176 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 STARI MARIBOR: MESTO, LJUDJE IN DOGODKI SERGEJ VRIŠER Stopetintrideset let je preteklo od tistih dob, ko se je fotografska kamera prvič za- gledala v Maribor. To je kar častitljiva zgo- dovina, seveda pa so njena zgodnejša poglav- ja bolj tipajoči poskusi, bolj senzacija kot veščina in umetnost, kaj šele, da bi bila fotografija dosleden kronist svojega časa. |Pred leti sem s komentiranjem nekaterih starih slovenskih fotografij spodbudil ured- ništvo Kronike k rubriki Iz starih fotograf- skih albumov. Rubrika se je v programu Kro- nike dobro zasidrala in ima zlasti s prispevki kolega mag. Mirka Kambiča zagotovljenega mnogo dokumentarnega gradiva. Pomembno pa se mi zdi, da Kronika starih posnetkov ne pri občuj e samo z vidika razvoja fotografije, marveč se z njimi odpirajo tudi zanimivi kulturnozgodovinski in etnolnški razgledi. Prav za takšen kulturnozgodovinski spre- hod skozi čas smo se leta 1976 odločili v ma- riborskem muzeju, iko smo pripravili razstavo Maribor in njegovi ljudje v starih fotogra- fijah, ki je z okoli 500 posnetki popeljala gledalca od marčne do naše revolucije. Prek 200 od teh fotografij smo zbrali v katalog — album o starem Mariboru, po katerem ljudje še danes radi segajo. Seveda na tej razstavi še daleč nismo predstavili vsega, kar so v preteklosti ujeli na plošče mariborski foto- grafi. Številni mariborski posnetki niso bili še nikoli objavljeni, za mnoge druge niti še ne vemo, a jih prav prizadevno iščemo. V naslednjem nekaj mariborskih fotografij, ki so nemara manj znane, vendar pa so za krajevno zgodovino po svoje dovolj zgovor- ne. Stari dravski most je bil za Maribor od nekdaj življenjsko pomembna komunikacija, vedno znova pa je tudi pritegoval zanimanje fotografov. Ne morda zato, ker bi bila njego- va okoli 116 m dolga lesena kons)trukcija nekaj posebnega, pač pa, ker se je nanj stekalo življenje z obeh dravskih bregov in se je na njem zmeraj nekaj dogajalo. Konji, vpreženi v naložene vozove, so težko sopii po uličicah, ki sta vodili k mostu, predvsem pa so se tam srečavali ljudje, tisti z desnega brega, ki jih je pot vodila v mesto, in »pravi« meščani, namenjeni v magdalensko pred- mestje, Studence in še kam. Na svoj način je oba bregova povezovalo vojaštvo, ki je imelo kasarne v predmestjih. Skorajda ni posnetka mostu, na katerem ne bi zasledili vojaka-ku- rirja s torbo, častnika na konju ali kolesu in seveda vojaške vprege, ki so bile, tako se zdi, 'kar stalno na poti. Most pa je vse bolj po- stajal »ozko grlo« naraščajočega prometa in kratko pred prvo vojno se je slednjič moral umakniti novemu železnemu mostu. Na posnetku iz leta 1899 je videti most v vsej dolžini. Fotografa pa je pravzaprav za- mikala zaledenela Drava, ker je bil to za Maribor precej nenavaden dogodek. Vrvež na mostu nam kaže druga fotografija, narejena na desnem bregu Drave. Sprehajalke s senč- niki so se morale umakniti čredi krav, ki jih ženejo v mesto. Nasploh se zdi, da promet na mostu ni bil kaj prida urejen. In še tretji posnetek mostu, znan tudi kot razglednica. V ozadju se nam odpira pogled na Pristan, kjer je k bregu privezanih nekaj splavov, ljudje na mostu hitijo po opravkih. Najbrž pa tudi ni nezanimivo, da s plotu javnega lokusa »sub divo« lepaki spodbudno vabijo k volitvam... Tudi fotografa Henrika Krapka je nekaj- krat pritegnil pogled na veduto ob Dravi. Tako je posnel tudi usnjarne, ki so se raztezale od starega mostu domala do obzid- nega Vodnega stolpa. To so bile stare indu- 1. stari Maribor — Drava pozimi, leta 1899; 2. Stari ; Maribor — dravski most, začetek 20. stoletja; 3. Stari •¦ Maribor — dravski most, začetek 20. stoletja; i. Stari i Maribor — Usnjarska ulica ob Dravi, konec 19. sto- : letja; 5. Stari Maribor — pogled na mesto iz balona, i leta 1912; 6. Stari Maribor — pogled na mesto s pira- ! mide, začetek 20. stoletja; 7. Stari Maribor — ulični j vogal s plakati, začetek 20. stoletja; 8. Stari Maribor ; — meščanska družba, v prvi vrsti na levi domnevno j Josip Jurčič, šestdeseta ali zgodnja sedemdeseta leta 19. stoletja; 9. Stari Maribor — meščansko stanovanje, konec 19. stoletja; 10. Stari Maribor — služinčad gra- ščine Fala pti Mariboru, konec 19. stoletja; 11. Stari Maribor — Mariborčana, konec 19. stoletja; 12. Stari Maribor — lovska družba, začetek 20. stoletja; 13. Stari i Maribor — kolesarji, leta 1883; 14. Stari Maribor — izlet z avtomobilom, leta 1912; 15. Stari Maribor — ma- riborski sokoli, leta 1907; 16. Stari Maribor — na praz- nik zedinjenja, leta 1918; 17. Stari Maribor — jutro na dravskem mostu, trideseta leta 20. stoletja; 18. Stari Maribor — jutro ob Dravi, trideseta leta 20. stoletja; 19. Stari Maribor — Maribor z meljskega hriba, tride- seta leta 20. stoletja; 20. Stari Maribor — Mariborski i otok, trideseta leta 20. stoletja; 21. Stari Maribor — i Mariborski otok, trideseta leta 20. stoletja; 22. Stari j Maribor — drsališče Pri treh ribnikih, trideseta leta j 20. stoletja; 23. Stari Maribor — motorne dirke na Tez- j nem, leta 1932; 24. Stari Maribor — po prometni ne- i sreči na dravskem mostu, leta 1928; 25. Stari Maribor i — družina mehanika Gustinčlča, trideseta leta 20. sto- i letja; 26. Stari Maribor — k birmi, trideseta leta 20. stoletja; 27. Stari Maribor — splavarji na Lentu, okoli leta 1939; 28. Stari Maribor — gasilska slovesnost, tri- i deseta leta 20. stoletja; 29. slovesnost ob prevzemu no- \ ve polkove zastave, leta 1930; 30. Stari Maribor — re- ; zervisti pod orožjem, leta 1940; 31. Stari Maribor — i maršal Tito v Mariboru, leta 1945. j Fotografije so iz fotoarhiva Pokrajinskega muzeja v ] Mariboru ¦ KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 181 strijske stavbe z lesnimi hodniki, strešnimi preduhi in štrlečimi dimniki. V času, ko so nastajale Krapkove fotografije, konec 19. sto- letja, so bile usnjarne še v polnem obratu, čedalje bolj pa so šle Mariborčanom v nos — zaradi neuglednega videza in smradu. Še mariborska kronista dr. R. G. Puff in dr. A. Mally sta zapisala, da je Usnjarska ulica ena najstarejših v Mriboru, da pa je obenem tudi najbolj umazana. Bombe v drugi vojni, namenjene mostu, so zadele tudi usnjarsko četrt ob Dravi. Namesto nje zeva sedaj tam praznina, ki naj bi jo po novem zazidalnem načrtu zapolnili tako, da bi se strehe novih stavb skladno zlile s starimi in »zakrpale« slikoviti pogled na sitaro mesto. Maribor se je v letih pred prvo svetovno vojno že krepko razraščal prek nekdanjega obzidja in če prezremo nekaj ponesrečenih poskusov, da bi sredjneveškemu mestnemu je- dru nadeli velikomestnejši izraz, so imeli nje- govi urbanisti še kar srečno roko. Vzporedno z Dravo so začrtali nove ulice tja do vznožja Kalvarije in Piramide ter obronkov Sloven- skih goric. Zvečine so jih poživili s kostanje- vimi drevoredi, da se je Maribora upravičeno prijel vzdevek »mesto v zelenem«. Že večkrat so bili objavljeni posnetki, ki jih je fotograf napravil leta 1912 iz balona. Z njih nazorno razberemo značilni štirikotni tloris starega mesta intra muros, prav tako pa tudi nove stanovanjske četrti blizu železniške proge fTakole z višine je bilo fotografiranje pose- bej vabljivo. Posnetek s Piramide nam kaže severno zaledje mesta. Fotograf je nedvomno hoitel prikazati, kaj vse je že zraslo zunaj mestnega središča, mi pa na sliki z zanima- njem ugotavljamo, česa vsega takrat še ni bilo. Poznejši Maistrova in Aškerčeva ulica sta z nekaj hišami komaj zarisani in travniki segajo do vznožja Piramide, kjer ne manjka vinogradov. V precejšnjem neskladju sta si sosedi Götzova pivovarna in frančiškanska cerkev, vsaka po svoje pa vendar pripove- dujeta o rasti mesta. Ni znano, komu in zakaj se je zdelo vred- no posneti zanikrn vogal v mestu. Morda zato, ker je staro stavbo kmalu nasledila druga. Vogal s plakati pa je kar zgovoren in nam pove, da je bila fotografija narejena nekje v jeseni v letih pred prvo vojno. Re- klame namreč vabijo k nakupu zimskih plaščev in najnovejših dunajskih in graških moških klobukov v modni hiši Kokoschinegg, nadalje k jesenskemu pevskemu srečanju, koncertu moškega seksteta v Gambrinovi dvorani in na veliko elitno predstavo nekega Ben Salija. Mariborski muzej hrani fotografijo večje družbe, ki jo je po noši moč uvrstiti v 60. ali zgodnejša 70. leta minulega stolet.a Zene imajo široke krinoline, možje košate zalizce in cesarske brade, tudi drže upodobljencev razodevajo trden meščanski stan. Ti ljudje bi nas v svoji anonimnosti ne zanimali tako zelo, ko bi zapis na sliki ne trdil, da je tem- nolasi mladi mož z bradico v levem kotu spodaj — pisatelj Josip Jurčič. Slika je dra- gocen spomin na kratko, a pomembno Jur- čičevo bivanje v Mariboru. Bogo Teply je menil, da se je Jurčič prav v Mariboru lotil realističnega slikanja malomeščanskega okolja in ljudi. Morda prav teh, ki so na sliki? Bolj poredko nas fotografije 19. stoletja sez- nanjajo s stanovanji tedanjega časa. Med ma- riborskimi slikami je vsekakor ena, ki pri- kazuje sobo meščanske družine tam okoli konca stoletja. Po okusu dobe so stene temno poslikane, bidermajerski portret je brzda še iz materinih mladih dni, nekaj grafik z ro- mantičnimi pokrajinami je takšnih, kot so jih kot priloge prinašale družinske tedenske revije. Vaze, kipci in drugo keramično okras- je, zavese, blazine, fotelji, vse v istem blagu,. govorijo za zmerno, vendar značilno finde- sieclovsko udobje. Lastnica stanovanja, sta- rejša dama se »nevsiljivo« ukvarja z branjem. Ce gre pri tej fotografiji za sorazmerno skromno razkazovanje blaginje, je posnetek s služinčadjo grofa Zabea z graščine Fela pri Mariboru daleč bolj bahav. Šest deklet v zapetih oblekah in s predpasniki predstav- lja ženski del grajskega osebja — kuharice in sobarice, šest Uvriranih možakarjev s fi- jakerskimi cilindri pa je očitno imelo opravi- ti s konji in kočijami. Ni težko presoditi, da so se razvrstili po vlogah, ki so jih imeli v gtajski službi, hierarhija, ki ji služijo, pa kot da jim je nadela še hierarhične obraze. JCakor drugod so se tudi v Mariboru ljudje radi fotografirali kot športniki. Reportažnih športnih posnetkov takrat sicer še nismo poznali, pač pa so imele veljavo skupinske slike in ataljejski posnetki ljudi v športnih oblekah. Takšen športno napravljen par sta mlada Mariborčana v jahalnih oblekah. K ženskemu jahalnemu kostimu je sodil moški klobuk, na sliki pa se je morala obvezno vi- deti jahalna palica. Jahanje je bil seveda predvsem šport aristokracije, bogatašev in oficirjev, pa še to ne vseh, bolj ali manj pri- vilegirana in družabna zadeva pa je bil ta- krat tudi lov. Družba lovcev, posneta nekje v mariborski okolici, sedi sicer za obloženo mizo, razpoloženje pa ni videti posebno spro- 1821 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 ščeno in namesto uplenjene divjadi požirajo fotografom lovski psi. Prav radi so se pred fotografe postavljali mariborski kolesarji. »Marburger Bicycle Club« je nosil posebne športne kroje s čepi- sami in velikimi inicialkami kluba na maji- cah, drugo društvo se je podjetno imenovalo »Radfahrer Club Schwalben«, torej lastovke. Hitrost, ki so jo kolesarji zmogli s svojimi orjaškimi bicikli in tricikli, sicer ni bila rav- no lastovičja, najbrž pa je bilo prav imenitno sedeti na visokem kolesu in loviti ravnotežje. Tudi kolesarji in kolesarka na naši fotogra- fiji se držijo samozavestno in športno brez- brižno. V začetku 20. stoletja so se v Mariboru pojavljali prvi avtomobili. Da je bil avtomo- bilizem »v zraku«, nam pripoveduje tudi raz- glednica, ki nosi naslov Maribor v znamenju prometa in prikazuje šoferja v predpotopnem avtu in na posebni sliki še slovenski Narodni dom. Občudovanja pa niso bili deležni samo avtomobili, marveč ljudje, ki so se v njih vozili. Na fotografiji iz leta 1912 se odpravlja na pot družina industrialca Scherbauma, možje s čepicami, žene s širokimi šali prek klobukov in v površnikih proti prahu, ki ga je bilo povsod na pretek. Lastnik fotografije, ki je bil takrat še majhen deček, se spomi- nja, da je z velikim spoštovanjem sedel poleg voznika. O športu v Mariboru pričajo še drugi po- snetki — skupine rokoborcev, nogometašev, nemških tumarjev in slovenskih Sokolov in Orlov. Slovenski telovadci pa si niso krepili samo mišic, ampak tudi narodnoobrambnega duha. Fotografijo s prvega javnega nastopa mariborskega Sokola iz leta 1907 so razmno- žili kot razglednico in jo razposlali po mo- narhiji. Dr. Ljudevit Pivko, Eman Ilich in drugi, ki strumno sedijo na sliki so tudi v poznejših in odločilnih letih izpričali svojo slovensko in jugoslovansko zavest. Iz dni, ko je Maribor pokazal slovenski obraz, je ohra- njenih več fotografij. Manj znana je nemara ta iz 1. 1918', ki nam kaže skupino Maistrovih vojakov s slovenskimi tribarvnicami na kapah in družno Sokole in Orle s prapori, ko čakajo, da krenejo v slovesnem sprevodu po mestu. V času med obema vojnama so podobo Ma- ribora ovekovečili številni poklicni fotografi in morda še pogosteje fotografi-amaterji. Po- klicni fotograf je bU v tridesetih letih tudi An- drej Benet v Dravski ulici. Najbrž ga je prav to, da je stanoval ob Dravi, napotilo, da se je pogosteje kot drugi potrudil okoli reke, njenih bregov in mostov. Od mnogih posnetkov z Drave sem odbral dva, za katera je Benet še posebej poskrbel. ^ako imenovani »državni« most je posnel v zgodnjih jutranjih urah, ko ni bilo nikjer žive duše. Most s prižganimi svetilkami in v ozadju silhueta magdalenskega nabrežja di- hata v vzdušju malomestne osmljenosti in dolgočasja. In še enkrat isti most ob približno isti uri. Obrisi mostu se zrcalijo na vodni gladini, zdi se ti, da slišiš tihi šum Drave, v ozadju pa se iz jutranjega mraka luščijo mariborske Benetke in cerkev v Studencih. Benet je posnel Maribor z najrazličnejših strani in je pri tem izbiral tudi manj znane poglede na mesto. Zanimiva je veduta z Melj- skega hriba, kjer vidimo v prvem planu ba- ročni kip vinogradniške Marije, za njim meljske tovarne in Pohorje. Fotograf je skoraj načrtno slikal mariborske ulice in trge; spri- čo številnih urbanističnih sprememb, ki so predrugačile mesto, imajo Benetove fotogra- fije danes veliko dokumentarno vrednost. Tudi dva posnetka Mariborskega otoka, dva od mnogih, sta vredna pozornosti. Prvi nam kaže otok sredi neokrjenega zelenja, drugi pa poletno popoldne, ko se je na otok zgri- njalo staro in mlado. Maribor je bil pred drugo vojno živahno mesto in številne fotografije govorijo o nje- govih gospodarskih, in kulturnih in športnih dogodkih. Zimski šport na Pohorju se takrat še ni kdo ve kako razrastel in toliko bolj je bilo pozimi živahno za Tremi ribniki. Tam so prirejali povsem resne smučarske tekme, športni in družabni živžav pa se je odvijal na drsališču na prvem ribniku. Zahtevnejšim športnim podvigom, konjskim in motornim dirkam je bilo namenjeno Tezno, ki je bilo, kot pravimo danes, večnamenski prostor. Po potrebi je rabilo tudi za letališče, sicer pa so po prostranem travniku odmevala povelja kaplarjev, ki so v poletni soparici urili rekru- te. Fotografija z motornih dirk dobro osvet- ljuje »velepomembni« športni dogodek. V siredišču pozornosti so tekmovalci, ki malo- marno posedajo na ropotajočih motorjih, nič manj tehtni pa niso športni funkcionarji v pumparicah in z modrimi klubskimi kapami, ki jih opazuje množica gledalcev. Motorizacija je imela tedaj tudi že svoje žrtve. O nesrečah so se časniki razpisali tudi čez več strani. Fotografija zmaličenega forda, ki je leta 1928 treščil v ograjo dravskega mostu, je spomin na dogodek, o katerem vedo starejši Mariborčani še danes povedati vse nadrobnosti. In ko smo pri vozilih, naj predstavimo še dve fotografiji. A. Benet je pol zares in pol KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 183 za šalo ujel v aparat družino in limuzino trgovca in mehanika Justina Gustinčiča. Bolj zares pa se je dala upodobiti skupina z bir- mancem, ki so ga po mestnih ulicah popeljali v zaprti kočiji z dvema belcema. Najbrž v Mariboru ni bilo fotografa-ama- terja, ki ga vsaj enkrat ne bi zamikal pogled z mostu na splavarje v Prisrtanu. Dragu Si- mončiču se je posrečilo nekaj prav značilnih posnetkov s splavarsko motiviko. Pri tem mu je prav gotovo šlo bolj za slikovitost in preizkušnjo lastne spretnosti kot za doku- mentarno pričevanje. Danes, ko splavarjev že davno ni več, pa so njegove slike drago- cene tudi s te plati. Dragoceni so pravzaprav vsi stari posnetki, tisti, ki so zabeležili velika dogajanja, in oni z obrobja. Dogodek za Maribor je bil, ko je domače gasilsko društvo praznovalo svoj ju- bilej in so gasilci na Glavnem trgu, kjer dru- god neki, če ne tam, pokazali svoje znanje na sloviti Magirusovi lestvi. Dogodek je bil leta 1930 na priliko tudi dan, ko je mariborski pehotni polk, kakor drugi polki v stari drža- vi, pričakal novo polkovno zastavo. Kdo si je takrat mislil, da jo bq že čez enajst let po- teptal nemški okupator! Tudi ob posnetku, ki ga je leta 1940 na- pravil moj sošolec Dušan Lušin, nas navda- jajo podobni spomini. Vojaki korakajo v polni bojni opremi, toda podoba bojevitosti je var- ljiva; čez dobrega pol leta se je razblinila v nič. Odtod naprej nas spremljajo fotografije Maribora s potuj cenim obrazom in podobe njegovih ljui, ki jih je vojna raztepla na vse konce sveta. Naj mozaiku manj znanih mariborskih fo- tografij primaknem še eno iz prvih dni naše svobode, ki pa je dobro znana: Tito v Mari- boru v maju 1945. Nekdanji politični jetnik mariboiTske kaznilnice — maršal Jugoslavije sprejema raport poveljnika enot jugoslovan- ske armade na Glavnem trgu. Zgodovinski posnetek, narejen na severnem koncu osvo- bojene domovine, je kot mejnik na dolgi poti revolucije in borbe, mejnik pa tudi na mari- borski poti v novi čas.