narodskih v r reci § Odgovorni vrednik .fanez Bleiweis. O Veljajo zacel« leto po posti iirajf i fl., scer 3 fl., za pol leta >> Il 2 fl. po pošti, scer 1 fl. 30 kr. H' ií---- Tečaj XL sredo 18 maja 1853 List Rodovitnost zemlje povzdigniti po drénaži (Dalje.) Naj pervo se zaćno velike ceví (nabiravnice) pokladati in scer tište nar poprej, ki imajo nar več notranje svetlobe in kjer je graben na dnu tako širok, da zamore delavec v njem stati in ceví z roko pokladati. So naj sirji ceví nabiravnic položene, se za čno pokladati ožji; in za temi pridejo na versto še le stranske. Preden se pa položé ceví, je treba da je dno grabna dosto terdno in lepo ravno pri pravljeno, da se ceví dobro priležejo. Ker pa tišti, ki graben reže, ne more ravno tako natanjko delati, da bi berž vse lepo ravno bilo, se graben s sto pićem terdno potlačí, ki se drenážní stop i ć (Drainstampfer) imenuje. Je s stopičem, ki je iz železa napravljen in tako širok, kakor je dno grabna široko, graben terdo in ravno potlačen, se pokladajo ceví pore doma tako, da z eno cevjo vred se vselej en oklep položi. Ker pa stranski grabni niso tako široki, da bi delavec zamogel v njih stati, je za pokladanje tacih ceví pokladníka treba, s kterim se ceví zasačijo in v graben pokladajo; z položene ceví sname delavec pokladník in seže po drugi in tako naprej. Vajen delavec zamore v eni uri 350 majh nih ceví položiti. Zadnja ce v vsacega grabna se z plosnatimi kamni more perst va-njo ali ceglatnimi zadela, da ne tacih močirnih krajih , kjer zemlja ni dosto terdna. je treba, da se dno grabna z ilovco za tlači in na-njo ceví položé. Kakor hitro so po čelem grabnu ceví položene, se začné graben spet z zemljo zadelovati. Če bi za ^^^ÊÊtfÊÊf/^fÊÊÊtË^ za čevelj debelo zemlje nameće. Nikoli ni varno ceví ne zadelanih pušati, ker ne zadelane se lahko pre maknejo ali razbijejo, če se kamnje na-nje vdere ali jih ljudjé ali živina pohodijo. Preden se pa graben zadeluje, je treba ga še enkrat ogledati: to časa ne bilo, je dobro, ako se izpervega 5 ali ležé ceví lepo ravno in terdno vkup staknjene in ali so konci ceví, kjer se voda vteka, dobro zavarovani, da se ne zamašijo Nekteri so mislili, da je še bol^e grabne de loma s kamni zadelati in tako ž njimi drenažo še zboljšati, — al kamni so nevarni, ker se lahko ceví razbijejo; tudi podražijo drenažo, ker bi se jihve liko potřebovalo, in so brez prida. Zdaj tedaj nihče već s kamnjem ne zadeluje grabnov. Drugi pa misli jo, da je bolje živo perst ali brazdo spod, mertvíco pa zgor v graben zametati. Iver pa mertvica, globoko iz dna izkopana, vec let potřebuje, da rodovitna postane, je gotovo bolje ako brazda ali živa perst na verhu ostane. 5 Zadenejo delavci grabne kopaje na ^ , kamne naj se izkopljejo, ako niso preveliki; so pa veliki se morajo zdrobiti s smodnikom (pulvrom). 5 « I • «I . . « » 1 « vati in scer tam, kjer nar nižje ležé. Ce je pričano i da veliko nogradnikov tergati zacne , preden kislo m drenaža v tako imenovani lahki zemlji narejena, je grojzdje dozori, iz kterega se potem zagatno, dobro, ako se ceví poprej z dobro ilovco pokrijejo, brez cene vino dobi a, ktero dobro imé ludi vrednega da drobna perst ne pada skozi špranje va-nje in domaćega vina spodkopuje in je tako celi deželi v škodo, se po nji ne zamašé. Kjerni pripravne ilovce, naj se Zato je izročilo kmetijski družbi: naj ona z zvedenimi položi rušnja z zeleno plat jo, mah, listje in enaka so- možmi osnovo tergatvine postave izdela, ktera je ravno I V 9 i V» 1 1 • 19 1 • « I • ft A 1 « V I ft » • 1 I derga čez ceví, potem se šele graben z zemljo zadela. sedaj toliko potreboisi, ker uvožnja horvaskega viua ni 158 vec colu podveržena, in je tedaj zadnji čas, da se za dober domač pridelk skerbi. Odbor kmetijske družbe je poda! svojim podruž Kams a, brat Devagnin pa je siišal prerokovanje. ziv da ga bode sin sestřin Krsna přemazal, in mu ljenje vzel; zato je že Kršna pred svojim rojstvom bil cam na Dolenskem staro postavo od in prevdark kak naj bi se sedanj 1832 za pretres preganjan, ker je Ka m sa svojo sestro Devagni in svaka času primerno svojega Vasadeva-ta v jećo zapreti, in vsako dete, ktero prenarediia. Podružnice so se posvetovale « tem in so je Devagni porodila, umoriti dal. svoje mnenja odboru razodele, ktere so danes bile občnemu zboru v sklep predložen Predeljec bi nas peljalo, ako bile bi hotli vse natanjko popisati, kar se je o ti zadevi govorilo, ker pomenki so dolgo časa sosebno zavolj tega Ali sedmo, Bala-Ra m a, in osmo, Kršna, ste otete in srečno resene. v Bhavany, Zivatova slavna žena, je zanesla Bala- Ramata v utrobo Rod ni no, ktera je bila perva žena terpeli smé v kd o in kako naj se določuječas, v kterem se ki gori tergatevzačenjati. Vdeležili so se teh oceta dala. Kršnatovega, Ravno taka in je Kršnata po nji poroditi pomenkov slavui gosp. deželni po grof Chorinsky se je zgodila s Kršnatom, kteri je bil prodan Isodhi, ženi pasti rj a Nan d a ta, v kte- gosp. grof Hohenwart Karl, gosp. dr. Ka v • V Ahačič, gosp. tehant Vovk, žl. gosp. Anton Fichtenau gosp. dr. rega hrami je Rodni zivela. gosp dr Orel or y t» osp uvit, z.i. guwp. ^vtiiuu riuiiicuau^ Treoc, gosp. Rautner, gosp. faj- ljubimcu bogov Kam sa v zavezi s hudimi duhi pa še je vendar mošter Cuk, gosp fajmošter Hasnik iz Štajarske ali Kršna je zmiraj srečno ušel in je med zalimi pastirskimi de- zmiraj po življenju stregel, gosp. predsednik in pa tajnik kmetijske družbe. Obveljal klicami na kmetstvu svojega rednika očeta Nandata ve je potem sledeči sklep lik zrastel in se sila prevzetno obnašal do deklet 9 med » Nihče ne smé tergati začeti, preden se za to po- kterimi je živel. Indički tempeljni še imajo namalane vse te nrevzetnosti Krfinatnvfi.o-a na «ti rak po-a 'živlioni» stavljeni cas ne oznam ?? Po sklepu gorskega odbora in po zaslišanj do tične kmetijske podruz dolocuje c. k. okraj tonska) gosposka čas, kdaj se v vsaki tev začenjati". gori smé terga vse te prevzetnosti Kršnatovega pastirskega življenja, ka kor tudi v indickih pesmah se popeva od njih. Za ženo si je Kršna vzel Rhado, spremenjeno boginjo Lakšmi, je posebno umetno znal igrati na „Gorniki vsake gore volijo izmed sebe odbor, ki P* ščalkah ali žveglah pastirskih, kakor tudi prebirati plun ko (liro) ali harfo. Pasel je go vej o živino po cve dolocuj tergatve » r, Vsaki odbor obstojí iz 3 gornikov tečih travnikih, in torej dobil priime Govinda. Piskati pa je znal tako ganljivo na piščalke * in l z v o 1 j v ti bor pa zamorejo le taki gorniki prebirati strune plunkine tako sladko, da so pastirja pri biti, ki imajo tako velike nograde, da se stejejo k tišti polovici gornikov , ki imajo veči posestva v tišti gori". sie vse divje zveri 5 kakor požnejsega gerčkega Or Dalj je obveljal predlog gosp. grofa Hohenwarta feja poslušat. Pod podobo piskavca ali najdemo veckrat na rimsko-slovenskih karanih; tudi v žve«;larja g* „naj družba, preden izdela osnovo L.l/il WJ V« M« v j - ......... ...................> ----- tergatvine po- indičkih tempeljnih ga naj rajsi pod podobo pastirja in stave, poskerbi enake postave iz druzih kraj ie vinoreja na k i stopnji , in naj, kar bi ute piskavea obrazujejo. Na velikern kamna na tergu města Ptuja, kteremu v teh postavah za nase kraje pripr tl ---------- ------------------— * biti, porabi pravijo po nemskem „Pranger", ker so v poznejsi dobi v domači namen. Glavni odbor naj sostavi po teh izve- pod njim mogli hudodelniki stati, po slovenskem pa„ste- denjih osnovo za naše kraje (za Dolensko in Vipavo), ber" še Kršnata najdemo kot plunkarja, in vse in jo posije še enkrat podružnicam v prevdark. ».v.,, - - - - ------j ^ ^ ... --- ťako divje zveri okoli njega , kakor tudi plesajoče deklice in doverseno delo naj se predloži c. k. dezelnemu pogla varstvu". In tako se bo storilo. (Dalje sledi.) fante. Temu stebru enaki se najde pri s v. Martinu na Pohorju, ne dalječ od siovenje Bistrice. Rajni Muhar se je čudil debelo o tem kamnu in v opisu svojem rêée (Steir. G es ch. /. 414): v man Višnuiova Krsna — Avatara in nieni ostanki na rimsko-slovenskih spominkih. wollte daraus schliessen, dieser seltsame Stein sei ein Siegesdenkmal gewesen?" Plunkarja pa je oglasil Razloxil Davoriti Terstenjak. po svoji segi za Orfej a. Kaj pa še več? Ali se gerčki Orfej tako obrazuje? Zakaj ni vendar slavni Winkelmann. nar veči poznatelj gerčkihin rimskih Iz rokopisa; »Kdo so bili Noričani in Panonci, Kelti ali Slovenci ?<< spominkov gerčke in rimske umetnosti, po Štajeru po- Nar znamenitnejše iz vsih Višnuto vih vtelovljenj toval, kako bi se bil čudil in čudil pri našnamonumen je K K r i s y kakor Paulin (Syst. Brahm. stran Î46.), ali tih r i m sk e napise viditi, pa celo druge podobě, em t kakor Bopp (Gloss 49.) b 1 em e arabeske ne rimskega stila najti. « v pise Bila pa je ta A vat Višnutovo pravo velo Mi bomo v svoji knjigi, kjer sliko omenjenegaste vecenje V indickih knj gah Bhagavata in Mahabh bra tudi priložili bodemo, več besed širili o tej i z točni umetnosti na noričkih in panonskih monumentih. in » lil'iivniu niiji.uu ) ? LtA III 1TX li 11 0 U U d -------------------------, rat" se najde opisana. Svoje čitatelje opomnim, da prav- 0 velikem razlooku med gerčko in rimsko umetnostjo. líce o tej Avatari sim vzel iz raznih bukev, ktere go- 1)0 «nega časa pa sporočujemo svoje čitatelje na sliko vorijo o indickém basnoslovju (mitologii), posebno iz v Mu h a ro vi dogodivščini priloženo. Paulina, Dappera, Majerov mitologičke slovnika K ppisanega po kritičkih izvirnikih, iz Volmera in iz so- poslanstvo. Umoril je kaco K je po svojih velicih delih pokazal nebesko stavkov Dunajskih slovstvenih letopi Asiatic Researches". y or pod naslovom: se ga je jezerokrat erdo pošast, ktera ali kteri je on glavo razkial 25 Pravlíce o K A vat K y sin Vas ad pa se g t vendar dobrota svojega serca mu ni dopustila kace relù lasijo takole: umoriti, marveč jo izpustí in ji poděli, ker se je z bo- in D e vag se je narodil v Kamsa-ts Madu. Devagna je bila sestra kralj gom borila , podvojno moč Zato ima V m . v Uj nie K a m s a ga tudi priime D povabi slednjič v svoj dvor g i n a n a , Hramatov to je » Devagirojenec, sin Devagi, vnukinj in se hinavski z njim poprijazni, ali nje prava na Po nástrojů Kršnato PLVNCVS (Muhar 386). ktera plunki so obljubila lastna imena rimskih kamnih *) Kamsa je bil sin Ogursaina y kralja od Matre. dej ravno tak nastalo ime TIBICNVS od »tihicen der Flotenspieler, žveglar, piskavec, ^Muhar stran I. 379) 159 niera je bila ga umoriti. Kršna to zvédši, ubije svojega segal bode popotovanje: l.izSarajeva v Carigrad; fijca Kamsata in resi svoje stariše iz ječe, v kteri so 2. iz Carigrada v Rim; 3. iz Rima vTerst; 4. iz se zmiraj živeli, in poišce svojega brata Bala-Ramata. Tersta v Dubrovnik in dalje na Dalmatinsko. Kršna se potem oženi z osmimi princesnjami, pre Gosp. Hanka je zopet pripravil novo izdanje Da vlada enega krivega Kršnata, kteri se jeza v te- limilove kronike češke, ki je v Pragi iz tiska prišla. lovljenega Višnuta izdal, prevlada orjasaBhuma- Velja 24 kr. sara in resi 16.000 zapertih prineesinj. y 0 Slednjič se poda v mir in si da od nebeskega zi-darja Vis va karma na nekem otoku morskem mesto Dvarka sozidati. Mesto se je sozidalo med jutrom in večerom. Tukaj je zdaj živel s svojimi ženami, kterih je bilo skupa J. Haulika v Novičar iz slavenskih Zagreba 12. maja. V nedeljo smo v kaza lišču (gledišu) našem imeli sjajno igro na slavo nadbi narodne m jeziku. Čudo golemo 16.008 > in s kterimi, ker mu je vsaka žena deset otrok zares ujte V se enkrat g i v dnem jeziku rodila, 160.080 sinov dobil. Pa njegovi sinovi nigo ker igra v domaćem jeziku je pri bela nasledovali očeta v kreposti, zato je rekel svetemu Dur- 8e je „Gostbafc< od L. V Igra je sicer dop * Igrala ker je kaša-tu: naj jih prekolne. d bila ali dobrovoljni igravci so zlo storili Kršna se pripravlja svet zapustiti, ker je naloga eo izbrali za predstavo tako igro, v kteri se ne vede njegovega včlovečenja : osrečenje Indie in prema li dram je li komedij in ki nima ne glave ne da je pa. gaoje hudih vladavcev in duhov dopolnjena bila. Z ne- Gde gde se lejo p dob da ni nič pletke v nji edene in doverseriesra ? škoda, Vendar obutimi nogami se vleže Kršna spat pod neko drevo; ker pa so njegovi podplati se neskončno svetili od bo- mi ti večer blagoslovili, ker je enkrat sopet na žanskega bleska, ter ravno mimoidoči lovec Jura, v mislih, da je gazela, s pušico v petno žilo vstřelí in ga d gromki b V . Svetli ban Jelacic je z živim pleskanjem prejetbil, in ko je prestavljavec v igri tako smertno rani,—kar pa se je tako zgoditi moglo, ker je Višnu v svoji pervešnji spremeni Juratovega očeta ubil. Sedmi dan po Kršnatovi smerti se je mesto D v ar ka v morje pogreznilo. (Dalje sledi.) grof Zri nj i) s ponosom slavo h prededov v zvezde koval i glasno klical: „da ni većega hudodelca i iz da kot so taki ljudi prot temu ptuji jezik koj domovina kruh dajč koji ptuj iz sebeljubja i samopridno olij kar je ptuje i misle r • da si tako Slovanski popotnik # A Pervi zvezek ruskih pridig slavnega dr. Rad pred ptujim narodom osvetljajo licea itd., je živahno ple-skanje nastalo , kteremu skoraj do sverha igre ni bilo ne konca ne kraja. linsky-ga pod naslovom: „sobranie russkih pro povjedej" je přišel v Budi, kjer je gosp. doktor vrednik deželnega zakonika vlani na svetio, te dní pa še le je došel v Ljubljano za naročnike, ki jih je nabiralo ča- stito vredništvo „Danice". V ćirilici lično natisnjena in & podobo sv. aposteljnov Cirila in Metuda okinčana knjiga Med igravci se je nar bolje obnesla gospodična B — čeva ; hvala i slava pa vsim verlim domorodcem iu domorodkinjam, ki so nas radovali z do- d n e m jeziku je živa priča, narod. maco igro ! Kazališce v da rod V I f zi vi da je naroda jezik izobražen ki nima v versti o m J jeziku glediša je t stvar v ka ni h narodov nima velj Evo Nemce obseže na 9 pôlah 24 cerkvenih govorov (propoved). K temu zvezku bojo dozđanji naročniki přejeli pozneje se popolni rusko-nemški besednjak S mi do v in pa kratko slovnico brez plačila. Tišti pa, ki se sedaj Taliai I mi? Prancoze. In « svi imajo narodne gled V V Infandum jubes renovare dolorem! Je li mo da bi tega ne spoznal vsaki, kterega mili Bog c da tišti domoro goce, vdaril s hudo slepoto? Je li mogoce, naročé na omenjene pridige, imajo zra ven 1 ki je pred malo leti v „Da naši tako za pervi zvezek v se doložiti 1 10 kr. za besednjak in . 20 kr. srebra Davorije" v horvatskem jeziku, sedaj sve dru 5? ? V slovnico, tedaj v vsem skup 2 bukvarnicah velja oboje skupej 3 fl. 20 kr. — Na drugi zvezek se začne sedaj naročilo s poštnino vred z 1 10 kr. Naročila na 1. in 2. zvezek z doklado besed dec, peval poje o napravi domaćega kazališča? Ipak je taka libože! Ternpora mutaiitur, et nos mutamur in illis. pre i za v Dervanje na Staj. 13. maja V Zorislav. Oj veselo njaka in slovnice prejemajo v Ljubljani vredništvo mlado leto! vsak germ cvetč, terte ne morejo lepši gnati Danice", v Cel o v eu vredništvo ..Bčele", v Gorici v Bog nas le varuj grojzdne plesnjivosti, ktera se je gosp. Štefan Kociančič, profesor sv. pisma stare zaveze, sko leto sosebno na brajdah pa mtertje tudi posamno SI. vredništvo „Danice" je naznanilo, „da je přejelo od na tertah po gorícah napovedala. Jaro zito nas 1. zvezka nekaj iztisov odveč ; kdor tedaj zelí to kla imenovano) še večidel zdaj sejejo; koruze ševe šiško delo dobiti". slavenskega slovstva i meti 5 ga zamore precej liko v zemlji ni. Mnogi nemški časopisi in tudi slov. V/ 'i* 5? Bčela" so svetu naznanili, daje prečastiti gosp. F Slovensko društvo sv. Mohora se je po posled- Verbnjak, dosluzeni kaplan, v Pesn t Ra njem naznanilu „šolsk. prij." naraslo v ze na 801 udov. duj se da to ni res. in da verlemu domorodcu in 5 Ravno ti list od 10. maja naznanja, da ste se že raz- izverstnemu botanikarju v se ni treba v miru počivat poslale na vse straní dve novi družtvini knjigi „Boži- Gosp. Verbnjak imajo lepo zb u in 2. del Kafolovih o go vor o v", verh teh iz vsih krajev z dodanimi dar tudi imenik in račun družtva za leto 1852. » mo « dostavlja omenjeni v*list dnéh vsi družtveniki vse to po po posti v rokah imeli". Y) Misli se častita 5 poda Dežm ali F1 e i s m o želiš (herbarij) k i m i imeni. Naj bi an ž njimi po- n da bojo v nekterih menila, da bi ti zaklad slovenskemu narodu v dobro pi svojih knjigarnah al pa šel škoda bi bilo za-nj ! Ker nam je znano t sebno v Ljublj Nadškof Zagrebški so družtvu sv. Mohora za trebne slovenske poslane knjige darovali 40 fl., gosp. knezoškof Lju b 1 j anski 10 hodijo za prakt knji ge na svetio, , da počne znanstva pose nadjamo, da tudi tljinoslovje (botanika) pride kadaj na beli dan gosp dezelni poglavar v Terstu se Kar jezeroletno god slavnost pri sv. B e n e d i k t je lepo zahvalil za poslane knjige in obljubil, družtvo v slovenskih Gorícah vtice, smo pozneje za g krepko podpirati. dili y da so omenjeno slovesnost častiti gosp otovo zve-misionarji Dobro znani franciškan J u k i č potuje po Dalmacii prest ? začela se bo v deijo predsv. P u meni izdati potopiš, ki bo ir otovo prav zanimiv. Ob trom in Paul o m in bo terpela skoz 14 dni 160 Iz Škofjeloke. naglo obogateti. V naših krajih srao že mislili ima nek Menčik o v Carigrad zapustiti, in namesto nje«ra < • ••« « a» i« « . __- - * ™ Někdo je v tukajsnjih hribih sreberno general Riidig m d K t priti rudo naznati in zaslediti hotel; berž jih je bilo dovolj, Abdel-Kadiu ne dopade v Brusi; si želi na Franeosko » « ki so se zdruzili, rudarja najeli in placevali, nadjajoci nazaj. Ko je v Carigradu pri nadvezirju kosil (obedo šampanjsko i se da jim bo v kratkem na cente srebra dobil. Al čez val) in zagledal žlahne francoske vina nekaj časa se je pokazalo, da je bila najdena ruda Ie bordosko neko od vode zasuto kamnje , ki se je zeleno vru- homedu! ko bi mi bii kd na mizi, je milo zdihnul rekoč: „pri Ma dilo, kakoršnega se na večih krajih obilno dobi. Vse moji rojak bi pripo ga b lažnivca imenov u pa nje na sr eb erne snegom vred skopnelo. gore se nam je tedaj vničilo in s lastnimi očmí vidim, komaj verjamem a da tak« še zdaj ». ZIVIJO ko z, Kar polja in verte pri nas zadene , je vse prav prav lepo. Posebno se tukaj kmetje radi in obilo s sad-jo rej o pečajo. Od Loke proti Krajnju se vidi zdaj skozi in ekozi prelepo cvetečih drcvesc brez števila. Tudi sadíš mlađega drevja (vertnih sol) imajo tukajšnji kmetje dokaj v več krajih. In tako je prav, — to nese dobiček. Vertni in poljski pridelki so pač boljši in go- tovši > kakor pa prazne sanie po sreberni rudi »te Ljubljane. Na Dovjem (Lengenfeld) na Go renskem je na ponudbo služba učenika v novo naprav Ijeni ljudski šoli z 205 10 kr. na leto prošnje se oddajajo v visoko častito škoíijstvo Ljubljansko. Placilo je pošteno ; kompetentov se gotovo manjkalo ne bode. Novičar iz mnogih krajev V četertek zvečer ima kralj pruski (prajsovski) na Dunaj priti in v petek njemu na čast taka vojaška svitačnost (parada) biti, kakoršne že dolgo na Dunaji ni bilo; iz več bližnjih krajev so za ti namen vojaki skup Da se Belgiski kralj tako prijazno z vla- poklicani. darji severnih deržav obnaša, nič kaj ne dopade v Parizu. — Tudi sv. oče papež ima to poletje na Dunaj priti. Kneza C e r n ogo r s k e g a je počastil presv. cesar z redom železne krone perve verste, predsednika starašinstva z ravno tištim redom drusre verste, vse druge poslance pa, ki so bili s knezom na Dunaji, z viteškim križem Franc-Jožefovega reda ; knez je že spet domá. Rusovski polkovnik Kowalewski, kterega je car o poslednjem turškem boju v Cernogoro poslal, ostane Iz nek kot rusovski porocnik (konsul) na Cetinju. — 2. letopisa Mariiniga društva za katoljške misionarje v Afriki zvémo, da je od 1. sušca 1852 do 1. sušca 1853 društvo za svoje namcne izdalo 21.626 il. 42 kr., v kasi je že ostalo 62 670 43% kr. V poslednji seji Dunajskega obertnijskega društva je bila nova Francoska znajdba u s nje stroj it i naznanjena po t» novi znajdbi, ktera je že v 10 derzavah in tudi v našem cesarstvu patentirana, se veliko manj čiesla potřebuje in veliko hitreje bolj m očno u-^nje vstrojiti dá. V čem to novo strojilo obntojí, je še skrivnost znaj-denika. — Na Dunaji se nekaj časa že prodaja kinesko strojilo, ki je bilo ne davnej iz Kantona v Eu-ropo pripeljano, to strojilo je ravno tako dobro kotsonaše zdaj sila drage šiške (doblice) in je na pol bolji kup. Iz vsih krajev se bere, kako lepo cvetè sadje. V Ga li ci i se je lani 32 901 kmetovavcev pecalo z rejo tobaka; čez 4739 oralov je silo s tobakom obsejanih, pridelk tobačnega cesarskirn fabrikam prodanega listja je znesel 52 210 funtov.— Pi ihodnji menec se losta v Galicii austrianski in rusovski te I e s r a f sklenila.— —- Pala ck i je po svojem potovanju po Laškem in Francoskem ze došel v P r a g o. Mizo pies se sedaj poskusa na Francoskem. Toiiko je zdaj dognano, da to ni prazna reč, kakor so nekteri iz začetka měnili. — Sliši se, da Naš častiti gosp. dopisnik menda ne zametuje sledů po rudah v obcje, ker brez nje^a bi zakopana ležala mar- * siktera podzemeljska zaloga se danda nas nj i j le slediti brez pravega sledu je zakopalo že veliko srebra v zemljo. Vred. Smert — Kraljevića t (Dalje.) I ko Marko lice je ogledal, Vidi Marko, kdaj mu bo umreti T solze ino besed y Svet lažnjivi, moje lep Lepo cvetj ) bilo si, za malo ur le! Le za malo ur, za tri sto let Ie! »Cas Pa ii přišel da iz sveta idem zdaj Kralj Marko Pa izdere sablj I odseka s îzza pasa lavo, Da bi šarac ne zapadel Turkom sabljo šarcu g I ne nosil > de vedra I ko Marko šarca je umořil, Je zakopal šarca, ko Bolje ija svoga šarca, kot Andreia brata Britko sabljo stare na čvetćro, Da bi sablja ne Da se Turci ne Da d Marka zapadla Turkom ponašajo ž njo, ostala ona 5 ji » ui iv w j i ni usiaia u u rt , Da rimcanin Marka ne proklinj I ko Marko britko stare sabljo, zlomi na sedmero, y Boj koplj Pa ga verže u jeline veje ; Vzame Marko perni buzdovar Vzame ga mi u desnico roko mi j Pa ga verže z Ur Tj planine I u sinje, u globoko morje, go top Marko Ko moj topuz bo iz morja splaval, Tikrat bode tak junak rodil se!« Ko Pa Ino beli list iz černe mavhe razdrobil je orožje Marko, tintnik izza pasa mi vzame Pisr »Kd pise kolj mi Kraljević Marko pride v Urvino plan ;m stude y Med te jeli, k studen Ino najde tù junaka Marka Naj mi znade, da je mertev Marko Je pri Mark Kaka Jeden tri pase blag bi Vse rumeno zlato. pas njemu sim zapustil, Ki pokopa! moje truplo bod Drugi »T »N »N opas za opas sli k kev peu i hromaku po sirem svetu slepec hodi prepéva i spominja Marka« Kadar Mark pismo je napisal, Verže pismo na jelino vejo ? Ki nad P ravno je visela, Zlati tintnik u studenec verže , Slece I pod Se Sai Dol Marko zeleno dolamo y prek • V v travo jo razgerne sede na lam ir-kalpak na oci pomakne leže, gori več ne vstane. ? Mertev bil je Marko kraj studenca (Konec ) i Besedna zastavica V glavi ima pervo čerko, Drugo pa v rok' derži; Pes mu tretjo, in ćeterto Hlapec urno poděli. Drugo rabi tud za peto, Pri medvédu najde šesto. Vgan1 ! kako se nek veli? KiiCi« k* Natiskar in záložník Jozef Blaznik v Ljubljani.