Največji >lorenaki tilnik v Združenih driarah lakaja mk« irtdo. NASLOV uredništva in uprav-nišva: 1951 W. 22md Plača CUcaco. III. r OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION Entered aa Second-Class Matter January 18, 1915, at the Post Office at Chicago, Illinois, under the Act of August 24, 1912. The largest Sloreniaa Weekly in the United States of America. iMvad mwmrj Wednesday OFFICE: 1951 W. 22nd Plaae Chicago, IU. No. 37. S«cv. 37. Lokalne vesli. — Dne 10. t. m. se je vršil iz slovenske cerkve sv. Štefana pogreb v okrajni bolnišnici umrle rojakinje (vdove) Rozalije Že-leznik, rojene Bukovie, doma iz Krške vasi na Dolenjskem. Bolehala je dlje časa za vodenico in je tako .sledila svojemu, pred 4 leti tu umrlemu možu Johnu v rani grob, ki počiva na katol. pokopališču v Summit, 111. Pogreba sta se udeležili dve sestri pokojnice, došli semkaj iz Lorrain, Ohio. Po-kojnica je spadala k S. N. P. J. in zapušča 3 otročice v starosti 4, 6 in 8 let. Kakor čujeano, se bodo teh sirot zavzele razne katoliške družine iz naše naselbine. — N. v. m. p.! — Dne 12. t. m. je umrl na svojem domu na So. Kiler Ave eden izmed prvih naseljencev naše chi-kaške slovenske naselbine, rojak John Mesec star. v starosti 66 let. Bolehal je za j etiko. Tu je živel 26 let. Doma je bil iz vrhniškega okraja na Kranjskem ter je spadal k neki češki podporni Jedno-ti. Tukaj zapušča pokojnik ženo, dva poročena sinova, John-a in Antona, in omoženo hči Amalijo, v Bradley, 111. pa tretjega poročenega sina. Pogreb se je vršil dne 16. t. m. ob 9. uri dop. s peto črno sv. mašo v naši slovenski cerkvi. Pogreba se je udeležilo mnogo njegovih sorodnikov, prijateljev in znancev; pokopali so ga na nemškem katoliškem pokopališču sv. Bonifacija. Pokojni John Mesec str. je bil v naši naselbini zelo spoštovan vsled njegovega jeklenega značaja; bil je zvest mož svoji družici, skrbni oče svojim otrokom in dober član farne občine sv. Štefanu. Svetila mu večna luč! — Minuli četrtek zvečer dne 13. t. m. je priredilo Slov. tambu-raško in pevsko društvo 44Lira" v N'emanichovih prostorih odhod-nico onim svojim članom, ki bodo že v nekaj dneh odšli k vojakom in sicer so prideljeni vsi stot-niji C 343 pešpolka v Rockford, 111. Poleg bivših tamburašev so se udeležili tega večera tudi nekateri drugi naši vojaški novinci. Izmed teh odrinejo v vojaško službo prihodnji teden sledeči naši vrli mladeniči: Josip Cerjanc, Frank Cunk, Anton Zabkar, Anton Basa, Mirko Starec, Martin Zugelj, J. Lukanič, John Kučič in bivši pomož. urednik "Prosve-te'\ Peter Bernik. Vsem tem želimo mnogo zdravja in napredka v službi strica Sam-a! V Rock-fordu. 111. je že nekaj naših slovenskih fantov, ki so brli že prej odpoklicani in sicer: Jos. Orego-rie, Frank Kosmač, Josip Brati-na in John Predovič. — Pozor slovenske slamnikari-ee in slamnika rji! V petek zvečer dne 21. t. m. se vrši v dvorani na 522 So. Ilalsted St. javen shod ali zborovanje, na katero pridite vsi, 4»rez izjeme. Ta shod ho vele važnega pomena za nas, da se dogovorimo glede unije, dela, plače i. t. d., ker slanmikarska sezona je že pred durmi. M. iN. — V soboto zvečer dne 22. t. m. priredi naša nova in dobroznana Slovenska godba v Hoei^erjevi dvorani (21. PI. in Blue Island Ave) svojo drugo plesno veselico. Prijatelje domače, ali slovenske godbe opozarjamo na tozadevni oglas na II/strani našega lista! — Začetkom tega meseca je prevzel naš dobroznani r rojak John Z vežic h grrtcerijsko trgovino na 1801 W. 22. Str. (vogal So. Wood Str.). Slovencem in Slovenkam to podjetje toplo priporočamo ter jim kličemo: Držite se gesla, svoji k svojim! Chicago* UU 19. septembra (September) 1917. Leto IIL Volume IIL Ameriške vesti. Poštna zveza z Avstrijo zopet otvorjena. V zadnji številki smo poročali, da se vršijo pogajanja med vlado Združenih držav, vodstvom ameriškega Rdečega križa in med vodstvom mednarodnega Rdečega križa v Ženevi za zopetno otvoritev poštne zveze med Združenimi državami in državami centralnih zaveznikov, torej tudi med našo staro domovino Avstrijo. Ker je dosedaj delala pri tem glavno oviro Anglija, da je vsa taka pisma ustavljala, je prišlo tudi med to državo do sporazuma. Dne 8. septembra t. 1. je bilo v Washingtonu uradno naznanjeno, da lahko ameriški inozemci zopet pišejo svojcem v staro domovino in v vojne mjetništvu, iz-vzmemši v .Nemčijo; v Nemčijo ni dovoljeno pisati, ker smo z Nemčijo v vojnem stanju. Da bodo taka pisma došla na svoj cilj, bo pri tem posredoval glavni odbor mednarodnega Rdečega križa v Ženevi, Švica. Pri tem se je pa treba strogo držati predpisov in pravil, kdor hoče, da bo njegovo pismo došlo v staro domovino naj si bo že na Kranjsko, štajersko, Primorsko, Koroško, ali v kako drugo krono vino Avstro-Ogrske. Pred vsem naj se niše le o privatnih, ali osebnih zadevah. Če pišete, navedite pred vsem razmere v družini, če so vaši sorodniki, tSHJutelji itd. xe živi in zdravi? Kdo izmed njih je u-mrlT Kaj delajo vaši znanci? itd V pismu ne smete nič omenjati o vojski, ali celo označiti imena te-"•a ali onega rojaka, ki opravlja voiaško službo strica Sam-a. Po-r v;ila glede vojnega gibanja Amerike in vojnih priprav so strogo prepovedana, takega pisma ne bodo dobili vaši sorodniki v starem kraju v roke. Tako se tudi ne sme v inozemstvo pisati o ameriški industriji, štrajkih itd., kar se nanaša na splošne razmere Amerike. Pišite lahko, da delate, koliko zaslužite ne pa, kje ravno da delate. Eni in isti osebi je dovoljeno pisati vsakih 6 tednov enkrat. Pisma pa morajo biti pisana v angleškem, francoskem, italijanskem, ruskem, poljskem, nemškem, grškem ali turškem jeziku torej ne v slovenskem. Kdor izmed naših rojakov razume angleščino, nemščino ali italijanščino naj se poslužuje enega izmed teh jezikov, nikakor pa ne slovenščine, ker tako pismo ne ho sprejeto v Washingtonu. Ako pišete v staro domovino, denite pismo v zalepko (kuverto) z natančnim naslovom vašega sorodnika ali prijatelja, zadaj na kuverti označite tudi vaš naslov. To koverto s pismom je treba o-premiti z 5c znamko in dejati pismo s koverto vred v drugo koverto, katero morate nasloviti: Bureau of Communication. Washington, D. C. Na to kuverto prilepite 2c znamko in jo označite zadaj z vašim naslovom. Kedor se bo držal teh določb, je lahko prepričan, da bode dospelo njegovo pismo naslovljencu v roke s po-sreddvanjem mednarodnega Rdečega križa v Švici, potem ko bode pregledano po "Bureau of Communication" v Washingtonu, in lahko pričakuje čez nekaj tednov odgovor iz stare domovine. Vsakdo naj pa pred vseni dobro premisli, kaj bode zapisal, da ne bo delal nepotrebnih sitnosti sebi in nradu v Washingtonu. Važna resolucij« sprejeta. Washington, D. C., 12. sept. — Senatska zbornica je danes odobrila in sprejela skoraj enoglasno Chamberlainovo resolucijo, da naj bi se poklicalo pod orožje vse v 4M NA PRODAJ je Jednotina hiša in lota na N. Chicago cesti v sredini slovenske naselbine t Jolietu, 111. Lota, na kateri stoji hiša zavzema skupaj 41x165 čevljev; hiša sama obsega 30x100 čevljev. Zelo primeren lokal in prostor za kako trgovino. GLAVNI URAD K. S. K. JEDNOTE, , 1004 N icago St., Joliet, 111. _ i ..__ NAZNANILO. Ker je bilo na zadnji konvenciji sklenjeno, da se naj da tiskati 1000 zapisnikov sej XIII. ali zadnje konvencije, je to uredništvo in upravništvo našega lista tekoči teden preskrbelo. Tiskati smo dali par sto zapisnikov več, ali toliko, da jih bo dobilo vsako posamezno krajevno društvo 10 (deset). Včeraj, dne 18. t. m. smo Odposlali torej vsakemu zastopniku kraj. društva po en zavitek z 10. zapisniki. Tiskovine so bile odposlane po Parcel pošti, tako da bo dobil sleherni zastopnik ta zavitek kretom pošte na dom. Te zapisnike naj izvolijo gg. zastopniki razdeliti na prihodnji seji med uradnike krajevnega društva, par iz tiso v naj pa še obdrže v društvenem arhivu. Olanom društva ni potreba deliti teh zapisnikov, ker jc bil isti dobesedno priobčen v štev. 34. in 35. našega lista, tako da je zapisnik lahko vssk član(iea), že pred nekaj tedni videl in čital. UREDNIŠTVO IN UPRAVNI&TVO "Glasila K. S. K. Jednote." Op. uredništva: Ker spada St. Louis okraj v državi Minnesota večina znanih mest, trgov in naselbin naseljenih z Slovenci, bodo vsled te volitve prizadeti tudi naši slovenski gostilničarji na Ely, Virginija, Eveleth, Gilbert, Chisholm Minil. i. t. d. Sufragetke v Indiani v zadregi. Indianapolis. Ind. 17. sept. Višje sodišče Marion okraja se je danes izreklo, da je postava glede ženske volilne pravice v državi Indiana neveljavna oziroma pro-tipostavna. Ženske se bodo vsled tega pritožile v kratkem na najvišje sodišče tako, da se bo zvedelo še odlok tega sodišča pred bližajočim se mestnim volitvam vršečim se letos meseca novembra. Združenih državah bivajoče tujce, to je podanike. onih inozemskih držav, ki nimajo niti prvega papirja. Proti tej resoluciji je bil samo senator Stone, češ, da bi se s tem kršilo tozadevne meddržavne pogodbe. O tej točki bo glasovala kotr. grešna zbornica tekom prihodn jega tedna. Chamberlainova resolucija vsebuje dva dostavka. Eden izmed teh je tudi ta, da vlada Združenih držav lahko odpoklice vse tu živeče Nemce in podanike zaveznikov Nemčije v službovanje. Ti od-poklicanci ne bodo poslani veu-kaj na fronto, ampak bodo morali opravljati tukaj razna druga dela, katera jim bo naložila vlada Združenih držav. septembra porušili z bombami poslopje ameriškega konzulata v Dunkerque, Belgija. Ameriški konzul Benjamin Morel je pri tem srečno ušel smrti. Prazen strah pred podmorskim čolnom. Washington, D. C. 17. sept. Po vestni in natančni poizvedbi je mornarieni department danes izdal poročilo, da ni nikakega nemškega podmorskega čolna blizu o-brežja Nove Anglije ob Atlantiku, kakor se je to zadnje dni pisalo in govorilo. Zasedanje kongresa se bliža h koncu. Washington, D. O., 17. sept. — Ker se je tekom posebnega zasedanja kongresne zbornice rešilo skoro vse važne točke, je upati, da bo to zasedanje zaključeno začetkom meseca oktobra t. 1. Do istega časa mora kongresna zbornica rešiti še vprašanje glede državnega zavarovanja vojakov, dalje glede $7,000,000,000 vojnega kredita, glede vojnega davka in glede izdaje novih bondov. Zadeva glede povečanja poštne pristojbine pride prihodnji četrtek na dnevni red. Razpisana nagrada. Minneapolis, Minn. 15. septembra. Danes se je vršila tukaj seja izvrševalnega odbora Ameriške delavske patrijotične legije na kateri se je razpisalo $1000. nagrade onemu ameriškemu vojaku, kojemu bi se posrečilo dobiti v pest ali ujeti nemškega cesarja ali nemškega prestolonaslednika, bodisi že živega ali mrtvega. Označena patrijotična legija plača ameriškemu vojaku tudi $500 nagrade v denarju za ujetje kakega člana nemškega generalnega štaba in $200 prvemu a-meriškemu vojaku, ki bi ujel kakega nemškega vojaka na francoskem bojišču. Združene države in Mehika. Washington, D. C., 12. sept. — Danes se je formalno in uradno obvestilo nedavno izvoljenega predsednika Mehike gen. Carran-za, da ga vlada Združenih držav pripoznava ali da se uradno njegovo izvolitev odobrava. Izvoz premoga v Kanado prepovedan. Washington, D. C. 14. septembra. Ker se je bati prihodnjo zimo splošnega pomanjkanja premoga v Združenih državah, je Dr. H. A. Garfield, administrator kuriva izdal odredbo, da se ne sme več pošiljati čez velika jezera v Kanado niti trdega, niti mehkega premoga. Dognalo se je namreč, da se je letos od 24. avgusta do 8. septembra izvozilo iz raznih pristanišč ob velikih jezerih v Kanado v 530,973 ton premioga. Ameriški konzulat v Dunkerque porušen. Washington, D. C. 17. sept. Državnemu departmentu se poroča, da so nemški letalci letos dne 7. Velika stavka v S an Francisco. San Francisco, Cal., 17. sept-tembra. Danes dopoldne ob 9. uri je nastal splošna stavka med delavci kovinarske obrti v več kot 100 raznih delavnicah in tovarnah; stavka nad 25.000 delavcev ker jim gospodarji in družbe nočejo dovoliti 50 odstotkov pribolj-šanja plače; družbe so jim pač obljubile 10 odst. povišanje, s čemer pa delavstvo ni zadovoljno. Stavka se širi tudi po raznih Ladjedelnicah v Seattle, Wash, v Portlandu in Los Angeles. Cal., kjer ima vlada Združenih držav naročenih za $150,000,000 ladij in raznih strojev. Zmaga "suhačev" v Minnesoti. Duluth, Minn. 12. septembra. Pri včeraj se vršečih ''option'' volitvah St. Louis okraja države Minn., so zmagali suhači z 3000 glasovi večine, vsled česar bo postal ves ta okraj s 25. marcem 1. 1918 suh. Tudi v našem mestn-Duluth so se vršile včeraj volitve, je li naj ostane to mesto še zanaprej suho ali ne? Zmagali so zopet suhači z 701 glasom večine. čndno usmrčenje slona. East St. Louis, 111. 11. julija. Na tukajšnji tovorni železniški postaji so včeraj usmrtili na zelo čuden način 9600 funtov težkega slona "Judy", ker je bil bolan. Na smrt obsojenega slona so spravili v neko železniško karo, pred katero so pripregli lokomotivo; vrat slona je bil zadrgnjen z dolgo in močno železno verigo, katero je vlekla tekoni 30 minut lokomotiva; po preteku pol ure je nek živinozdravnik proglasil slona usmrčenim vsled zadavlje-nja. vodi zarotniške kozake; svet ko-zakov je namreč odločno zabranil, da se ne sme generala Kaledinesa aretirati. M. Skobelov, bivši delavski minister se je o tej zadevi izrazil sledeče: "General Kaledrnes, vodja kozakov, je na potu semkaj; če bi mi napadli začasno vlado z nasprotne strani je \— izgubljeno.'' Kongres, ki se bo sestal dne 25. sept. bo sestavljen večinoma po poslancih vojaške, delavske in kmečke stranke. Do tedaj bode pa načelovala ruski vladi sledeča petorica: Kereiisky, minlstr. predsednik; Cerečenko, zunanji minister; general Verhovskv, vojni minister; admiral Verdevski, mornarieni minister; Nikitin, poštni in brzojavni minister. Bulgarska kraljica umrla. Sofia, Bulgarska, 12. sept. — Danes je umrla po dolgotrajnem bolehanju bulgarska kraljica Eleonora, soproga bulg. kralja Ferdinanda, ki je bil navzoč pri njeni smrtni postelji. Pokojna kraljica Eleonora je bila rojena leta I860 na Nemškem; bila je hči princa Henrika IV. (Reuss-Kosi-riz) in je zasedla prestol s kraljem Ferdinandom 1. 1908. Zapušča dva sina: prestolonaslednika Borisa in princa Cirila. Poljska je postala konstitucional-na monarhija. Berlin, Nemčija, 17. sept. — Generalni guverner Poljske von Beggar je minulo soboto, dne 15. sept. opoldne v kraljevi palači prečital dekret nemškega in av* strijskega cesarja, s katerim se proglaša Poljsko konstitucionalni monarhiji na podlagi splošne in direktne volilne pravice. Poljska bo postala torej za časa vojne samostojna in neodvisna država pod vodstvom vladarskega trium-virata. V kratkem bo imenovan ministrski predsednik za Poljsko, ki bo sestavil začasni kabinet; splošne volitve za poljsko državno zbornico se bodo vršile kasneje. Ameriška zastava nad Verdunom. Pariz, Francija, 11. sept. — Nad zgodovinsko znano nepremagljivo francosko trdnjavo Verdun je pričela danes prvikrat vihrati tudi ameriška zvednata zastava. Tozastavo je daroval mestu Verdun nek domoljubni Američan. Zastava se dviga se stolpa porušene mestne hiše. Slavnost razvitja te zastave je bila zelo veličastna in pomembna. Inozemske vesti. Rusija postala republika. Petrograd, Rusija, 16. sept. — Začasna ruska vlada je izdala danes v javnost proklamacijo, s katero se proglaša Rusijo Ijudo-vladi, ali republiki. Ta proklama-cija, ki je bila datirana že s 14. sept. se glasi sledeče: "Puntarski nemiri generala Kornilov-a so list avl jen i. Vendar pa vlada po deželi vsled tega še velik nered, ki ogroža usodo naše domovine m njeno svobodo. Ker se nam je zdelo potrebno storiti konec zunanjim negotovostim naše državne organizacije in z ozirom na zadnji enoglasni sklep državnega sveta v Moskvi— kateri se je izrekel za idejo ljudo-vlade — steni začasna vlada izjavlja in proglaša, da je konsti-tucionalna organizacija, na podlagi katere se Rusijo vlada — republikanska organizacija; vsled tega proglašamo s tem rusko republiko. Kerenski, minister in predsednik. Jaroudni, justični minister." (Naslov minister in predsednik, katerega je dostavil Kerensky k svojemu podpisu označuje menda njegovo mesto kot ministrski predsednik in ne predsednik ruske republike.) PetrogTad, Rusija, 16. sept. — Rusija je postala ljudovlada, ali republika. Ministrski predsednik Kerensky je naznanil danes v svoji proklaniaciji, da spada tudi Rusija v vrsto demokratičnih svetovnih držav. ^ Prvo narodno kongresno zasedanje ruske ljudovlade se bo vršilo dne 25. septembra t. 1. v Petro-gradu; tedaj se bo sestavilo kon-stitucijo (ustavo) za to Ijudo-vlado in izvolilo tudi novo ministrstvo. I Volitve za prvo konstitucional- Novi avstrijski poveljnik na soški no zborovanje se bodo vršile dne 12. novembra t. 1.; izvoljeni Ijud-si poslanci se bodo pa zbrali skupaj dne 28. novembra (po ruskem koledarju). V tej velevažni proklamaciji se povdarja, da preti Rusiji še vseeno velika nevarnost, čeravno se je general Kornilov udal. To nevarnost se prišteva upornemu gibanju generala Kaledmes-a, ki Amerikanci na Nemškem. Berlin, Nemčija, 12. sept. — Odkar so Združene države pretrgale diplomatično zvezo z Nemčijo, se je vrnilo domov že 470 sv«>-ječasno tu živečih Amerikancev: preostalo jih je pa še v Nemčiji kakih 700, od katerih živi večina v Berlinu. Nemška vlada smatra te ameriške podanike kakor podanike nevtralcev, da so pod nadzorstvom policije bodisi že doma, ali na potovanju. Številna odlikovanja na Nemškem London, Anglija, 17. sept. — Tekom sedanje vojne je podelil nemški cesar raznim vojakom v priznanje hrabrosti že 2,250.000 železnih križev II. reda. Prodajalci staresra železa bodo imeli na Nemškem po vojni dobro kupčijo. fronti. Rim, Italija, 12. sept. — Semkaj došli avstrijski vojni vjetniki poročajo, da je vrhovno avstrijsko armadno poveljstvo prestavilo znanega generala Boroevič-a s soške fronte na gališko fronto. Sedanjim, ali novim vrhovnim poveljnikom na soški fronti je bil imenovan general von Keevess, rodom Oger. BA 1917. NASTANILO. Drtfctvo av. Cirila in Metoda St. 4, Tower, Minn. sklenilo na cLru&veni mesečni seji dne 9. sept. t. I., da društvo tie pla<% $50 pogrebnih stroSkov, tiatini elanogn-vojakom, ki bi jih zadela smrt pri vojakih, ali v vojski in tudi podpore -rta plača vet kot #10 »a meneč. ' • • To velja naravno «a vse one Slane, našega dru&tva, kateri se bodo morali preobleki v uniformo, oziroma iti k vojakom, ali na vojsko. S sobratskim pozdravom vsem združenim sobratom naše K. 8. K. Jednote Joseph Erchull, tajnik Eveleth, Minn. Dne 26. aug. t. 1. se je nameravala prirediti tukaj na Evelet li-u lepa šaloigra v počast delegatom K. S. K Jednote. Ker je pa konvencija bila že v soboto končana in so se gg. delegati večinama že v nedeljo popoldne razšli, se igra, žal, ni mogla vršiti. Pri tej nameravani igri bi bila nastopila tudi deklica Franci ška Ulasič in bi bila v vezani besedi pozdravila gg. delegate. Ker pa tudi to ni bilo mogoče, zato pa naj bo s tem nekaj zadoščeno, da prinese naše priljubljeno Glasilo nameravan pozdrav v svojih predalih. Nameravan pozdrav gg. delegatom XIII. konvencije ▼ Eveleth. Iskreno pozdravljeni, mili rojaki! Ki priali od blizu in daleč ste k nam. Ki v sreih ste svojih namena jednaki, Pozdrave stotere izrekanvo Vam! Dospeli od jutra ste, jogozapada, Od daljnega se-vera prišli »te sem, Delovat za blagor, načela nam draga Jednote preskrbne in dobre nam vsem. Po delu pa truda in skrbi prepolnem, Zvedrila si ljubkega srce želi, Saj ono je vst varjeno v svetu vesoljnem, Da znova po trudih se razveseli. Da skupno po bratovsko se zveseliino, .Odloeen današnji veeer je za vas. Zato po zabave prav mnogo želimo, Naj v pesmicah, igrah bo kratek Vam čas! Pozdravljeni torej ponovno preblagi, Ki prišli od daleč iu blizu ste k nam. Rojaki premili, prijatelji dragi, Črtano hvaležno zahvalimo Vam! ■Sklenem to malo poročilce z lepimi pozdravi na slavni glavni odbor in vse bivše gg. delegate XIII. konvencije K. S. K. Jednote. Marija 1'lašič. St. Louis, Mo. S tem naznanjam članstvu društva sv. Srca Jezusovega št. 70 in drugim članom K. 8. K. .)., da je dne 3. septembra t. 1. v Crospodu zaspal večletni član našega društva, sobrat Josip Plut, stanujoč na svojem lastnem domu 2620 Hickory St Pokojnik je bil star ob času smrti 58 let; rojen je bil v vasi Crešnjevce, fara Semič na Dolenjskem. Tukaj v St. Ijouisu je živel nad 26 let m je bil vedno zvesti član dr. sv. Srca Jezusovega št. 70 K. S. K. J., odkar je bilo to društvo ustanovljeno. Bil je prvi zastopnik našega društva in je vedno zvesto spoli»oval .svoje dolžnosti kot uradnik in kot veren katoličan. Pokopali smo ga dne (>. sept. t. 1. Bodi mu lahka tuja žemljica in večna luč naj mu sveti! Bratovsko pozdravljam vse člane in članice K. S. K. J. John Mihelčič, tajnik. izgube dobrega moža ozir. očeta, katerega jim je nemogoče nadomestiti. Pokojnik jo bil eden izmed najbolj spoštovanih in uglednih Slovencev tukaj v Great (Falls, Mont, to se je osobito pokazalo pri njegovem veličastnem sprevodu. Pogreb se je vršil dne 8, sept. v spremstvu 3 društev, ko-jih je bil pokojnik član: dr. sv. Jožefa št. 69 K. S. K- J.; dr. sv. Jakoba at. 91 N. H. Z. in F. O. of Eagles. Sprevod se je vršil z društveno zastavo in godbo na čelu. Pogreba se je udeležilo toliko število domačinov, njegovih prijateljev in znancev, da takega pogreba še ni bilo med Slovenci tukaj v Great Falls. Pred smrtjo je bil pokojnik previden s svetotajstvi za umirajoče. — Peto črno sv. mašo zadušnieo je daroval Rev. Joe PoHak. — Ko smo položili pokojnikovo truplo v mrzel grob, ga ni bilo navzočega brez solz v očeh, ko je videl vse pokojnikove številne otroke in ženo ob očetovem grobu. Vse se je jokalo po dragemu očetu, ozir. možu in dragemu prijatelju. Rojaki širom Amerike, ki še niste pri nobenem društvu ali Jed-noti, pristopajte k istim dokler je še čas, ker nihče ne ve, kje ga čaka nesreča, ali smrt. A ko hočete biti preskrbljeni v slučaju nesreče, ali smrti, pristopajte k društvom, spadajočim pod zastavo K. S. K. J., ker ta Jednota je prva, najstarejša in najmočnejša naša katol. podp. organizacija, in premore sedaj že nad pol milijona dolarjev. V imenu pokojnikove žene in našega društva sv. Jožefa se najlepše zahvaljujem vsem. ki so pokojnika tolažili v njegovi bolezni in pripomogli k tako veliki udeležbi pogreba. — Naj bo pokojniku lahka tuja žemljica! Blag mu spomin! S pozdravom Math Urich, tajnik. Great Falls, Mont. Cenjeno uredništvo:— Blagovolite sporočiti žalostno novieo med rojake in člane (ice) naše K. S. K. J., da nam je neizprosna smrt ugrabila dne 4. t. m. iz naše sredine večletnega člana in sobrata dr. sv. Jožefa št. 69 K. S. K. J. John Mihelič (certf, št. 5883), Bolehal je 7 tednov na neozdravljivi vodenici. Pokojnik? je bil doma iz Snhor-ja, fara Vinica, okraj C'rnomelj na Dolenjskem in je doživel lepo dobo 51 let. V fire at Falls, Mont, je bival let in se je bavil ves ta čas z gostilno pri kateri si je prihranil lepo premoženje. V obče je bil pokojnik zelo priljubljen med tukajšnjimi Slovenci in Hrvati ter tudi med drugorodci. Pokojni John Mihelič je bil tudi ustanov-nik našega društva sv. Jožefa št, 69 K. S. K. J., ko se je društvo ustanovilo dne 17. avgusta 1. 1903; ves ta čas je deloval za napredek društva in se je zanj zelo zanimal. Tukaj zapušča ženo in sedem otrok v starosti od 5 do 18 let. S tem izražam pokojnikovi obi- Cleveland, 0. Javno vprašanje g. Antonu Mi-klavčiču. Slučajno sem dobil v roke neki malenkostni umazani list, iz Ch> caga, v katerem imate Vi, g. Mi-klavčič, dopis. Glavna vsebina Vašega dopisa me ne briga, pač pa me briga to, da Vi, kot katoličan — mislim saj, da se smatrate še za katoličana — podpirate tak malovreden in posurovalni list in ga priporočate drugim. Gotovo Vam je znano, kako satansko hudobno se norčuje iz Bo ga in sv. Trojice sploh, kako sramoti Zveličarja in Njegovo in našo Nebeško mater. Ta list po o-slovsko, robota, neolikano, nesramno in bogokletno piše o rečeh, ki so stomilijonom ljudem svete. Pravo izobraženi in olikani človek, tudi če sam nima prepričanja se ne bode nikdar norčeval iz tega in sramotil to, kar je drugim sveto. Kako morate Vi torej, kot bojda učeni iu izobraženi mož? podpirati in priporočati list, ki je ob enem lažnjiv, ne-nesram - ' - l™p">kletcn To je neumljivo: Zato Vam tn stavim javno par vprašanj, ker ste tudi Vi javno priporočali \< gnojnico. I. G. Miklavčič. Ali se Vi strinjate z bogokletnim in poneumne-valnim pisanjem lista "G. S." katerega podpirate in priporočate drugim? Ako se strinjate z njim, kako se morete nazivati katoličan in spadati h katoliški Jedno-ti? Ako se pa ne strinjate potem pa: II. Kako, in iz kakega vzroka, morate Vi podpirati list in ga priporočati drugim o katerim veste, da bode imel le slab upliv na Vas in druge in, kateri sramoti Vas v tem, ko sramoti Vaše prepričanje? Prosim pojasnite to v "Glasilu K. S. K. Jednote" .na tem prostoru. Zagotavljam Vas, da bode, zanimalo, ne samo mene, ampak še veliko drugih, ki si Vašega stališča nevedo tolmačiti. Ako pa ne odgovorite na ta moj poziv ali pa pišete reči, ki ne spadajo k stvari, potem se pa seveda obsodite sami. Vas pozdravlja Vaš ndani J. J. Oman. Beaverfalls, Pa. Iz naše naselbine ni bilo še nobenega dopisa v "Glasilu K. S. K. Jednote," radi tega smo se namenili danes na tem mestu poročati, ^^^^^ da smo zadnji čas tudi Beaverfal- telji svoje globoko sožalje vsled Sani malo oživeli. Dne 3. Septembra t. 1. pri nas veliko slavnost, da take še ne pomni slovanska zgodovina v New Br i gh tonu in Beaver Falls. Na ta dan smo se namreč združi-' li vsi Slovani povodom blagoslov-ljenja nove hrvaške-slovaSke cerkve sv. Cirila in Metoda, h kateri spadamo tudi mi. To je prvd slovanska katoli&ka cerkev v naši o-kolici in je tudi za nas Slovence velikega pomena. Pri tej redki slavnosti je bilo navzočih 12 duhovnov in mil. škof iz Pittsburgha, ki je imel zelo ganljiv nagovor trdeč, da še ni nikoli videl bolj složnih ljudi kakor ravno tukaj, ker smo si tako hitro omislili in si postavili svojo lastno cerkev v enajstih mesecih. Ta dan je bilo blagoslovljeno tudi društveno bandero našega društva sv. Valentina št. 145 K. S. K. J.,v Deaversfalls; od tam smo odkorakali z godbo na čelu do poljske cerkve, kjer se nam je pridružilo poljsko društ, sv. Stanislava. Od tam smo korakali do nemške dvorane, kjer sta se 'nam pridružila še dva ogrska katoliška društva. Nato smo šli skupaj na kolodvor pričakovat povabljena društva iz okolice in sicer sta dospela: iz Alltauippa, Pa, društvo sv. Družine št. 109 KttKJ in dr. "Grozd" SNPJ. Od kolodvora smo korakali nazaj k poljski dvorani, kjer nas je čakal okrašen avtomobil, ki je vozil našo novo krasno bandero sv. Valentina; od tam smo šli čez Beaverfalls in čez most v New Brighton do cerkve sv. Jožefa, kjer nas je čakalo drugih devet društev s katerimi smo se združili in skupno korakali" proti naši novi cerkvi. Za paradno vrsto je »ledilo število avtomobilov, v katerih se je v žila čč. duhovščina, g. škof in botri našega bandera. Ko smo prišli k novi cerkvi, smo ostali vsi zunaj v vrstah, dokler ni bila ista blagoslovljena po mil. škofu. Po tem dovršenem obredu so bile kar dve sv. maše naenkrat, ena v cerkvi, druga pa v cerkveni dvorani; povsod se je trlo vernikov, da je bila cerkev in dvorana natlačeno polna; zunaj na n-lici pred cerkvijo je moralo stati več kot tisoč ljudi; tako ogromna je bila vdeležba. V cerkvi je bilo videti 2*2 zastav in bander; izmed vseh so bile najlepše poljskega društva sv. Stanislava, dalje društva sv. Družine Alltouippa, Pa., in društva sv. Valentina, Beaverfalls, Pa. V cerkvi sta imela dva gospoda krasen in primeren nagovor tako tudi mil. g. škof, Po cerkvenem obredu so vsa društva skupno v paradi korakala po mestu New Brughton in potem v dvorano, v kateri je dr. sv. Valentina št. 145 KSKJ., priredilo veliko plesno veselico; tudi v tej dvorani se je zbralo številno občinstva, da se ni bilo mogoče kreniti. Ko smo se malo pokrepčali v dvorani z dobrim prizgrizkom in pijačo, se je pričela veselica, pri kateri je sodelovala izborna češka godba. Res, tej godbi gre vse priznanje in pohvala za tako krasne ubrane slovanske pesmi, ki so delale veliko zabave mladim parom v plesni dvorani in lako tudi nam, žč priletnim in starim, sedečim okoli miz. Zatem so nastopili slavnostni govorniki. Prvi se je oglasil sobr. Nikolaj Klepec, predsednik našega društva sv. Valentina, ki je vse cenjene goste in došlece v i-menu društva iskreno pozdravil ter se jim zahvalil za pomoč pri tako redki slavnosti. Povdarjal je posebno o pomenu društvenega bandera in važnosti društva. Zatem je nastopil govornik g. Frank Pavlakovič predsednik dr. "Tela Isusa'' od št. 208 N. II. Z. iz Rochester, Pa. Ta je bodril Slovane k združenju in k edinosti. Pov-darjal je, da moramo osobito mi ameriški Slovani skupno delovati kot bratje bodisi že na društvenem polju ali pri cerkvi in da se moramo vedno držati lepega našega gesla: V slogi je moč! Vsi za enega, eden zavse! •Zatem je nastopila na oder njegova 10 let stara hčerka Miss Pavlina Pavlakovič rekoč", Jaz sem mlada ameriška Hrvatica in v imenu našega decinskega društva najprvo pozdravljam dr. sv. Valentina št. 145. KSKJ in mu želim obilno napredka pri članih in pri blagajni. Veseli me, ko vidim, da greste po pravem potu naprej in da se držite tudi verskih načel, katera ste podedovali po svojih materah in ta verska toliške vere, v kateri tudi mene moji stariši gojijo in učijo; jaz želim v tej veri živeti iu ostati do zadnje nre — Amen. In tukaj darujem za Vašo novo bandero sv. Valentina en dolar v imenu nafte-ga mladega društva ter kličem vsem skupaj: Živeli Slovani!" Potem je nastopil na oder nek cerkveni odbornik, Slovak po rodu, katerega pa žal ne vemo imena in cerkveni odbornik Tomaž Pavlinič. Tudi ta je imel krasen govor o pomenu sv. cerkve in o naši katoliški veri; vso Slovane je bodril k edinstvu in združenju. Ameriško zastavo in društveno bandero nam je naredil rojak Frank Kerže iz Chicaga, IU., kateremu se naše društvo lepo zahvaljuje za krasno in dobro delo; mi ga vsled tega toplo priporočamo vsem ostalim slovenskih in hrvaškim podpornim društvom. Rojaki, držite se gesla: Svoji k svojim! Dalje se v imenu našega društva lepo in toplo zahvaljujem vsem onim, ki so nani kaj pripomogli pri tej slavnosti in ki so kaj darovali za bandero. Darovali so: Društvo "Telo Isusa" br. 208 N. II. Z. $10. boter Jakob Ku-zman $10; F. Brožič $8.00; M. Plaščar $6; N. Klepec $5; J. Brožič $5 ; G. Kanič $5; F. Flajnik $5; Krklec $f>; M. Petir $5; F. Anto-lič $5; M. lludak $5; J. Šegu-dovec $5; L. Grderjič $5; Romunski klub $5; .Jos. Kemperie $4; N. Perkovič $2; Jos. Kalčevič $2: Ivan Bokran $2; J. Brdajs $2; J. Plaščar $2; Tomaž Mišica $2; š. Kralj $1; G. Miroslavi« $1; F. Grdenič $1; in Hrvaško otroško društvo $1. S tem se še enkrat prisrčno zahvaljujemo vsem darovalcem in vsem onim, ki so prišli k zadnji naši slavnosti ter jim kličemo: Živeli in pozdravljeni vsi ameriški Slovani ter člani in članice naše dične K. S. K. J! . Odbor društva sv. Valentina št. 145 K. S, K. J. • Nikolaj Klepec, preds, John Flajnik, tajnik. Frank Brozich, zastopnik. kdo k misijonu samo iz rad »vednosti, toda milost božja ga je našla iii spreobrnil se je.Milost božja j1 nad vm njegova de«i»i. Rev. Albin F. Moder, ji žvpnik. ZAHVALA. Društvo Sv. Ane štev 139. K. S. S. K. J. v La Salle, 111., se tem potom najodkritosrčneje zahvaljuje vsem vdeležencem na dan razvitja naše zastave. Predvsem bodi hvala našim občespostovanim društvenim botrom in botricam Frank in J oh an i B ruder in Math in Vinceneiji Komp. Bog Vas živi še mnogo let kot naše botre in dobrotnike. Vsa hvala gre ti.di družicam, ki ste prisostovale pri razvitju zastave. Hvala vsem gostilničarjem in grocerjcm kar sU* darovali v ta namen; predvsem pa našima trgovcema gosp. Math. Povšetu in Josipu Barboriču ki sta s svojimi darovi in osebno veliko pripomogla, da se je veselica tako nepričakovano dobro zavr-šila kajti čisti pribitek iste znaša $258.15. Vsem vdeležencem in dobrotnikom se še enkrat prav lepo zahvaljujemo ^na&emu društvu pa kličemo: Rasti in razcvitaj se po! zaščito sv. Ane, kateri je naša zastava posvečena. S pozdravom do vseh sosester in sobratov K. 9. K. J. Odbor dr. sv. Ane it. 139. KSKJ. La Salle, 111. VABILO na Jesenski izlet, kalerega priredijo odborniki slovenske cerkve sv. Cirila in Metoda v New Yorku, N. Y. ob ugodnem vremenu 4. nedeljo v septembru, dne 23. sept. 1917., v Walter Emerald Park corner Myrtle Ave. & Martin ave. Glemlale, L. I. Odbor se bode jwtrudil, da se bo vse lepo vršilo in da bo vsak zadovoljen. Igrala bo izborna kranjska godba. Prostovoljna vstopnina. Kegljalo se bo za Cash dobitke. Ker je čisti dobiček namen jen za slovensko <«erkev v Xew% Yorku, prosimo in vabimo vse newyorške in brooklynske Slovence, da se tega izleta v obilnem številu udeležijo in tako pripomorejo k dobri »tvari. Izlet se ho vršil le .ob i ugodnem vremenu. Toraj na svidenje v nedeljo dne 23. septembra ! Cerkveni odbor sv. Cirila in Metoda. Bridgeville, Pa. NAZNANILO. S tem naznanjam vsem Slovencem in Slovenkam župnije sv. Barbare v Bridgeville, Pa., in v okolici, da se bo pričel sv. jnisijon v naši cerkvi dne 23. septembra 1917 to je v nedeljo ob pol 11. uri dopoldne in se bo končal v nedeljo dne 30. septembra 1917 ob 7 uri zvečer. Sv. misij on bode vodil dobro znani misijonar Rev. Kazimir Z,'-krajšek, O. F. M. iz New Yorka, N. Y. Vspored sv. misijona. 1. V nedeljo, 23. sept., ob pol 11 sv. maša in aačetek sv. misijona. Ob 3. popoldne stanovski poduk za žene in matere. Ob pol S. zvečer: 1. Rožni venec, 2. kratek nauk. 3. blagoslov z Najsvetejšim, 4. stanovski poduk za može. 2. Med tednom vsaki dan ob 5. uri sv. maša in kratek nauk za vse, ki morajo na delo. Ob 8. druga maša in kratka pridiga. Ob 3. pop. k rižev pot in kratka pridiga. Ob pol 8. zvečer rožni venec, pridiga in .blagoslov k Najsvetejšim. 3. Spovedanje se začne v sredo po drugi sv. maši in sicer se bode potem dalje spovedalo: vsak > jutro od 7. ure dalje dokler bode kdo; vsako popoldne od 3. dalje; vsaki večer po pobožnosti dokler jih bo kaj. . 4. Spovedi so: v sredo in četrtek zjutraj za žene; v četrtek popoldne in petek zjutraj samo za fante; v petek popoldne in soboto zjutraj za može in za one žene, ki bi ne mogle priti v sredo. Na soboto zvečer naj se nihče ne zanaša, ker bode le malo časa. I e kdor bi nikakor ne mogoi priti med tednom, naj pride v soboto. 5. Skupna sv. obhajila so: Za žene v četrtek zjutraj; za f;.nte v petek zjutraj; za može v soboto zjutraj. V nedeljo 30. sept. prva sv. maša ob 7- uri in skupno sv. obhajilo cele župnije. Ob 8. uri otroška sv. ■maša in »zadnja misijonska pridiga, ob 3. stanovski poduk za mladino, ob 7. uri zvečer sklep sv. misijona. Med sv. misijonom bode spove-dovalo več tujih spovednikov. Nihče naj ne odlaša spovedi na soboto večer. Pripeljite seboj tudi odpadnike! Naj pridejo in naj sami ču-jejo, kaj se oznanjuje me.l sv. milijonom. Kolikrat je že prišel Naznanilo in vabilo Cenjenim društvom in vsem Sloven-, cem ter Slovenkam v Chicagu III. in okolici se naznanja, da priredi Slovenska godba svojo --drugo plesno veselico v soboto večer, 22. sept. t. L v znani Hoerberjevi dvorani na 21. Place in Blue Island Avenue Pričetek ob 7 uri. Vstopnina 25c za osebo. Zatorej uljudno vabimo vse Slovence in prijatelje godbe, da naj nas blagovolijo ta dan zopet obiskati, ker bodo zopet slišali nekaj novih koma- g dov. Mi smo mnenja, da kdor je bil navzoč na naši prvi veselici in če mu je bilo tedaj všeč, se mu bo sedaj toliko bolj dopadlo. Za obilen obisk se še enkrat toplo priporačamo z velespoštovanjem in slovenskim pozdravom, Odbor Slovenske godbe. NAZNANILO IN PRIPOROČILO S tem uljudno naznanjam cenj. slovenskemu občinstvu v Chicagu, da sem kupnim potom prevzel staroznano flrocerijsko trgovino na 1801 W. 22. Str. (vogal S. Wood Str.) v središču naše slovenske naselbine, kojo trgovino je svoječasno vodil dobroznani rojak (J. Frank Jurfovec. Vsled tega se toplo priporočam našim slovenskim in hrvaškim gospodinjam in drugim za naklonjenost in obilen poset.—Svoji k SVO|iltl! Moje geslo je: Dobro blago, točna in solidna postrežba. Pri meni dobite vsakovrstno sveže grocerijsko blago po zmernih cenah. Naročila razvažam na dom. Z odličnim spoštovanjem JOHH ZVEZICH SLOVENSKA GROCERIJSKA TRGOVINA Telefon: Canal 2727. 1801 W. 22. Sir. Chicago, DL tip.r iv-** navo jasno njuno pričevanje o je -zuitskem delovanju. Vzdržal je... Spisal Fr. S. Finžgar. "Mati, Bog Vam povrni, in tudi jaz Vam plačam. Da mine vsaj pol leta — potem upam, mati da bom rešen." "Janez ne boj se! Pol leta vz-držim. Telička je lepa. Ne dam je rada od hiše. Ali zaradi tebe, sin, se zgodi. In na zimo ne zakoljem doma. Prodam. Se že kako prerinem do pomladi." Sinu je grenkost silila v oči. Z obema rokama je segel po materini iiesnici — in jo poljubil — prvič v življenju. Na suho materino roko je kanila solza — in tedaj ni več vzdržala mati. Odmek-nifa mu je roko in v svetosti in slovesnosti polnem objemu sta se strnila mati — in sin — prvič, odkar se je Janez iz materinega naročja napotil v svet. In tedaj je Janez prvič živo občutil, kako svet iii kako sladak, kako v edini iskreni ljubezni goreč je materin poljub — ki ga je proizvedla pusta vsakdanjost suhega, kulturnega običaja... Štirje meseci so, potekli. Pred naravoslovcem Janezom je ležalo na mizi materino pismo. Prvikrat je je že prebral. Njego- bolj se je bližal profesorjevemu stanovanju. "Delal sem — sicer v trpljenju in bedi — toda delo mora roditi sadove." Ko je vstopil v predsobo, je še-tal po parketu eleganten kolega. Tri brazgotine na lieih so pričale, da je kavalir. Obleka vzorna, da je Janez šele v tem kontrastu spoznal, kako siromašna je njegova. Ozrl se je preko rame — on — stara hiša — na plahega bruca. Janezu ta pogled ni imponiral. Bil je pač človek, ki je v rani mladosti začel biti boj in je lahko pogleda vsakemu v lice ter rekel: Kar sem, sem sam iz sebe. Zato je stopil smelejše do tovariša in ga vljudno vprašal, če ni morda profesorja doma. Dijak kolega se je ponosno o-,brnil od okna in premeril Janeza z nekoliko zaničljivim pogledom, si popravil ščipec z elegantno kretnjo in odgovori: "Doma! Pa nekoga davi s svojo strogostjo in ga bržkone tudi obglavi, kakor je pač njegova navada!" Janez je to nekoliko pogrelo, ve trudne oči so visele na"zad- Strah Polrkal na njegovo srce. Friderik IL in Katarina II. o reformatorjih in jezuitih. Sodbe, mnenja velikih diplomatov, potnikov, vladarjev so le premnogokrat drugačne, kakor so namenjene za javnost, in drugačne, ako so zaupne. Kako se je Friderik IT., dasi sam popoln brezverec, svoj čas potegoval za protestante, ko jc politika tako zahtevala! Vse drugače pa sodi v privatnem pismu na Voltaira: "Brezdvoma morajo biti cerkveni knezi možem kot Luter, Kalvin v marsičem hvaležni, dasi so sicer Luter, Kalvin in drugi pravi reveži. Deloma so namreč kneze o-prostili od duhovskega jarma, deloma pa z vzetim cerkvenim premoženjem zelo pomnožili njih dohodke. Kajpada je njih verski sistem vkljub temu ravno tako poln praznoverja in bigoterije. — Vendar pa moramo te svoje nazore prikrivati, da si ne napravi človek pred časom sovražni -kov." • In ko je šlo za razpustitev je -zuitov, avantgarde katoliške cerkve, ki jo je Friderik tolikokrat in tako strujeno napadal, tedaj je bil zopet Friderik II., k\ se je z rusko carico Katarino II. uprl brevu "Dominus ae Redemptor noster", razglasujočemu razpustitev jezuitskega reda! In da bi ga Voltaire in sorodni filozofi vsled tega krivo ne sodili, je obrazložil Voltairu v zasebnem pi smu, zakaj da hoče obdržati na vsak način jezuite v svojih dože-lah: "Nikjer ni ucenejsih katoličanov kot so ravno jezuitje. Kjer manjka profesorjev, nadomeste ti prazna mesta. Ali naj torej z Nista govorila, ko sta zajemala iz ene sklede —; mati in sin. Jed bila prepojena z greukostjo slovesa. Tiho, počasno sta drseli eseni žlici po glinasti skledi. Mati se je jedi komaj dotikala. Ni občutila slasti do južine. Tesnoba je stiskala njeno grlo. Ni enkrat ne bi zajela, da ni bilo zaradi sina. Da ne bi jedla ona, tedaj bi tudi Janez položil žlico in odšel lačen z doma na dolgo pot. tedar sta se žlici kakor ponevedoma zadeli v skupni skledi, dvignila sta oba zaeno povešene oči. Dvoje pogledov, plavajočih v skrivam rosi strahu in upanja, se jc srečalo in govorilo v nemem molku glasne besede slovesa. Sin je prvi položil žlico na mizo "Ni dobro, Janez!" In v istem hipu je obstala tudi materina desnica in ni več segla po jedi. "Dobro je mati! Ali ura prihaja. Da ne zamudim..." ISin jc vstal, z njim vred je v-stala mati in odnesla posodo v kuhinjo. Janez je slišal v sobo, kako je zakrulil težki pokrov materine skrinje v shrambi. Do mozga mu je segel ta glas. Kakor bi kdo prebodel srce, da izpijc iz njega zadnjo kapljo življenja. Ko je mati odprla vrata v hišo, je spustil sin skromen kovčeg na klop in se ozrl. Materina desnica, ki se je tresla, je krčevito stiskala pet deset-kronskih bankovcev. Sinu je pod-plula rdečica bledikasto lice. Kakor val sramu ga je oblilo po obrazu. Pet let že ni prejel od revne matere ni vinarja. Preživljal se jc v mestu s podučevanjem in za vsake počitnice prihranil toliko, da je mogel podariti materi skromno vezilo. Toda sedaj gre v neznano mesto. Kaj bo tam? Vse tuje, vse dražje. Občutil je v tem hipu, da se ne podaje v boj za življenje sam — ampak je seboj potegnil tudi mater. Jasno jc videl na bankovcih tesno grozo sa-mozatajevanja in samoodpovedi materine. Koliko je štedila sirota pri vinarju, da je narasla ta ogromna svota v sirot in i skrinji. In sedaj jc zazevala skrinja, zaječal je pokrov, in v trenotku je izteklo iz nje, kar se jc nabijalo po kapljaj tekom leta, morda dveh — treh let... "Na, Janez! Vzemi! Za prvo silo! Potem bo že Bog preložil in pomagal!" Mati je naštela na mizo. Tresoči ^prsti so se dotaknili vsakega bankovca posebi, kakor bi se v bridkosti od njega. Toda v materinih očeh ni bilo bridkosti. Ponosno veselje je živelo v njih. J£akor bogatemu vlastelinu, ko šteje tisočaki dote na mizo pred ženina, tako je bilo materi. Prevzemal jo je skrivnostni pcuios v-sled tolikega bogastva, kakor ga še ni nikoli mogla položiti pred sina. Janež je denar spravil. Tudi njegovi prsti so se tresli. Vso težo dela in truda so občutili. Na denarju so visele materine ure skrbi in znoja polne. njem stavku: "Ne obupaj, Janez! Vzdrži! Nisem zaklala doma. Pa se je dobro prodalo. Še tri mesece bodi brez skrbi!" Kakor glas božji je donelo od teh krivenčast-ih črk. In Janez je potreboval tega glasu, te slovesne trombe, ki mu je v zdvojenosti veselo in glasno vnovič zaklicala: "V boj — v boj, za obstanek!" Dvignil je glavo, Elegantni dijak se je prestopil po sobi in obšel Janeza kroginkrog. Naj o se je ustavil pred njim: "Dovolite, koliko časa pa ste študirali to tvarino? kakor se mi zdi, ste komaj tako dolgo tukaj, da se ne izgubite na Dunaju?" "Pet mesecev!" " "Pet mesecev? To je vendar smešno! Prijatelj, ne skušajte bogov! Jaz sem poslušal tri se- da se je stresel čop neostriženih j metr*> tri zimske semestre-po las, stisnil pest in udaril ob staro mizico. Črvojedina se je pokadila iz nje. "Vzdržim! Če ti vzdržiš, mati, zakaj ne bi sin!" Skrbno je spravil materino pismo, zavihlil ovratnik oguljne suknje, se stisnil vrsti! Razumete? Pa še ne vem, kaj se zgodi. To je strašen človek, ta profesor." •V tem so se odprla vrata in gorečih lis je prišel iz sobe dijak od kolokvija. "Kako?" je hitel vanj elegant- v dve gubi, pomeknil bliže borno »i mož. svetilko in odprl debelo knjigo o! "Vrag naj vzame njega in uje-anatomiji vretenčarjev. Toda pr-'govo anatomijo!" vi hip ni mogel nadaljevati študije. Preveč se je vznemiril. Roko je vteknil v žep in začel hoditi po sobi. Ura je bila šele dve popoldne, in v njegovi sobi je že gorela luč. Peč je bila mrzla, zunaj po ostra zima. "Torej nič?" "Pojdi in poskusi!" "Stara hiša' je vstopil. Janezu je pa strah napolnil dušo. Sree mu je kljuvalo — kakor potapljajoči čoln je bila njegova nada. Pogledal je za odhajajočim dijakom po stopnicah in vleklo "Štiri mesece že v tej ječi," je je s čudno silo za njim. prevdarjal. "Ali je vredno živ-! <elial nekoč v Philadelfijo voz tr-rio^nc .'nr«mn nri nnii Jpd- premoga, nakopanega v Ta- iiiagua dolini, kakih 100 milj oddaljeno od Philadelfije; vendar pa ni zamogel tedaj tega še čudnega blaga prodati, ker je bil istočasno premog med ljudmi še nepoznan. . Tri leta kasneje 1803 so pripeljali dvema barkama neki dan v Philadelfijo 200 ton trdega premoga po Lehigh in Delaware reki; nakopali so ga v Lehigh dolini. Vožnja po vodi je bila zelo težavna in nevarna osobito pri Mauch Chunku, kjer reka hudo dere med skalnatimi pečinami. Vsak čoln, ali barka, na katerem so ta premog prepeljavali je bila dolga 90 čevljev, široka 16 čevljev in globoka 4 čevlje; ker ni bilo mogoče tako velikega tovora spraviti naprej po reki, so onih 200 ton premoga preložili v 5 manjših čolnov; izmed teh sta dospela na cilj, ali v Philadelfijo samo 2, drugi so se potopili. Pa tudi tedaj je bilo vse prizadevanje tedanjega o-peratorja, ali trgovca zaman, da bi bil premog prodal ljudstvu za kurjavo. Končno so isti premog raztolkli in razdrobili ter potre-sali ž njim glavne vozne ceste. Še le 1. 1804 so pričeli meščani Philadelfije kuriti s trdim premogom. Tedaj se je prodajalo ta črni di-jamant v Philadelfiji že $10. tono iia drobno. Leta 1870 je tedanja Lehigh premogarska družba spravila na 1»rg v Philadelfijo že 365 ton pre moga; povpraševanje po tem ku rivu se je kazalo od dne do dne večje, osobito v zimskem času. Leta 1824 je znašala produkcija trdega premoga že 9541 ton, 1. 1825 28,393 ton, leta 1832,-70,000 ton, 1. 1849 pa že 221.850 ton. Glasom uradne statistike od 1. 1880—1914 se je produciralo v državi Pennsylvania trdega premoga kakor sledi: leta ton 1880.........i......25,580,189 1890................41,489,858 1900................ 51,309,214 190 5................69,405,958 190 6................63,698,803 190 7................76,487,860 190 8................74,384,297 190 9................72,443,624 1910. . . ............75,514,296 191 1................80,859,489 191 2.................75,398,369 že danes, čeravno je pri naši Jed noti boln. centralizacija še v povojih. Nekatera društva bodo majala z glavo: "Kdo bo pa plačeval redne društvene upravne stroške, če bomo morali dajati vso bolniško podporo v Jednotin centralni sklad? Dosedaj smo plačevali upravne stroške (rent od dvorane, tiskovine, poštnino, plačo uradnikom itd.) vse z onimi 50c od našega bolniškega ases." Stvar je enostavna in lahko umevna. Društvo bo moralo samo za to skrbeti, bodisi že na ta, ali drug način. Za pokritje svojih rednih upravnih stroškov 'bo moralo društvo naložiti koncem leta potreben aisesment, ali pa prirediti kako veselico, kajti Jednota ne sme in ne more plačevati takih izdatkov. Čim manjše društvo b>, tem več bo tega stroškovnega asesmenta in čim večje društvo, tem manjši bo ta asesment. To si bo moralo, kakor že povedano vsako društvo samo urediti. i Uredništvo "Glasila K. S. K. Jednote" kliče torej že danes skupno z gl. tajnikom vsem onim krajevnim društvom, ki ao se zanihala . »t«v. 8-17. za mf« ivf. 1917. Izplačali Smrtmna | Poškod. | Rnln. podp. IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA K. S. K. JEDNOTE. Suspendovani član. OU društva sv. Roka št. 13, Allegheny, Pa., 1041 Grabriau Nikolaj, 19,1000, susp. 19. avgusta 1917. Društvo šteje 169 članov (ic). Suspendovana članica zopet sprejeta. K društvu sv. Roka št. 15, Allegheny, Pa., 1963 Hercog Anna, 44, 1000, susp. 19. avgusta 1917. Društvo šteje 169 članov(ic). Odkar je naša vlada napovedala vojno Nemčiji, dobil sem od raz-! iiili društev vprašanje, kaj bode z onimi člani-vojaki, ki so v vojaški službi strica Sama, kakor tudi, kaj se bode zgodilo z onimi, ki bodo, šli k vojakom bodisi prostovoljno ali prisiljeno. Ker mi ni 'bilo mogoče na zgorajšnja vprašanja definitivno odgovoriti in ker sem društvom sporočil, da bodem o tej zadevi takoj po konvenciji naznanil, kako se ima postopati s člani-vojaki, radi tega uradno naznanjam, da je *bi!a v ta uarnen pri zadnji konvenciji sprejeta sledeča resolucija: RESOLUCIJA Mi, glavni odborniki in delegatje K. S. K. J., zbrani na XIII. j konvenciji v Evelethu, Minn., sklenili in odobrili smo sledečo RESO-' LUCIJO-: "Ker je več vrlih članov K. S. K. Jednote v vojaški službi v tem kritičnem času, razveljavljamo s tem točko 142 Jednotinih pravil, glasom katere so dosedaj prenehali biti vojaki člani K. S. K. J. Dalje se sklene, da se vsem članom-vojakom, spadajočiun h K. S. K. J. izplača v slučaju smrti za časa vojaškega službovanja le polovico, ali 50 odstotkov posmrtnine. Taki člani pa niso opravičeni do kake poškodnine, operacijske ali bolniške podpore, dokler so pri vojakih. Vsi taki člani morajo plačevati posmrtninske asesmente kot drugi člani. Prispevek 10 centov za patriotični sklad je le v obrambo, ali potkritje rizika smrti takega člana v vojni. Ta resolucija stopi z današnjim dnem, ali dne 24. avgusta 1917 v veljavo. — Vodstvo in poslovanje s tem skladom naj una glavni odbor K. S. K. J. v svoji oskrbi." Resolucija sprejeta na predlog br. Ralanta z veliko večino. S tem je torej točka 142 Jednotinih pravil razveljavljena in člani-vojaki ostanejo pri Jednoti kakor so bili, dokler plačujejo mesečne asesmente. V slučaju smrti enega ali druzega člana-vojaka, plačalo se bode 50% ali polovico posmrtnine, za katero je član vojak zavarovan. Do operacijskih ali poškodninbkih podpor člani vojaki niso opravičeni. Istotako niso opravičeni do bolniške podpore. Ker pa člani-vojaki niso opravičeni do operacijskih, poškodninskih ali bolniških podpor, radi tega tudi ne plačajo asesmentov v ta namen. Vsled tega se službenim potom opozarja in prosi vsa krajevna društva, da v najkrajšem času dopošljejo na glavni urad Jednote, imena vseh onih članov, ki so vstopili v vojaški stan. Ravno tako naj cenjena društva ravnajo v bodoče, to se pravi, da kakor hitro član odpotuje k vojakom, takoj je treba naznaniti ime tacega člana na urad Jednote. Uradniki društev naj bodo pri naznanilu tacih članov pazljivi in naj poleg članovega imena označijo tudi certifikat štev., razred in svoto zavarovalnine. Vsa taka poročila morajo biti podpisana od dr. predsednika, tajnika in zastopnika, ter imajo biti opremljena z društvenim pečatom. To naznanilo velja za vsa krajevna društva in je upati, da se bode vsestransko vpoštevalo. Slučajno, da bi katero društvo ne hotelo ravnati se po tem naznanilu, -bode posledice samo trpelo. Zadeva je jako važnega pomena tako za društva kakor za Jednoto, zaradi tega je potrebno, da se predstoječe naznanilo vpošteva. Kakor hitro se odpošlje imena članov-vojakov na urad Jednote, postane društvo opravičeno za vse take člane odšteti poškodninske in bolniške asesmente pričenši z mesecem septembrem t. 1. Vsled tega se prosijo vsa krajevna društva, da poročajo imena vseh do sedaj v vojaško službo vstopilih članov kakor hitro mogoče, na vsak način pa morajo biti taka poročila v glavnem uradu najkasneje do 30. t. m. Z bratskim pozdravom sem Vam udani sobrat, Jos. Zalar, gl. tajnik. Glavni urad 8. sept. 1917. Na zadnji konvenciji se je določilo z veliko večino, da se pri naši Jednoti upelje prostovoljni centralizaeijski bolniški oddelek. K temu oddelku se zamorejo krajevna društva priklopHi le kot celota, ne pa posamezni člani(ice). S poslovanjem tega oddelka se prične 1. jan. 1918, če se v ta namen priglasi zadostno število krajevnih društev tako! da bode njih članstvo štelo najmanj 500 udov. Iz predstoječega sklepa odobrenega na zadnjem glavnem zborovanju se razvidi, da je dano krajevnim društvom na svobodo raz- i........... 2 X . . . . V. '. '. '. '. '. \........ 5........... 7........... 8........... 10........... 11........... 12........... 1 3........... 1 4........... 1 5........... 1 6........... 17........... 20........... 21........... 2 3........... 2 4........... 2 5............ 2 9........... 3 0........... 3 2........... 3 3.......... 3 8........... 3 9........... 4 0........... 4 1........... 4 2........... 4 3........... 4 4........... 4 5........... 4 6........... 4 7........... 4 9........... 5 0........... 5 1........... 5 2........... 5 3........... 5 4........... 5 5........... 5 6........... 5 7........... 5 8........... 5 9........... 6 0........... 61........... 62........... 6 3........... 6 4........... 6 5........... 6 7........... 6 8........... 6 9........... 7 0........... 7 1........... 7 2........ 7 3........... 7 4........... 7 5........... 7 7........... 7 8........... 7 9........... 8 0........... 81........... 8 3........... 85........... 8 4........... 8 5........... 8 6........... 8 7........... 8 8........... 8 9........... 9 0........... 9 1........... 9 2........... 9 3........... 9 4........... 9 5........... 9 7........... 9 8........... 100........... 101............ 10 3........... 10 4........... 10 5........... 108........... 10 9........... 11 0........... 111........... 112........... 11 3........... 11 4........... 11 5........... 118........... 11 9......... 12 0........... 121........... 122........... 12 3........... 12 4........... 126........... 12 7........... 128* ases 7-17. 12 8........... 12 9........... 13 0........... 13 1........... 13 2........... 13 3........... 134...i....... 227.12 517.72 195.90 118.36 188.48 574.95 147.67 23.46 80.75 371.51 61,53 239.87 211.16 178.70 20.61 38.71 91.28 70.99 15.19 573.42 417.61 3ftfc.39 86.01 193.28 110.43 26.28 146.37 125.81 151.20 196.26 312.35 79.12 60.11 118.39 87.32 357.67 78.71 72.09 243.52 89.01 126.42 263.66 142.16 87.74 281.38 79.47 222.71 30.63 225.65 131.90 171.22 68.51 14.17 36.43 130.35 26.09 107.83 67.42 67.98 88.36 247.70 238.93 115.32 209.03 212.14 61.48 50.87 102.77 50.87 57.77 152.25 62.26 188.39 31.79 182.36 90.15 188.93 45.72 92.55 62.23 99.87 14.27 66.81 110.51 76.78 70.24 120.05 48.39 84.10 36.81 123.70 76.93 36.84 119.26 37.92 41.39 134.06 43.05 43.09 69.91 ' 40.6i 98.79 59.18 60.78 16.01 9.41 178.81 84.75 34.58 3?.38 II $ 300.00 11. H. !l. !t. H 1,000.00 !, H...........i. r........... ir ........... ........t........! ........1........1 ........... 1 ....... .1 1 . .. .. ! ........ ........... ........ ........ ........... ........ ........... ........... ....... ........ ........ .. .. i .........j ........... ........ ........ ! ....... ........ ........ ........ :::::::: ........ i ........... ........... 500.00 ......... ........ Iz urada duhovnega vodje K. S. K. J. Dragi bratje in sestre K. S. K. J.! Vsi člani in članice K. S. K. J., ki so po svoji lastni krivdi zane-S m aril i svoje verske dolžnosti v'l. 1917, se naj takoj sus-pendirajo po-i toni domačega društva. Zatoraj mora odbor vsakega krajevnega društva v tem oziru storiti svojodolžnost in nima nikake pravice pobirati nadaljnih. asesmentov od takih članov (ic), ne za druitvo, ne za Jednoto. Omenjani pa pri tem, da naj se vse take suspcndacijc vodijo in izvršujejo na podlagi točk 149—164 Jednotinih pravil. Društvo naj si torej v to svrho izvoli, ali določi posebni porotni : odbor, sestoječ iz najmanj 8 porotnikov; ti porotniki imajo pravico lakega člana soditi; dolžnost njih je nastopati nepristransko »pravično in v smislu Jednotinih pravil Če bi se kako društvo ustavljalo tej ! določbi, ali če bi porotni odbor ne hotel ravnati v tem pogledu v smislu Jed. pravil, ga lahko zadene suspendacija. Po dovršeni obravnavi je treba priložiti razsodbo porotnega odbora krajevnega društva suspendovalnem naznanilu kot prilogo. Isto ; morajo podpisati porotni odborniki in mora biti potrjena tudi od društvenega odbora in opremljena z društvenim pečatom. Suspeu-d&cijo naj se pošlje duhovnemu vodji, ki jo bo pregledal in zatem i izročil glavnemu tajniku K. S. K. J. v nadaljno ravnanje, liratski pozdrav! Jakob černe, duhovni vodja. Ubežni kralj, KAKO VISOKO STRELITI S MORAMO U-TOPOM? Zložil Fran Levstik. 1,000.00 500.00 glej, po gozdu kralj ubežen jaha, 'zgubil vojsko, 'zgubil zemlje svoje, skriva se ko zver po lesu plaha. Nima žene, hčere, ne sinova, vse mu vzela vražna je sekira; koča vsaka duri niu zapira, In zajezdi v gosto drevje lesa; konj se zdrzne, noče del j bežati, v stran zahrska, kvišku pne ušesa "jrezdno vidi pred seboj zijati Po mednarodnem pravu je vsaka država gospodarica morja tako daleč, dokler more z obrežja ustreliti s topom. Zrakoplovci pa so začeli izpraševati, kako visoko v zrak seže oblast kake države, kako visoko bi se moral dvigniti zrakoplovec, da bi se odtegnil postavam onega kraja, nad katerim plove. Fizika nas uči, da moramo samo polovico tako visoko ustreliti v zrak, kakor j>a je največji lučaj ali domet dotičnega topa. Z navadnimi topovi ustrelimo 8 do 10 km daleč, torej moremo v zrak ustreliti samo 4 ali 3 km visoko. Sicer pa z našimi topovi i- Kralj pa gleda in zastonj ugiblje; i tak ne moremo streljati navpič-s konja stopi, k veji ga priveze, |no v zrak, ker topove cevi ne mo-plašč pogrne, nanj ves truden ' remo postaviti navpično. Z ladji- leže:'»bni ali obrežnimi topovi strelja-sladki sen nad brezdnom ga za- j.io dandanes že mnogo dalje. ziblje. Krupp n. pr. je napravil top. s i katerim so ustrelili 20 km daleč. Dahnejo mu sanje v trudno z najnovejšimi trdnjavskimi to- glavo: i povi, mesta New York., N. V, nio-"Stol kraljevi iz zemlje mu rase; rej0 streljati celo km daleč, on pak seda nanj s častjo in slavo, i g njimi bi lahko streljali čez naj-bogat, venčan, ko nekdanje čase. višje gore, navpično v zrak pa 10 Zida sc nad njim poslopje širno, d0 13 km visoko, razsvetljeno, v zlatu lesketaje; stavijo se veže na vse kraje; zunaj čuje straže hojo mirno. 1,000.00 Prebudi se bobnov ropotanjč, prebudi sc grom trobent vojaških vstane žvenket in ostrog rožljanje, i ide truma vojvodov junaških; gre med njimi knez iz zemlje tuje ki mu hotel je deželo vzeti; zmagan idc, z njim tovar si vjeti, klanja se mu, silni meč daruje. ELEKTRIKA — VZGOJNO SREDSTVO. 1,000.00 J,000.00 I. Amerikanski pedagog dr. L. Landonc se je lotil vzgoje trmastih in upornih otrok s pomočjo elektriziranja. Na svoji vili v Los Angeles v Kaliforniji je uredil o-bcdnico in delavnico za take o-troke, da jih more vsak trenotek elektrizirati. Z bakrenimi ploščami s<> pokrita tla in stene, tudi Zadonijo spet trobente glasne i stoli in mize imajo bakrene okro-in prikaže se obraz kraljice; ske, ki so v zvezi z elektrizira- z njo sinovi, z njo so hčere krasne, jnim strojem. Nalašč za ta namen njej visoke strežejo device. j je prirejena tudi obleka, ki jo no-Tu gospoda kralju vsa zavpije: jsijo ti otroci; bakreni žeblji v kav-"Bog ti slavo hrani čase večne! jčukovih podplatih, razne kavču-Svetlini vnukom tvojih dneve kovc zaplate v obleki itd. "Skozi srečne!" j malo, komaj vidno odprtino," Hrum veseli'po dvoranah bije." j pripoveduje Landonc, "opazujem v sosedni sobi neprenehoma Vzdihnc v živih sanjah kralj: otroka. Kakor hitro se začne 11- Carujem! stavljati ali kazati nad svojo uči-|Oh, podobe gledal sem neznane, teljieo kako nevoljo, spustim 'da ubežen skrivam se po tujem!" vanj lahek električni tok, ki mu V sanjah kvišku kakor jelen ne more škodovati. Otrok gleda plane;! prevzet, kaj je to. Ko se neha to-liočc k svojim — roke širi — gotiti, preneham s tokom in tako p^daljdobi otrok pri svoji togoti nepri-iMeč z oklepom v dno brezdna jeten. v miru pa prijeten obču- brenkoče ;! tek. Marsikaterega otroka, ki se konj se strga, podkve vdar ! ga ni prijelo nobeno vzgojno ropoče. j sredstvo, ozdravim tako togotlji-Ivrokotajo vrani iz prepada! vosti včasih že v par tednih." Slik«. Spisal t trdi. L Tisto teto je kar z«vrelo v mirni iia»i doliniei. BoKetov France, zuau potep, ki jc pred dobrim letom odrinil v Ameriko, je poslal aa Božič domov sto dolarjev denarja in obljubo, da poSIje v kratkem it in še; denar se služi v A-lueriki kakor pri nas — grehi. Vsi so poznali Bolčotovega, da ni bil nikdar bogvekaj prida dela -vee. Zato je njegovo pismo podžigalo krepka mlademČe" ju mlajše može, da so govorili: "Ako zasluži Franee tako brž in toliko, pa bi mi ne? Pojdimo! V nekoliko letili sc vrnemo, in zaceljene bodo stane rane na naših zemljiščih. V listnicah pa bas bo lifloalo pod pazduho nekaj takoj prijetno kakor gotov denar." ' Vzdignili so se in od Ali pogumno: solze za njimi, negotovost pred njimi, skrb in žalost ž njimi. Slišali so pred odhddom, da jc A-merika daleč, daleč tam za veliko lužo, ki tii dTUgeg* *nego širno Atlantsko morje. Mnogo izseljencev pomrc že medpotom«, mnogo jih podsuje zemlja v severoameri-škHi rudnikih, nekateri ponesrečijo celo med dolgo in naglo vožnjo po železnici; a fcdor se vrne z denarjem v domovino, je srečeu. Starejši možje so pa rekli, videči trutne izseljencev: "Tako bi bil srečen z njo, dasi si zavrgel mene." Ivan ni mogel na to odgovoriti ničesar. Kaj je pa hotel, ko srce ni maralo Marijane. Odšel jc zamišljen in dekle je gledalo za njiiri, ki ji je bil vzet za vselej. — Lenka je vedela, da je Janlcič premehak, pa bi bila Marijana gospodinja in gospodar v hiši, h Ivan — hlapec, ki bi molče trpel in prenašal, kakor na ladjo priklenjen suženj, nezasluženo poniževanje. Tega bi pa zopet ne pretrpelo Lenkino srce, ki se je oklepalo Ivana z vso ljubeznijo. Jan kič je odhajal, da pokaže Marijani, kako zna tudi 011 zaslužiti in prihraniti stotake, da jih ima le kje. S tem ji zaveže jezik, zamaši usta, potem bo uiir. Srce ga je pa vendar bolelo po ljubljenih črvičkih Janku in Lenki, ki ju je izročil ženi in dobremu Bogu, da ju čuva, vzgaja, neguje in ju slednjič odrasla, bogu boječa in dobro vzgojena zopet izroči njemu, ko se vrne iz Ameriko bogat, zadovoljen . . čc ne to, pa naj vse srečno združi v blatih nebesih. Tudi sani on, Ivan, hoče pomagati, ko mu dobrotno nebo nakloni dela in zaslužka. V duhu bo vedno ž njimi. "Vse: otročiča, Lenko, hišico ir. vrt, naše njivice in okolico bi najraje pozlatil in vzel s seboj za spomin," jc dejal. A vzel je s seboj samo spomin drve za negotovo srečo, kakor da <.Boj? in i,iagosiov se jim bo v Ameriki gotovo dala boj/. je dcja)a la ženska prijeti oralo, otf, sekira in žago, po leti celo ko>*» in vile. Marsikje je bilo treba najeti, ker so moški služili denar za prihodnjo* t v Ameriki. Tc^aj so *q pogovarjali, koliko dolarjev je že. došlo v našo vasico, kdo zasluži več, kdo pošlje več iu kdo piše, da se namerava vrniti — že bogat v domovino..; > Y t/" ■ '' Pri Janki$cvih so upali, dr* ae skort) vrne težko pričakovani "a-tek", pa ga le ni bilo. Naslednje leto je Ivan pridobil še več m tudi domov poslal še večjo vsoto. hko bi se bil vrnil in najbt že bi se mu bilo življenje snovalo drugače, kakor se mu je pozneje, ko bi bil Ivan pomislil resnico, da je Jena r lakomen. Doma so pričakovali z vso nestrpnostjo pisma, ki naznani ujegov .prihod, lies je prišlo v nekaj dneh pismo iz V\-merike in v pismu naznanilo, d* pride v kratkem — za Leno. in oba otroka — vozni listek, ker jini je Ivan preskrbel prosto vožnjo za seboj v Amariko. > "Spoznal sem," jc bilo v pismu "da sedaj le zori naiu tukaj pšenica: ti lahko prislužiš s kuhanjem, perilom in postrežbo domačim delavcem toliko kot ji».z v jami. Pridi torej, in v malo letih se vrneva domov bogata kakor ni-kdo v naši dolinici." To vabilo je donelo Jankiče-na nje h) pa srčno željo, da se vr- vim kakor pesem nebeške glorije. ue čim preje k njim z novci, brez Nihče ni pomislil; kako daleč je skrbi: in brez strahu za svojo in; težko pričakovani atek, nihče ni j? 1; svojcev bodočnost. s ujeti. In vendar ni sreča tukaj nič manj negotova kakor — če bi stavili v loterijo, tu je mogoče, da ne zadenemo ničesar, tam pa — v Ameriki — lahko zapravijo življenje. Obsijala jih ne bo uiti sonca sreče." Vsi dobri sveti so bili ga se na vozu poškropila z blagoslovljeno oba devala denarje A a stran in 0-ba upala, da s jtčm pridobita boljšo bodočnost v Toda življenje se jc našim Izseljencem snovalo vsako leto bolj amer&ansko. Delali so siccr z nekdanjo vztrajnostjo, varovali la pošiljali denar domov. A privadili so se ameriškemu ži\ ljenju. hrani in šegam, privadili so se v Ameriki cele w. molitve; niso pn več molili za srečno vrnitev v sta* r® • domovino, marveč za denar, češ: potem dobimo lahko vso. Tudi Jankičeva Lenka je ume vala molitev tako kakor drugi.. Ali 1-vaun upanje ni klonilo 41a potu: bil je vztyajnejši kot žena, dasi dalj časa v Ameriki. Kmalu po njenem prihodu se mu je namreč zazdelo, da z ženo in otrokoma ni prišla za njim v A meriko Se vsa domovina. IVičnkovni je vetv mnogo več. MeniLjc, da pride z Lenko tudi njegova koča, vrt, potok v ujega vino?jn,. iti »ajbfz še vsa ostala domnču vasica in temna gora nad njo. A te<|a ni bilo in srce mu je vroče /^hrepenelo po rojstnem kraju. Delal je s podvojeno vztrajnostjo in oba sta pošiljala domov denar Marijani, da ga je vlagala v hranilnico, kamor jc že Lenka dala hranit nekaj novcev. V tlo-žni knjižici se je poleg prejšnje vsote kmalu poznalo lepo število stotakov. Brez zavisti, da je Lenka že tako bogata, ni Marijana nikdar nesla denarja v hranilnico, čutil žalosti po stari domovini, ni ,in *>°tehl * Poro*ahl v Ameriko, | računal z negotovo srečo na 110 - vem svetu; vsi so hiteli posprav-',vanu 111 Pa * ljati svoje reči, samo da bodo prej vsled hladnega vremena morali rapahkih, otipih, oteklinah, za le zdravilo, Ta Liaiiment jc tudi 1333—1339 Ho. Ashland Ave.. Chi-izboren lek pri otrpnelih mišicah, cago, 111. (Advertis.) kakšen kupček ju že čaka douiu. Ivanu in Lenki pa se je srce j smehljalo veselja, ko sta ravnmi- vodo sv. Treh kraljev, pa se je od- pri atu, pri atu ... To vabilo je IIa' ««lo jima še Postaje peljal. pa čitala tudi Leukina sestra Ma- jdo P0*>0lnc *rC4f j Domače njive, vrtovi, travnik-i rijana. Srce se ji je napolnilo z jj so izginjali izpred oči in novi so nevoščljivostjo, čes: in vendar lise vrstili ob cesti. Kmalu za Ljub-jtcgiie obogateti in postati srečna. ,ct J? vlagala Marijana Ijauo proti gorenjski strani ga je z Ivanom. .Moje prerokovanje v hranilnico in osem pasli za-j zamau,|ostaviia cej0 gozdnata, temna go- potem razkadi v prazen nič. Zlvist v srcu- Deveto'leto po Janki ker so jih prevpile zevajoče po - rflj poslednji mejnik rojstnega j vsemi stotaki ostanem jaz stara i cevem odhodu za srečo na novi, trebe. dolgovi, skrbi za bodočnost. kraja. Drugc dniKa polja, teta — vsem v posmeh, pa sem ho- s^ft» so ,lstavi i^senskega ilopol-j Šli so in neprenehoma mislili o 110- svet w je začenjal sleherni j tela dokazati, da bi bil Jankičcv P™«1 n**° «o»po>ka ko- j vi domovini. Vse jc pa spremlja- trenotek ob železni cesti. ! srečen samo z menoj. Ti moji ob-i*Jia- 1>ar Ukrih vraneev je b\\c /a- Ne strašite se! Vaš denar je varen! C« tudi je razglašena vojna, se vlada ne b«xle j>olastila Vasepa denarja, naloženega na banki. Tako izjavlja predsednikova vojna proklamacija. Kar je Vase, je torej Vaše in ostane Vt;šu#nihče nirna pravice do Vaše Lastnine, dokler se Vi zadriite mirno in ne rujete zoper našo državo. I 3% obresti na hra-nilnih ulogah 3% Obresti ako nedvignjene, se pripišejo h glavnici in se tako zopet obrestujejo. Pri nas bodete vedno dobro in tlljudno postreženi po svojem rojaku. Naša banka j<5 pod nad/oralvom vlade Združenih držav in članica Federalnega rezervnega aiatema. Denarja v stari kraj Vam sedaj ne svetujemo pošiljati, tud; nc po brezžičnem brzojavu, ker so razmere preveč nestanovitne. Od da jamo v najem varnostne škrinjice po $3.00 na leto za »hranjenje vrednostnih papirjev in listin, kjer je potem isto varno pred ognjem in tatovi. Poslopje, kjer so naši uradi, je naša lastnina. Naš« banka je d«pozitni urad za zvezno postno hranilnico, za mesto Joliet, za okraj Will, za državo Illinois in za vlado Združenih držav. Odprto vsaki dan, razun nedelj in praznikov, od 9. dop. do 3. pop. The Joliet National Bank JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,000. Rezervni sklad $360,000. srceeu *nuiu z lUCUOJ. Ti MOJI A kolikor dalje od doma, »oliko ljubi se bodo posmehoval! kakor' vrabčjem strašilu 11a njivi! — Njena zavist je ze tiarastla, ko j® videla, kako veselo ohhaja ter.ka lo nevidno kakor augel varili čez širno niorjf in po nedosežnih a-,p0 ostejc so luu uhajalc mis|i d merink^h planjavah hrepenjenje goro |lfl bp potokfl kjcr po nov, sreei v stan domov,m, po|stoji njcj?QVa sjcer llborn8f a n jr. uurnih trenotkih v rodnem kraji,! vcn(Jar tako draRa koC.af kji.riZ otrokoma, kako lahko ost« vi j a med domačim, in znane,. Le tukajjm|sH uanj genka 5n |||o!ita 7anj !(loni in svojce, celo njo. "Hm, po %o si mogli misliti pravo, popolno i sklonj€llinill rokall)a vsako jutro| svetu *re. Mora za možem, z* sreio-' !in vsak večer njegova otroka, da kruhom, reviea! Ni ji dofliro, ue/'jl^cnka Jankičeva Kmalu za prvimi Amcrikanci se ; skoraj srečno vrne ljubi *atek\ «j° Je vščipnila s strupenim jezi •; prstani na rokah, 2 je ojnnaeil tudi Jankiče v Ivan preženih iu prav nestrpun so ea-j kali in bili s kopiti in praskali s; podkvami po tleh, da jih hlupee: bvŽe požene naprej. Toda čakati morali dol {jo. • Na pol gosposki opravljena s premnogimi! zlato uro in zlu- Za zastave, regalžje in vse društvene potrebščine. Prve le nefstare|ša domača tvrdka F. Kerže Co. Srečevali sO vedno bolj tuje o kom- A sestri zaraf^ to verižico, z zlato broAo na prsih 2711 So. Millard Ave. Chicago III. - , r i , , in braze in nemiki jezik jim je zve-;^ tiskalo sree resnične r.doMi. je pripeljala vp'isai v .^lo uajsta- garantirano. _ v koc, mlado Wo z dvema o- |ld na uho pozucje so ,>n-da more za njim, za svojim Iv.Jrejse tn otroke. Janko, popoln A- ^^ zastonj/ tročičema, ostaviti tmmljajoei po- isamo ailgle5C,ino Na parniku soinoul; ^ tok ob \-znozju domačega vrta, pa|bili sami izseljenci iz prerazličnihitkati ruto- ki ž n)° v kr»tker* temno goro nad rojstno strani sveta, drug drugemu tujei, lwta za.vidni Marijani. ; < :>anin | meri«au, je bil v enajstem letu, Leniča v desetem, frVancok^pa v osmem. Vsi gosposko obiičcni, širno, brezmejno morje ter čt.la neumljivo govorico. V:«,k troito-tek jc tešila in mirila boječa otro-:iaj ka, in dasi je bila sa-ma v straJiu, mesu-skušala jima jc kazati pogumno V,del je iwjpr^j neodoljivo bedo,jspe5i v lieznane kraje za nami. Zar€S v ki čaka njega m Otrpla, ako' jc;iljett0 sr(H;0 prcko sirnega tll0rja. čeve Lenke ue »tere sedajle v boljkli letih zjtlldi hca. (k)maC.inov so mil bila sta se tesno okicpaia mAt(.yt ^ obilnim za^uzkom. ' tuja, saj je bil vsakdo le s telesom j popraševala nemirno, «e prej ue- Milo je jokala soproga Lenka, jlia potu v deželo zakladov, a duh go so prispeli v Ljubljano, če bo-ko je odhajal, objemala ga in ti-. ^ je bil se vedno družil doma z Ido že kmalu pri atku. Kdo bi bil ščala nazaj čez prag v hi£o, toda j nepozabnimi svojci. raje prej tam kot njuna mati Jankie se ni vdal. Kakor gora jc, No> neutrudnih slovenskih ru- Kar zleteU lri bila preko nedozir-bil trden njegov sklep ,n kakor darjCv ^ tcdaj 5ikali v SeveiT.i nega morja, da bi ji le Pog dal močno zidov jc se mu je stanla Ameriki zlati časi. Trpeli so sicer, j peroti. Seveda ni bilo mogoče, beda v najbližji bodočnost,. Toda trpeli> a kje ni slovenec naVajon Čudno ji je bilo v srcu, ko jc vi- Ivan je bil marljiv delavcc, skr- trpljenja in kdaj? Zaslužka jc bi- dela neznane ljudi, tuje kraje, ben oče, ki bi se morda se kako o- ,0 tndj takega in toMk da sc jim tepal z revščino ,11 siromastvom v jc 0 plačilnih dnevih kar srce te stari domovini; bolelo ga jc pa 5e,pi,0 UQiega veselja pr^tevaj0. nekaj drugega. , ^ . oWIico (loiarjcv> ki M jim Ko «c je odhajaje skoro boril z. molčp prorokovali srečni dan, k" Lenko na domačem pragu( kjer sc zopet vrnejo z novimi upi vilice. A kaj je vse to primeri z mu ni pustila v tujino, je vedel staro domovino. [veseljem, ki jo čaka v Ely, Minn predobro, da opazuje ta žalostni DnigaC.ni ljudje> drugc razme. prizor s Škodoželjnim očesom^ in navade niso lcto njko. Lenkina sestra Marijana nekol,- ^ priklenile na se; vedno vztraj ko šepava s,vUja, sltozi okno roj-; nej(> ^ se držali slovenskih navad sine hiše. Zdelo se mu je, da že in pridno varčevali. Saj se jim zopet sliši besede, ki iičtplje ž nj,-|je zdel0t da ne morejo na U(|vew mi njega in njo kakor kača s stn,-1 svetu niti moliti pogteno in s tist0 penim je^rkom : 44Prav, prav! Ali j iskrenostjo kot v božjih hramo-uUiem rekla, da bi bil Vzel mene,;vill v ijubijeni domovini. Pa da ki sem si znala prihraniti nekaj j w igkali v Ameriki drugega stotakov, pa bi jih s«! Ne bi ti bi- in ne samo denarja? Po kaj so se Ui treba v Ameriko po s/eeo, ko tc vzdignili z doma? ^ iskala doma V' . . . . - je poslal v enem let«. ^ domov poslanim 'dekarjem je j^nki toliko domov, da ie vrnila Marijani izposojene ?totakc zn pot in še par dolarjev za domače potrebe. Te so.se pa v njegovi odsotnosti skrčile na najnujneje; zato je večino teh dolarjev z veselja utripajočim srcem in s solz -nimi očmi nesla v hranilnico. Ta dan so molili za srečno vrnitev ljubega "atka" še enkrat toliko kot po navadi. Mala dmžini-ca je čutila, kakor da je »d.mes vnovič posijalo toplo solnce skozi njihova okenca samo njim, samo njim. Mir s sladkimi nadami se cel je bil odW .Tart«.!?6 ? >«•<' ke v Ameriko. Otroka ! Wow"h ka.kor Pan mct( ^f. rotniuo. Osuplo so se ozirali po vrstnikih, osuplo po slovenski zemlji. Čudno so glc£>U krdclce mladih Amerikančk« * liidi domačini. Jankičeva sta namreč ]>ri-pcljala s seboj otmicrij otrok — v starosti in velikosti kakor piščali' v'orglah. Med seboj so govorili čudno angleško - slovensko mešanico in zelo pogrešali v Ameriki navadne hrane; jajca z mlekom, sirovo maslo s kruhom, slanino, ."•ni kavo, zlasti pa vsakovrstno J OS IV ¥ EHK.O SLOVENSKA GOSTILNA 2236 S. Wood Street Telefon: Canal 298. Chicago, Illinois Se priporoča rojakom Slovencem za obilen pnset. "Dobra postrežba In dobra pijača", to je moje geslo/ (Diilje prihodujif'.) KJE JE? Slepa in gluha je hkrati postala i moj mož Josift Zidarič, star okrosx za vse, ko jc pomislila, da jo tam j 42 let, doma iz v Krške vasi pri objame njen mož, nje edino ljub- Cerkljah na Dolenjskem. Za- želel Ivan dpkažati^di* Marjani, da je srečen: brez njenih stotakoV. Potem bo mjr. A sedaj? S čim naj ji zamaši usta! Ivan je sassttbil Lenko pri >■ seda in obljubili so mt> jo radi, ker je bil priden, pošten mladenič. Prav areno je bil vesel tisti večer, le Marijana je izginila takoj po večerji. Naalednje jutro jo pa dobi na vse zgodaj objokano ob potoku, kjer je nekaj prala, samo da je tam počakala Ivana, ki je prihajal gp vodo za živino. "Pa si imel oko samo za Lenko in srce samo ta njo, a za me ničesar; in vendar hi bil lahko videl, da te imam rada jaz, morda raje kot.Lenka, ki trdi, da bi z menoj ne bil srečen. Ali ve moja sestra, kaj se cgodi ž njo, s tabo, z menoj t K<1* more vedeti f Rnm liof, pa ne ljudje. Selim sicer, da ljeni Ivan, oče njenih otrok. Ka ko se razveselita Janko in Leniča? Gotovo se jima bo čudil, kako sta že odrastla. Vse ti potem vzame a seboj in vsi trije bodo srečni. O, za to, za to veselje bi jo šele zavidala Marijana, ko bi jo videl*! O, dobri Bpg, ne pusti, da bi hu-dobrti ljudje vse videli na s vetji. Tudi Marijana ne bo videla, a še mar.j uživala enake uobpske, sreče — nikdar. Ivan Jankič je nestrpno# prešteval dneve in ,-ure, kdaj objame drago ženko in pritisne na stee ljubljena otročiča. Tedaj, je menil, bode moja sreča popolna. Kar z obema rokama jo ujamem in ne izpustim nikoli več! I11 slednjič zadnja postaja: Ely, Minn.! Kakor ne vemo spomladi., kje naj bi se dalje mudilo oko. zroče pisan travnik poln zelenja iu naj-lepših cvetlic, tako niso vedeli Jaz sem ae poročila ž njim leto? dne 18. januarja tukaj v Chieagu. Čez dober mesec dni zatem me .jo pa že zapustil; rekel je, da gre delat, pa sc ni več vrnil domov. Cula sem, da živi v De F*ue, M., pri svojemu bratu M. Zidai-ichu Kdor izmed cen j. rojakov ve za njegov natančeir naslov ,naj gs izvoli naznaitiU podpisani, za kar mu boan zelo hvaležna. v ,. Marija Zidarich, 1926 \V. 22. ln*ce, Chicago, Ifl. ( Adv. No. 37—38) it bil naselil pod uborno streho, j Jankiče vi pryi hip, o čem bi govo-Lahno in gladko so jim poslej no- rili; govorila jim je duša, govori-tekali dnevi. Minila je zima i.: sv. ]0 srce neme, a tem srčnejfie po- Jurij se je pomikal v deželo na iskrem beleu in v zelenem plašču ponosno, zmagovito. Nad tiho vasico je ozelenela temna gora. L ju-dje so obdelovali polje. Kjer je nedostajalo moSke roke, je mora- zdrave iz pogledov, iz oči. Preveč bi bilo in zaman bi se trudilo pe-ro, popisati čustva, ki so vsem polnila srca ob veselem sestanku. Vse se je izvrSilo, kakor je pisal Ivan domov. Oh"a sta služila, Pozor gg. tajniki krajevnih društev! Kadar potrebujete nova druitrena praYlIa, lično izdelava pisma, korerte, rabila in rstopnlce za reeeUce, ali kake droge tiakorlne, obraite •e aa največjo aloranako unij ako tiskarno t Ameriki, aa NAMINO TISKARNO, 214S-50 Blue Island Ave.. Chicago. 111. Ta Vam bode izgotorila tiskovine ▼ popolno aadoToljnoel glede eene. točnosti in okusnega dela. Osobito Vam priporočamo zelo pripravne ▼plačilne knjižice za člalie in članiee, izdelane ▼ malem ftepnem format« in trdo rezane. Palje imamo ▼ zalogi zelo prikladne Nakaznice za blagajnike za izplačevanje bolniike podpore in drugih izdatkov, ter Popotnice. Tiekane imamo tudi BolnUke liste, večje in manjie ia poeebae pole za vodstvo članov, da se ima na podlafi tek pol lakko vedae natančen pregled itevila članov po skladih, ali razredih. tr Na zahtero pofljemo Tinkara druttra vzoree gorlnaredesdk tlako vin na ogled bresplačno! OPOMBA: V aaii tiskarai se tiska "Glasilo K. 8. K. Jedaete". r 1 1 Jesen prihaja. Pravijo, da velja ena unča previdnosti veliko majij kot pa 1 funt zdravila. Znano je^ da nam jesenski cas prinaša v»ako leto dosti neprilik in nevarnosti za naše zdiavje. Te neprilike we pripenjajo s slabim tekom okusom), zamazanostjo, neprebavo in splošno slabowtjo. Vseh teh bolezni se pa lahko iznebite, če rabite in pravočasno jemljete znano Ti-inerjevo ameriško grenko 'zdravilno vino. To vino odpravlja zabasanost in vse slabe an o vi iz želodca, povra<ča tek (okus), pospešuje prebavo i t d. On* $1.00. V lekarnah. — Ako m morda bojite, da boste >V%\ww\ww\v\\x\\xvv\x\xvx\v« VWWWWVWM 9 Telefon: Cannl 80 j Martin Nemanich SLOVENSKA GOSTILNA IN RESTAVRACIJA 1900 W. 22nd St., vogal So. Lincoln St., Chicago, III. Rojaki Slovenci vedno dobro došli! TELEFON CANAL 6027 Frank Grill's Dairy Prva slovensko-hrvaftka MLEKARNA 1*18 W. 22nd Street Chicago, Illinois. Se priporoča slovenskim in hrvaškim gospodinjam slovenske chikaške naselbine. Mleko razvažam strankam po hi&ah točno vsak dan. Z velespoštovajem Frank Grill, slovensko-hrvaški mlekar m Nofrtnlflteiu. Spisal Jos. Lavtižar. Iz Logatca ▼ Idrijo. Semiutja bi se primerjal ptiču, ki sedi na veji ter premišljuje, kani bi zletel. Srečen eas, ki pa se nudi le malokdaj. Raztegnil sem torej peroti in se obrnil na Notranjsko. Prostorna cesta se je nagibala nekoliko navzdol in me v senei košatih lip pripeljala v Dolenji Logatec. Preden se je zgradila južna železnica so bili tukaj menda sami vozniki in gostilniki. Imeli so dober zaslužek ob edini cesti, ki je takrat vezala Trst z Dunajem. Sedaj pa je Dolenji legatee odprt na vse strani in dobro moraš paziti, da dobiš pravi izhod iz njega. Po daljšem iskanju mi je prijazen človek pokazal poslopje, kjer se nahaja poštni urad. Poslopje namreč ni imelo nobenega napisa ; bržkone so od tistega časa že obesili na hišo kako znamenje. Xa dvorišču je stalo par poštnih voz. V *ilevu pa so čakali konji. Natančno ob treh popoludne je napregel hlapec omnibus in smo se odpeljali proti Idriji. Pozdravljale so nas snažne hiše, o-sobito v (Jorenjem Logatcu, ki mu pravijo tudi Oerkovska vas. Okolici se dobro prilega griček, raz katerega gleda v daljni svet bela cerkvica. Slišal sem, da je v obeh IiOgatcih osem razredov ljudskih šol. .Mladina ima torej dovolj prilike za izobrazbo. Pripeljali smo se v samotno dolino, kjer držijo ceste pa tri strani. Ena pelje v Planino; druga, ki jo bila baje zgrajena že v pred-rimski dobi, vodi na Vipavsko, naša pa v Idrijo. Pokazalo se je visoko, porastlo gorovje Hrusica, in pri tem pogledu so prišli neki sopotnici na misel roparji in Turki. Kekla je, da je bilo nekdaj tod zelo nevarno in da sc je večkrat slišalo o kakem zločinstvu. Potem je pripovedovala, da so tukaj Turki morili in ropali, da jih je bilo po gozdih v H rosici veliko pobitih in da se še danes nekemu kra jn pravi "Turški klanci". Ako bi bil slišal take reči ponoči, bi bil morebiti plašno gledal okrog sebe, pri belem dnevu pa se ne izgubi srčnost tako hitro. Daljo časa ni hUq nobene hiše. Men je vale se senožeti s smrekovimi gozdi in z leskovim grmovjem. Po bregovih ko se svetlikale breze se svojim belim lubjem. Kmalu se je prikazala na hribu ob desni strani cerkev sv. Barba-' re "Na Ravniku", ki se vidi zaradi visoke lege daleč okoli. V Hotedršici se širi dolina v Ta&a« smo privofili v 6o4crvič, ki dola s svojo zračno vzvišeno lego dober vtis. Prvo poslopje na desni strani eeate je župna cerkev sv. Urbana, obdana s vitkimi topoli. Težko bi se dobila cerkev na Kranjskem s tako žalostno zgodovino, kakor jo ima godoviska V dvanajstih letih je trikrat pogorela, in komaj je bila sezidana tretjič, padel je dne 1. septembra 1753. zvonik nanjo ter jo porušil Pa ljudje se tudi te nesreče niso rstrasiK, ampak sa cerkev zopet zgradili in to že četrtič. Pri zida ♦ vi so mnogo pomagali posestniki graščine Aebalk, ki ni daleč od cerkve. Čeprav sega proti Godovičn že kraško gorovje, vendar že ni sle-* du o kakem golem gorovju, temveč je okolica obdana s travniki in obrastla z gozdi. II. .V Idriji. €esta, ki drži iz Logatca vedno navzgor, se pri Godovičn obrne navzdol. Tu je namreč vodna meja med Idrijco in Ljubljanico, ali kakor bi rekel zeinljepisec: med Jadranskim in črnim morjem. Peljemo se po mnogih ovinkih ter pridemo v ozko sotesko, ki ji pra-Ijijo Zala. Zarastla je z gozdi in obdana se strmimi stenami. Kdor še ni videl kaj grjega, bi govoril morebiti o divji« romantki. Je sicer precej dvje v tem samotnem jarku, romantike na je le toliko, kolikor si je naslika domišljija. Strmina se je polagoma zmanjšala in sprejela nas je stisnjena dolina, v kateri šumi Idrijca. Kmalu so se začele prikazovati hiše. Mala deklica, ki se je peljala z nami, je bila poprej ves čas o-tožna. Ko pa so ji rekli, da smo v Idriji, je postala vesela, gledala raz voz in pozdravljala znanke, ki jih je videla na cesti. Beseda sladka domovina____ farja wvafcfl s haja živo »relvro. Ta dva bi morala biti "ovekovečena ni mestnem pečatu in na vseli javnih prostorih. Pa jn nisem videl nikjer. Morebiti jima ppstavijo ldrijčani dane« aH jutri kak spomenik. Več stoletij že kopljejo cmober iz zemlje in se vedno ga j# dovolj. Le v španskem mestecu Alraaden (provineija Estremadura) je bogatejši rudnik živega srebra, tern n pa sledi v vsej Evropi takoj rudnik v Idriji, ^e sloVi torej brez vzroka. Prišli so menda že več nego 800 m doboko v zemljo. Ce vpoštevamo da leži Idrija 333 m nad morjem, hi bil rov ki je najbolj globok v vodoravni orti z morskim površjem. Sodil bi -da je v Idriji jako verno ljudstvo, ker so razen žujme še tri druge cerkve in vrh tega tudi nekaj znamenj. Ali če morebiti ni več tako verno, vbilo jt- pa vsaj takrat, ko se je vse zidalo. Mesto se ponaša celo z gledališčem, zgrajenim po dobroti ji vost i cesarice Marije Terezije, posebni? podpornice Idrije, amo da j« daj zelo zanemarjeno in da ne služi več omik in zabavi, ampak gasilnemu društvu za shrambo ga silnega orodja. Izmed poslopij mi je posebno ugajala realka, ki ni samo prva slovenska realka na Kranjskem, ampak tudi prva slovenska realka na svetu. Pristni Idrijčani so neka zmes slovenskega in češkega rodu, ker se je v 13. stol. naselilo v Idriji več družin iz češko-saksonskega gorovja. Prinesle so si seboj čipkarsko umetnost, ki se goji še dandanes. Morebiti so podedovali domačini od naseljencev tudi talent in veselje do godbe, saj si č*. ha ne moremo misliti *brez glasbene nadarjenosti. Kakšno da je idrijsko narečje, ni treba omenjati, ker je obče znano. Besede sc izgovarjajo z določnim povdarcem, Komu bi primerjali skriti kotiček-naše dežele? Na prvi pogled zadnji zlogi s hitrim odsekom, nas spominja Tržiča, seveda z raz, ločkom, da je v Idriji malo več j ravnine in da ni obdana s takoj III. Iz Idrije v trni vrh. • Čeprav Idrijo visoko cenim, visokimi gorami kakor so tržiške. vendar ne bi prebival rad tukaj. Kobalova planina, Tičniea, Sinu-: Že zato, ker bi moral jesti podhrt- le sedel na ktopie*, ko sem se odpravil dalje. 'Pot je držala nekaj časa po ravnem, potem pa se je začela sukati zopet navzgor ter pripeljala na rob, raz kateri se je vendar pokazal Orni Vrh. Čakal sem ga že težko, pa ne toliko, zaradi utrujenosti, temveč aato, ker me je napadla tista človeška slabost, ki zahteva ekvivalent za izgubljene moči. Tolažil me je sicer Celzijev izrek: "Modicus cibi — niedicus šibi", toda taki pregovori so bolj tfkademiške vrednosti nego dejanske veljave. Stavim, kolikor kdo hoče, da Celzus ui hodil nikdar po teh hribih, in če bi bil, bil bi drugače govoril. Črni Vrh je gorska postojanka, očena od šumečega svefa, toda po legi in okolišu jako lepa. Ob za* padu jo nadkriliujejo - obrastl? gore, na vzhodno in južno stran pa je odprt razgled, ki sega daleč okrog. Ljudstvo se peča z živinorejo in med prebivalci, ki so-raztreseni v deseterih vaseh, se dobi marsikak imovit gospodar. Kmetske hiše so pokrite večino ma se slamo in imajo strme strehe, da se pozimi '"/e otresajo snega. V veliki občini je le ena cerkev, zato ima župni zavetnik sveti Jo«t toliko lepši dom. Nekaj bi «e rad omenil, česar domačini morebiti ne slišijo radi pa niso prav nič krivi. To je bilo se v 18. stoletju, ko neki škof ni hotel birmovati črnoviške mladine, četudi je prišel s tem namenom v Črni Vrh. Videl je, da sta cerkev in župnišče zanemarjena, zato je zahteval, naj se prenovita Ni znano, zaka: mu ljudje tega niso hoteli obljubiti, resnica pa ie. da se je škof kar poslovil ter odpeljal proti ldriii. Starši, bo tri in otroci so hiteli za njim in ga prosili naj gre nazaj, češ da bodo vse storili kar zahteva. Uslišal jih je, toda v cerkev se ni vrnil, ampak je birmoval karna prostem zunaj cerkve. &e dandanes se kaže poleg neke skale kraj, kjer se je to zgo(J41o. Na skali se bere tudi napis v spomin tega dogodka. kov grič, in kakor se že imenuje jo hribi, ki oklepajo Idrijo, se pač ne morejo imenovati gore, kakor-šne so na Gorenjskem. Podobna pa sta si oba kraja v tem, da stojita na bregovih dveh voda. Tržič je .razpoložen obJztoku-Meše-nika v Bistrico, Idrija pa ob izlivu v Idrijco. Poslednja si ohranja ime ter hiti z Nikavo proti i Soči. Ko se je začelo večeriti, so me srečevali rudokopi vsak z lampi-co v roki. Eni so dohajali iz rovov in se vračevali domov, eni pa so prihajali od doma in šli v rove. prostorno planjavo. Poštni voz je. Vseh skupaj je okoli 1400. Bledi /ropotal čez most, pod katerim j„ upali obrazi kažejo, da jim nebi človek slutil tekočo vodo, a ja- dostaje svežega zraka. Podzemelj-rek je bil takrat izsušen. Vstavili |sfce jame so njim domovje, njih smo se za nekaj časa sredi vasi Lolnee pa brleče svetilke, ki jim pred gostilno, kjer se je dobilo. pravijo 44 jamsarice". dobro vipavsko vino. Dostaviti pa moram, da se ohranim v sluhu abstinenta, da jaz vina nisem pil, temveč so ga le drugi hvalili. Že vem, kaj jc alkohol. Prvi dan nas objema, drugo jutro pa davi. Saj si lahko vesel in šaljiv tudi brez vina. Moj sosed v vozu je pravil, da že nikoli ni šel s tako veselim sr-<*ent proti domu kakor danes. Bil je v bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji in se tam popolno pozdravil. Poprej se je tri leta opiral z dvema berglama, sedaj pa nobene več ne potrebuje. Rabil je različna zdravila, a najbolj mu je pomagala elektrika. Hvaležen je bil bratom za postrežbo in ondot-nemu duhovnu za tolažbo, samo nazaj bi ne šel rad. Kdor hoče videti človeško uboštvo, je dejal, naj gre le v bolnišnico. Ko mi je vse je povedal, je želel tudi od mene kaj izvedeti. Na odgovor, da sem namenjen v Idrijo, kjer še nikoli nkeni bil me je začudeno vprašal*: "Pa res še nikoli?" "Če pravim, da ne." 44 In zakaj greste ravno danes?" 4'Je že tako naneslo, vrh tega .še leno vreme." » 44 Idrija je vendar cesarsko mesto in največje za Ljubljano na Kranjskem in svetovnoznan kraj, ker se dobiva tam živo srebro." 44Saj se dobi tudi pri Sv. Ani nad T rži Se m." 44 Danes prvič slišim." 44 In pri Litiji." 44Ne verjamem." Možu sem hotel malo pomagati, pa ne zato, ker je pel tako slavojye Idriji, temveč, ker mi je očital, zakaj da m #rem nič po svetu, da bi ljudi spoznal in videl kaj lepih Akoprav je bilo na ulicah še mnogo drugih ljudi, sem se čutil nekako osamelega stisnenega. Človeku, ki živi.na odprti ravnini, je tak hotel dolgočaseji, naj je le Tržič, Kropa, Železniki ali celo Idrija. Nič bi ne bilo čudnega ako bi imel ta od gveta ločen kraj upravo, ki bi bila sama sebi najvišja gosposka, tforej nekaka Andorra v Pirenejah. Tam je tako, da stanujejo od ljudstva izvoljeni možje v eni hiši. V pritličju imajo konje, ki jih jahajo v službenih opravkih po hribih in dolinah, v prvem nadstropju pa je poleg stanovanja odbornikov svetovalnica, kjer dajejo postave Vsi žive v miru, nobenega prepira ni med njimi in nobenega stran karstva. Lega Idrije je tudi vstvarjena kakor za majhno lju dovlado in dohodki iz rndokopa bi tudi zadostovali vsem potre bam; ob modri upravi bi denarja še preostajalo. Drugi dan sem mesto natančne je ogledal in opazil, da je več vrat prepleskanih s črno-rumeno bar vo. To kaže, da je Idrija res ce sarska, pa ne zaradi palač, ki ni ma takih kakoršne so na Dunaju temveč zato ker so avstrijski Via darji pospeševali razvitek rudni ka ter njega oskrbovanje izročili državi. Mestni grb kaže rdečo in srebrno barvo kot znamenje cino bra in živega srebra. V sredi gr ha je neka zverižena stvar, ki je pravijo, da pomenja Merkurja Zgodovinsko vtemeljen in tudi bolj zanimiv bi bil grb, ki bi pred stavijal tistega škafarja, ki je ži el v Idriji ob koncu 15. stoletja, vjel v svojo posodo živo srebro in hitel z njim v Škof jo Loko. Poleg škafarja bi se lepo podal zviti Anderlein Perger, ki je iz ška- tenco in hosto, temveč, ker se iz mesta nikamor ne vidi. Poslovili sem se torej drogi dan, ko je ve* ika grajska ura kazala polu desetih zjutraj. Pa danes ne z vozOr.i, ampak peš. Pot drži po ovinkih ali kakor pravijo 44 po ključil;" više in više, okolica ne vzbuja zaupanja, nikjer kake človeške naselbine, in ko gledaš navzdol, ri-? diš strmine, podobne prepadom: Spomenik ob cesti predstavlja d v godek ko je nekdo padel čez cestni rob in se ubil. Pričakoval »eni; da ugledam kaj kmalu Črni Vrh; toda nikjer nobene hiše. Vrh tega je pritiskala av^ustova vročina, d pa se je v senci smrek in bukev aže prenašala. Človeku, ki hodi po neznanih krajih sine socio et sine cane, pride v taki samoti marsikaj na misel. Gozda ni konca in orožniki so daleč. Kdor bi mi bil obrnil žepe, bi bil šel zadovoljen naprej in moje potovanje bi bilo postalo na ta način mnogo bolj zanimivo. Lahko bi bil pripovedoval, kako sva se metala razbojnikom v gošči, pa da je bil sovrag močnejši in da mi jc pobral vse, kar sem imel pri sebi. Toda razbojnika nobenega. Siv čal me je samo neki mož z ročnim vozičkom. Rekel je, da prihaja z Vipavskega ter da pobira kokoši in jajca. Torej glede moje o sebe čisto nedolžen človek. Na.o pazko, da Idrijčanje sami takih reči potrebujejo, je odvrnil, da to dobro ve, zato se v Idriji še vsta vil ne bo, ampak bo šel naprej proti Cerknemu; tam se dobi po kmetih dovolj tega blaga. PotcnEi pojde proti Sv. Luciji in po soski dolini naprej v Gorico, kjer bo lahko vse prodal. Došel sem do gostilne, ki jo je oskrboval majhen deček, ker s« bili vsi drugi na polju. V hiši ni bilo nobenega gosta, le pred hišo je počival na klopici star berač z muziko čez ramo. Deček mu je prinesel ravnokar pol litra vina 4 4 Vroče je, zato se moram malo ohladiti," je spregovoril mož ter si natočil kozaree. 4'Nimate nič svojega domova nja?" 4 4 To je moje, kar imam pri se bi. Vsak človek jic moi* hiti bogat. 14Dober zaslužek, kaj?" "B, slabo. Ljudi ni doma, je vse pri delu. V Idriji bo bolje." 4 4Za vašo starost se taka pota pretežavna, net" "Hodim lahko, se mi nikamor ne imidi. Tudi leta me ue težijo, čeprav jib je že veliko. Menda je smrt na-me pozabila." IV. Na Vipavskem. Mislil bi, da iz Črnega Vrha ne bo treba več stopati navzgor, ker smo že dovolj visoko (687 m), toda vspenjam« se še dalje in dalje proti prehodu ki loči idrijski o-Kraj od vipavskega. Ob levi se ee^ pi stranska pot v hrib, in napis nam pove, da drži ta pot na Javqi nik (126*2 m.) Razgled z Javorni-ka, ki mu je dala ljudska šegavost ime Medvedov turen, je mend tako vznesen, da je lahko vsakemu žal, kdor še ni bil na njego vem vrhuneu. Eni mu pravijo ce lo kranjski 44Rigi" in trdijo, da je vse premalo znan med Sloven ci. Po občni sodbi se kaže z njega obsežnejši razgled nego z Nano sa. Ako vpoštevamo, da se pride na Javornik brez posebnega truda in brez vsake nevarnosti, goto.vo zasluzi, da bi imel kaj več ooisko vavcev. €esta nas pripelje slednjič na vrh prehoda, kjer stoji zidano znamenje. Taka znamenja imajo vedno svoj pomen, bodisi da s postavljena kot pom-niki važni dogodkov, ali da značijo mejo dveh soseščin. In prav na tem vr hu se poslavljata dva različna sveta drog od drugega. Mrzlo podnebje dela prostor milejšemu, ki kraljuje v njem vinska trta. Zadnja črnovrška naselbina se i-memije kakor nalašč Mrzli log. ker tu poneha vajo ostrejši vetrovi ter nam proti vipavski dolin! nežnejše sapice pihljajo v obraz. Smo že nekako pod južnim soln-eem. Gozdi izginjajo in okolica dobiva kraški značaj. Spremen se kaže tudi pri hišah, ki imajo plitve strehe in niso več krite se slamo, ampak z opeko. Ni treba o-menjati, da je tudi ljudsko govor-enje precej drugače mimo črno-vrškega. Pot se vleče v poševni črti ob sredi gore navzdol. Zopet nikjer žive duše. Pa če ni človeka, saj govoriš lahko s prirodo, in priro-da bo govorila s teboj. To ti popolno zadostuje, na ta način si nadomeščaš prijatelja, in potovanje ti ni v težavo, temveč v zabavo. Mar ni bolje, občevati s stvarmi, ki ne znajo govoriti, kakor z neznačajnim človekom? V kamenitih strnjinah se jo paslo nekaj krav; otroci, varihi živine, pa so se igrali poleg ceste. Na moje vprašanje, če kaj radi jedo grozdje, odgovori pogumen deček, da še ni zrelo, v Vipavi ga je že dovolj. Zakaj je otročje oko tako lepo? Zato, ker gleda življenj* vanj. Ko bo pa gledalo v poz-najših letih življenje iz tega očesa, tedaj ©ko ne bo več neskaljeno, ker bo že seznanjeno z marsikako prevaro. Došel me je neki Vipavec, ki se je vračal domov. Pravil je, da trta prav dobro kaže in da bo vino zelo po ceni. Zato je obhodil ži-rovsko in poljansko dolino, da bi dobil kaj kupcev. Mož je bil jako zgovoren ter se delal čisto domačega. Potem je pripomnil, da se že dolgo nisva videla in hotel po vsej sili, da sem jaz ta in ta. 44Nemogoče,", mu odgovorim. 44Nikoli me še niste videli tukaj, ker hodim danes prvič tod okoli." Kljub temu se je trdovratno držal svoje misli, in kmalu bi se mu bil moral rotiti, da je v zmoti. Pred nami je Col, hribovska vas s precej visoko lego. Ponaša se z novo župno cerkvijo, ki ima pa-trona sv. Leoiiarda, čigar ]>odobo za veliki oltar je umetniško naslikal sosednji vrhpoljski župnik Henrik Dejak. Na Coin se druži z idrijsko tudi cesta, ki pelje iz Logatca čez Hrušieo • in Podkraj. Nagibamo se vedno nižje proti vipavski dolini. To so torej tista blagoslovljena tla, ki se jih sneg ne prime izlepa in se opisujejo kot raj kranjske ežele Dolina leži komaj 100 me-rov nad jadranskim, morjem ter ima najvišjo povprečno gorkoto na Kranjskem (12 stopinj C). 3ravijo, da je rimski cesar Probus prvi dal zasaditi tukaj vinsko trto. Kakšen razloček med našimi visokoležečimi kraji in med tem rodovitnimi poljanami! Ko drugje leži še sneg, je tu že sadno drevje v cvetju seveda tudi v vipavski dolini vremenske nezgode niso neznane. Obiskuje jo burja, v poletnem času jo često stiska suša ali pa ji grozi toča. V Vrhopljn nas obdajajo vrtovi in nas spremljajo proti Vipavi. CM daleč nam pošilja pozdrav visoki cerkven zvonik, in kmalu smo pri prvih iiašah. Šel sem od enega konca do drugega in videl, da je trg Vipava pravzaprav ena sama dolga ulica, ki je sedaj ože sedaj širše raztegnjena oz vznožju kamenitega gorovja. Zgradba hiš nas spominja že laškega sloga. Med poslopji se odlikujeta grad grofa Lanthieri in nad trgom stoječe župnišče. Poleg gradu izvira več studencev Vipavščica, ki teče na Goriško in se izliva v Sočo. V višini nad trgom samevajo razvaline starega gradu. Ohranjenega je še nekaj zidovja, ki pa se vidi s svojimi oguljenimi stenami kakor strašilo iz davnih stoletij. Ako vpoštevamo še kameniti svet okoli sivih podrtij, tedaj se nam zdi toliko bolj otožno to oglodano okostje. Gradovi so bili v srednjem veku mnogokrat zavetišča nasilstva. Vladala je moč pesti, stiskala kmeta in tudi mimopotujo-čega tujca. Sedaj so vse take trdnjave večinoma v razvalinah,menda zato, ker kliče vsaka krivica po maščevanju. Ni znano, so li bili tudi lastniki podrtega vipavskega gradu nasilniki; menimo, da da bo izza kakega vogla prilezel nočni čuvaj in razgnal veseljače, pa nihče jih ni motil pri delu. Vipava ~ da si zffcftva! Prva in edina slovenska trgovina Z OBUVALOM (ČEVLJI) v Chicagu, 111. Andrej Ogrin, lastnik 1845 W. 22. St., Chicago. Se toplo priporoča rojakom Slovencem in bratom Hrvatom. — Svoji k svojim! Največja krščanska česko-slovan-ska tovarna za razne društvene potrebščine. V zalogi imamo zlate in pozlačene znake K. S. K. J. Posebno pozornost dajemo pri izdelovanju, ali nabavi društvenih «•-stav, bander, trakov, društvenih rafali j, kap, i. t. d. Cene smerne, postrežba točna in •olidna. Poskusite enkrat s kakim naročilom in gotovo boste zadovoljni. Pišite po naš krasen ilustrovani cenik zastav in drugih društvenih po-trebščion; dopošljemo vam ga brea-plačno. Za naklonjenost se toplo priporoča cenjenim društvom K. S. K. J. EMIL BACHMAN, 2107 So. Hamlin Ave., CHICAGO, ILL. Telefon: Lawndale 441. SVOJI K SVOJIM! Rojaki Slovenci i* Chieaga in bližnje okolice! Kadar rabite avtomobil pri rajnih prilikah, na pr.: pri porokah, krstih, pogrebih i. t. d., obrnite »e na podpisanega, ki vai bo toino in zadovoljno postregel. Jaz stanujem »edaj v sredini naše slovenske naselbine, na: 2107 Coul^r St., (med So. Hoyne Ave. in So. Leavltt St.) Pokli?ite me po telefonu, bo -disi po dnevu ali ponoči: Caaal 5889. Z veleapoštovanjem ANDREJ GLAVAČ, 2107 Coulter St., Chicago, 111. ■ ■ S ■ ■ ■ ■ : DRUŠTVO "MARIJE SEDEM ŽALOSTI" ŠT. SO. K. S. K. ALLEGHENY, PA. © ■o delali izjemo v«aj o«lej«kl , . ^ .•aki, k> so gm svojedol.no P«^'"-: drug0 nJedeljo T meMCU T Kmij*. Slovenskem Domu, 57 in Botlar St., vali Prenočil sem v gostilni ne daleč od pošte ter našel jako prijazne ljudi, ki so me sprejeli kakor znanca, akoprav se še nismo niko- Ha&lage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa. Pittsburgh, Pa. Uradniki u leto 1917: Predsednik: John Mravintz, 1107 li videli. Tujec se z veseljem spominja. ako se mu j<> ljubeznjivo I. tajnik: Frank Trempuah, 4628 Hatfield St., Pittsburgh, Pa. 7 ' i • , i „ mrliči v I Zastopnik: Jurij Greguraš, 5164 But- postreglo, m rad >e /opet oglasi \ ^ 8t | lpittaburgh; Pa. taki hiši. Mnogo smo govorili 0| Dnigt. zdravnik: Dr. C. J. Stjrbr, usodni smrti vipavskega dekana 865 Lockhart St., N. S. Pittsburgh, Eriflvca ki ga je par tednov po-j Člani se sprejemajo v društvo od tujavca, ki mi j i i 16 do60