Sploh pa to ni resnica, kar tudi naprednjakinja dobro ve. — Ad 3. Zjkaj so duhovniki plačani? Zato, da liberalce spreobračajo! »Farška bi saga« pa zaradi tega še prav nič ni zahtevala od naprednjakinje. Svetujemo ji, naj drugič le boljše posluša v cerkvi, da ne bo krivo razumela. Sploh pa ta nerodna naprednjakinja navadno nosi — hlače, samo za pustni torek je oblekla v „Narodu" krila. m Iz Jarš. Liberalni župan Tič je dal v soboto zvečer pred svojim godom sebi na čast streljati. Strašno je pokalo. Cela fara naj bi vedela, da je Tičev god. Imenitna Primorske novice. p Osebne vesti C. kr. davčni nadzornik T. pl. S t e f t a n i n i je prestavljen iz Gorice v Poreč, na njegovo mesto pride c kr. davčni nadzornik Franc Dorčič iz Pulja. p Zastrupljeni konji. Pred par dnovi sta poginila haratu g Leopoldu Bolku dva konja. Izprva so je mislilo, da sta poginila konja vsled kake bolozni. Kasncjo se je pa dognalo, da sta bila konja zastrupljena. Med krmo, katero sta isti dan dobila, je bilo pomešano tudi neko zeljišče, takozvano »taxus baohata«, ki ima, kakor pravijo izvedenci, v sebi jako bud strup. p Postajo v Štanjelu bodo zaradi nameravane zveze s Postojno za 30 no. podaljšali in za 9Vi m. razširili. V Ljubljani, 23. februarja. Mobilizacija? Poroča se nam, da je prišlo na nekega večjega konjskega trgovca v Ljubljani vprašanje od vlade, ali more v slučaju nenadnega poziva erarju takoj postaviti tristo konj. Kakor čujemo, je do-tičnik ponudbo sprejel. — Dalje jo dobil tudi načelnik zadrugo izvoščekov poziv, naj odgovori tekom 48 ur, ali more v slučaju potrebo v šestih urah preskrbeti enajst vsaj na pol pokritih voz z dvema konjema po poštnem tarifu (24 vinarjev od kilometra za enega konja). Kakor smo izvedeli, je podpisal načelnik zadruge pogodbo, da bo imel v vsakem slučaju pripravljenih v desetih urah enajst voz. Ti vozovi so baje pripravljeni, da hitro okrajno glavarstvo županstvom dostavi nujna naročila. Kranjski deželni zbor in — opice. -oNarod« slavi darvinista Haeckela, ki je baje dokacal, da človek izhaja iz opice. Glasilo sedanje deželno zborsko večine piše: »Da je bil seveda človeški rodovnik prvi, kojega je Haeckel osnoval, se razume, saj pravi že pregovor: »B 'g je sebi najprvo brado ustvaril.« To je bil seveda dirindaj in odpor pr' gotovih krogih, ko so mcrali čuti, da nismo potomci, da sem galanten, kakega Adamovega rebra ali kakega prstenega možica, ampak, da imamo svoje sorodnike iskati med opicami. Za to je jasne dokaze doprinesel Haeckel.« S tem je torej dokazano, da so liberalci vnuni »opic«. Po atavizmu je tudi umevno, da se pri njih še prikazujejo last nosti pradedov. Mi tudi liberalcev nečemo motiti v njih prepričanju. Samo to trdimo, da v kranjskem deželnem zboru ne smejo gospodariti — »opice«. Slovenski narod je drugega plemena in hoče, da mu ne vladajo »opice«, ampak liudiel Poitni nabiralnik dobe v Javorju, v litijskem okraju; oskrboval ga bode ta-mošnji organist in pomožni učitelj g. A. Rus. Solo so zaprli v Šmartnem pri Kranju zaradi davice v družini g. nadučitelja. Plazovi so šli včeraj s Stola; ljudje so mislili, da je potres. Največji plaz je prišel z Rjavih pečij. V nevarnosti sta bili pastirska in Valvazorieva koča; mnogo drevja je pokončanega. — Slovensko čebelarsko društvo je imelo cbfini zbor dne 17 t. m. v Ljubljani. Poročali bo predsednik g Fr. Crnagoj iu odborniki. Razprave so se udeležili tudi drugi čebelarji. Prav umesten je bil predlog predsednikov, naj bi se po nasvetu osrednjega društva na Dunaju udjo zavarovali za škodo po ognju, tatvini in poškodbi. Zava rovalnina znaša 30 vinarjev. Nekateri čebelarji so sa takoj oglasili. G sp. I. Jurančič s Stijerskega je izrazil željo, naj bi list »Slovenski čebelar« redno izhajal vsak mesec na določen dan Upamo, da se to zgodi. — Hrvaške novice. Izseljevanje R ški .Novi List« javlja dne 19 t. m.: Razen 700 izseljencev, ki bodo danes odpotovali s parobrodom »Aurania", je še drugih 300, ki hočejo oditi, a na parcbrodu ni bilo več mesta. Vsi ti izseljenci so iz Hrvaške, večji del iz Primorja in gorskega okraja — Ponovljeni izgredi. Iz Virja ob Dravi se porcča, da so v Kloštru bili v nedeljo veliki izgredi proti beležniku Šcš ču, ki je bil napaden. Prišli so vojaki iz Virovitice in 30 orožnikov. — Prepove dana drama. »Evica G u b č e v a", zgodovinska drama, je od cenzure prepove dana, ker je v njej slikan kmečki upor. — Fra G r g a Martid, slavni pesnik in frančiškan, je nevarno obolel. — S a v a j e izstopila po več krajih na Hrvaškem in poplavila žitna polja — Nov osebni vlak se vpelje s 1. majem na progi Zagreb Zidan most. — Iz Vevč se nam piše: Na Sveč-nico se je proti dosedanji navad i v tovarni splošno delalo. Delavke so prosile za praznik oproščenja, češ, da rajši, če treba, nekoliko večerov čez uro delajo — toda zaman. Na pustni dan pa so bile ob 4. uri že proste. To je p&č, milo rečeno, pilno žaljivo za verski čut našega ljudstva. Žalimo, da se to žalienje ne bi več ponavljalo. — Ker se je Japoncem menda že po topilo nekaj ladij s topovi, zato bi bilo morda umestno, ko bi jim s Studenca po slali Bvetovnoznani »tcmtom- kanon«, ki je na pustni torek zopet prestal strelno skušnjo. Ker menda ta »kanon« v blazniei bolnikom pomirja ž>vc- pomiril bode tudi ruske čete. — Is Vel. Lašč: Ker nekatere tu kajšnje liberaice močno skrbi, kdaj »Kme tijsko društvo« izda svoj letni račun, jim od govorimo: To storimo, kadar bode naša volja, a ne vaša želja. Toraj izbijte si to skrb iz glave Sicer pa pometajte pred svojimi pragi in pustite nas v miru, ker nobenega vas ne silimo, da bi hodil v naše društvo. Iz Belokrajine: V Črnomlju in okolici je stekel pes cgnzel več oseb, katere so že prepeljali sinoči v Pasteurjev zavod na Dunaj. — Moravče: Naše izobraževalno dru štvo dobro napreduje. Za predpustno zabavo so naši vrli mladeniči nepričakovano dobro igrali igro: „ K m e t II e r o 1 d Posebno pri drugi predstavi na pustno nedeljo jo bila prostorna d t rana natlačeno polna. — Drtijske volitve Noš rekurz, vložen sredi novembra, 6e sedaj ni rešen. Ljubljanske novice. Predavanje Kakor smo že včeraj poro čali, b de danes zteier točno ob 1/i8. uri v Selenburgovih ulioah št 6, II. nadstropje preč gosp. kanonik I. Sušnik nadaljeval svoje predavanje o vojski na morju. Vincencijeva družba za Kranjsko je te dni izdala svije 28. poročilo o svojem jako plodovitem delovanju Družba je skrbela za deško sirotišnico v Mariianišču, ki ima let s 195 gojencev in sicer 159 notranjih in 36 azilcov, ki so obiskovali 5razredno ljudsko šolo v zavodu. S rotišče je podpiral odbor gospej in gospodičin, ki so letos za Miklavža priredile lep bazar, ki je donesel zavodu precejšno vs'to. Dohodkov je imelo Mari-janišče 42 13549 K in stroškov 43 860 23 K, primanjkljaj znaša 172447 K. Posamne konference v mestnih župnijah so podpirale mnogo sirot. — Mnogo dobrega ste storili tudi konferenci »Marijinega Oznanjenja« v Tržiču in »sv. Barbare« v Idriji, kakor je razvidno iz iskanega poročila. — Naj bi dobrotniki tudi v bodoče bili naklonjeni tej prekoristni družbi! Nemške postne govore v stolnici ima vsak petek ob 6. zvečer znani govornik p. Roller iz družbe Jezusove. Slovensko katol. delavsko društvo v Ljubljani ima v nedeljo, dne 28. t. m., ob pol 10. uri dopol. v Selenburgovih ulicah št. 6, II. nadatropje svoj redni deseti občni zbor. Tatvina. Pekovski pemočnik J. P. je ukradel včeraj popoludne v gostilni Jakoba Bevca na Dunajski ceati 8 obrisalk in jih nesel v Frančiškanske ulice v hišo štev. 11, kjer jih je skril v veži za neko omaro. Bevc je tatvino opazil in je šel za tatom v vežo, kjer je našel obrisalkc. Mej tem je prišel pekovski pomočnik nazaj v gostilno in je začel upiti, da mu je nekdo ukradel žepno uro, katere pa v resnici še imel ni. Pokli cali so policaja, ki je tatinskega pekovskega pomočnika aretoval. — Brezposelna služkinja Helena Rigler ukradla je dne 19 t. m Frančiški Čičevi na Poljanski cesti št 6 več perila, 2 zlata prstana in 1 srebrno za pest nico, nakar je pobegnila iz Ljubljane. Nesreča Krošnjar Anton Jereb je danes dopoldne v Biumauerjevi gostilni v Kolodvorskih ulicah padel po stopnicah in si zlomil rebro. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v bolnišnico. Izgubljeno. V Kolodvorskih ulicah je izgubil prtstak 27. brambovskeea pešpolka Jožef Strojan 1 bankovec za 100 kron in 1 bankovec za 50 K. V Ameriko so je včeraj odpeljalo 10 Slovercev. 40 Hrvatov in 240 Ogrov. V Hrušico, k zgradbi železnice, se je včeraj odpeljalo 200 delavcev. Zaprli so včeraj popoldne brezposelno delavko Marijo Bakid iz Zagreba, ki js sta novala pri frančiškankah v Frančiškanskih ulicah. Pokradla je več perila in obleke. Ko so preiskali njen kovčeg, našli so v njem nad 100 kosov perila. Bakičeva je bila po-pred v Josefinumu in je tudi tam kradla. Konj se Je splašil. Na Zaloški cesti se jo danes zjutraj ustrašil električnega voza konj hlapca Franca Podobnika ter skočil na stran ceste, da je prevrnil voz v cestni jarek. Podobnik je padal z voza in se na levi negi precej poškodoval. Pobegnila sta včeraj z doma Konrad Črne, 12 k t star šolski učenec, stanujoč pred, škofijo št. 21 in Ivan Sopčič, 12 let star stanujoč v Jenkovih ulicah St. 4. Prvi nosi si? havelok, kratke hlače in kapo, drugi pa ravno tak havelok in hlače in zelen klobuk. Pripovedala sta svojim prijate ljem, da pojdeta na Laško. Književnost in umetnost * Repertoir slovenskega gledališča Dunes Bataillova drama po grofu Leva Tolstega romanu »V s t a j en j e«. Katjušo igra izvrstno noša prva igralka, gdč. K r i s t a Riicko na, ki se je, kakor vselej, z v ao vnemo potrudila, da poda Kat juSin značaj, v vsakem deianju drugačen, dosledno realistično. Kneza Nehljudova igra gospod C o n s k y ; večje vioge imajo gospa Danilova, g. Dragutinovič, g. Vorovšak, g. B o I e š k a in gosp. N u č i č. — Opera je žo naštudirala Strauss-ovega »Ciganskega baiona«, ki ga režira gospod L i e r. Ddo se uprizori in izvrši po vzoru dvorne opore na Dunaju. Glavne vloge pojo operni pevci in operne pevke. * »Družinski prijatelj'. Dobili smo prvo številko tega lista. Svoj program razvija v sledečih besedah: »Družinski prijatelj« so bo oziral v prvi vrsti na tržaške in primorske razmere sploh, ne da bi pri tem P'zabil naših bratov po drug h slovenskih dežolah, kar mu priča načelna slika; bo pri našal povesti, dogodbice, črtice novice, uganke, smešnico itd., vse v poljudni in lahko umljivi obliki; se bo brigal tudi za delavske stanove in gospodarstvo posebno v naših krajih ; bo skušal ustrezati cenjenim čit&teljem z izvirnim in domačim berilom, kakor tudi 8 prevodi bratskih n»m slovan skih in drugih jezikov; bo imel raznovrstno podobe in okraske, da se našim družinam še bolj prikupi; bo zagovarjal in branil to, kar je slovenskim družinam najdražje: vero in narodnost. — To je lep in obširen pro gram. Zeilmio, da ga nnš novi tovariš krepko izpolnjuje! — Uredništvo in upravništvo: Trst, ulica Vincenzo Bollini št. 2, IV. nadstropje. — Naročnina na leto 3 K, za pol leta 150 K. Vestnik »Slovenske kršč. soc. zveze". Iz Tržiča : Katol izobraževalno društvo sv. Jožefi je imelo svoj občni zbor dne 31. januarja 1903. Iz poročila g. predsednika je razvidno, da je to vrlo društvo vsestransko napredovalo. Za izobrazbo in zabavo so poskrbeli izurjeni društveni igralci in pevci. Pri vseh predstavah in veselicah je bile natlačeno polao občinstva. Vsesplošna pohvala in laskavo priznanje pri odličnih gostih je pričalo, kako si zna društvo pridobivati naklonjenost pri vseh slojih. Dokaz temu je bila društvena veselica — pri rejena pod milim nebom — v poletnem času. Toliko slov. čutečega, domačega ob činstva Tržič še ni videl. Pa tudi družba sv. Urila in Metoda sme biti vesela tega dogodka ; 200 kron čistega dohodka se je poslalo kot prva pokroviteljnina tega društva. Društvo, ki iz svojih moči kaj tacega premore, kaže, da na životari, ampak se tudi krepko giblje. Saj je pa tudi veselje in slast gledati in poslušati ta samozavestne igralce in ta krepki močni zbor iz 20 članov. — Le škoda, da društvo še nima primernih prostorov, kjer bi se lahko prosto razvilo. Društveni dom je nujno potreben, ki bo v svojo prostorno dvorano mogel sprejeti cenjeno občinstvo. — Z novim letom ustanovil so je tudi tamburaški zbor, ki šteje 11 članov. Tamburaši se pridno vadijo. Kmalu po Veliki noči jih žo željno pričakujemo na odru. Ganljivo je opazovati medsebojno bratsko ljubezen v društvu. Za obolelo ude se je ustanovil poseben bolniški sklad, ki, hvala Bogu, že blagoncsno deluje. Denar za ta sklad se steka iz mesečnih do neskov, katere vplačujejo udje bolniškega sklada, iz četrt dohodkov od iger in prostih darov. Pri tem skladu je že sedaj nad 80 udov, ko še niti eno leto ni preteklo, odkar sklad deluje. Udje tega sklada so obenem udje katoliškega izobraževalnega društva sv. Jožefa, ki šteje 120 rednih članov. Kaj ta cega moro učiniti le krščanska ljubezen. Naj omenim, ds imamo v društvenih prostorih tudi p o d u č n e govore. V adventnem času je gospod predsednik imel dva poljudna govora o »pomenu dobrega in slabega tiska«. Prihodnje predavanje bo dne 7. februarja. Govoril bode blag. gospod Josip Kragel, šolski ravnatelj, o »zgodovini Tržiča«. Vse ude, kakor tudi drugo, po udih vpeljane gosto opozarjamo na to lanimivo predava-nje. Predavanje se prične ob peti uri popoldne. K sklepu kli čemo vrlemu društvu: Le krepko naprej pod varstvom sv. Jožtfa I Za leto 190 4. se je odbor katoliškega iz obraževalnega društva sv. Jožefa sledeče soatavil: 1. Ivan Barie, kaplan v Tržiču, predsednik. 2. Blaž Pravst, posestnik in tovarniški poslovodja, podpredsednik. 3. Leonard Zupan, kaplan, tajnik. 4. Anton Mikič, tovarniški delovodja, blagajnik. 5. Ivan Papov, čevljar, knjižničar. 6. Karol Konča r, čevljar, knjiž ničarja namestnik. 7. Ludovik G r a s -m a i e r, posestnik in čevljarski mojster, odbornik. 8. JanezGlobočnik, posestnik in čevljarski mojster, odbornik. 9. J o ž e f B a h u n , čevljar, odbornik. 10. F r. Vi d i c, kovsč in društveni režiser, odbornik. v Iz Boštanja ob Savi se nam po roča: Katol. slov. izobraževalno društvo v Boštanju lepo napreduje. V par mesecih je pristopilo društvu 40 novih članov. Društvo šteje sedaj okoli 70 udov. Zaradi večjega števila članov si je društvo najelo z novim letom prostorno sobo v Li-parjevi hiši v Gradiču. V društveni sobi, kamor člani zlasti ob nedeliah marljivo za hajajo, leži na mizi 9 časopisov Več jih, po sebno »Domoljubov«, prihaja v več iztisih. Poleg časopisov ima društvo na razpolago knjižnico, ki šteje nad 350 knjig. Dne 10. jan. t. 1. je imelo društvo ri-dni občni zbor, na katerem se je med drugim sklenilo, da naj društvo prireja svojim članom redno tia me b?c po eno predavanje?. Tako jo bilo že eno predavanje za mesec januarij. Dno 17. jan. jo eden izmed društvenikov predaval o tisku, njega dobri in slabi strani. Pretečeno nedeljo, dne 14 t. m., pa je društvo priredilo v društvenem prostoru gledališko predstavo Predstavljala se je selska igra v treh delanjih »Novi zvon na Krtini« ali »Srečna sprava«. Vrli mladeniči bo izvrstno izvršili svoje naloge na splošno za-dovolinost zbranega občinetva Le hrabro naprej! v Ii Tržiča. V prostorih društva sv. Jožefa je imel 7. t. m. blag. g. Jos. Kragel, tukajšnji šolski vodja, prezanimivo predavanje o »zgodovini Tržiča«. Nad poldrugo uro so vsi poslušalci z največjo pazljivostjo sledili nad vse mikavnemu govoru. Ziato pa je koncem govora izražala viharna pohvala iskreno zahvalo gosp. ravnatelju za trudapolno delo. — G)spod ravnatelj J. Kragel bode dne 21. t. m. nadaljeval in končal svoj govor o »zgodovini Triiča«. — Tamburaški zbor, ki šteje enajst članov, vrlo napreduje pod spretnim vodstvom gospoda Fr. Siabeta. Ustanovil se je začetkom letošnjega leta, a marljivi tamburaši že kaj krepko udarjajo nekatere komade. Na poletje nameravamo prirediti kako večjo veselico v prid tamburašem. — Dru štvo sv. Jožefa je poslalo 200 K pokroviteljnina družbi sv. Cirila in Metoda, ka tere so nabrali kot čisti dobiček na veliki lanski društveni veselici, kjer so bili zbrani vsi sloji naroda. — Hranilnica in posojilnica sa tržiški okraj nepričakovano dobro uspeva. Po preteku ko maj treh lot je imela letos že nad 300.000 kron prometa. Zasluži pa tudi vse zaupanje, saj so v njenem odboru ugledni možje, župani in odborniki vseh občin našega sodnega okraja. — V predpustnem času je bilo mnogo raznih veselic in plesnih venčkov. Kot noviteto je omenjati veselico lovskega kluba, za hoje prireditev imata največ zaslug brata Niko in Franc Ahačič. Vsi pro stori so bili kar najsijajneje okrašeni z raznimi lovskimi znaki. — V občinski upravi je nastala stagnacija. Tudi znamenje časa. Socialne stvari. soc. Tovarnarji v avdienoi pri papežu. Društvo katoliških tovarnarjev se-verncfrancoskih je potovalo v Rim poklonit se svetemu očetu. Predsednik je v adresi naglašal, da katoliški francoski tovarnarji spoznavajo, da mora biti vera podlaga nravnosti in družabnemu redu, in ravnaje se po tem načelu, hočejo zboljšavati tudi položaj svojih delavcev. Sveti oče je v odgovoru pohvalil verske in socialne težnje katoliških tovarnarjev ter blagoslovil tovarnarje in njihove delavce. soc lOurni delavnik in soc. demo-kraoija. KaUo so svoj čas socialni demokratje napadali krščansko socialno delavstvo, ker le-to zahteva kot normalni delavni čbb (Ieseturni delavnik. Snežile bo znane surove psovke požiclovljene socialne demokracije. In pretrklo je le malo let in socialno demo-kraški državni poslanci v Nemčiji so predlagali v nemškem drž. zboru, naj se upelje postavno — lOurni delavnik. Bazne stvari. Najnovejše od raznih strani. Potonila ladja. Na obrežju Schlc-Bwiga se je potopila trgovska ladja, last nekega trgovca iz Hamburga. Na njej se je nahajalo 24 oseb, ki so vse utonile. — Novost iz Beigrad a. Veliko pozornost vzbuja neki odlok ruake vojne uprave. Iz P«troyrada namreč baje poročajo, da so vsi oni srbski častniki, ki so se udeležili v Nišu zarota zoper kraljeve morilce in bili zato od puščeni iz srbske armade, vsprejeti v rusko vojsko. — Poneverjenje. V lvovski delavski bolniški blagajni so prišli na sled poneverjenju. Ravnatelja Zelaszkyeviča so zaprli. — Jezso j e p o k v a r i 1. Iz Ti-entsina se poroča: 21. t. m. se je pokvaril jez Hvangho. Več sto ljudij je utonilo. Mnogo vasij je povodenj razdejala. — Nevihta na Dunaju. 21, t. mes. je razgrajala na Dunaju nevihta, kakršne že dolgo ni bilo.— Cesar je zaprisegel 22. t. m. novoiroeno vanega tridentskega knezonadškofa, Cele-stina Eadrici. — Češka vseučiliška predavanja so se pričela 21. t m. na Dunaju. Pri predavanju bo bila zastopana dunujska češka društva. Predavanja je otvoril prof. praškega vseučilišča dr. Drtina z govorom: »Zivljenski nazor in namen modernega človeka«. — Vstaja naHaiti. »Agenco Havas= poroča iz San Domingo : Amerikai-ski križarici »Harlfold« in »Co-lusnbia* sta bombardirali mesto Duarte, ki-tero so zasedli in se ga polastili vstaši. — Vzhodna žoleznica. »Reiehspost« poroča, da so je osobje pri vzhodni železnici, katero ščiti Avstrija, zelo izpremenilo. Mnogo sprevodnikov in paznikov je nado meščemh z osebami, ki so kot avstrijski vojaki služili pri brzojavnem ali pa železni škem polku. S tem hočejo preprečiti napade na to železnico. Največje društvo sveta bo lete s praznovalo tridesetletnico svojega obstanka. To društvo šteje 1102 milijonov udov. L3 Abesmcev, Afganistancev, Arabcev, Beludži-stanoev, Marokancev, Kinezov in Nigerijan-cuv ni v društvu. To društvo je svetovno poštno društvo. Zato je izdal Leopold Kal-lina, kontrolor v Waldheimu, zemljevid, na katerem je označeno društveno delovanje. Na tem zemljevidu so tudi označene najvažnejše mednarodne železnične proge, brzojavne zveze ter najvažnejšo pomorske vožne črte. Cigan in 99 kron. Cigan je molil: »Daj mi Bog najti 100 kron, a ni ene manj, ker drugače jih ne vzamem.« To, je slišal bogat kmet in si je mislil: »Nastavim mu 99 kron, da bom videl, kaj bo cigan nare. di).« Res položi 99 kron na cesto in se v grmu Bkrije. Cigan pride in vidi krone. Začne jih preštevati in našteje 99 ; šteje drugič in tretjič, in ko vidi, dr jih ni poln sto-tak, jih vtakne v žep in reče: »Če mi je Bog dal 99 kron, mi bo dal še eno, da iih bo ravno sto.« Kmet skoči izza grma: »Hej, stoj, denar je moj, jaz sem ga dejal tje, du vidim, če si včeraj resnico govoril.« »Ne znam za to,« reče oigan; »če se hočeš ti šaliti z mano, prav, jaz se z Bogom nečem.« Reče in gre. Nesreča v cirkusu Henry Pred kratkim smo poročali, da se je ponesrečila jahalka gospica Henrietta, hči cirkusovega ravnatelja, ter bila od konja znatno poškodovana na obrazu. Sedaj je došlo ravnate ljevo pismo iz Altone : »Ker imate tako sočutje, se Vam prisrčno zahvaljujem in naznanjam, da nesreča ni imela nobenih huj iih posledic. Moja hči je bila le lahko poškodovana ter je že toliko okrevala, da je dne 12. t. m. zopet nastopila. Ša enkrat naj-prisrčnejša zahvala. S spoštovanjem ravna telj cirkusa Henry«. Usoda odpadnikov. Na Francoskem je duhovnik Cnarbonnel odpadel in postal eden glavnih agitatorjev za framasone. Bil je sourednik lista „L'Action", ki je škandalozno glasilo najhujših cerkvenih sovražnikov. Marsikatera svinjarija je že iz „Aotion« prišla v druge liste in priromala tudi v „Narod". Zdaj pa so vrgli Charbonnela vun iz uredništva tega lista. Ker je delničar, hoče priti nazaj in toži lastnika lista. Zanimivo ja to, da ga je spodila iz uredništva njegova nekdanja prijateljica madame Durand, 8 katero je izda|al list za ženske ,.Lt Fronde«, in ki je nedavno utonil v svojem lastnem blatu „Stoven. Narod" je Charbonnela že večkrat jako hvalil. Zlaj ga lahko k sebi vzame, saj rad pobere vsak gnoi, ki odpade od cerkve! Cigansko maščevanje. Iz Č»ške L;pe se poroča: Lata 1895. je ogan Ferdinand Ružička med pretepom zabodel svojega prijatelja Henrika Ružička. Morilca je sodišče prijelo in obsodilo v petletno ječo. Ko je zapustil dne 20. marca 1900 zapor, je rekel, da se boji maščevanja svojih drugov. In res so ga našli že 28. marca umorjenega v bližini dotične kaznilnice. Štiri leta skoro je sodnija brez uspeha iskala morilca. Končno se ie zvedelo, da sta ga umorila Karol Klotz in Franc Chalupecky, njegova lastna prijatelja. Klotz trdi, da je bil le prisoten, ko ga je Chalupecky zabodel. Liberalci proti katoliški cerkvi. Razdivjani liberalci, ki so se polastili politične sile v Franciji, postajajo že kar smešni v svoji beanosti. Vsakemu duhovniku, ki ee drzne reči le besedo proti brezvercam, po bero vsa dohodke, da bi ga izstradali. V škouji Qaimper je vlada nastavila učitelja, ki bi moral biti nevtralen, to se pravi, na za, ne zoper krščanstvo. Ta je pa učil otroke, da ni pekla, da kar je v svetem pismu je vse izmišljeno itd. Duhovnik se ie pritoži?. A kaj je storila liberalna vlada P Učitelju se ni zgodilo nič, duhovniku so pa dohodke vzeli! — Ko so izgnali redovnice iz bolnišnic, so ustanovili šole za bolniške stre-žajke. A te šole so večinoma prazne, žen ske, ki se pa oglašajo za učenje, so večinoma — redovnice ! Papež Pij X. francoskim mladeničem. Kot odpor proti framascnskemu na silju se je ustanovila v Franciji »Katoliška tveza francoske mladine«, ki prireja javne ljudske shode in na njih pobija protikrščan-ske namene sedanje vlade. Papež Pij X je pisal načelniku priznalno pismo, v katerem hvali to požrtvovalno delovanje francoske mladine. V obrambo krščanskih imen. Ruski minister za notranje zadeve, Plehve, je ukazal vsem uradom, da bi v prihodnje ne do volili več Židom nositi krščanskih imen. Zlasti naj se pod strogo kaznijo prepove, da bi židovi rabili krščanska krstna imena namesto svojih izvirnih židovskih. Gorki čevlji. Neki nemški iznajditelj namerava izvršiti čevlje, ki bodo greli noge. Napraviti misli namreč na čevljih napravo, ki bo razširjala po nogah gorkoto. Na peti bo pritrdil posodo za zbiranje gorkote, katera bo v zvezi s toploto vodilnimi telesi, ki jo bodo razširjali po podplatih. Kako bo iznajditelj dobival toploto, je njegova skrivnost. Boj proti kadilcem. V Barolinu so pričeli nekadiloi hud boj proti kadilcem ter poklicali še celo ženske na pomoč. Pred vsem skušajo napraviti prostore, vrte in jedilnice, kjer bo kadenje strogo prepovedano. Zaigrani denar — v dobrodelne namene. Znani veleposestnik Lazar Dun gyerszky je daroval 300.000 K v dobro delne namene. Niegov sin je namreč pred kratkim zaigral 300.000 K, katerih pa njegov oče ni hotel plačati. Da je pa pokazal, da te svote ne izplača radi nje višine, ampak ker je noče, daroval je dotično vsoto v dobrodelne namene. Požidovljenje avstrijskega trgov-stva. Kakor navaja poročilo trgovskih aka demij in Sol v Avstriji, je bilo med učenci višiih trgovskih šol v šolskem letu 1901/02 21-1% judov, dočim jih je med prebivalstvom le 4 69 °/0. Na nemški trsrovski akademiji v Pragi je študiralo 618% judov, dočim j'h je med češkimi prebivalci le 146%. Na dunajski trgovski akademiji je bilo 43 % iudovsk'h uČenoev, na viSji trgovski šoli v Ustiu 25%, v Plznu 42'7%, v Raicbenburgu 16%, v Brnu 56% in v O.omucu 32%. M»nj je judov na navadn h trgovskih šolah, vendar o« vedno več ko 10%. Na odru ustreljena Pri neki dile-tantski predstavi v Finy pri Szatmaru je 17. t. m. ustrelil igralec Jeršein na svojo soigralko s samokresom, ki je bil slučajno „ostrn" nabasan, ter jo smrtno ranil. Župan izginil Iz Brna se poroča: Kojetanski župan, Sahanek, je 11. t. m. izginil. V ponedeljek 15. t. m. je došla od njega iz Trsta brzojavka, v kateri naznanja, da se ne vrne več. Pri pregledovanju občinske blagajne se je zapazilo, da je pone-veril 30.000 K. Gledališče — pribežališče zločin cev. Iz Budimpešte se poroča: Kis-Faludy gledališče v Stari Pešti so v avgustu radi pomanjkljivosti varnostnih priprav zaprli. Detektivi so pred bratk m opazili, da so vsi „gavnarji" zapustili svoja stanovanja in se »neznano kam" preselili. Pretečeni torek je nekdo zapazil, kako je neka oseba odprla s ključem neka gledališka vratica in se spla žila v gledališče. Nato so detektivi vdrli v gledališče. Komaj so vstopili v gledališče, že se je pričelo po vseh ložoh bujno življenje. Od vseh strani so hiteli zločinci k vhodu, katerega so pa seveda detektivi dobro za stražili. Mnogo pariških barab je spalo v ložah tako trdno, da so jih morah policaji vzbuditi. Seveda ae je policajem ta lov dobro izplačal, ker je bilo med temi gledališkimi gosti mnogo takih, katere je zasledovala pismeno. Slika na pšeničnem zrnu. Naj manjšo sliko, tano ooročd nem angl.ški list, je naslikal neki 11 mnakt umetnik. Slika predstavlja mlinarja, Ki gre po atopnjicah in nese vrečo žita na hrbtu. Mlin stoji blizu zelenega travnika. Na cesti stoji konj, voz in več skupin kmetov. Vse to je naslikano na eno stran pšeničnega zrna. Seveda se mora to sliko, da se jo vidi, opazovati z mikroskopom. Niučvang, 23. febr. Aleksejev ima s svojim generalnim štabom sedež v Harbinu. London, 23. febr. Japonci so izkrcali pred Čemulpom tri infanterij-ske divizije. Po železnici se prevažajo japonski vojaki v Soul, kjer je vse zanje pripravljeno. London, 23. febr. Neki japonski milijonar je podaril vladi svojo zbirko japonskih raritet, cenjeno na več kot 4 milijone kron, da se porabi za vojne stroške. Pariz, 23. febr. Ker se je Japonska pritožila, da puščajo Francozi predolgo Rusom nalagati premog v svojem pristanišču Džibuti, je dala francoska vlada izjavo, v kateri popolnoma zagotavlja svojo nevtralnost. Berolin, 2i. febr. „Lokalanzeiger" je dobil iz Tokia poročilo, da je ruska konjenica prišla v Andžu na Koreji ter razrušila brzojav. London, 23. febr. Japonsko brodovje je prišlo pred Port Artur in je napadlo Ruse. Japonci so vzeli Rusom štiri ladje in ruske mornarje vjeli. Japonci so preslepili nasprotnike s tem, da so imeli ruske signale. Atentat na predsednika Roose-velta. Berolin, 23. febr. „V beli hiši" v Washingtonu se je približal predsedniku Rooseveltu sumljiv človek, ki je hotel ž njim govoriti. Ko so ga aretirali, je rekel, da mu je ime Edvard Relgar, doma iz Chicaga. Imel je pri sebi nabasan revolver. Iz pisem, ki jih je pisal Rooseveltu, ga imajo za blaznega Iz življenja. Zdaj ima čas! Zdravnik: »Gospod profesor, vi imate vnetje oči in ne smete štiri dni nič delati.« — Profesor: »Hvala Bogu, bom vaaj lahko spisal pisma, ki že toliko časa čakajo.« Vnet zagovornik. Odvetnik (pred sodiščem braneč konjskega tatu): »Gospodje porotniki, naj vas nikar ne nagne k obsodbi to, da je bil obtoženec že večkrat zaradi tatvine kaznovan, kajti tako lepega konja bi bil ukradel tudi, kdor še ni bil predka znovan« Dobra postrežba. Gost: Čujte, gostilničar, kaka postrežba je to pri vas ? V juhi najdem odpadek od smodke, in ko ga pokažem natakarju, on hitro prižge žvep lenko, da mi ga zapali ?« — Gostilničar : ,To vas mora vendar prepričati, kako točna je naši postrežb* !« Meteorologično porodilo. ViSina nad morjem 306 2 m, srednji iračni tlak 736-0 mm S tuj. q Cu opa- j baro-(5 zovanja ; metra. T mm. Temperatura po CellljB Vetreri. Nebe fi! 22" o i <30 4 1-tj | breiivetr. jasno 00 0.,|17 zjutr 1 729 0 I — 0 8 1 sl. szah. 1 megla H;«, popol.| 726-11 10-0 | , | del. obl Srednja včerajšnja temperatura 2 4* normale 0 5 Dunajska borza dnč 22 februarja. Skupni državni dolg v notah.....5H'05 Skupni državni dolg v srebru.....9«-4a Avstrijska zlata renta 4% ..........u i - Avstrijska kronska renta 4%.....8a Avstrijska inv. renta 3l/i%......™ Ogrska zlata renta 4%.......lto-15 Ogrska kronska renta 4% . . • • • 96'30 Ogrska inv. renta 3......88 ^ Avstro-ogrske bančne delnice.....16 Kreditne delnice........621 — London vista...........24U-40 Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. v. ll7-3o 20 mark......................23 45 20 frankov...........07 Italijanski bankovci........93 10 C kr. cekini........... Kitne c^m «■ dn(š 22. februarja 1904 (Termin.) Na budimpeštanaki borzi . . K 911 do 9 12 PSenica za april ... > » oktober..... Rž za april ...... Oves za april ....... 1 Koruza za maj 1904 .... • juli....... (Efektiv). Dunajski trg 8-81 715 6U0 h-63 5.62 8'82 7-16 6-02 565 5.63 Plenica banaSka . . . • . . K 9 10 do 9 60 Rž julne železnice . . ........... • n . • * 7-15 ' 7 40 6 50 „ 7 60 6 50 . 7-25 Koruza ogrska stara . . • i» 6 — , 6 15 , r nova . . • • n — » - — n K-90 * 7 25 Oves srednji..... • • * 6 3n » 6 55 » 12.— Telefonska in brzojavna poročila. Japonsko-ruska vojska. London, 23. februarja. „Times" so dobile iz Wei-haj-veja poročilo, da so Japonci prepeljali tri divizije vojakov na Korejo. Sedaj je na potu dvanajsta divizija. Japonska armada se opira na Cemulpo. Manjši vojaški oddelki so odšli proti severu, v kratkem se dalje pomaknejo vse čete. Tlim, 23. februarja. Presenečene vzbuja zadnji članek viadne „Tribune", ki jako ostro piše proti Japoncem. „Ta polizobraženi narod," pravi „Tribuna", ki je pravzaprav še divji, je začel grozno vojsko, katere posledice danes še ni mogoče ceniti." Pekin, 23. februarja. Ruski vojaki, ki so jih Japonci vjeli, bodo na Cey-lonu internirani | Nagasaki, 23. febr. Rusko brodovje iz Vladivostoka je hotelo bombardirati japonsko mesto Hakodate, kar pa je zabranil vihar s snegom v morski ožini Tsugaru. Prebivalstvo v Vladivostoku je dobilo povelje, da mora zapustiti mesto zaradi pomanjkanja živil. Petrograd, 23. febr. Vojno ministrstvo vodi sedaj šef gen. štaba Saharov. Bohinjska Bistrica, 23. febr. Po sedemletnem trudu poslanca Pogač n i k a je danes verski zaklad stavil ponudbo prodaje 2500 oralov planin in gozda Bitnjanom, Lepenicem, Fužinar-jem in Studorcem. Slava našemu po siancu! Dunaj, 23. febr. Na Dunaju, ; v Pragi in Budimpešti so razširjali vznemirjajoče vesti o mobilizaciji, in sicer da je poklican pod orožje prvi razred črnovojnikov. Uradno se zatrjuje, da to ni nič izrednega, ker so dobili črno-vojniki le listke, kakor vsako leto. Dunaj, 23. febr. V ogrski delegaciji je govoril delegat Bolgar. Izreka svoje prepričanje, da mora Avstro-Ogrska imeti skupno armado, v kateri se naj goji vzajemnost avstrijskih narodov. —v— Zagreb, 23. febr. „Srbobran" trdi, da odstopi sek. načelnik Pavič, ker je bana večkrat napačno poučil. Berolin, 23. febr. „Lokal-Anzeiger" poroča: V Parizu je Sarafov svojim prijateljem naznanil celo vrsto novih atentatov, ki se bodo izvršili v Makedoniji. Ker sedaj ni ugoden čas za vstaše v vojski, bodo delovali z atentati. Umrli so: 20. februarja. I?an Zore, delavčev sin, 8 mes., Rimska cesta 2 i, ošpice in pljučnica. 21. februarja. Matija Semrajc, posestnik, 44 let, Martinova cesta 36, kap. V bolnišnici: 19. februarja. l''ran Marn, dninar, 51 let, jetika. 21. febr. Marija Siraončič, graščinskega uslužb. hči. 16 let, srčna hiba. — Rozalija Ana Zingl, usmi-ljenka, 65 let, Struma. llarovi Darovi, poslani našemu uredništvu. Za Jeranovo dijaško mizo so darovali p. n. gg.: Fr. Pavftič, kaplan na Dovjem, 10 K; po dekanu Kummerju iz Stare Loke 14 K ; neimenovan 10 K; M Er «ar, derec v Ljubljani, 4 K; J. Kn fi benefioijat vTomišlju, 10 K, svetnik J. Gnjezda v L ubljani 10 K. Z milo z znamko 449 104-97 sta najbolj koristni itodllsai naili WW za hišno rabo. dobivate jih po špecerijskih jtacunahf Pavel Seemann izdelovatelj mila in čebelno-voščenih svodi v Ljubljani. Zavod za mebliranje in dekoracije HH 13 A A.T T^/^T) T71 T"1 T71 nH Ljubljana, Frančiškanske r JLVJljLIN U i^JDilrf IaJ^JCJ X , ulice št. 10. # Teiefonžt.97„ pohištvo vsake vrsfe od najnavadnejšega do najfinejšega. Poskusite pristni rastlinski liker ,Florian' Varstvena znamka. Po okusu in zdravem učinku prvak likerjev. Ogreva in oživlja tel6, Iiudi tek in prebavo, Daje dobro spanje. Lastnik: Edmund Kavčič v Ljubljani. Vzorci se radovoljno dajejo brezplačno. 1741 34 Trgovci, obrtniki m za sebniki, kateri hočejo imeti = prahu proste = prodajalniene prostore, pisarne, skladišča in druge prostore, n j upt rabiia o m,/|e ^o aolgotrainih preizkušnjah prrei»-nn in kot. nejtol Ae sredstvo za prepreče-nje nadležnega prahu prizna o olje proti prahu. Cena kilogramu 80 vinarjev. Adolf Hauptmann 189 25-1 v Ljubljani. Prva kranjska tovarna oljnatih bary, firneža, laka in steklarskega kleja. Naprodaj je iz proste roke li i m ^ Zaloga tapet rolet, karnis za okna, zagrinjal preprog. Največja izbera blaga za pohištvo Enostavne in*laksuriozne ženitbene oprave, solidno in poceni izvršene. Dekoracije. Oprava celili stanovanj, hotelov in kopališč. lllllllllllllllliniMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlilllllllllllllll Perje za postelje in puh priporoča po najnižjih cenah m ra l \ IHTI, E^red škofijo štev SO. Zunanja naročila se točno Izvršujejo. 96 100-73 obstoječa s petimi sobami, hlevom in Vrtom, ter vse prav v dobrem stanu. Več se pcizve pii 290 5-2 I. JV[raulja, v Školji Loki št. 95. Zahtevajte brezplačno in franko moj ilustrovani cenik z več ko 600 podobami ur, zlatega m srebrnega blaga m godbenih reči HANN3 KONRAD Nik.-rem.ura gi. 2.50 tovarna za ure In Izvozna trgovina □ro S leta pism. jam^ Most št. 520, Češko. Najsigurnejša prilika za štedenje| tČŠT Vzajemno podporno društvo v Ljubljani registrovana zadruga z omejenim jamstvom sprejema vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldan hranilne i1§s'e ter jih obrestuje po w 4 im to je, daje za 200 kron 9 kron 50 vin. na leto. Druge hranilne knjižice sprejemajo se kot gotovina in se njih obrestovanje ne pretrga. f^entni davek plača m*anilniea sama. Krojaški salon za gospode Ivan Magdie Ljubljana, Stari trg štev. 8. Izdelovanje vsakovrstne garderobe za gospode po najnovejših jonrnalili iz najmodernejšega in najboljšega tn- in inozemskega blaga. 292 26-1 •f + f f f f f f f ♦f f fl 1618 10 občinskega tajnika in organista v Selah na Koroškem se odda. Prosilec mora dokazati, da je slovenskega kakor tudi nemškega uradovanja sam brez tuje pomoči popolnoma zmožen, ter da je vnet za cerkveno službo in pripravljen ustanoviti in voditi cerkveni pevski zbor. Kot tajnik dobi od občine 492 K na leto ter ima prosto stanovanje in drva. Za pisarijo pri občinski požarni zavarovalnici dobi posebno nagrado. Kot organist zasluži okoli 250 kron. Prošnje se naj pošljejo do 5. jmšoa t. 1. na_občlnsko predstojništvo v Selah, pošta "t Si E 1 n 9 M H, ta Borovlje na Koroškem. 276 3—2 ^ Prod ni o " nedeljo, dne 28. februarja popold. ob 5. url v I cUdV dllj t dvorani „Mesf. doma" v Ljubljani o moči živcev, dr. med. Baunigarten "ie obrabi in zopetnl pridobitvi. iz TVttrishofna Vstopnina: Numerirani sedeži 1 krono, nenumerirani 60 vinarjev. Vstopnice se prodajajo v trafiki pri Šešarku. 277 3—2 SOB Naročajte Jkm yu«My iz pivovarne v Žalcu in Laškem trgu. r%i»m.arodb > I aprelemn c«^■i t riftl * "V JLjnR>lJ»n] , **«»«! m.«* 706 104—80 lloe Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. K a I a n t n a izvršite? naročil na borzi. Izdajatelj ^in odgovorni urednik: Dr. Ignacij Žitnik. Menjarična delniška družba „M E K C U R" I., Kc!':?«! 10 in 13. Dunaj, I., Strobelgasse 2. Pojasnila "VB v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kurznih vrednostih vseh špekulaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor je mogoče visocega oljrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnlo. 134 297 I Tisk »Katoliške Tiskarne« v Ljubljani.