MOVINft AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 47 CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, FEBRUARY 27TH, 1933 LETO XXXV.—'VOL. XXXV. Japonska se je končno Dobički na sladkorju zna- Slovenski radio program Ameriške Domovine velik uspeh Razdelitev Clevelanda v 110- limauni <1 17 <'mnom I llfo coin mi nnna Hahrimr in T u £ iro nn ifu>na n rvo ia nrl umaknila iz članstva Lige narodov radi obsodbe Geneva, 25. februarja. Japonska vlada je danes umaknila svoje poslanstvo iz vrst Lige šajo milijone dolarjev, je pričevanje na sodniji V soboto se je končno izvršila uradna preselitev uredniških Chicago, 25. februarja. Potem prostorov "Ameriške Domovi- ko je trajala najbolj natančna 1 ne" v novo, moderno poslopje. preiskava skoro tri leta, in kolc, . . v. , ... narodov, nekako pol ur potem,'se je natančno preštudiral ves Seveda sl° breZ VRaklh P°' ko je generalna seja Lige naro- 'material, ki je bil zbran tozade- |sebnih ceremonij. Prišli so tru-dov odobrila naročilo svojega |vno kot dokazi, je zvezna velika 'ki in aparati, ki so najprvo pre-Preiskovalnega odseka, ki pra- j porota v tem mestu dvignila ob- mestili tri obširne blagajne raz-vi, da je Japonska nepošteno injtcžnico proti gotovi korporaciji, tnih uredništev, ki imajo svoje krivično nastopila v Mandžuri- ki je prodajala sladkor na debe-1 prostore v novem poslopju, poji. Glasovanje v zborovanju Li- lo in sicer le onim, ki so iz slad- item so prišle na vrsto prsalne J?e narodov je bilo 42:1. To je,lu 3 ub po ropu Vancica so prijeli. Toda Pa pričevanju Miss Cherne x P°rotniki Vancica niso spo-krivim. Bil je oproščen, Je Terrell pošteno s ,el porotnike in jih pognal s ariije. V bolnico Nagloma je zbolela pretekli petek Mrs. John Komin, 1006 E. 76th St. Odpeljana je bila v St. Alexis bolnico, kjer se je morala podvreči nevarni operaciji. Nahaja se v sobi 325, kjer jo prijateljice lahko obiščejo. Upamo, da bo dobra žena kmalu okrevala. naših ljudi po ameriških naselbinah V Enumclaw, Washington,, sta obhajala te dni zlato poroko Peter in Frances Vrhovnik, ki sta doma iz Vranskega pri Celju. V naselbini živita že nad 40 let. Slavnosti zlate poroke se je udeležilo nad 500 oseb. V Ely, Minnesota, je umrl rojak Nick Matetič, star 75 let, doma iz Tribuč pri Črnomlju. V Ameriki je bival 45 let in je ves čas živel v Minnesoti. Bil je samec in zapušča le nekaj oddaljenih sorodnikov. Dne 19. februarja so blagoslovili v Detroitu novo slovensko cerkev. Staro bodo porabili za dvorano. "Proletarec" naznanja v svoji najnovejši izdaji, da če ne bodo naročniki točno plačevali naročnine, da če ne bo več oglasov in zlasti pa prostovoljnih prispevkov, da bo nadaljno izhajanje lista onemogočeno. Apelira na svoje somišljenike naj hitro in izdatno pomagajo. -o- Vest iz domovine Mrs. Rose Thomas, 10724 Olivet Ave., je dobila iz domovine žalostno vest, da ji je umrl njen ljubljeni brat Alojz Lap, in sicer 7. januarja, 1933. Umrl je v južni Srbiji ob albanski meji, kjer se je nahajal pri vojakih. Doma je bil iz Zidanega mosta pri Trebnjem na Dolenjskem. Doma zapušča starše, enega brata in dve sestri, v Clevelandu pa sestro in enega brata. Naj počiva v miru in naj mu bo ohranjen 'blag spomin. Preostali družini pa izrekamo iskreno sožalje! 25 lepih daril ženski odsek Slovenskega Del. Doma priredi veliko maškeradno veselico na pustni torek večer v Slov. Del. Domu na Waterloo Rd. ženske so pripravile kar 25 lepih daril za razne pomembne, lepe in grde maske. 25 nagrad! Gotovo se splača poskusiti srečo! In izvrstna godba Bled, ki bo igrala pri plesu, zna kratkočasiti in igrati, da vas kar samo vleče k plesu. Prav prijazno ste vabljeni k obilni udeležbi. Žita bi rada dobila, presto) za dva svoja otroka Budapest, 26. februarja. V tu-kajšnih rojalističhih krogih se-govori, da se bivša avstrijska cesarica Žita, žena zadnjega Habsburgovca, ki je vladal Avstriji, peča z načrtom, kako bi za dva svojih sinov dobila kraljevo krono in prestole. Njen starejši sin Oton, si lasti pravico do ogrske krone. Ker je pa ex-cesarica prišla do prepričanja, da se Ogri ne bodo nikdar več združili z Avstrijo pod eno krono, in bi se takemu načrtu takoj uprli, je Žita začela sedaj delovati na to, da dobi ogrsko krono in samostojno kraljevino njen drugi sin Felix, dočim bi priborila prvemu sinu Otonu avstrijsko krono. Toda tudi ta načrt ni po godu vodilnim ogrskim krogom, ki so mnenja, da če postane drugi sin Felix ogrski vladar, bi bili Ogri zopet zapostavljeni. Nadalje se govori, da če postane 0i:on avstrijski kralj, da bi Avstrija dobila vrnjeno južno Tirolsko s tem, da bi se Oton poročil z eno izmed hčerk laškega kralja. To zopet jezi Ogre, ker če postane Felix njih vladar, nimajo nobene obljube, da dobijo kaj zemlje bodisi od Romunske ali Jugoslavije. Sicer pa v resnih krogih ne vzamejo načrtov ex-cesarice Zite za izpolnjive. Ostale sosednje države kaj enakega ne bi nikdar dovolile. kanci lahko dobijo za svoj predlog večino, to je, 15 glasov, toda predlog mora biti sprejet z dvetretinsko večino, kar pomeni 17 glasov. Teh republikanci nimajo, in župan Miller je pripravljen, vetirati republikanski načrt, da bi se spojila 21. in 23. vai da v eno, pri čemur bi bili zlasti Slovenci silno udarjeni. Tako ne bo iz vse nove razdelitve mesta Cleveland v 31 po-Miami, Florida, 25. februar- litičnih okrajev zaenkrat nič. ja. Položaj chicaškega župana j Vclivni odbor zahteva, da je no- ker se stanje župana Čer maka dnevno slabša Romunski kralj baje ni varen prestola? Dunaj, 25. februarja. Mnogi člani družine romunskega kralja Karla so svetovali Karlu, da se odpove romunskemu prestolu, ki baje ni več varen za njega. Odpovedal naj bi se v korist svojega sina. Antona čermaka, ki je bil nekaj dni po napadu od strani morilca Zangara, precej povoljen, še je nenadoma poslabšal in zdravnike je začelo skrbeti. Dr. Frank Jirka, ki je zet chicaškega župana čermaka, je izjavil cev danes zjutraj sledeče: "Meni se ::di, da imamo le malo upanja za našega župana. Jaz mu dam eno priliko izmed desetih, da ostane pri življenju." Po natančni preiskavi od strani več zdravnikov, Ise je dognalo, da srce župana ne deluje več kot je delovalo prve dni po napadu. Srce postaja slabše in slabše. In to kljub temu, da ima čermak okoli sebe najfinejše zdravnike in najboljše strežnice. Tudi pljuča niso več tako pripravljena za redno dihanje. Tekom si-noč'ne:ga večeri so zdravniki opazili, da srce župana čermaka polagoma zastaja. Od časa do časa začne biti redne je, toda naenkrat zopet zaostane. To dejstvo je, ki zdravnike najbolj skrbi. Vročina, ki je bila včeraj 99 stopinj, je narastla danes na 101. Miami, Fla., 26. februarja. Pozno danes zvečer se je bolezni župana Čermaka pridružila še pljučnica, in zdravniki, ki že prej niso imeli dovolj upanja, sedaj dvomijo, če bo mogoče župana rešiti. --o- roma bi imeli enega zastopnika ;uoulu meqnaroano trgovino m manj v mestni zbornici. Po tem zaupanje ter naročila ostalh narodov sveta, je treba definitiv-no nekaj ukreniti glede mednarodnih vojnih dolgov. Zato je Roosevelt že sedaj naročil, da stopi novi državni tajnik Hull nemudoma v dogovore s francoskim in angleškim poslanikom. Ze v pondeljek ima Hull sestanek s francoskim posianikom, nakar sledi dogovor z angleškim zastopnikom nakar bo hitel Hull v New York, da se defini-tivno dogovori z RooseVeltom, še predno je slednji zaprisežen. Angleški poslanik se je pravkar vrnil iz Anglije, kjer je dobil končna pooblastila svoje vlade za nadaljne dogovore z ameriško vlado. Program Roosevelta je delovati za razorožitev, za sporazum med posameznimi vladami glede mednarodne trgovine in končna ureditev mednarodnih vojnih dolgov. Novi predsednik Roosevelt bo sledil popolnoma drugačni politiki v tujezemstvo kot jo je pa vodil Hoover. Dočim se je Hoover držal visoko in odklanjal vsak dogovor, bo temu nasprotno Roosevelt kon-cilijanten, prizanesljiv in sku-I šal bo povsod ustvariti spora-| zum in prijateljstvo. Evropa : potrebuje pomoči od Amerike, Amerika pa potrebuje trgovine od Evrope. Z dobro voljo se va razdelitev gotova do 1. marca. To je nemogoče. Torej bomo letos novembra meseca volili 33 councilmanov namesto 31, in vse ostane po starem radi strankarske zavisti republikan- Naši novi naročniki Na dnevnik "Ameriška Do movina" so se pretekli tederi na- I lahko obema ustreže ročili sledeči naši ljudje: Anton j _Q_ Verbič, Painesville, Ohio, Rev. Silvester Skebe, Francija, za katerega je plačal Klub Hinje, Matt Kogovšek, Girard, Ohio, Frances Leskovec, Jo:1 Pintar, Kongres je moker Washington, 26. februarja. Zbornica poslancev v kongresu je danes zopet prizadela en uda-Nick Pezdir, Jos. Cukanje, John jrec Volstead postavi. S 183 gla-Preskar in Frank Grandovec v j sovi proti 160 je bilo odglasova-Clevelandu. Vsem novim naro-j no, da zdravniki niso vezani več čnikom prav iskrena zahvala in j na količino žganja ali vina, kar priporočamo ise še ostalim cenje- predpišejo kot zdravilo. Seda- nim rojakom v naročilo. —:-o—-- Listnica uredništva A. J. Najbolje je, da se oglasite v Citizens Bureau v starem sodnijskem poslopju na Public Square, kjer dobite zanesljiv nasvet zastonj — A. P. Za vas bi nja določba Volstead postave pravi, da noben zdravnik ne sme predpisati več kot en pint žganja na deset dni, in da v enem mesecu ne sme dati več kot 100 takih predpisov. To bo sedaj odpravljeno, kakor hitro tudi senatna zbornica potrdi predlog poslanske zbornice. bilo pa najbolje, da se obrnete na Better Business Bureau, Fed- Zdravniki bodo lahko predpisali eral Reserve Bank Building, Su- žganja ali vina, kolikor pač ho-perior Ave. Ako mislite, da jejčejo. bila zadeva sleparska, morate doprinesti tudi tozadevne doka- ze. Več denarja v prometu, pravi zvezna vlada Washington, 25. februarja.— Kot trdi zvezni zakladničar, je v letošnjem letu povprečno več denarja v prometu kot lansko leto. Zadnji teden so ga našteli za $5,988,000,000, ali za $134,-000,000 več kot v lanskem decembru. Corlett zahteva Common Pleas sodnik Corlett v Clevelandu, znan republikanec, je te dni zahteval, da se republikanska stranka znebi svojega voditelja Maurice Masch-keta, sicer je izročena končni pogubi. Obenem pravi Corlett, da se pri katididatih za sodnike ne bi smelo gledati, kaj so, republikanci ali demokrati, pač pa bi se jih moralo zbirati na podlagi njih zmožnosti. Ribji lov Iz jezera Erie se ne dobi več toliko in tako okusnih rib kot nekdaj. Vzrok je, kot pravijo profesijonelni ribiči, ker danes vsakdo ribari in celo z mrežami, ki bi morale biti prepovedane. Voda je grenka Mestna voda te dni ni prav okusna-, pravi mestni izdravst-veni urad. Led se topi na jezeru, kar povzroča, da razne nesnage prihajajo do reservoir-jev, katere skušajo s klorinom uničiti. Sicer pa je le okus nekako slab, posledica vživanja vode pa nikomur ne škoduje. Za revne otroke Mesto Cleveland in okraj Cuyahoga bo moral preskrbeti letos $734,000 za zapuščene otroke, katerih je čimdlalje več v mestu. Leta 1930 jih je imelo mesto 870 v oskrbi, letos je pa to število narastlo že na 2,871. * štiri osebe so bile ubite včeraj v Nemčiji v političnih spopadih. Vest iz domovine Mrs. Frances Marolt, 1214 E. 169th St., nam sporoča, da je njen soprog dobil iz domovine žalostno sporočilo, da je umrla v domovini, v Bloški Polici njegova ljubljena mama, v visoki starosti 88 let. V Clevelandu zapušča ranjka 3 sinove, Ivana, Jakoba in Mihaela, v Johns-townu, Pa., pa dve hčeri, Ivano, poročeno Milavec in Frances, poročeno Bizjak. V starem kraju zapušča enega sina in eno hčer. Bodi ranjki mamici mirna domača rodna gruda! Odpuščeni uradniki Okrajni blagajnik Collister je odpustil pretekli petek 18 pomožnih blagajnikov iz urada, rekoč, da nima dovolj denarja, da bi vse plačeval. Med odpuščenimi je tudi naš rojak R. F. Gregorich. "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznaialcih: celo leto $5.50 ;pol leta $3.00; četrt $1.75 Za Evropo, celo leto $8.00; pol leta $4-00; za četrt leta $2.50 Posamezna Številka 3 cente. Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland. O. Tel. HEnderson 0628 JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers. Entered as second class matter January 6th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d. 1879. No. 47, Moil., Feb. 27th, 1933 Oče ameriške domovine-George Washington Svoje najhujše poraze je doživel Washington od maja do septembra meseca, 1776, ko je bila njegova armada zaporedoma tepena od angleških najemnikov. V dveh mesecih je zgubil 8,000 mož, deloma ubitih, deloma vjetih, in vsa njegova armada je štela komaj 18,000 mož. Po teh porazih je tudi padel duh ameriške armade, in stotine vojakov je začelo bežati iz vrst Washingtona. Zdelo se je, da so Angleži dobili absolutno zmago in da je svoboda Amerikancev zapečatena. Značilno za Washingtona je bilo leto 1777, zlasti od septembra do preko zime v letu 1778. Amerikanci so bili strahovito tepeni pri Brandwyne, Angleži so tedaj vzeli Phi-ladelphijo, gospodarili so v New Yorku, dočim se je Washington z 9,000 možmi umaknil v Valley Forge, kjer je sklenil prezimiti. Ta Washingtonova armada ni bilo druzega kot čreda razcapanih, lačnih in pomanjkanja trpečih Amerikancev. Poleg tega so se začeli dvigati zoper Washingtona kritikarji, očrnili so ga pri kongresu, nihče ni bil zadovoljen z njim, celo vojaki v njegovih lastnih vrstah so ga napadali. Toda Washington je vztrajal in molčal in mislil •svoje. Mislil je, da domovina ne more napredovati, ako bo morala poslušati vsakega nezadovoljneža. Washington je verjel v enega samega voditelja, sovražil je kritike, in baš raditega se mu je posrečilo končno zmagati, ker je poslušal sam svoj pošten razum in prisilil kritike, da so končno umolknili. V letu 1777, ko je bil Washington trikrat poražen s peščico svojih patriotov, je imel najhujše čase. Dvignili so se zoper njega lastni bratje in kričali v javnosti, da je diktator. Pojavljali so se razni generali, ki so odkrito govorili, da če bi oni vodili armado, da bi bili Angleži že zdavnej pregnani. V zimi 1777 so kritikarji kot Thomas Vonway, Thomas Miffin, Charles Lee, Benjamin Rush skupaj z generalom Horatio Gates, javno obtožili Washingtona dikta-rorične vlade in zahtevali, da se ga odstavi kot vrhovnega poveljnika. Pridobili so za sebe kongres, ki je začel nagajati Washingtonii z intrigami. Washington je še vedno molčal, toda se pripravljal. Napadel je sovražnika nenadoma pri Monmouth in porazil bi vso angleško vojno tedaj, da ga niso izdali lastni generali, med njimi Charles Lee. Sedaj se je dognalo, kam cikajo nasprotniki Washingtona, toda toliko moč so imeli zarotniki pri kongresu, da namesto da bi slednji dal izdajalske generale postreliti, jih je samo umaknil od poveljstva za eno leto. Washington je divjal od jeze. Eno lastnost je imel Washington, in ta mu je priborila končno zmago. Znal je navdušiti svoje ljudi, in v najbolj črnih dnevih ni obupal. V letih 1782 je doživel še več porazov, toda vztrajni mož je šel naprej, dokler ni v letu 1783 pri Yorktownu s svojo sicer slabo, toda skrajno navdušeno armado nenadoma napadel angleškega vrhovnega poveljnika Cornwallisa, ga zajel in prisilil k popolni predaji. Washington je tu vjel vso angleško armado, 7,500 mož in tako povzročil, da je ameriško-angleška vojna leta 1783 se končala s popolno zmago Amerikancev. Takoj ko je bilo vojne konec, se je Washington poslovil od armade in odpotoval na svoje posestvo v Mount Vernon. Tekom osmih let, ko je vodil ameriško armado, je imel stroškov s to armado nekako $70,000. Za sebe ni zahteval nobene plače. Hotel je živeti mirno na svojem posestvu. Bil je sit neprestanih medsebojnih prepirov, katere so imeli Amerikanci. Ko so namreč Amerikanci z zmago v letu 1783 dobili neodvisnost in svojo lastno državo, so se začeli medsebojno silovito prepirati. Washington tega ni mogel trpeti. Dežela se je nahajala v pravem kaotičnem položaju. Vsaka država je hotela biti za sebe. Newyorčani so vlekli na svojo stran, Virginčani so hoteli imeti bolj aristokratično vlado, ljudje v Massachusetts so hoteli vse druge kontrolirati. Največji pesimizem je prevladoval v deželi, nobene skupne postave niso trpeli, da, celo denar je bil v eni državi drugačen kot v sosednji. Nihče ni hotel priznati gospodarja nad seboj. Tako je bil Washington v maju mesecu 1786 prisiljen pisati svojim prijateljem, naj nikar ne vlečejo vsak na svojo stran, ker mora Amerika absolutno propasti, ako ne bo imela edinstvene vlade in enega gospodarja. Washington je povdarjal, da ne mora tekom enega leta pokazati, ako je bila revolucija blagoslov ali prokletstvo za ameriški narod. Njegova številna pisma vodilnim možem Amerike so končno le povzročila, da so se Amerikanci streznili in začeli misliti na edinost, zlasti ker se je ponovno povdarjalo, da bodo Angleži vporabili ugodni trenutek in znova se polastili Amerike. lo je pomagalo. Tozadevno je položaj v letih 1783 do 1787, ki je prevladoval V Ameriki skoro enak položaju v Jugoslaviji. Po končani vojni so se Amerikanci strupeno medseboj prepirali, kakor se prepirajo danes Jugoslovani. "Narodni voditelji" so imeli in imajo vsak svoje zdravilo, in se v medsebojnih bojih cepijo v svojih močeh, dokler ne pride skupni sovražnik — Italijan, ki bo naredil konec temu, ker lastni bratje ne znajo narediti edinosti medsebojno. Washingtonu se je končno posrečilo pregovoriti razburkane države, da so sklicale ustavotvorno konvencijo, ki se je sešla 14. maja, 1787, v Philadelphiji, kjer je bil Washington takoj izvoljen za njenega predsednika. Cleveland, O.—Ker mi vsako leto ob tem času prihaja v spomin dogodek, o katerem, mislim, da je edini te vrste, zato mislim, da bi bilo umestno, da ga opišem, da ne bo šel v pozablje-nje. Dogodek je resničen in se je izvršil v prijazni vasici na Gorenjskem. Bilo je ravno na pustno nedeljo, približno pred 28. leti. Ljudje so šli ravno od sedme maše. Otročad, kot navadno, je bila prva, odrasli so bili pa bolj počasni. Nekaj pobožnih žensk je ostalo še v cerkvi. Kar naenkrat se zasliži glas: "Gori! Gori!" Kmalu nato pa se že tudi zasliši otožen glas zvona, ki je naznanjal ogenj. Ljudje se vsi prestrašeni ozirajo okrog sebe, češ, kje da gori. Kmalu opazijo, da se vale črni oblaki dima in tudi ognjeni zublji iz bližnjega hriba, kakih 15 minut hoda oddaljenega. Na tem hribu je bila ena sama hiša z gospodarskimi poslopji in ljudje so bili prepričani, da ta hiša gori. drugo gorivo, da je bila res že prav velika grmada. Kako sva se že veselila, da bo najin "pust" večji, kakor pa sosedov, saj veste, da je konkurenca povsod. Ta najin "pust" pa je bila iz-kušnjava in nevošljivost nekega dečaka, pa je šel v nedeljo prvi iz cerkve, stekel na hrib in za-žgal grmado in s tem napravil velik strah ljudem, nama z bratom pa strašno jezo. Brat je obetal, da ga bo nepridiprava pretepel, pa je ostalo samo pri obljubi, ker je bil nagajivec močnejši. Jaz sem bila nazadnje pa še ponosna, ker je naš "pust" gorel s tako parado, da ga je vsa fara gledala. Gorenjka. Kar je bilo mož in fantov, skočijo po hišah in pograbijo, kar kateremu pod roke pride: krampe, cepine, sekire in se zapodijo na vso moč proti hribu, da bi rešili, kar se še da rešiti. Domača dekle iz dotične hiše je bila še v cerkvi, kjer je čakala na spoved, ker se je imela drugi dan poročiti, ko ji pridejo ljudje povedat, da gori domača hiša. Dekle odhiti s strahom v srcu, misleč si, da bo najbrže že prepozno vse gašenje. Ko priteko gasilci na lice mesta, pa vsi presenečeni obstanejo, ker vidijo, da ne gori hiša ali gospodarsko poslopje, ampak velika grmada pred hišo, ali kakor smo imenovali tako grmado "pust." Ljudje niso vedeli, ali bi se jezili ali smejali, ker so prišli "pusta" gasit. Da boste razumeli, kaj je to "pust," moram še dadalje razložiti, da smo pri nas, kakor tudi drugje, vsako leto na pustni večer zakurili veliko grmado, kateri smo rekli "pust." Ko se je na pustni torek zmračilo, so se začele prižigati take grmade po hribčkih, da se je bolj daleč videlo. Poleg grmade je mladina pela in vriskala, da je bilo pravo veselje. Zakaj pa ne, saj to je bil zadnji večer veselja in za-Inve, ker drugi dan nastopi post in s postom je tudi konec zabav. Kar nam je prineslo druga leta veselje, nam je prineslo to leto strah in grozo. Kakor vsako leto, tako sva tudi tistikrat z bratom Jakom nanosila kar je bilo potreba za grmado. Par tednov sva nosila skupaj dračje in Euclid, O.—Ker sem tudi jaz eden tistih "srečnih," ki moram rad ali nerad živeti brez dela in uživati neplačane počitnice, sem te namenil napisati dopis za naše edino razvedrilo v teh dolgih zimskih večerih v našo priljubljeno Ameriško Domovino. Pisanje me ne skrbi, samo tisto me skrbi, da ne bi g. urednik poslal dopisa v furnez mesto v tiskarno. No, bomo že videli. Veste, ljudje božji, ena reč mi leži na srcu. Slišal sem namreč, da bodo tista skupna društva ali kako se že reče, priredila velikansko maškeradno veselico na pustni torek zvečer in sicer tam gori pri fari sv. Kristine na Bliss Rd. Pravijo, da bodo imeli dvanajst nagrad, štiri za najlepše maske, štiri za najpomembnejše in štiri za najbolj smešne. Škoda, ker nimajo vsaj še eno nagrado za najbolj neumne, potem bi jo* prav gotovo jaz dobil. Tako pa ne vem, če bo kaj. Ampak gledat bom pa šel, saj ne stane več kot "tu bic." Moja boljša polovica mi včasih pravi, da imam večjo srečo ko pamet. Kaj ko bi se to uresničilo in bi bil jaz eden tistih srečnih, ki bodo dobili nagrade že kar pri vratih in pa še "keš." Prva nagrada bo tri dolarje, druga pa dva dolarja. Joj, ali bo srečen, kdor jih bo dobil! če bi bil jaz tako srečen, bi vse maškare tre-tal in pa še tisto bi zažingali: Prej pa ne gremo dam . . . Sedaj pa, dragi čitatelji in či-tateljice, če boste tako srečni, da boste brali ta dopis, pridite na to prireditev. Na starost se ne gleda, samo glejte, da boste imeli dobre podplate na čevljih, da ne boste šli bosi domov. Godba bo tako fina, da boste morali plesat, pa magari po eni sami nogi. In če vas ima firbec, kaj bo še drugega, pa pridite pogledat. Na svidenje! Eden z marosta. tarem kraju! Nič se ne ve, kdaj bo prišel glas iz domovine: Jugoslovani v Ameriki, pomagajte!" Naša domovina stoji danes pred mesarskim plohom; vsak dan lahko zarožlja ognjeviti vihar in smrtni bojni ples. Iz naših krajev že pošiljajo pisma, da so kraji ob meji skoro že v bojni sezoni. Vse še brusi in pripravlja, vse se trese pred grozo, ki bo zadela najlepše dele zemlje naše mile Slovenije. Ni vprašanja, da je bil klub potreben ustanovitve in je potreben še za nadaljni obstoj. Pred Ustanovitvijo Jugoslavije smo tudi imeli klube in zveze in vse, kar smo mogli organizirati. Denar smo skupaj zbirali, da smo na ta način pomagali domovini osvoboditi se izpod tujih tlačiteljev v svojo lastno državo Jugoslavijo, za katere ustanovitev so delali naši največji možje v domovini, brez razlike stranke in prepričanja. če je bil ustvor Jugoslavije tako nujno potreben, da so se zanj zavzemali taki odlični in vešči ljudje in toliko let poprej za isto delovali, je toliko bolj potreben obstoj Jugoslavije še danes. In dokler je potreben obstoj Jugoslavije, so potrebni tudi jugoslovanski klubi med nami. Dokler imamo še iskrico ljubezni do jezika in do grude, kjer je tekla naša zibelka, smo dolžni, da četudi smo na ameriških tleh, ozreti se na domovino in zanjo migniti vsaj z mezincem in pokazati, da smo sinovi in hčere jugoslovanske zemlje. Osobito pa to zlasti takrat, ko je domovina v stiski in bedi, nad katero že igrajo karte, kako jo bodo razdelili njeni sovražniki. Radi tega zagovarjam Ameri-ško-jugoslovenski klub in njega namen. Klub nima nobenega namena kar se tiče Jugoslavije, nego edino le to: da naj bo Jugoslavija ujedinjena, močna in skupna. Ako se v -Jugoslaviji dogajajte nerednosti in (nesporazumi z vlado, ne more klub k temu, ne za in ne proti ničesar ukrepati. Klub obstoji iz članstva, ki biva tukaj, vladne odno-šoje v domovini pa naj reši narod sam doma. Kdor misli, da je tak klub na mestu, ga lahko podpira in se ga oprime. Vsakemu je prosto, in ''•sak lahko postane član, če hoče pokazati, da mu je za domovino in za svojce, katerim bi se potom kluba, če bi imel na tisoče članov, mnogo pomagalo. Tak klub je pa še potreben med nami tukaj, da goji kulturne ideje in da deluje za uresničenje našega Kulturnega vrta. Ni dvoma, da je mnogo potreb, katerim bi se lahko pomagalo, če bi Lil klub dovolj močan po član- Če verjamete x al' pa ne. -o- AMERIŠKO-JUGOSLOVENSKI KLUB Piše ANTON GRDINA, Cleveland, O. Ta-le dopis bi bil moral biti objavljen že pred tednom dni, toda kakor zadene druge bolezen, prav tako se ni ognila tudi mene tista "flu." Samo mal prehlad je dovolj, pa je človek vržen v cunje lenobo past; osem dni sem se ji pokoril. Vidi se pač, da bo treba nehat z napornim delom in si bolj čuvati še ostale dni, kolikor jih je še odločenih za nadaljni živelj. Sicer je še energija in korajža velika, toda telesne moči pa ne vz-drže. Treba bo več počitka in manj napora. Treba bo nekaj javnega dela in večernih sej opustiti in to prepustiti mladim močem. Do sedaj smo v tem cziru ravnali bavš nasprotno, namreč: zdi se mi, da smo povsod delali le stari, mlajši pa so nu za tukaj bivajoče naše ljudi, ki so se naselili iz države Jugoslavije. Ta klub je bil potreben iz več ozirov. Prvič radi tega, ker smo bili nekako dolžni domovini dati moralno priznanje, ker je bila osvobojena, je postala lastna država, ki nas je sprejela, kar nas je sploh mogla, žal, da jih velik del ni mogla sprejeti, ker jih je tuja roka že poprej zarubila. Drugič je bil klub potreben tudi iz vzroka, ker se nam je večkrat nudila prilika in se bo nudila tudi v bodoče, namreč, ker so in bodo še prihajali zastopniki ali predstavniki Jugoslavije na obisk ali po uradnih opravkih v našo največjo jugoslovansko metropolo v Ameriki. Nekakšno organizacijo mo- Na 4. marca je velika reč v Zed. državah. Ena teh velikih reči je zaprisega našega novega stvu in bi vsi ko eden delali za naše narodno dobro. Drugi narodi imajo močne lige in organizacije. Ime ne pomeni ničesar, delo je, ki govori. Tudi ime kluba se lahko spremeni, če bi bilo potreba, toda ali hoče narod, da se narod spremeni? Kaj pa smo vendar! Radi bi, da bi nas drugi cenili, pa se niti sami sebe ne znamo cenit. Kako radi udarjamo po sebi in po svojih. Vselej pa, kadar bijemo sebe, dajemo tujcu ključ, da bo odprl vrata in udaril še on, in to vse od kraja. Torej klub je narodu na raz polago. Klub je imel dvakrat sejo: koncem decembra in 10. februarja. Vprašanje je bilo, če se klub razpusti ali se nadaljuje in čg se ime spremeni. Vse je ustrajalo na tem, da ostane kakor je, vrhu tega pa še, da se klub ojači in poživi. V ta namen si je klub izvolil tudi nov in večji odbor. Klub si je izbral novega predsednika v osebi moža, ki bo kos nalogi. Moža, ki ima za seboj skušnje v delu za jugoslovansko idejo in edinstvo. Bodoči predsednik je namreč Mr. Michael Lah. Kdo se še ne spominja, kako je bi on delaven za časa, ko se je a domovini ustvarjala Jugoslavija. To je mož, ki je Jugoslovan po prepričanju in po srcu. Kdor je bil Jugoslovan od začetka, in to ne samo v besedi, marveč tu di v delu, tak zasluži biti uradnik takega kluba in osobito nje ga predsednik. Klub oziroma članstvo je lahko ponosno na novo izvoljenega predsednika, ki se bo zanima in delal, da bo šel klub za ciljem in delom, za rojake v domovini in za rojake tukaj. Klub ima dva podpredsedni ka: Mr. N. Popp in M. Marin kovic. Dva tajnika: Mr. Joško Penko in Mr. George Vojnovič O drugih uradnikih bo poroča kdo drugi, ker nimam zapisni ka pri sebi. Klub je pa izvolil še posebne ga predsednika ali voditelja za Narodni vrt. Za ta važen urad je bil izvoljen Mr. John Mihe lich, ki naj sam organizira več .11 ali širši odbor za skupni na rodni vrt. Na ta način bo šlo t'.elo v skupni akciji gladko naprej in to za skupni jugoslovanski narod in za tesnejše prijateljstvo med seboj. NEKAJ POSEBNEGA V SLOVENSKEM DRUŠTVENEM DOMU bili v tem času brez skrbi, brez | ramo imeti, ki se zavzema ob .--motra in brez cilja za bodoči I takih prilikah, ker se posamez-živelj. Izjema bi se našla samo j niki in razna društva za to ne tam, kjer je tudi mladina disci- j morejo zanimati. yZjito je na plimrana in naučena od staršev mestu poseben klub, ki ima na-posnemati jih. Takim vsa čast! logo to vršiti. Podobne klube Naj na kratko omenim par1 imajo vse narodnosti. Komuni btsed o Ameriško - jugosloven-1 znano, kaj so že storili Čehi in skem klubu. Ustanovljen je bil j S1 o va k i, ujedinjeni tukaj v nekako pred tremi leti v name-j Ameriki, za svojo domovino v Euclid, O.—Vse je vse nekako Slovenskega društvenega doma tiho, mirno in dolgočasno povsod na Recher Ave. Začetek bo ob v tej veliki krizi, ki je objela ves 17:30 zvečer. Kaj bo vse na tej svet, kakor nekaka tuberkuloza,j prireditvi: balončki se bodo na-za katere ni zdravila in ki se dr-S pihovali, po napihovanju bodo ži svoje žrtve tako dolgo, dokler pa seveda pokali; menda ja! To jo ne ugonobi. Prav tako izgle- bo veselja, posebno za naše mlada, da iz te krize ni pomoči. Vse ide bo to interesantno in zabavno, predolgo traja ta kriza in ni iz-i Pa kaj še? No, šaljivo pošto bo-videka za boljše čase. A poleg j mo tudi imeli in lepo mlado pi-vsega tega smo imeli v tem mi-jsmonošinjo. To pa radi tega, ker nulem predpustnem času mnogo j ženske prirede zabavo, zato ho-prireditev vsake vrste od strani čejo, da one izvrše vsa dela od podpornih, kakor tudi kulturnih j konca pa do kraja; menda ja! društev, katera so nas zabavala j Kaj bo pa še vse pripravlje-s svojimi prireditvami, posebno nega za onega, ki bo najsrečnoj-pa. naše dramsko društvo Adri- ši med srečnimi, ne bom omenil, ja in Naša zvezda sta se odliko- Najbolje bo, da pridete kar sa vali in nam priredili vsako po eno igro, tako da je bilo občinstvo zadovoljno in prireditvi sta bili dobro obiskani. Zato upam, da nas bodo zopet kmalu iznena-dili s kako lepo igro, predno bo zaključek sezone za prireditve v dvorani. Toda naša društva pa tudi ne mirujejo, ampak se prav pridno pripravljajo za druge prireditve, katere se bodo vršile od sedaj naprej. Najbližja prireditev se vrši v nedeljo 5. marca, katero priredi Gospodinjski odsek mi pogledat, morda vi sami dobite, kar boste imeli za spomin za vse življenje. Zatorej se prijazno vabi vse cenjeno članstvo in drugo občinstvo na gori omenjeno zabavo Gospodinjskega odseka, da se udeležite v velikem številu. S tem boste pripoznali njih trud in požrtvovalnost za Slovenski društveni dom. Ta odsek se trudi in deluje direktno za dom in njega kuhinjske potrebščine, ki se jih potrebuje še veliko v kuhinji, ako hočemo našim odjemalcem naših prosto-(Dalie na 4. strani) prezidenta, druga pa je, ki je še bolj važna, veselica v Girardu. Ker si ne morem privoščit, da bi šel v Washington gledat tiste lepe ceremonije, bom šel pa • samo do Girarda. Dolčič in An-iček pravita, da bo v Girardu še bolj luštno kot v Washingtonu in sem jih prijel za besedo, )a obljubil iti tje. Seboj bom vzel tudi (ali bo on mene) prijatelja Primoža in nekaj njegovih pevcev od Zvona, da se 4. marc proslavi po paragrafih. Da so povabili pevce od Zvona poleg mene, je najbrže vzrok ta, ker ne verjamejo, da bi sama s Primožem dovolj lepo pela. S Primožem bova šla dovolj zgodaj v Girard, da greva lahko spotoma še v Farrell, Pa. k Tro-5entarjevim, kjer tako imenitne dobase delajo. Svetoval sem Primožu, da bi iz Farrella stopila še v Pittsburgh, ki se skoro Farrella drži, pa je rekel, da nak, ker bi iz Pittsburgha morda nazadnje silil pa še v Kanado, če ne mar naravnost v stari kraj. Zvedel sem od Girardčanov, so sedaj povečali spodnje prostore. Ne vem sicer kaj je bilo vzrok, zdi se mi pa, da so jih samo radi Primoža, da se mu ne bo treba vedno priklanjat, ker je tako pregrešno velik, da ni nikomur podobno. Torej na 4. marca se bomo ustoličevali v Girardu. Drugo je že vse urejeno, gre se samo še za Majka, če ga vzamemo seboj ali ne. če se bomo mogli zmazat brez njega, bo precej več prišlo na vsakega izmed nas. (Da bi le ne bral tega, ker potem bo še nalašč šel z nami.) Girardčanom pa že naprej povem, da ni treba imeti nikakih sitnosti ali ceremonij z nami-Da dobimo le vsak kakih pet klobas, pa skledo zelja in par kvor-tov ohajčana na osebo, pa imamo kmalu dosti. Na svidenjei tantje! A , f Jutri si ga bomo voščili, k*' kor zgleda. Torej, da bi ga uča* kali še mnogo let zdravi in zadovoljni in če le mogoče brez Hooverjeve žlahte. Kar se tiče pijače, prosimo Boga, da ne b1 bilo nič slabše kot je sedaj. A Zadnjič sem srečal prijatelja) ki je tako kašljal, da mi je moral reči trikrat "halo," predno sem ga razumel. "Nace," sem mu rekel, "tvoj kašelj se mi pa prav nič ne do-pade." "Vidiš ga, oblodo, kaj mislih da se meni?" "Ampak jaz mislim, da je nevarno kašljat v tem vremenu-Mene poslušaj, pa k dohtarju pojdi. Zdravniki imajo dandanes taka zdravila, da jih boš samo enkrat vzel, pa se ti bo samo še enkrat zaletelo in kašelj te bo pustil." "No, če mi pa ti svetuješ, bon1 šel k dohtarju," pravi Nace. Srečam ga čez nekaj dni in vidim, da še bolj kašlja, kot Je poprej, zato ga vprašam: "Ja, kaj nisi šel k zdravniku?" "Šur da sem šel." "Pa ti je dal zdravila?" "Aha." "Pa si jih jemal?" "Poskusil sem jih, pa sem P° prvem poskusu sklenil, da bo^ raje kašljal." A V restavrant pride možak 111 si naroči telečji steak. Ko začne obdelovat, se mu zdi, da J preveč trd, pa pokliče nataka1 Ja: k'' "Vi, kaj je to pri vas stea*" Saj to je čisto navaden Pct plat!" "O, gospod, tega vendar boste trdili, da je to podplat' . "čisto navadno usnje ,je> ga niti prerezat ne morem-' "Čakajte, da vam dokaže^' da je to steak in ne podplat- * j dite, takle steak stane funt nc nes 15 centov, podplatov P^ ne morete kupiti niti med brati pod 75 centov." KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV FEBRUAR 28—ženski odsek S. D. Do-ma. maškeradna veselica v S. ^ Domu. 28.—Klub društev SND; maškeradna veselica v obeh dvo-ranah SND. MARC 4—Društvo Progressives št. 641 SNPJ, zabava v Slovencem društvenem domu na Re-cher Ave. 4—Skupna društva SSPZ, Plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma. 4.-5__Društvo Abraševič Priredi dvodnevni bazar v Grdinovi dvorani. 11—Gay Fellows Club, ples v spodnji dvorani S. N. Doma. 12—Clevelandska federacija društev SNPJ, popoldne prodam in plesna veselica zvečer vobeh dvoranah S. N. Doma na St. Clair Ave. 12.—St. Joseph Sports "min-sh'el show" v Slovenskem Do-na Holmes Ave. 15.—Društvo Svobodomisel-116 Slovenke, card party v spod- 17__32d Ward Democratic Club, ples vS. D. Domu. 18.—Klub Ljubljana, zaba-Ja v Slovenskem Društvenem Recher Ave. 18—Društvo Napredne Slo-Venke, ples v spodnji dvorani S' N. Doma. ( 19__Društvo Prijatelj št. 215 ^PZ, zabava in igra v Slovencem društvenem domu na Re-Ave. 19—Socialistična stranka, *2ar v spodnji dvorani S. N. Va. 22.—Društvo Slovenski Dom ,'6 SDZ, zabava v Slovenskem Ištvenem domu na Recher 'e. 25.—Društvo Složne Sestre ^ 120 SSPZ, veselica v spodnji 'Vani S. N. Doma na St. Clair Ave. 29—ženski klub fare sv. Vi-a priredi card party. APRIL v 2.—Društvo Blejsko Jezero st-27 SDZ, 10-letnica obstanka, V Slovenskem Delavskem Domu na Waterloo Rd. , 9—Jugoslovanski Pasijonski Kllib, predstava v S. N. Domu. 9—Društvo Verovšek, igra D. Domu. 16.—A. D. K. društvo priredi 1J'esno veselico v Grdinovi dvojni. 16. —Samostojna Zarja, kon-ert v S. N. Domu. j 20—Društvo Martha Wash->rton Št. 38 SDZ, ples v S. N. na St. Clair Ave. 22.-23.—Društvo Strugglers, 'U'°slava 6. obletnice ustanovit-^ ^"uštva, prireditev in ples v ' Domu. 22.—Društvo Collinwoodske !,0vehke št. 22 SDZ priredi ma, koncert v S. D. Domu. 14.—Društvo Orel, materinska proslava v Knausovi dvorani. 14.—Društvo sv. Ane št. 4 SDZ, slovesno blagoslovljenje in razvitje društvene zastave. Blagoslovljenje zastave ob 2. popoldne v novi cerkvi sv. Vida, razvitje zastave v S. N. Domu, in zvečer plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma. 14.—Dekliško društvo Kraljica Majnika in podružnica št. 15 S. Ž. Z., proslava Materinskega dne v S. N. Domu na 80. cesti. 21.—Podružnica št. 41 S. Ž. Zveze priredi razvitje zastave v Slovenskem Delavskem Domu. 28. — Društvo Progressives št. 641 SNPJ, zabava v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 28.—Piknik Slovenskega Narodnega Doma v Maple Heights na prostorih fare sv. Lovrenca v Maple Gardens. „ 28.—Jugoslovanski Pasijonski Klub, predstava v S. N. Domu. JUNIJ 4.—Peta obletnica "Ljubljane," skupna društva v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 4.—Skupna društva fare sv. Vida priredijo velik piknik na gpelkotovih farmah. 11.—Ženski odsek Slovenske Zadružne Zveze, piknik. 11.—Pevsko društvo Zvon, piknik pri Anton Gorišku na Green Ud. 18.—Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ priredi piknik na Močilnikarjevi farmi. 25.—Clevelandski Sokol, veselica in telovadba na vrtu Slovenskega Društvenega Doma na Recher Ave. EUCLID RIFLE and HUNTING CLUB. Piše A. BAVETZ StJUiS'L.fe JULIJ 16.—Slovenska Zadružna Zveza, praznovanje 20-letnice. 16.—Društvo sv. Jožefa št. 1G9 KSKJ, piknik na Pintarje-vih farmah. 23—S. P. P. S. društvo Cvet priredi piknik na prostorih fare sv. Lovrenca v Maple Gardens. 23.—Piknik Zveze Collin-woodskih društev na Močilnikarjevi farmi. AVGUST 6.—Skupn-a društva fare sv. Vida priredijo velik piknik na Špelkotovih farmah. 13.—Piknik Slovenskega Narodnega Doma v Maple Heights na Goriškovih prostorih na Green Rd. e«tio veselico v Slovenskem OKTOBER 21.-—Društvo Orel priredi plesno veselico v Grdinovi dvorani. 28. — Društvo Progressives _ XT i št. G41 SNPJ, zabava v Sloven-v spodnji dvorani S. N.|gkem društvenem domu na Re_ ri ^ ti jcherAve. Dvor Baraga, C. O. F., 29.—Društvo Danica št. 11 0tr>u na Holmes Ave. , ,^2—Društvo Pioneers HBZ, >les 23.-. plesno veselico v Grdi- vi dvorani. 23.- -Društvo Danica št. i SDZ praznuje dvajsetletnico ■obstanka z veliko veselico v S. ViH---Altlirno društvo fare fv" i N. Domu. i, a priredi na Belo nedeljo; Vet v novi šoli. j NOVEMBER „ Ženski klub fare sv. Vi-j 29.—Društvo sv. Jožefa st. Priredi card party 169 K$KJ, veselica v Sloven- k—Društvo Orel ' Baseball I skem Domu na Holmes Ave (KUb> Plesna zabava v Grdinovi V(*ani. v Klever Kids Klub, ples ' ■ D. Domu. —Jolly Boys, ples v avdi- Kot poročajo časopisi, je japonska delegacija izstopila iz Lige narodov, ker jim nevošlji-vi ljudje ne puste, da bi dražili Kitajce. In kaj nazadnje druge ljudi briga, o čem se pogovarjata soseda čez fenc, pa naj n že voščita dobro jutro s sekiricami, poleni ali s kvortom ohajčana. Ta ikorak japonske velesile naj bo tudi nam v zgled, da naj ne porajtamo nič, kaj bodo ljudje rekli, ko bodo zvede-i, da so nas zadnji torek fantje cd St. Clair Rifle kluba pošteno naklestili, nam vzeli zastavo in pojedli naše zelje in klobase. Kaj pa to koga briga! Saj je bila zastava naša in klobase tudi in zelje tudi! že zadnjih par let je Blazni-kova pratka vse narobe tiskana za naš klub in kadar je zapisano, da bo na dan, ko imamo mi strelsko tekmo, da bo lepo vreme in to v znamenju kozla, je takrat vselej in čisto gotovo polom. Prej bi bil mislil, da bo Pirnatova trobenta sama od sebe začela igrati radeckimarš, kot pa da bomo mi zgubili pri zadnji tekmi. Ampak kar je je in tako je pa nič drugače. Jaz bi rekel, da je kriva tega svetovnega poloma depresija, ki trese roke našim fantom. Ne verjamem, da bi slabo streljali samo radi tega, da bi se St. Clairča-nam prikupili, ker človek je prijatelj pri vsem, samo pri takih tekmah ne. Torej zadnji torek je priko-lakala hrabra četa St. Clair-skih strelcev v našo strelsko dvorano na Holmes Ave. Celih 21 jih je bilo in so bili pod spretnim vodstvom (ali avspico) sedanjega predsednika Andrejca Pirnata, ob asistenci prejšnjega itadjagra Sietza, ki ®a izkušnje v taki stvari. Najprej smo St. Clairčanom pokazali tarče in ,iih naščuli nanje, da se jim privadijo. Ta naša lahkomiselnost nam je potem pri zmagi hodila narobe, ker so nam potem St. Ciairčani pokazali, kako se strelja in kako ne. Jaz sem bil čisto prepričan, da bo zmaga naša, dokler me niso obsuli fantje od nasprotnega tabora in mi začeli od povsod ponujati ameriško valuto za stavo, da bo naš klub pogorel. Najbolj previden izmed njih je bil še Pozelnik, ki mi je ponujal stavo šele potem, ko je bil rezultat že izračunan. Ta fant bo imel še denar! Ampak ta gotovost od strani sovražnika mi je dala misliti in to me je tako zmotilo, da sem najmanj deset pik manj napravil, kot bi jih bil, če bi me bili pustili pri miru. čast dam "Buču," ki se je strašno potegnil za nas in streljal povsod, samo v tarčo ne; pa tudi to ni nič pomagalo. Hotel sem zapeljati Grebenca, da bi kar n^iogoče najmanj napravil na tarčo in sva hodila v kuhinjo trkat na srce ohajčanu, ki je vneto prigovarjal Grebencu, naj jo gentleman in naj se ozira na šibkejše ljudi, da jih ne bodo močnejši kar za povečerk po-hrustali. Z ohajčanom sva napravila dobro in previdno stra-tegično potezo in rezultat Cre-benčevega streljanja vidite spodaj. Na vso moč sem vabil tudi ciruge člane St. Clair kluba v kuhinjo, toda vselej je prekrival mojo nakano predsednik Pirnat, ki je držal svoje ljudi na špagi. Obratno sem pa izganjal naše fantje iz kuhinje in jih svaril pred škodljivo pijačo, ki človeku zmeša prste, zmegli ukradel Tonetu Baragi lo S. N. Doma. —Društvo Jadran, * V S. D. Domu. C~Dn«vo v V Angliji imajo najhujšo zimo v 38. letih London, 25. februarja. Anglija ni doživela že zadnjih 38 let tako stroge zime, kot se je kon- pojavila v teh dnevih. Sneg le-, !ži po mnogih krajih do šest čev- j pogledal. Vendar kljub temu Blaue Donau, ljev visoko. Silen sneg je za-j France ni slabo streljal, avditoriju S. N. Do-1 padel tudi v Londonu, toda je! Velika napetost je hitro skopnel. Kakih 20 oseb je zmrznilo v snežnih zametih po deželi. cu streljanja pa se obrne naš predsednik Brus k meni in solznih oči reče krepko in izrazito besedo: pogoreta! Jaz sem ga tolažil, češ, da sem tudi jaz že včasih peljal naše fante k taki zmagi, pa sem še vedno tukaj. Potem sem ga pa peljal v kot in mu tam na uho zašepetal, da če bomo tudi izročili St. Clairčanom zastavo, pa sem že dobil nekaj naših krepkejših fantov, ki so mi obljubili, da bomo šli St. Clairčane počakat, ko bodo šli domov, pa četudi je njih predsednik iz Trzina doma, pa jim bomo zastavo vzeli nazaj. Janez je rekel okej in hitro sva šla lepo in prekoristno idejo zalit v kuhinjo, (kjer sva ravno vjela Marnove iskrene besede, ki jih je govoril sodčku: "Aha, ta pa, ta!" Ko sta oba izvedenca, Glažar i. Bavetz, konštatirala, da je naš klub pogorel za 41 pik, smo povabili fante od St. Clair kluba, da je poljska kuhinja ravnokar dospela in da se bodo delila telesna dobra dela. Posedli smo za dolgimi mizami, nekaj čez 40 krepkih junakov in iz kuhinje sta se prismehljali Mrs. John Dolenc in gospodična Brusova. Naše oči se sicer niso pasle na siarudelih ličkih naših kuharic, pač pa so se (vsaj moje) zavijale v obilne sklede, iz katerih se je iširil prijeten vonj, parfumiran po kislem zelju in kranjskih klobasah. Da se vsa stvar vrši po disciplini, je naš predsednik Brus da! poveljstvo nad utrujeno armado pri mizi predsedniku od St. Clair Rifle kluba, Andrejcu Pirnatu, katerega smo zrinili na častno mesto na koncu mize, na drugem koncu je bil pa ekspred-sednik Sietz, ki naj bi imel spodnji konec omizja pod komando. Ko sem se toliko po-služil stvari, da sem dobil sapo, sem prijazno svetoval gostom, naj bolj udrihajo po zelju, ker klobase se lahko zavije v papir in vzame domov, s zeljem je pa 1 olj težavno. Moj človekoljubni nasvet je bil v polni meri upoštevan in rezultat je bil, da že ves teden klobas^ jem. Hvala lepa, fantje, za prijazno naklonjenost. Za klobasami je priletel na mizo rdečelični ohajčan, ki nam je razmajal jezike. Prvo besedo si je vzel kar sam predsednik omizja, Pirnat, ki se je v iskrenih besedah zahvalil za povabilo in za zmago. Od naše strani se mu je zahvalil naš predsednik Brus, ki se je zahvalil za poset in izrazil upanje, da nam St. Ciairčani boljše postrežejo, kot smo mi njim. Govor živahno podpiran od naših fantov. K besedi se je oglasil France Grebene, ki je rekel, da ga veseli, da služijo pod takim predsednikom kot je Brus. Obrnili smo ga na pravo pot in mu skušali dopovedati, da on služi pod Pirnatom in ne pod Brusom, kar mu pa ni šlo v glavo, češ, da je Brus fejst fant in da njemu ne bo nihče ukazoval, kje naj služi, pod katerim cesarjem. Predsednik Andreje si ni mogel pomagati drugače, da je vrgel Grebenčev predlog iz dnevnega reda, Gyebenca pa ne. Ta predlog je našega stoloravnatelja spravilo v tako voljo, da so bili poslej vsi predlogi iz dnevnega reda in sicer par minut prej, predno so bili stavljeni. Končno je prišla še jako važna zadeva na dnevni red, namreč, da se konštatira, kdo je sodček klenilo, da se imenuje porotni odbor. Imenoval ga je stolorav-natelj in sicer Glažar j a, Pod-padca, Jakata in Brusa. Ti štirje si sami izberejo peto kolo, oziroma petega člana, pa naj bo že ta potem sodček, galonca ali kdo drugi. V tem je pa omizje energično zahtevalo, da se debata zaključi in se začne s koncertom, ki je neobhodno potreben, čemur se je gospod stoloravnatelj vdal in udaril po mizi, da nima nihče več besede, drugače kot v soli. Potem so se pa oglasili fantje in zaorilo je: "Jagerček jaga, kaj mu pomaga . . ." In tako dalje, in tako dalje, da smo se res prav radi imeli. Prav lepa hvala vrlim fantom od St. Clair Rifle kluba za poset in dobro voljo. Naš tajnik Bavetz je v imenu kluba dal trem najboljšim strelcem nagrade in sicer: Tonetu Novaku, V. Penosa in John Papesh. Tak je bil pa izid tekme: St. Clair Rifle klub ....................................umnimi MILO URBAN: ŽIVI BIC Roman iimniHntimitiHHitiiimiHiiiiHiiiimmiii "Tistole nogo ji pokrij!" mu je zapovedal. čutil je, da je bilo čisto odveč, da je to rekel. In ko je bil že pred hišo, se mu je zopet zazdelo, da Kurnjava gleda za njim skozi okno in se reži s pošinje-nim obrazom. Jezen se je obrnil, toda okno je bilo prazno. Notar Okolicky je zaklel. Po potu domov je stopil na pošto. Ven je prišel vesel in zadovoljen kakor človek, ki je slišal prijetno novico. Adam Hlavaj že nekaj mesecev ni pisal Evi in tudi Eva mu ni pisala. --- Dekan Mrva se je vrnil v petek, en dan po Evini smrti. Ko je izvedel, kaj se je z njo zgodi- Susel ........ .. .. 77 lo, se je zamislil, postal mračen Peterka...... .. .. 73 in hotel iti h kaplanu Letayu. Urankar J. .. . .. .. 77 Pri vratih pa, ko je segel po Turšič....... .. .. 87 kljuki, mu je roka omahnila. Novak A. 90 "Prepozno!" je zašepetal. Papesh ....... 88 V soboto je bil pogreb. Evo Penosa V...... ..... 89 Hlavajevo so kljub vsem do- Pirnat ....... .. .. 70 mnevam gubastih klepetulj po- Podpadec ..... .....84 kopali na pokopališču. Pogreb- Urankar A. .. .....64 ne obrede je opravil Mrva sam. Penosa L..... .....87 Njegov glas je bil ta dan močen Malovašič .. .. .....73 in mračen, kakor bi bil pretkan Kren.......... ...... 72 s črnim trakom očitkov. Ravnikar..... 47 Samo zvon ni zvonil. Glažar ........ ...... 69 V nedeljo potem pa se je vrši- Kavčnik..... 79 la okrog cerkve procesija: veli- Sietz......... 78 ka, prošnja procesija za konec Šinkovec ..... .....15 vojske. Od malih detet do sivih Pozelnik ...... 80 starcev so Raztočanje prišli pro- Grebene .. ..... ...... $$ sit za milost, za usmiljenje. Cerkev je stala na višini, be- la kakor gos, z visokim stolpom, 1409 na katerem se je bilo videti še Euclid Rifle klub Sepec.............. 72 Les j alt............77 Debevec vr'ii .. - 74 Bruss.............. 80 Sober.............. 70 H off art............ 78 Kozely.............. 56 Močilnikar........40 Mlakar............ 75 Janževič.......... 55 Dolenc J. Knaus .. . Tomažič .. Marn .. .. Legan • • Mandel .. Bavetz .. Baraga .. Dolenc S. Jerič .. .-Klaus .. . .. 75 .. 73 .. 45 .. 70 .. 63 85 .. 76 .. 54 .. 85 .. 14 .. 51 1368 Naše fante se opozarja na prihodnji torek, da pridejo vsi v dvorano in pripeljejo tudi svo- sledove 'Andrejevega' slovesa. [Krasen jesenski dan jo je odel -i pojemajočim žarom. Kakor Lbi bilo razlilo vso svojo prelest, je solnce viselo v vratolomni vi-j sini modrega neba: s srebrnih | strnišč, zalitih z neskončno svetlobo, je lahen vetrič prinašal bele kosme babjega leta, ki so i sanjavo poletavali po zraku kakor jasne radosti, kakor otroške sanje v mesečnih nočeh. Vijoli-! časti gozdovi so se raztezali od pobočij Piljska do trat, hribi so se raztegnili in razjasnili in so i bili videti kot čiste sličice pod i steklom. Listič, ki je porumenel I nekje na lipi, je polagoma padal k zemlji: padel je na stezo pred i cerkvijo in hitel po nji kakor i prestrašen majhen deček, ki se meče z boka na bok in beži pred nekom, ki ga ni bilo videti, a ga je bilo mogoče slutiti skritega v sencah predmetov, pod hladnimi kamni in v vodi. Nekje je zakikirikal petelin; dolg, jasen glas ie preletel zrak brez odmeva, starcev, ki so z molitvenikom v roki šli zadaj, podobni ugašajočim svečam. Tu je bila Ilčička v pisani ruti, tu je bil Andrej Koren v suknji in njegova mati, Domin in njegova žena, Krršta v beli jopi, Hanka Belanovie, Dolnička, Gornja Matajka, Ron-čiačka, z rožnim vencem ovitim okrog roke, in Sivonjka. Pri nebu je bilo videti na eni strani Kurnjavo z obrazom po-šinjenim na levo, na drugi pa Komarja z rdeče vnetimi očmi. Iiovancovi otroci, dekle Spodnjih Matajev, farovška kuharica, vse, kar se je moglo v Raz-tokah gibati, mlado in staro, Kramar, ki se je prav te dni vrnil, s hrbtom kakor gora in gostimi obrvmi; vse z gornjega in dolnjega konca, s hribov in rovtov, Trnčik, grbasti in negr-basti, sključeni in ravni, bolni in zdravi, kakor bi hoteli nadomestiti može, ki so bili v vojski. Tu je bil tudi gozdar Hru-biak, ki je stanoval v Piljskem, z ženo in dvema fantoma. Vse je bilo tu in hotelo prositi za usmiljenje, za milost, vse z bolnimi dušami, ranjeno od gladu in bede; do osem sto ljudi, ki so sestavili pisano vrsto prosilcev in so prišli prosit nekoga Neznanega, da bi se ozrl nanje in vzel od njih svojo težko roko. Zvon je zvonil, bil v bronaste strani, in ob njegovih jasnih, smelih zvokih, ki so drobili kamnito molčanje prirode, je pisana procesija začela peti. Pa to niti petje ni bilo. Bil je to prej jok, ki se je spojil v melodično klicanje osem sto nezadovoljnih, osem sto razjarjenih prsi,- edini krik, ki ga je vsak znal na pamet. "Veliki Bog! Veliki in nesmrtni, usmili se nas!" se je oglasilo na bregu z mladimi glasovi in z glasovi, ki so od starosti že ohripeli. Pri tem klicanju se je zdelo, da je zvon onemel, kakor bi bil obstal, umolknil in zvenel nekje ob strani, nekje pod tem velikim glasom kot njegov privesek, razmajan od silnih tresljajev zraka. Podobna belemu klicanju, je cerkev oddajala ta glas. Valil se je z bregov kot ogromne skale; Raztoke so se stresale pod njim, se umikale, skale pa so drvele dalje, valile so se po polju, po srebrnih strniščih, butale ob bregove in hribe kakor priliv ogromnih valov, ki so jih stresali in niso prestajali, kajti veliki, žalostni refren se je oglašal znova in znova kot udarci ogromnega srca, kot kladivo, ki bije po nakovalu. (Dalje prihodnjič) --o—--- ie boljše polovice seboj. Na pro- kar naravnost in je proniknil vse, kar mu je prišlo na pot. Za njim pa je bilo zopet tiho, nežno, I lahno, nasičeno z vonjem gasno-j. Če prirode in s petjem, ki je rahlo prodiralo iz cerkve. Prva i slana je padla to jutro pri poto- gramu ne bo nič streljanja, pač pa guljaž in polenta za dobrobit; naši depresijskih želodcev. Ko-! gar ne bo, naj sam sebi pripiše in se doma kislo drži. Tako je rekel naš predsednik in to tudi drži in je podpirano od vseh j \{U po(j bregom, strani. Fantje, v torek na polento ! -o-- 1,520,000 brezposelnih na potu po Ameriki Pri stranskih vratih je prišla iz cerkve procesija. Mali nekdanji 'Andrejev' drug se je oglasil v višini; v žarkih solnca so se i prikazale obleke ministrantov, ___i Križ s Sinom-človekom, ki ga je AT V 1 or fnKi-nuvJ o Mu nesel 'šolski fant, seje sklonil New York, 25. februarja. Na- , . ' , , , . n ' k; t,;tviq:„ med vrati in se zopet vzpel, za- rodm odbor za one, ki nimajo svojega domovanja, naznanja, da se nahaja danes na potova-1 , , . a -i • : zravnale. Pod nebom je v blesce- nju po Ameriki, pes, hodeč od „ , .. , , J , . ! W(1 čem duhovskem ornatu prišel tu- mesta do mesta, najmanj 1,520,- 000 oseb. Ti ljudje so brez dela, brez denarja in brez strehe. Med . . . „ njimi je 191,000 žensk in deklet.! ^ ]ka^r utr*ana P^evma J ' ____ Na skoraj prozornem obrazu mu stave v rokah doraščajočih mladeniče v so se dostojanstveno dekan Mrva: glavo je imel j golo in sivi lasje so vejali v vetru kakor utrgana MAJ -Slovenska šola S. D. Do- oči in potrese noge. Pri vseh sem imel uspeh, samo pri Mar-nu ne, ki mi je vselej ušel v kuhinjo, čefsem le za trenutek proč vladala med streljanjem, ko se je nagibala zmaga nekaj časa sem, nekaj "časa pa drugam. Proti kon- V New Yorku so precej znižali davke ohajčana z bumparjev 111 se po- j _____ tem skesal, pa ga postavil v zad- j nji konec maši ne. Skušali smo! New York, 25. februarja. —-dokazati Baragi, da je bil sod-!Oblasti so odredile, da bo /maček ves čas tam, da ga pa ni vi-1 šal davek v New Yorku $2.33 na del spredaj, je bil vzrok ta, ker je obrnil maši no, sodček pa je iskal še vedno na isti strani sveta. Ker je to jako važna stvar ;e ležal mir morja, v očeh je bil velik jasen dan človeka, ki je našel sebe 111 se zaprl v srce, da bi t>d tam Opazoval svet. Tudi Letay je bil ta dan nekam bolj svetal, šolska deca za njim, v V Indiani bodo oprostili kršilce prohibicije Indianapolis, 26. februarja. Governer McNutt se je danes izjavil, da kakor hitro podpiše novo postavo, s katero se odpravlja prohibicija v Indiani, da bo izdal dekret, s katerim se izpustijo iz zaporov vse osebe, ki se nahajajo v dotičnih zaporih, ker so kršile prohibicijsko postavo. Izvzete bodo le one osebe, ki so bile spoznane krivim, da so pijane vozile avtomobil in pri tem povzročile škodo ali poškodbe. Državna postavodaja je včeraj preklicala prohibicijsko postavo, in governer bo ta preklic podpisal jutri. -O--- Bryanova hiša v Floridi poceni naprodaj Miami, Fla., 26. februarja. Slavna vila pokojnega Wm. J. Bryana, Vila Serena, v tem mestu je naprodaj. Pred desetimi leti je veljala $250,000, danes pa ponujajo za njo borih |35,000, tako globoko je padla cena. MALI OGLASI in ji je treba priti do dna, se je Farma naprodaj belih oblekah iz boljših j obsega 76 akrov, proda se ali vsakih $100 vrednosti, dočim je časov, je bila podobna sneženim zamenja za mestno posestvo. 15 znašal lansko leto $2.55. To je kosmom; ž njimi se je začenjala najnižji davek, kar so ga imeli vrsta pokolenj preko mladeničev v New Yorku tekom zadnjih 38 in dev, ki so nosile kip Matere let, ! božje, preko očetov in mater do akrov trte, 6 milj od Geneve, Ohio. Oglasite se pri John Pin-tar, South River Road, Geneva, Ohio. (48) ..................................................................................................................................................................................... ^ ^ItliHIIMIIII ttlllUMIIIM) tllllllll ItllllHIIIIMIMflll'VflllMIIIMMIIMIIfllMlliMUIIlHIIIItllrillMIIIIHIftlllllMMIIIIVItlMMIMIIII N JIOI U< Milili IbMI II f IIMIIIHIIIIMII IMUlIMIIIJHIlIllIlIkll Ml IMIIHIIMIIIIIIHII III'll tltKy ^ n Mlinarjevi Za "Ameriško Domovino" prestavil M. TJ. | (MIWIIUIUUN IJliiiiliiiiiiiiiihi |ii(iaiiitiia*i«ti**ttiitl*«ti*tit*i|iti*itit*«ii*«tii«tt«t>tiiit*i«(it(iii««iit*iaiiti»«tif •t*>«itiii«iiii tti*ii(iii»«i(i (•■■(■■•••■litiiittiiitKitiioitttitiiii«« IIIIIIIIMIIIIHIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII -M, IIIIIIIIIIIIIIIIIIID, | Segla sta si v roko in Dolinar je dejal pri slovesu: "Zbogom, eča!" Nato je stopil Mlinar k nekemu lesnemu trgovcu ter mu pro-tlal za seko zrel oddaljen gozd. Nekoliko svetlejšega obraza se je tisti dan vrnil iz mesta. Za sveto Ano je bilo v bližnjem trgu žegnanje. Tjakaj so pobožni ljudje hodili radi lepe službe božje, mladi in življenja zeljni pa radi kramarije in plesišča pod milim nekom. Tekla se je že dolgo tednov borila za ta praznik s prilizovanjem in slabo voljo. Lovrenc je pozabil svojih težkih udov in svojega čudnega nahoda, čim bolj se je žegnanje bližalo, tim svežeji in zdraveji je bil. Njemu, kakor tudi Tekli je stalo na tem, da ostane Apolonija doma. Ona pa tudi ni upirala, ko je zapazila zaroto. "Pri plesu za sveto Katarino sem se slabo obnašala," je dejala zbadljivim smeškom. "Vidva •ta si drug drugemu malo menj v napoto. I, pa bom že poslala za vama kakega ogleduha!" Nato pa je najprej brata poklicala na stran ter mu zaupno priporočila Teklo v varstvo, nato pa je isto storila s Teklo. Vendar pa je Lovrenc izgubil sestro v gnječi, še predno sta prišla v cerkev. Saj je Tekla prišla na to žegnanje vendar samo zato, da se sestane s svojim Janezom. Tako je bilo pač brez posebnega truda mogoče urediti, da so se po službi božji našli vsi tisti, ki so se hoteli. Lovrenc je stal z Agato pri plesišču, a Tekla in Janez sta se še-tala po stezi ob potoku gori proti zaobljubni kapeli, ki je stala na malem gričku med jelkami. Celo v senci je bilo vroče. Zemlja je hrepenela po dežju. Janez in Tekla sta šla za pokopali-ščni zid, kjer je le še par križev štrlelo iz trave. Trava je bila ožgana, a divji nageljčki in žaj-beljc so se zibali med timijanom. Janez si je bil zataknil za uho nageljček. Ob zidu je vprašala Tekla plaho: "Ali naju ne vidi nihče domačih?" Janez pa se je zarezal, da so se mu zasvetili zobje: "Ali sva mar tajna ljubimca, ali pa, mar počenjava tako, kar ne bi smela? Tega nama ni treba, kajti kmalu bova imela, kar hočeva. Muslim, sedaj nama je treba predvsem enkrat miru, da se dogovoriva o vsem. Glej, tu je senčnato ... še zadnje mora na dan!" Nihče ju ni opazoval, kakor le bele stene kapelice, kakor v velike meniške plašče zavite jelke in pa črički, ki so se pod stopinjami parčka takoj skrivali v svoje luknje, a takoj zopet potem pričeli napletati svoje gosli, čim se ni ničesar več zganilo in ni bilo čuti drugega, nego le enakomerno govorenje in pa od časa do časa nežno cmakanje. Tekla je sedela na kamenu, ki • je govoril o starih časih, ko je razsajala tod okoli huda kuga. Pogovor ni baš prav srečno pričel. Tekla se je pritoževala nad preobilim delom: "Rengelj-na sta se prikrila, a Lucija pa bo imela senčnato poletje. In sploh — mlin! Kmet ima vsaj mirno zimo. -Kadar je mlatva pri kraju, se pričenja njegovo zimsko spanje. To se pravi: lahko sede in prične presti lan." Janez pa, k*, je sesal med iz žajbeljna, je pljunil iz ust cvetko ter branil: "V tej točki nisva edina. Moram ti povedati: Zame je mlin vse. Nikdar se ne vrnem iz mlina domov, da ne bi vso pot premišljeval, kako bi prišel do mlina. Ko sem te videl, sem si mislil: Tu je pred teboj mlinarjeva hči, čeravno ne visi mlin na njej, vendar bi se človek nekega dne z njo vendarle lažje upal pričeti tako stvar!" "Ti tega ne poznaš — ti vidiš le od zunaj!" "Ti pa ne poznaš druzega nego le mlin!" Malo bolj glasno je to dejal. Tekla, ki je bila od svojega brata Vajena tihe DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠE' GA LJUBLJENEGA IN NEPOZABNEGA SOPROGA IN OČETA Martin AntonČic ki se je preselil v večnost ter nas *» vedno zapustil dne 27. februarja, l93 Pot življenja tu začrtan, si na zemljii že prestal, in zato v spominu blagem . trajno bodeš nam ostal. Leto drugo je minulo, kar si Ti zapustil nas, črna zemlja Te pokriva rane ni izbrisal čas. « Spavaj mirno v zemlji tuji, dragi oče in soprog, v raju svetem duši Tvoji, daj plačilo večni Bog. Žalujoči ostali. Cleveland, O., 27. februarja, 1933. V JUGOSLAVIA preko Hivri na hitrem ekspresnem parnlW PARIS 4. marca, 24. marca, 18. aprila CHAMPLAIN 11. marca, 1. aprila LAFAYETTE 18. marca Nizke cene na vse kraje Jugoslavije Za pojasnila In potna list. *P'»" iajte naie poooblaičene age*" ^frerieh J&jr\a „ 26 PUBLIC SQUARE. CLEVELAND^ J I <-' Model A (tudi model B) Maytag, najboljši pralni stroj, z velikim, četverovo-glatim čebrom iz aluminija in slavnim Maytag roller iz-žemalcem vode. znižan <26 oo mandel hardware 15704 Waterloo Rd' KEnmore 1282 vratar Valentin Gornik, nadzorni od bor: Frank Komidar, John Martinčič' nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne SLOV. LOVSKO DR. SV. EVSTAHIJA Predsednik Anton Pevec, podpredsednik Rudolph Zupančič, tajnik Henry F. Kranz, 6102 St. Clair Ave., Tel. HEnderson 1126, blagajnik Frank Lušin, 387 E. 163d St., zapisnikar Frank Praznik, nadzorni odbor: Frank Lesar, John Renko in Frank Petrič, zastavonoša Joe Japel, zastopnik Kluba društev S. N. Doma Frank Petrič, društvena zdravnika: dr. F. J. Kern in dr. A. Škur. Društvo zboruje, tretjo in Frank Levstik, zastopnika Kluba društev S. N. D., Anton Zaje in Frank Levstik. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v S. N. D. ob 1. uri popoldne, v dvorani št. 1. SAM. K. K. PODP. DR. SV. JOŽEFA Predsednik Frank Koren, 1583 E. 41st St., podpredsednik Joseph Lau-rič, tajnik John Germ, 1089 E. 64th St., blagajnik Jos. Erbežnik, 6215 Carl Ave., zapisnikar Anton Bolka, nadzorniki: John H. Urbas, Frank Zakrajšek. Zastopnik za Collinwood: Frank Košmerlj, 455 E. 152d St. Zdravnik dr. J. M. Seliškar. Društvo zboruje vsako četrto nedeljo V mesecu v S. N. Domu soba št. 3. v Grdinovi dvorani, soba št. 3. (Every second month). DR. SV. ANTONA, ŠT. 138 C. K. of O. Predsednik Anton Skul, podpred-John Hrovat, finančni tajnik Anthony C. Skul, 1174 E. 74th St.; tajnik zapisnikar Joseph Perpar, 5805 Prosser Ave., blagajnik Joseph Glavich, 6210 Schade Ave.; nadzorniki: Joseph Hrovat, John Sterle, John Hrovat Jr., redar Joseph Kostanjšek, vratar in zastavonoša Anton Gregorač, društvena zdravnika dr. J. M. Seliškar in dr. L. J. Perme, bolniški nadzornik Joseph Perpar. Društvo zboruje vsak tretji pondeljek v mesecu v stari šoli sv. Vida ob 7:30 zvečer. i s. i i i i e. B. i f c i e a. i ii a c A H i i VESELICA Društva imajo izjemne cene na oglasih« J ...... ' ^ i bo popolen uspeh, oglašate v ako jo "AMERIŠKI DOMOVINI" C%/++^/+-1^/+$%%$/-//M$