Štev. 52.
«LJubljani, v soboto, dne 4. marca 1905.
Leto XXXIII.
Velja po pošti:
za celo leto naprej K 26'— za pol leta „ „ 13-— za ietrt leta „ „ 6'50 za en mesec „ „ 2 20
V upravništvu:
za celo leto naprej K 20'— za pol leta „
pol leta „ „ 10'— za ietrt leta „ „ 5'— . i en mesec „ „ 170
Za pošilj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
SLOVENEC
Inserati: Enostop. petltvrsta (72 mm);
za enkrat za dvakrat za trikrat
13 h 11
za vei ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta 3 26 h. Pri veikratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemšl nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Uredništvo i* v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod iez
- dvoriSie nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vraiajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. UredniSkega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Upravništvo l'e » Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
.- Vsprejema naroinino* Inserate In
reklamacije. UpravniSkega telefona SteVt 188.
Italija in Avstrija.
Gorica, 2. marca.
Podatki „Slovenčevi" o razmerju med Italijo in Avstrijo, slone na neizpodbitni resnici. To vemo tudi mi v Gorici in smo hvaležni, da se o njih javno govori, ker smo pri tem mi posebno prizadeti.
Kmalu po nameravanem bombnem atentatu v Trstu se je izjavil višji dostojanstvenik, da že dolgo iščejo iredentovci kakega povoda, da bi mogli dvigniti velik hrup in upiti, da se jim gode pod avstrijsko vlado take krivice, da več ne morejo izhajati v naši državi. To vč vlada, in zato se tako tesnosrčno varuje vsega, kar bi razjarilo vročekrvneže, in je tako popustljiva proti iredenti. Slovani so itak dobri državljani — teh se ni treba bati.
Zato je vlada potrdila nečuveni sklep istrskega deželnega zbora, po katerem se dd iz deželnega denarja za poitalijančevalno „Lega nazionale" 10.000 K podpore. Pomislite! Več kot tri petine dežele so slovanske, a morajo plačevati svojim nasprotnikom, da jih poitalijančujejo! Na čelu „Lege" so iredentarji, in vlada potrjuje sklep, da se iz deželnega denarja daje prispevek za njihove namene!
Mi avstrijsko misleči Slovani ne moremo nikakor te politike umeti. Zakaj pa vlada energično ne ukaže tržaškemu in goriškemu magistratu, da bržkobrž ustanovita slovenske šole, za katere se že toliko let borimo, kakor dela to gledč nemških šol celo tam, kjer niso iste niti opravičene ?
Še bolj čudno je pa, da se odlikujejo možje, ki niso niti avstrijskega mišljenja^ Tako je bil svoječasno odlikovan celo mož, ki je 1. 1866. pobiral v nekem mestu podpise za „plebiscit", t. j. da bi Primorje prišlo pod Italijo? Tako poroča tudi brošurica JI patriotico Friuli" (1900) patriotičnega veteranskega društva goriškega, da se je neki laški odlikovanec z viteškim redom Fran Josipa I. hermetično zaklenil v svojem gradu, ko mu je godba hotela izkazati
čast s tem, da mu je zasvirala pred gradom cesarsko himne!
Saj je znano, da so v Primorju c. kr. avstrijski uradniki, ki imajo po sobah na stenah podobe kraljeve-4aj|jj0*»todbine ali italijanskih „patriotov". Da je hotela „Irre-denta" res uprizoriti nekak „Putsch", t. j. poizkus revolucije, najprej v Trstu, potem ob vsej goriško primorski meji, nam pričuje tudi laški krščansko socialni list „L' Av-venire" v Pulju, z dne 3. februarja, v katerem pripoveduje dopisnik iz Gorice vzrok, zakaj da dobimo v kratkem nove ali večje posadke v Tolminu, Kanalu, Gorici, Gra-diški, Tržiču ter v Trstu in drugod. Namen je ta, da bi držale malo na uzdi irreden-tistične neslanosti. Dalje pripoveduje isti dopisnik, da je 1903. leta, ko je bila pokrajinska razstava v Vidmu, dal Menotti Gari-baldi nekemu tržaškemu „patriotu" besedo in roko, rekši: „A rivederci nel settembre 1904, h Trieste", t. j.: »Na svidenje v septembru 1904. v Trstu!" — Na to se je osnovala — kakor pripoveduje „L' Avvenire", — ena brigada laških kolesarjev okrog 600 mož, da napravijo hkratu tu pa tam napad ob meji na drž. denarnice itd., kakor se je že nekdaj večkrat godilo v lombardo-beneškem kraljestvu. Če se drži italijanska vlada za miroljubno, jej ni veliko zaupati, ker tudi 1848.1. so piemonteški ordonančni častniki zagotavljali svoje miroljubje, toda že 8 dni potem je Karol Albert napovedal Avstriji vojsko.
Najpreprostejša državna modrost mora vlado nagibati, da podpira v nevarnih časih tisti živelj, ki je v resnici patriotičen, ker ta je gotova zaslomba za državno idejo. Ako pa se vlada nagiba na nezanesljivo stran, tedaj se slabi sama in si žaga vejo, na kateri sedi. Zato pa ne moremo umeti, zakaj ne bi država ugodila slovenskim kulturnim težnjam, katere pomenijo le okrepitev državne sile na jugu!
Razne skrbi.
V Ljubljani, 4. marca.
Med tem, ko je „Slovenec" svojim naročnikom podajal iz najzanesljivejših virov poročila o političnem položaju, o našem razmerju do Italije in dopise iz raznih krajev, kjer imamo nastavljene svoje stalne dopisnike, je pa „Narod" gonil naprej svojo staro lajno in je zabavljal čez duhovniške plače Ne oziramo se nazaj na podla in sramotna sumničenja, samo nekaj bi pripomnili. Ves čas se mi nismo v politiki nikdar bojevali za duhovske plače; zahteva za regulacijo je izšla iz češkega duhovstva, kjer so duhovniki res v silno žalostnem položaju. Da so se obrnili na državo, je umljivo. Saj je država pobrala cerkveno posest, namenjeno za vzdržavanje duhovstva, in je prevzela dolžnost, da nosi stroške. Torej se ne morejo drugam obrniti, kakor do države. V resnici ni bil noben liberalen list v Avstriji tako umazan, kakor „Narod" in „Soča", ki sta ob tej priložnosti lagala, kakor bi šlo za stavo Saj so vsi priznali, da se gre tu za pravično stvar.
Poglejmo: kako naj živi bolan duhovnik, ki dobi penzije 225 gld. na leto? Kako naj s tem plačuje stanovanje, hrano, zdravila itd. Kakor težka mora leži ravno ta skrb za starost in onemoglost na duhovstvu, in če so kje duhovski skopuhi, so nastali ravno vsled te moreče in nujne skrbi.
In kaj se tako groznega zahteva za duhovnike? Le se izpolnijo vse zahteve, bo duhovnik še vedno mnogo na slabšem v denarnem oziru kakor pa uradnik, ue se določi za kaplana kongrua 600 gld. in za župnika 1000 gld. — ali nimajo uradniki še mnogo več? Pravite, da imajo duhovniki mnogo drugih dohodkov! A ti se pri kongrui vštevajo!
Poglejte srednješolskega profesorja, ki ima 1450 gld. najnižje plače in 200 gld. aktivitetne doklade, vsota, ki se mu potem vedno povišuje, ko se nabirajo petletnice in stopi v višji ra.red. Uradnik ima kmalu dvakrat toliko, kaker pa znaša kongrua za župnika, da o kaplanih niti ne govorimo. Sklicujete se na duhovnike, ki so zapustili velike vsote. Ti so že izumrli. Sedanji duhovniki, tudi če so v izredno dobrih razmerah, ne bedo več mnogo zapustili, ker so zahteve, ki se do njih stavijo, vedno večje, a dohodki iz zemljišč nimajo več vrednosti. Posest duhovnika marsikje več stane, nego
ne.se. Z dohodki iz zemljišča*se ne bo nobeden pohvalil.
Danes dobi kaplan na dan 70 kr. penzije, župnik 50 gld. na mesec po 40 letnem službovanju. Če zboli, mora iz te plače sam vzdrževati namestnika Manj dobi duhovnik, ki je študiral 12 let, kakor pa žandar ali sluga v državni službi.
In kaj dela duhovnik vse zastonj za državo! Katoliška duhovščina vodi državi matrike že čez 100 let. Ona preskrbuje statistiko rojencev, mrličev in porok, ima v evidenci vojaške novince, šolske otroke, najdence in ubožce, v kolikor so v zvezi z matrikami, izdeluje izkaze za cepljenje koz, za vojaštvo, za umrle pri zapuščinah, za nezakonske otroke pri jerobstvu, za smrt pri penzionistih in invalidih, daje material pri ljudski štetvi, izdaje ubožne liste, potrjuje pobotnice penzionistov, daje izkaze iz matrik za kaznjence, za domovinske stvari itd. — vse za državo zastonj ! Država ne da za vj>e to niti vinarja, da, niti za knjige in za uradne stroške ne prispeva. To je nekaj nečuvenega od države ! Ce bi država za ta uradni posel imela svetne moči in bi v vsaki župniji nastavila le eno osebo z najmanjšo remuneracijo 400 K (v večjih župnijah bi jih bilo treba več) — bi bila morala država v teh 100 letih plačati za to celih 6064 milijonov K. To ogromno vsoto je katoliška duhovščina državi prihranila, vkljub temu, da plačuje še visoke davke za ta namen.
O lažeh glede cerkvenega premoženja bomo govorili ob drugi priložnosti. Danes le to pribijemo, da so naši liberalni časopisi tako skrajno umazani, da tudi to stvar vlačijo po blatu svojih laži. Čudimo se edino le dr. Tavčarju, ki pusti laži razširjati po „Narodu", na Dunaju je pa sam glasoval za nujnost predloga, katerega „Narod" zasramuje.^
Želimo le, da bi oni, ki imajo od države po trikrat in še več toliko plače, kakor najbolje plačani duhovniki, za ljudstvo storili vsaj majhen del tega, kar dela najubožnejši kaplan. Ce ne bodo liberalci tiho, bomo objavili konkretne primere.
Naj „Narod", kot naj ki er i kalne j š i list, ki ne more en dan živeti brez duhovščine, še dalje goni svojo lajno. Mi imamo drugih stvari, ki jih podajamo slovenskemu narodu.
LISTEK.
Vladivostok.
Kakor vse okolnosti kažejo, bode se enaka krvava drama kakor pri Port Arturu v kratkem ponavljala pri Vladivostoku. Za-volj tega bode gotovo vsakega zanimalo izvedeti nekoliko bližjih podatkov o tem mestu. Podajam tu torej kratko črtico o Vladivostoku, ki jo je prinesel poljski „Tygodnik illustrowany", ki ima v Mandžuriji svojega dopisnika g. G. Plechow-skega. G. Plechowski piše o Vladivostoku:
Vladivostok ima izjemno zemljepisno lego. Za nekoliko dni vožnje po železnici prideš tja s Kitajskega, za nekoliko ur prideš tja s Koreje, za eden in pol dne prideš v Vladivostok z ladjo z Japonskega. Vladivostok je enako blizu z ene strani ledeni Kamčatki in strašnemu Sahalinu, z druge strani pa zagonetnemu Pekinu in vzhodnemu Parizu — Šanhaju. Zavolj tega je Vladivostok mednarodno mesto „par excellence" ; razločuje se pa od mednarodnih mest evropskih po tem, da so si vsi narodi, ki tu prebivajo, ohranili svoj tipični narodopisni in dušeslovni značaj, in kar je najbolj čudno, — živč tu v najboljšem miru
in vzajemni slogi. Mesto šteje blizu 50000 prebivalcev (izvzemši vojaštva). Od teh je polovica Kitajcev; Japoncev je tu kakih 3 tisoč; ravno toliko je Korejcev. Dalje je tu nekoliko tisoč Nemcev, Rusov in Poljakov. Razun tega je tu še nekaj Američanov, Angležev, Francozov, Armencev, Grkov in Židov. Velika večina vzhodnih prebivalcev daja Vladivostoku značaj vzhodnega mesta, z druge strani pa precejšnje število „belih" vpliva na omiko vzhodnih mestnih prebivalcev.
Vladivostok je živ narodopisni muzej. Glavne ulice imajo hiše sezidane v »kapitalističnem" zlogu, to je, imajo dve- in trinad-stropne hiše, kakršne srečavamo v rseh mestih sveta. Glavne ulice so tlakane in zvečer razsvetljene. Nahajajo se tu velike in krasne prodajalne, izmed katerih imajo nekatere na leto nekoliko milijonov rubljev prometa in dajajo svojemu osobju po 100.000 rubljev plače. Ulice so zelo živahne; v mestu sta dve gledišči, kavarne, hoteli urejeni z največjim komfortom, cafč šantani, lovski klub, touring-club, kraji za lawn tennis itd. — To vse na tujca tako vpliva, da mu niti na misel ne pride, da ni daleč od Kam-čatke in Pekina.
Ali krenimo iz glavne ulice samo malo na stran, in takoj smo globoko na Kitajskem. Tu so nizke hišice, na katerih čitamo v jeziku kitajskem in ruskem: Čan-ten sen, Hun-šin fu, Gvi-sin-čen, Ven-sun-čin, Ti fon-taj, Jun-hu zan itd. Tu je ulica brez tlaka, posebna „dišava" Kitajca, vpitje rumenih pouličnih trgovcev; tu razcapani Kitajci iščejo v svoji obleki raznih drobnih živalic, tam je neki pisar postavil svojo pisalno mizico na trotoar in piše s tušom pisma neukim Kitajcem za plačilo; tam zopet brivec brije glavo, plete kite in je s svojim orodjem zavzel ves prostor ozkega trotoarja. Evrope pride sem redkokdaj, in če pride, zamaši si nos — tu je Kitajsko, resnično Kitajsko.
Ako preidemo nekoliko takih ulic, pridemo zopet v čisto nov kraj, to je Koreja v celi popolnosti. Tu so borne koče, vkup zbite iz ukradenih desk, kosov ploče, luknjastega platna, jadrovine, starih plakatov in drugega temu enakega „gradiva za zidanje". Znotraj v koči ni drugega, razun nekoliko slamnjač. V tem kraju so trume moških, ostudno umazanih, nesimpatičnih, s čmernimi obrazi, večinoma brez brade, v beli mušelinasti obleki, ki sestaja deloma iz
kratkega kaftana, deloma iz dolge halje izredne širokosti; na glavah imajo črne klo buke, mojstrsko narejene iz konjske žime; šolne nosijo spletene iz špace ali pa iz trde skorje. Ženske, ki nosijo istotako belo obleko, so grde in neokretne, prsi imajo po navadi popolnoma razgaljene; majhne otroke imajo na hrbtu, bremena na glavi. Otroci, ki so poludivji in včasih čisto goli, bežč pred Evropci.
Japonci imajo v mestu svoj posebni oddelek. Moški, ki so oblečeni povsem po evropsko, odlikujejo se v mestu po svoji mali rasti, ščetinati bradi, rjavi polti in ški-lastih očeh. Zato so japonske ženske, kakor povsod, tako tudi v Vladivostoku ohranile svojo nošo in svoje navade. Jako povzdigujejo raznovrstnost pouličnega življenja v Vladivostoku, le-te mičkene stvarce kakor igračice, s črnimi lasmi, z umetniško izmišljenim nakitom glave, v nenavadno slikovitih »kimono", s čistimi barvami, opasane s prekrasnimi svilenimi „obi", v snežnobelih nogavicah in lesenih čevljčkih z dvema opetnicama. Napudrane in nalepotičene do smešnosti, izprehajajo se v celih trumah, zibajoč se, malo naprej naklonjene s celim telesom navzlic razmerno težki obuji; zmi-
komisija 36 članov, da preišče razmere v vojaških bolnišnicah, osobito pa slučaj vojaka Haoglerja v Gradcu. Govornik naglaša: Na vse interpelacije glede vojaštva odgovarja minister za dež. brambo, da pritožbe aiso opravičene ali pa jako pretirane Eaak odgovor je bil glede umrlega vojaka Haoglerja. Zato je treba, da se natančno preiščejo razmere v posameznih vojaških bol-nišntcah.
Poslanec Noske je v imenu nemške napredne stranke utemeljeval predlog: Zbornica naj izvoli odsek 12 članov. Temu odseku naj se izroče vse pritožbe glede vojaštva, da jih preišče na podlagi vladnih in zasebnih podatkov.
Gen. štabni zdravnik dr. vitez U r i e 1 je obširno pojašnjeval vso zadevo. Govorili so še poslanci F r e s 1 in V o e 1 k 1 ter predlagatelj Schuhmeier.
Za nujnost je glasovalo 84 poslancev, proti 39. Ker so do dvetretjinske večine manjkali 4 glasovi, predlog ni obveljal.
Proračunski odsek.
Včeraj je bila v proračunskem odseku dolga razprava o ljudskih šolah. Govorili so poslanoi raznih strank. Slovenski poslanec dr Z i t n i k je obširno opisaval neznosne in nečuvene šolske razmere v Istri, Trstu in na Koroškem. Pritrjevali so mu razni poslanci in v zasebnem razgovoru izražali začudenje, da so sploh mogoče take razmere v I »tri in na Koroškem. Obširno je na razne pritožbe posameznih govornikov odgovarjal naučni minister dr. vitez H a r -tel. Njegov odgovor je napravil najboljši vtis. a tudi pri mnogih utrdil prepričanje, da je ravno šolsko vprašanje glavni predmet političnih bojev v Avstriji. Kdor ima šolo v rokah, ta ima bodočnost. Ta rek velja osobito pri nas. Vsa razprava je bila jako zanimiva in tudi v političnem ozira poučna, zato bodem o tej točki še posebe poročal. Že danes pa ne morem zamolčati vtisa, da pride morda mnogo na račun naših narodnih zahtev, ako hoče vlada zagotoviti si normalne razmere v zbornici. Zato je dolžnost jugoslovanskih poslancev, da stoji na straži in pazljivo zasledujejo bodoče dogodke.
Poslanoi — uredniki.
Tiskovni odsek se že več časa posvetuje o novem tiskovnem zakonu. Posebno živahna je bila včeraj razprava o § 9., ki ! določa, da državni in deželni! poslanci ne smejo biti odgovorni i uredniki za časa sesije. Pobijala sta predlog i osobito poljski poslanec dr. G r e k in 1 češki poslanec dr. R j b a. Po daljši razpravi je s 25 proti 7 glasovom obveljal predlog, da državni in deželni poslanci med zasedanjem ne smejo bili odgovorni uredniki.
Rusko-lnponsko uojskn.
Boji na vsi črti.
Peterburg, 3. marca. IzSahetuna poročajo: Trdovratni boji so trajali cel dan. Na najskrajnejšem levem krilu so Japonci na dveh krajih napadli ruski oddelek in temu napadu je sledil takoj napad na prelaz S u t u 1 i n , kjer so Rusi danes zju» traj zopet vzeli utrdbo, ki so jo prej zapustili. Japonci so n idaljevali bombardement proti obema kriloma in centru V okrožju Putilovega griča so danes Japonci vrgli na Ruse najmanj 2500 krogelj iz težkih in poljskih topov. Bombe iz 12 čolnih mož-narjev je bilo spoznati na njihovi eksplozivni sili ter masivnih drobcih.
S a h e t a n , 3. marca. Na desnem krilu Japonci nadaljujejo energično svoje prodiranje. Na levem bregu Hunha so Rusi zapleteni v hud boj. Štiri japonske divizije, ki so obšle naše desno krilo ob Ljao, so danes dcšle v Sandepu, 80 km. zahodno od Mukdena, kjer so jih ustavile ruske čete.
Sahetun, 3 marca. Proti večeru so včeraj Japonci pričeli prodirati proti desnem« krila, kjer se je razvil silen boj, ki še traja.
Sahetun, 3 marca. Nadaljujoč napade na obe krili, so Japonci danes pričeli prodirati proti centru ter so ob štirih zjutraj napadli pozicije vzhodno od Erldahua, a so bili odbiti. Silen ogenj poljskih in težkih topov še traja ter je naperjen posebno proti Putilovemu priču. Pod varstvom artiljerijskega ognja in megle je pričela japonska pehota ob devetih zjutraj napadati P u t i 1 o v grič, a je bila odbita. Drugi napad se je izvršil proti poldnevu, a je bil tudi brez uspeha. Na japonski strani so izgube velike. Ker se ob streljavanje Putilovega griča nadaljuje, je pričakovati novega napada. Armada ge nerala Nogi j a se tudi udeležuje bojev. Na levem krilu boj traja. Vzhodni oddelek je odbil silno besen napad na Kud-jaco. Prodiranje proti oddelku pri Cmhe-čenu in proti prelazu Gutulin se tudi danes nadaljuje. Na obeh straneh so izgube velike. Odločilnega rezultata ni.
Sahetun, 3. marca. Na desnem krilu so Japonci nadaljevali prodiranje ob Hunhu in„Ljaho. Pri tem so zadeli na odpor in se zapletli v hud boj južno od vasi Santajci.
Vznemirljive govorice.
Peterburg, 3 marca. Po mestu krožijo vznemirljive vesti o položaju na bojišču. Govori se, da je Mukden izgubljen in Kuropatkin obkoljen. „Birž. Vjed." poročajo, da se vrši v nedeljo vojni svet, na katerem se bodo storili važni sklepi.
h o n d o n , 3. marca. Dopisniki angleških listov trde, da se je položaj v zadnjih 24 urah popolnoma izpremenil v pri log Japoncem. Lokalni uspehi, o katerih poroča Kuropatkin v svojih brzojavkah, nimajo vpliva na splošni položaj. Maršalu Ojami se je baje posrečilo, obiti obe ruski krili na zahodu in vzhodu Ena konjeniška divizija je baje že došla v Siamintin, severozahodno od Mukdena. (Včerajšnja brzojavka trdi, da je bilo le 400 mož. Opomba uredništva.
London, 3. marca. „Morningpost" poroča iz Njučvana: Japonska konjenica stoji že 50 km. zahodno od Harbina (?). Sinmin-tin so zasedli Japonci.
Berolin, 3. marca. „Lokalanzeigera poroča iz Peterburga: Z bojišča došla poročila se glase za Rusijo jako neugodno. V krogih generalnega štaba se glasi, da se Rusi vsled japonske ofenzive umikajo s svojih pozicij. Javno mnenje je jako razburjeno. Povsod vlada največji pesimizem.
Japonska poročila.
Tokio, 3. marca. Japonci se na najskrajnejšem desnem krilu živahno gibljejo. Njihovo desiio krilo sili proti severu ter potiska Ruse iz njihovih pozicij. Poročila iz glavnega stana maršala Ojame pravijo, da oni oddelek, ki je vzel C nhečen, zasleduje sovražnika proti severu. V Cinhečenu so dobili Japonci veliko množino živeža. Japonska četa ki prodira od Penzikua, potiska sovražnika polagoma iz postojanke, 13 km. severovzhodno od Penzikua, nadalje iz postojanke, ki leži 7 km. severozahodno od te, ter iz postojanke, ki je od druge 4 milje proti zahodu oddaljena. Ko so Ja
ponci potisnili sovražnika proti severa, so vzeli ob Šahu Sumupaobi, S milje severno od Vajtošana, in Klaohinhutun. Rusi imaje na obeh straneh železnice mnogo poljskih in težkih topov, ki doslej niso delovali, sedaj pa obstreljujejo japonske pozicije.
Kuropatkinovo poročilo.
Peterburg, 3 marca. Kuropatki« javlja 1. t. m.: Sinoči ob devetih zvečer je naš oddelek moral zapustiti pozicijo pri Kudjaci V boju je bil ranjen polkovnik Kukurov, ki je pa ostal na svojem mest«. Pozicijo v soteski Gutulin so Japonci ob treh zjutraj zopet napadli. Potem, ko so jih naši večkrat odbili, so morali naši vendar-le zapustiti svoji dve utrdbi vsled izgub, ki jim jih je zadala artiljerija. Ob 6 uri zjutraj so napadali (aponci selo Nančipu pri Sah«, a so bili odbiti. Bombardement na Putilov grič, Novgorod in na Sandepu je trajal cel dan iz poljskih in trdnjavskih topov. Naše izgube so male Ranjeni so podpolkovnik Kastrov in stotnik Gervajs.
Kuropatkin poroča še 1. t. m : Japonci so napadli naše postojanke pri Ubenpuoi. Naš oddelek je obdržal pozicijo. O dogodkih pri Kudjaci ni došlo nič poročil. B za prelaz Tunzinho je trajal do večera. Danes smo zopet pričeli z ofenzivo V Gutulinu smo zopet zasedli eno utrdbo. Japonska baterija nas je obstreljavala s šrapneli. Naša baterija pa jo je prisilila k molku. V smeri proti Kandoli-zanu je sovražnik bombardiral naše postojanke, kanonada traja na celi fronti druge in tretje armade. Proti večeru so pričeli Japonci obstreljavati dolini Hunho in L j a o h o.
Kuropatkinovo poročilo z dne 2. t n. se glasi : Naš oddelek je obdržal po boj« svoje pozicije pri Ubenpuoi. Scf generalnega štaba prednjih čet, M o j e j k o , je padel. Na desnem krilu so Japonci napadli oddelek pri Kudjaci. Sovražnik je bil odbit z groznimi izgubami. Ena kompanija je uničena. Pri vasi Toma Gušan je prišla v i-š i n a , ki obvladuje vso železnico, slednjič v našo oblast, ko je nekoliko-krat menjala gospodarja. Nasproti naši poziciji pri Kandolizanu je naš oddelek z bajonetom pregnal Japonce. Na desnem krilu so bilijaponci odbiti. Ob sedmih zjutraj je začel sovražnik prodirati proti Putilovemu gnču. Prvi napad je bil odbit. Naše včerajšnje izgube so bile malenkostne. Streljanje ob Sah« se nadaljuje. Storili smo proti obkoljeni u protiodredbe.
Demontirana vest.
Peterburg, 3. marca, Upravitelj kitajske zahodne železnice poroča, da je vest Reuterjevega urada iz Njučvana, da so Japonci razdrli železniški most med Tjenlinom in Kajanom, popolnoma neutemeljena. Most je popolnoma v redu in promet neoviran.
Zamolčane izgube japonskega brodovja.
London, 2. marca. „Ddily Telegr.tt poroča iz Tokia: Sele sedaj se priznavata dve izgubi japonskega brodovja pred Port Arturjem. Topničarka „ A t a g o " je zadela na podmorsko mino ter je bila uničena; „ O š i m a " je trčila ob drugo japonsko ladjo in se potopila.
Japonski vojni stroški.
Tokio, 3. marca. Li»t ^Kokunim« poroča, da je parlament v svojih zadnjih dveh zasedanjih dovolil 1560 milijonov izdatkov.
Tedenski pregled.
Italijanski železničarji so ismislili novo obliko •bstrukcije, oziroma štrajka S tem, da nervoino-vestno izvrši^jejo nižji in višji kar in kakor je predpisano po zastarelem prometnem redu iz leta 1812, - zavirajo reden promet Vlaki so imeli silne zamude. Najbolj .natančni" no železničarji v Rimu in Milanu. Ta obstrukcija je včeraj poneha-▼ala. — Davčne olajšave vsled potresa se bodo deloma podaljšale. — Ločitev cerkve od države na Francoskem se ne bo takoj izvršila, ker se frama-soni boje katoličanov pri prihodnjih volitvah. — Pri sestanku dež odborov na Dunaju se je konstituirala stalna komisija 17. članov Sklenilo seje Med drugim, naj država prepusti deželam primeren del dohodkov iz direktnega in tudi užitninstega dHvka. — Deželni zbori se ne bodo sešli po Veliki ■oči, - Poslanec Schnt-ider je govoril na Dunaju o razmerah naše države z zaveznico Italijo. Omenjal je med drugim, da živi v Trstu 30.000 Italijanom, ki so laški podaniki in dobro organizirani. i>e pride do vojske, bodo seve pomagali Avstriji! Utrdbe ▼ Pulju so dobro znane Italijanom Treba bi jih bilo predelati. —
Dne 28 febr. se je pripeljalo v Trst 200« poljskih izseljencev, ki so namenjeni v Ameriko. Prvega sušca je prvikrat nesel železniški stroj iz Bistrice skozi predoj goriškim sosedom pozdrave. Nova železnica iz Celovca v Trst bo veljala 61,600 000 kron več, nego je bilo proračunjeno.
Znana Marija Smukavec ki je naročila svojemu intimnemu prijatelju f. Juričiču, naj umori njenega soproga, je bila te dni pred poroto. Priznala sta krivdo oba in bila obsojena na vešala, — Zadeva z Jebačinovo kavo se je uredila tako, da je vodstvo družbe sv. Cirila in Metodu g. Jebačinu odvzelo prodajo družbine kave.
Na Ruskem se še vedno ni poleglo. O stavkah se čuje v enomer — Železničarji so mobilizirani, vendar to ni pomagalo, da ne bi stavkali. — Stav-kujočih v Peterburgu je okoli t-0.000 mož. - Na Kavkazu vlada popolna anarhija. Vojaštvo je brez moči. Razrušenih je več javnih poslopij. — Gapon je izdal silno hi^skajoč oklic na rusko delavstvo. Pisal je tudi carju ostro pismo in njemu in njegovi rodbini zagrozil z dinamitom. — V bližini Irkutska je železniški tir tako poškodovan, da že več dni ne vozijo vlaki v Mandžurijo. — Car je izdal oklic v katerem kliče k redu ter se izjavlja za nadaljevale samodržtva. —
Vojska. Rusom zadnji čas zopet ne gre nič po sreči Desno japonsko krilo si je priborilo več postojank južnovzhodno od Mukdena. Ruski prednji oddelki so bili prsiljeni; umakniti se iz Cinhečena in Dal na. Cinhečen leži kakih 70 km vzhodno-južno od Mukdena. Tu se je vršil hud spopad, ki je bil za rusko armado nesrečen. Japonci so streljali z gorskimi topovi Prišlo je do bajonetnega boja Ruske izgube so precejšnje. Pi »lkovnik Gorskij je na glavi ranjen Od neke stotnije je ostalo le malo nepoškodovanih. Boji so se ta teden nadaljevali z vso silo, dasi je močno snežilo. Japonci so prodirali v smeri proti Matsandjanu in Singolinu.
—	Pozornost je vzbudilo osobito poročilo, da je došlo 40.000 Japoncev v Fakumen, ki leži kakih 60 km severno od Mukdena. Prišli so ob mongolski meji. P trjeno še to ni. — Japonci streljajo iz llčolnih topov. Rusko civilno prebivalstvo se seli v Harbin. — Na celi črti se je razvila splošna bitka, osobito na desnem japonskem krilu, kjer poizkuša Kuroki obiti daleč naokrog rusko armado in jo napasti za hrbtom. — Japonski napadi pri prelazu Kautulin so bili odbiti, istotako pri Kudoci.
—	Japonci so zaplenili že 43 parnikov, ki so bili namenjeni v Vladivostok Posadka v trdnjavi šteje 40.000 mož. — Tudi na Japonskem se širijo nemiri V parlamentu je bil rrišč. — Iz japonskih luk je odpotovalo zopet 5.00'1 mož na bojišče —
V Teodoziji ob Črnem morju in v Moskvi so bili sprejeti Šteselj in drugi častniki z vso slovesnostjo Med došlimi je pojovico ranjenih. V Petro-gradu ni bilo ob dohodu portarturskih bojevnikov posebno sijajnega sprejema vsled žalovanja za knezom Sergijem.
* * *
Godovi prihodnjega tedna:
Nedelja 5. suš;a Friderik sp., Evzebij ; ponedeljek 6. Fridolin sp , Katarina B. ; pustni torek 7. Tomaž Akv., c. uč.. Perpetua in Felicita; pepelmčna sreda 8. Janez od Boga; četrtek 9 Frančiška Rimlj., Pačijan šk.; petek 10. marca 40 mučencer, Triy. krona G.; sobota 11. Heraklij muč.
Držnuni zbor.
Dunaj, 3 marca.
Vojaške bolnišnice.
Danes so poslanci Schuhmeier in tovariši vložili nujni predlog: Izvoli naj se izmed poslancev preiskovalna
rom smehljajoče in vesele, z ljubkim obrazkom — so podobne metuljem in pisanim cvetlicam.
Mnogojezično prebivalstvo Vladivostoka je razdelilo med seboj razna opravila na način, ki natanko odgovarja posebnim lastnostim tega ali onega naroda. Kitajec (moški
—	zakaj kitajskih ženskih tod ni) je v Vla-divostoku kakor vselej in povsod: stavbeni podjetnik, trgovec in poulični sel, zidar in igravec, pestunja (sic!) in pomočnik v prodajalni, strežaj in blagajnik v banki. V celem mestu ni niti ene hiše, katera bi ne bila sezidana od kitajskih rok. Vsak strežaj in služabnik je Kitajec. Kitajec je lakaj, sobarica, kuhar, in kakor sem že omenil — večkrat tudi pestunja. Pri vsakem težkem delu bodisi pri zidanju železnice, trdnjave ali luke rabijo se Kitajci. Velika in drobna trgovina je v kitajskih rokah. Glede trgovine so Kitajci prekosili vse druge narode. Ideal vsakega Kitajca je, da bi postal maj-maj žen, to je trgovec. Ako kitajski berač priberači na dan 30 kopejk, gotovo shrani 20 kopejk, da bi mogel po nekoliko mesecih beračenja
—	če ni popolna pokveka — začeti kakšno trgovino. — Ker imajo minimalne potrebe,
(revni kitajski delavec izda na dan 3-5 kopejk za hrano), v kratkem že nekaj prištedi in pri kreditu, ki je med njimi izredno razvit, iz berača postane večkrat zelo premožen človek.
Japonci so v Vladivostoku zavzeli čisto drugo stališče. Dočim je Kitajec pred vsem trgovec, je Japonec v prvi vrsti rokodeleo vsled svoje posebne zmožnosti, s katero izdeluje drobna mojstrska dela, vsled svojega izvirnega okusa in svoje marljivosti. Japo nec v Vladivostoku je fotograf, frizer, ključar, čevljar i. t d. Japonke so pa perice in pestunje. Perice so zavoljo tega, ker imajo veselje do takega opravka, zakaj one ljubijo snažnost, same se vedno kopljejo in snažijo. Dobre pestunje so po svoji naravi —: majčkene so, vesele in lepega vedenja; kratkočasijo se z otrokom in niti za korak ne grejo ©d njega. Japonke kot pestunje nahajamo v najboljših hišah, samo pri revnih družinah srečamo 12—141etnega Kitajca kot pestunjo.
Korejci opravljajo v Vladivostoku najbolj težka in nehvaležna dela; izlagajo in nalagajo ladie, tudi so javni nosilci, ribarji in - pravi veščaki v lenarjenju. Včasih se
v celih trumah po več dni vlačijo po vladi-vostoških ulicah z lenimi koraki, z rokami na prsih zloženimi, z izrazom ostudne lenobe v obrazu. Samo lakota sili Korejca k delu; zavoljo tega so ubogi in od vseh zaničevani.
Velika naselbina Nemcev je dobro organizirana „mit Kneipen und Vereinen" in se peča s trgovino. V rokah Nemcev so zasebne banke, morska plovba, transporti in velika mestna skladišča.
Poljaki opravljajo tu razna dela. Poljaki so odvetniki, nižji uradniki, zdravniki, trgovci, častniki, služabniki, igravci v ruskih dramatičnih društvih in cafč - šantanih, mornarji in tudi - berači. Nimajo nobene organizacije, drug za drugega ne ve, le majhna cerkvica, ki ni baš v najboljšem stanu, jih še nekako združuje.
Poleg vojakov so Rusi uradniki v državnih uradih, hišni posestniki in izvoščeki; nekoliko večjih in manjših trgovskih tvrdk je tudi v ruskih rokah. Druge narodnosti, kakor Angleži, Francozi, Armenci, Židje i. t. d. pečajo se večinoma le s trgovino
F r. Š t i n g 1.
Pri Putilovem „griču, Sandepn in Šahe.
Mukden, 28, febr. Sovražnik nastopa na celi črti, a je povsod odbit. Posebno hudo so Japonci obstreljevali Puti-lovski in Novgorodski grič. Ob 10. uri po noči so Rusi vzeli utrjeni most čez Sahe. Proti Jaovtunu zapadno od Banjapudze so Japonci silovito prodirali. Napadi pehote in konjenice, do desetkrat ponovljeni z veliko silo, so bili vsi odbiti z ogromnimi izgubami za Japonce. Na desnem krilu so Rusi vzeli vas Baotaaczj nekoliko od Sandepa. Rusi so metali ročne granate v Sandepu, s čimer so povzročili veliko strahu in groze med prebivalstvom.
Ponoči na 28 febr. se je bil boj pri železničnem mostu čez Sahe. Ob dveh po noči so Rusi odpodili Japonce od mostu ia ga zasedli. Tam ie zaraščen gaj, katerega so dvakrat vzeli Rusi ia so ga vsakikrat Japonci vzeli zopet Rusom. Slednjič so Rusi s silnim naskokom in najhuišim streljanjem prepodili Japonce iz gaja. B.l je boj moža proti možu.
Nastal je silen veter in snežen metež; na vrhovih je padlo mnogo snega. Na postojankah se je moštvo dobro poskrilo >■ zavarovalo preti mrazu v blindažah.
Dalje v I. prilogi.
Rusko brodovje.
T Kronštatu se baje pripravlja četrto rusko brodovje. Za ojačenje ruskega brodovja se je doslej nabralo 13 274.539 rabljev Brodovje Roždestvenskega — 44 vojnih ladij — je zdiuženo v Nossi beji, kjer je strašna vročina, 35 stopinj R. Ako pri-plove tja še tretje brodovje, bo rusko brodovje štelo nad 60 vojnih ladij.
General Miščenko.
Peterburg, 3. marca. General Mi-ščenko, ki je doslej poveljeval zabajkalsko kazaško brigado, je imenovan za poveljnika kombinirane uralsko-bajkalske kazaške divizije.
Položaj na Ogrskem.
Listi Košutove stranke so jako nezadovoljni, da bo vladar zaslišal o položaju toliko politikov. Zlasti so nezadovoljni, ker so poklicani v zaslišanje tudi liberalni politiki.
Na Ruskem še ni miru.
Rostov, 2 marca. Prebivalstvo je vedno bolj razburjeno. Danes so pričeli stavkati delavci v ladjedelnicah, ki so se spopadli z vojaki. Nekaj oseb je bilo ra ■jenih.
Kijev, 2. marca. Lekarniški uslužbenci še stavkajo. Izmed 22 lekarnarjev so le trije ugodili uslužbencem. Tudi med črko-stavei se vedno bolj razširja stavka.
B j e 1 o s t o k, 2 marca. Včeraj je tu izbruhnila splošna stavka približno 10000 delavcev.
Dunaj, 3. marca. Profesor Reuzsner je priobčil oklic, v katerem poživlja, naj se stori kar je le mogoče, da bo oproščen sivolasi literat Petanin v Moskvi.
Varšava, 3. marca. Danes so tu zaprli mnogo oseb, med njimi tudi več urednikov. Krakovski »C z a s" poroča, da bo jutri v Varšavi proglašeno obsedno stanje. danes je vojaštvo bilo razstavljeno po ulicah. Vsako zbiranje so preprečili in zaprli mnogo oseb. Jutri odpotuje v Peterburg deputacija, ki bo vročila naučnemu ministru spomenioo s prošnjo, naj se uvede v srednjih šolah poljščina.
Peterburg, 3. maroa. Prekecijska stranka poizkuša povzročiti splošno stavko. Med delavce delijo oklice, ki imajo obi •ajno besedilo: »Bog varuj carja" izpreme-njeno v »Bog pokoplji carja". Tudi med delavci pri brzojavnih in telefoničnih napravah agitira prekucijska stranka.
Peterburg, 3. marca. Danes napovedanega shoda vohlcev delavskih skupin ni bilo. Senator Šidlovski je dal nabiti v dvorani, kjer naj bi bil shod, oklic, ki naznanja, da nanj stavljene zahteve prekoračijo njegov delokrog. Delavskim delega tom se jamči za osebno nedotakljivost. Šidlovski namerava v komisiji tudi povzročiti posvetovanje o zahtevah male industrije.
Varšava, 3. marca. Iz vse države, prihajajo poročila o dijaških nemirih. Slušatelji osrednje tehnične šole v Peterburgu so sklenili, da do 1. septembra ne bodo ob-Iskavah predavanj, ker je akademično življenje na Ruskem nemogoče. Tudi asistenti in laboranti na medicinski fakulteti so izjavili isto. Profesorski kolegij na tehniki je sklenil, da odpade poletni semester. Na shodu vseučiliščnikov v Jurjevu je sklenilo 1000 slušateljev stavkati. Zatvorili so v Jur-jev« tudi živinozdravniško šolo.
Peterburg, 3. marca. Car je za-povedal ministrskemu svetu, naj se posvetuje o adresah, ki se pečajo z nasveti o izpopolnitvi državne uprave in o izboljšanju ljudskega stanja, da bo car neposredno izvedel želje ljudstva.
Pariz, 3. marca. V ječi peterburški je sedaj izpuščeni Gorki dokončal delo: »Solnčni otroci". V njem popisuje razloček med izobraženci in med neizobraženo in revno množico. Brez osvoboditve širših slojev so nemogoče izpremembe. Gorki je nekemu časnikarju priznal, da je rekel ob klanju v Peterburgu: „Sedaj je konec sijaju samodržtva." Tajne družbe ni ustanovil. Razprava proti njemu bo še ta mesec. Ako bo oproščen, bo odpotoval na Krim, da okrepi svoja bolna pljuča. Sedaj stanuje pri Rigi.
Peterburg, 3. marca. Poveljnik baltiškega brodovja je, kakor poroča »No-voje Vremja", razglasil, da bo nastopil proti vsakomur, ki bo poizkusil hujskati mornarje, preskrbljeno je za varnost delavcev v velikih delavnicah z močno vojaško stražo.
Peterburg, 3. marca. Voditelji ■stavnega gibanja v Peterburgu in Moskvi so dobili grozilna pisma tajne patriotične J|ge, v katerih se jim naznanja, da bodo kaznovani. Liga je v Odesi, Kišenevu in na Kavkazu razdelila oklice, v katerih poživlja, naj pomor6 vse tujce. Ligo patriotov je baje »stanovil rajni veliki knez Sergij.
Peterburg, 3. marca. Jutri b» car izdal reskript na ministra za notranje zadeve, o soudeležbi prebivalstva pri zakonodaji.
P ar i z, 3. marca. List „Matin" poroča iz Zenove, da je svečenik Gapon dospel tjakaj. Več ruskih revolucijonarcev je bilo ž njim v zvezi. Gapon se skriva, ker se revolucijonarji boje, da ga ne bi švicarska vlada izgnala.
Bolgarski knez v — Londonu.
Velikansko pozornost vzbuja vest, da pride bolgarski knez te dni v London in da bo ondi sprejet s častmi neodvisnega vladarja. Bolgarski knez Ferdinand bo ofici-jelno obiskal angleškega kralja. Ta obisk ima gotovo zvezo z gibanjem na Balkanu. Nekateri hočejo vedeti da bolgarski knez Nemec, za hrbtom Srbije ruje proli Srbom
Francoska zbornica.
Komisija, ki se posvetuje o zakonskem načrtu glede ločitve cerkve od države, je proti naziranju naučnega ministra sprejela nekaj izprememb.
Vsled tega nesporazumljenja se je vršil ministrski svet, pri katerem se je izjavila želja, naj bi se komisija in vlada sporazumeli. preden bo predložen načrt zbornici.
Gibanje med italijanskimi železničarji.
Poroča se, da bo odstopilo ministrstvo Giolitti zaradi nastopa ministra javnih del v zadevi železničarjev, bledilo bi Giolittiju konservativno ministrstvo Obstrukcija železničarjev je na rimskem kolodvoru že končana, ker so se je železničarji že naveličali. Promet je reden.
Hrvatje in Košutovci.
Iz Zagreba, 26. febr.
Predno se je izvršila v hrvaškem saboru volitev delegacije v zajedniški sabor, se je čula z vladne stolice krilata beseda, da se bodo Hrvati v Budimpešti držali vedno one vlade, ki ima za seboj večino. Tako so delali dozdaj Hrvati, odkar hodijo na zajedniški sabor. Oni so se stopili vselej z ▼ladno večino ter niso imeli niti posebnega kluba. Zdaj se je pa položaj bistveno izpre-menil. V ogrski sabor je prišla taka večina, ki ni mažaronskim Hrvatom všeč, zato so se odločili, da osnujejo svoj posebni klub, da bodo mogli samostalneje (!) nastopati, nego je to bilo dozdaj. Ta korak hrvaških poslancev so odobrili vsi Hrvati brez razlike, ker je bil že skrajni čas, da hrvaški poslanci prestanejo biti le privesek mažar-skih saborskih klubov.
Z osnovanjem posebnega kluba Hrvati seveda niso še nič odločili. Zdaj šele nastopi za nje delo. Ločiti se od liberalne stranke, s katero ^so toliko let v slogi živeli, ni kazalo. Že sam predsednik kluba, dr. Tomaš c, je ostbno vezan po svojem prijatelju, bivšem banu Khuen-Hedervarjju, da ostane v zvezi z liberalno stranko, kar se je pokazalo pri volitvi saborskega predsednika, ko so Hrvati glasovali z liberalno stranko ter ostali v manjšini. Tega poraza in zamere pri opoziciji jim ni bilo treba, da so se držali strogo nagodbe iz 1. 1868., po kateri hrvaški poslanci niso vezani glasovati pri volitvi saborskih funkcijonarjev. Prevarila jih je nada, da bi mogla vendar le še liberalna stranka zmagati.
Radi tega nesmotrenega koraka so Košutovci zdaj proti Hrvatom odločno nastopili. Izjavili so namreč predsedniku dr. To-mašiču, da naj Hrvatje pristopijo h koali-rani opoziciji, ker se sicer pri sestavi ministrstva ne bode večina ozirala na njihov klub, marveč se bode vzel hrvaški minister izven saborskega kluba. Hrvatje pa dobre vedo, da bi to bilo neparlamentarno ravnanje, ker hrvaški minister mora biti izvoljen iz števila hrvaških delegatov. Hrvatje so do zdaj ostali na svojem stališču, katerega bi se morali seveda čvrsto držati. Kaj pa, če se bo našla v klubu četica, ki bi se dala omamiti z obljubami opozicije, samo da postane kdo izmed njih minister? Kot bodoči hrvaški minister se imenuje dr. Tomašid, pa tudi Kovačevid. Le-ta bi mogel prodreti, ker se precej s svojimi nazori vjema s Košutovci.
književnost in umetnost
* „Dom in Svet", 3. številka prinaša sledečo vsebino: Lea Fatur: V burji in strasti. Povest. Marijan: Maloruska. Fr S. Finžgar: Se enkrat. . . Črtica. Marijan: In zopet. . . Silvin Sardenko: Skrivnosten sen 1.—12 Fr. Stingl: František Sušil. Češkemu buditelju, duhovniku, pesniku in učenjaku k I stoletnici. (Konec.) Anton Medved: Vem, čutim. . . . Ivan Ivanovič: Čarovnica. Pripovedka (Konec) Zvonimir: Vran. Ante Gaber: S prve jugoslovanske umetniške razstave v ; Belgradu. (Dalje) A. Breznik: O stavi do-povednega glagola. Dr. E Lampe: Londonski izprehodi. (Dalje.) J. K.: Rodbinski priimki na Slovenskem. Napravljeni iz krajevnih imen. (Dalje.) Zvonimir: Večerni vzdih. Zvonimir: Sam. . . Književnost. To in ono. Sah in skrivalnica na ovitku. Slike. Priloga: Za kratek čas. Anton Koželj. Satira
I. V a v p o t i č. — Pogled v bodočnost. I. V a v p o t i č. — Pustne šeme v Peterburgu. Makovskij. — Rajhenburg. M. Jama.
—	Papež Leon X. Rafael Santi. — Crnogorke žalujejo za mrličem. — Vojaška straža pred Zimsko palačo med nemiri. — E. Loubet, predsednik francoske republike.
—	František Sušil — Martin Krpan z Vrha pri Sv Trojici. — Japonci vzamejo portar-tursko utrdbo. — Na trgu v Vladivostoku.
—	Kardinal Merry del Val. — Carski kiosk pri blagoslavljanju vode pred Zimsko pa lačo. — Knez Svjatopolk Mirskij, bivši ruski notranji minister. — S. J Witte, ruski finančni minister. — Veliki knez Sergij, umorjen dne 8. febr. t. 1. v Moskvi. - Franc Košut, voditelj mažarske opozije. — Grof Julij Andrassy. — Gr< f Khuen - Hedervary, prej hrvaški ban, sedaj ogrski minister a latere.
»Dom in Svet" izhaja prve-ga dne vsakega meseca. Urednika: dr. Mihael Opeka za leposlovje, dr. Evgen Lampe zaznan-stvoin ilustracije. — Založnik in lastnik: »Marijanišče". — Tiska »Katoliška Tiskarna" v Ljubljani.
Naročnina: 9 K, za dijake 6 K 80 h, za Ameriko 2 5 dolarja, za Italijo 11 lir, za Nemčijo 10 mark. Sprejema lastništvo in upravništvo v »Marij a n i š č u ".
*	Slovensko gledališče. Že
šestokrat je bil predstavljen »Martin Krpan", a vselej je bilo gledališče razprodano. Predstava zadnjo nedeljo popoldne je bila razmeroma dobra, torej vendar nekoliko pomaga metlja! — Zvečer se je morala radi obolelosti g. Orželskega zopet opustiti opera »Mignon* in uprizoriti »Karmen". Presenetila nas je vest, da nastopi mnogocenjeni gost g. Ern. vitez C a m a r o 11 a. Prava sreča v nesreči, česar nismo pričakovali, zato vsa čast mu, da se je na brzojavno prošnjo radovoljno odzval in nas rešil iz zagate. In kako je pel ter igral! Bil je mnogo bolje razpoložen, kot zadnjič, zato pa dosegel briljanten uspeh ter nam zapustil neizbrisen spomin To je eleganca — ta njegov nastop in krasno petje njegovo. Poslušali bi ga in gledali dalje in dalje. Cela predstava pa je bila lepo zaokrožena, vse moči pri dobrem glasu in dobri volji; omenjamo posebno gdč. Stolzove in gosp. Oufednika. Bili smo povsem zadovoljni; gledališče je bilo polno.
Repriza igrokaza »Toska" je bila skoro boljša od prve predstave. Gdč. S p u r n a je bila veledobra. Odkriti je razumela vse tajnosti svoje duše in svojeaa srca. Posebno moramo hvaliti njeno doslednost v vseh igralskih varijacijah. Gdč. Spurna je dokazala svojo igralsko spretnost. Prehod iz enega duševnega položaja v drugega je pri njej dovršen. Posebno lep je njen pantomi-mični nastop v zadnjem dejanju ko zabode prefekta. Gospod N u č i č je tudi jako dobro igral in žel mnogo zasluženega priznanja ter dobil velik venec, kar je popolnoma opravičeno. Pohvaliti nam je posebno gospoda T i š n o v a , a tudi ostale igralke in igralce z celim ensemblom vred. Scene-rija, dobra režija in sigurni nastopi so to pot popolnoma harmonirali z vsebino igre in to je res hvalevredno. Občinstvo pa pri takih lepih predstavah ostaja rajši za pečjo ali pa — pri čvičku! Kadar je pa na odra cirkus, pa vse drvi v gledališče.
Burko »Charleyeva tetka" so včeraj dobro igrali in so bili posamezni nastopi in prizori dokaj živahni. Gospod B o 1 e š k a je bil prav dober, preoblečen kot Charltyeva tetka, in nikakor ni prekoračil dopustne meje. Jako dober tip sluge je bil gosp. Ve -rovšek. Tudi gg. D o b r o v o 1 n y, Nučič in Danilo so ugajali. Vse priznanje gospej Danilovi; prav mične so bile in dobro nastopale gdč. N o s k o v a, Vugrinčičeva in Spurna. Gledališče je bilo bolj srednje obiskano.
*	Sarlatanske ,kritike*. »Agra-mer Tagblatt" prinaša o Aškerčevem »Trubarju" listek, poln orieatskih fraz, ki bi delale čast vsakemu zagrebškemu židovu, in nastlan z vsakovrstnimi neresnicami. Tu trdi n. pr. ta čudni »kritik", da ima na Kranjskem vsak večji kraj osemrazredno meščansko šolo (!), stavi družbo sv. Mohorja na stran protestantov, proglaša Gregorčiča za pristaša liberalne stranke, pridiga, da je bil Aškerc iz cerkve izobčen, dasi je bil »vesten dušni pastir". O Aškercu pravi, da ima »široka pleča kakor Jupiter, in doslednost kakor Hus", ter da je »naivnega in nežnega srca". O katoliški duhovščini pred Trubarjem fantazira g. Fr. Selak, da je pridigovala v nerazumnem „Kauderwalschu" in trdi, da po Trubarju slovenski narod 200 let ni imel duhovnega vodstva — do francoske revolucije! Človek, ki je zmožen tako predrzne pokvare zgodovinske resnice, začne »kritikovati" Aškerčevega »Trubarja" seveda temu primerno. Najhujše neslanosti slavi in kuje v nebo kot čisto poetično zlato. Vrhunec neumnosti je dosegel »kritik" v tem, da trdi. da je katoliška oerkev
j zato proglasila Trubarja za protestanta, ker je v slovenskem jeziku pridigoval! Ali niso katoljški duhovniki tudi slovensko pridigali? Zagrebški kritik je slabo uslugo storil »Trubarju". Kajti zopet je razodel, da ni »naprednim" častivcem Trubarjevem prav nič za resnico, ampak samo za razširjanje predsodkov in zgodovinskih laži. Estetič-nega okusa nimajo prav nič, vede silo malo, pač pa gorostasno prevzetnost in orientalsko žlobudravost. Naj nam prizanes6 s svojimi komedjami!
Iz slovanskega sveta.
sl Drobne vesti. Lani je bila na Srbskem velika suša; več mesecev m deževalo Posledica tega je bila slaba letina, sedaj pa velika revščina in celo — lakota. Kakor »Srpska Zastava" (št. 24) poroča, dobiva uredništvo lista vsak dan iz raznih krajev dopise, katerih vsebina je: »nemarno hleba". Take revščine na Srbskem bojda še ni bilo, kar je Srbija osvobojena. V samostan Rakovice je prišla neka mati s če ve-rimi malimi otroci in plakajoč je prosila predstojnika samostana, da bi ji dali nekaj moke ali pa kruha, ker bojda že štiri dni z otroci ni jedla. — Kakor na Srbskem se vsako leto množč časniki, tako tudi med Srbi v Ameriki. Sedaj so ameriški Srbi dobili nov list pod naslovom: »Srbin Crno-gorac". — Kakor maloruski »Ruslan" poroča, odpotovala je iz Araenke v Evropo gospodična Emily Greene Bilch, asistentinja profesorja narodnega gospodarstva in sociologije v Welleslty College, da bi proučevala zgodovino, življenje, vzroke in posledice izseljevanja Slovanov v severno Ameriko. Gospodična Balch je znana človekoljubna ženska; študirala je v Parizu in Berolinu, govori angleško, francosko in nemško. —
Loške novice.
1 Trn v peti je našim liberalcem katoliško izobraževalno društvo, posebno črevljarju Zeleznikarju na spodnjem trgu leži kakor kamen v želodcu. V njegovi hiši stanuje družina, katere sin je igral v Kat. izobr. društvu. Ker ga z lepa ni mogel odvrniti od društva, zažugal mu je, da odpove družini stanovanje, ako gre še v društvo. To je pomagalo, mladenič v skrbi za starše in družino, se je nehote udal. To si zapomnimo. Ta liberalni črevljar se ni branil klerikalnega denarja, da, še samostanom je delal Koliko časa bo še to trpelo?
Kopriva začne pri korenini peči. Že nekaj časa se je opazovalo, da pri pušicah pri raznih znamenjih in križih ni vse v redu. — Slednjič so prišli tatu na sled. Bil je učenec drugega razreda, sicer zadnji čas tu bivajoč, a pristojen na Glince pri Ljubljani. Po prestani kazni so ga zapodili v njegov domači kraj. — Kaj bo še iz njega!
1 ,Gorenjčevc loški dopisnik
se je spravil nad loške duhovne To veselje mu radi privoščimo, naj mu le dobro tt kne, samo naj pazi, da mu kdo v želodcu ne ob-leže. Tudi to se nam ne zdi čudno, da se toliko za duhovne in njihove razmere zanima, ker ima sam v sorodstvu duhovnika in klerika. A samo to mu svetujemo, naj govori resnico in naj nikar tako debelo ne laže in sumniči. Ker že hoče biti pikanten, mu svetujemo, naj enkrat popiše svoj znani salto mortale čez kapucinski prag, ki se je tako hitro izvršil, da še klobuka ni imel čaca vzeti.
1 Veliko smeha in zabave poda predstava jutri večer, 5. marca v Kat. izobraževalnem društvu, kjer se bo igrala izvirna burka »Brat iz Amerike", nalašč za naš oder prirejena in šaloigra: »Strah zdolgo roko". Vse vloge so v dobrih rokah. Na sporedu je tudi petje in prosta zabava. Začetek ob pol 7. zvečer. — Vstopnina po 80, 60, 40 vinarjev, za ude polovico.
1_ Loške napredne jare „frajle" so ta predpust v svojem elementu Ali je mar bila katera tako srečna, da je po dolgem, dolgem čakanju vendar le dobila ženina ? Tega ne, ker gre predpust leto za letom v tem oziru mimo njih, kakor, da bi jih sploh ne bilo več na svetu, pravijo, da jim je ženina že Herod umoril. A sicer pa si ne morejo kaj več želeti, saj je ples na ples, bal na bal. Pravi dirindaj je bil pa v nedeljo večer Ples je bil doma, ples na Fari v tempelju Fortunovega Petra. Ker je tam plesalk tako primanjkovalo, da bi z domačimi močmi sploh ne bil bal mogoč naenkrat poči glas, da bo župan Jožek s Fare vse plesalke in plesalce iz mesta zastonj prevažal z vozmi iz mesta tje in nazaj. In res! Vse, kar liberalnega leze in gre, vse je bilo na nogah in na vozeh, ravno in kruljevo ter krmežljavo, posebno jare »frajle" so tiščale na voz, da bi katera vsaj ne zaostala za vozom.
Ilovice Iz kočevskega okraja.
Od kočevske belokranjske meje se nam piše: Tukaj smo imeli še precej lepo zimo, prav malo snega, le za kmeta je bilo slabo, ker so bila pota vsa ledena in ni bilo mogoče z vožnjo kaj zaslužiti. Dne 20. febr. je pa jelo snežiti in ga je toliko padlo, da ga je po nekaterih vaseh do 2 metra visoko, tako, da smo popolnoma zaprti in z vozom nikamor ni mogoče prodreti. Crnomeljski cestni odbor je vsaj toliko skrbel, da so domačini okrajno cesto skozi faro nekoliko razkidali; pa kaj je pomagalo, ker novomeški cestni odbor se za cesto od Verčic do Kleča ni nič bri gal; šele zdaj deveti dan patem je dal sneg kidati. Kočevski cestni odbor je pa popolnoma pozabil na svojo dolžnost, namreč da mora skrbeti, da je okrajna cesta prosta; čaka najbrž juga in ga ne skrbi, če je cesta čez hrib v Koprivnik tudi celo zimo zaprta. Kaj če bi nastal kak ogenj? Saj še na pomoč ne moremo priti! — Tudi influence imamo pri nas več kot dovolj.
Zlato poroko sta obhajala 27. febr. t. 1. v Ribnici Nikolaj Lovšin in žena Katarina iz Lipovca. Obenem je bila tudi poroka njune vnukinje Lepa slovesnost je bila. Čvrsta starčka naj še več let opazujeta, kako se svet okrog izpre-minj?!
Influenca in pljučnica letos dobro gospodarita po Ribniški dolini. Pa saj je vreme, |kakor nalašč zato; pota pa tudi taka, da se človek mora vničiti, če nekaj časa brede po njih. Včasih so sneg orali vsaj na okrajnih cestah. Letos pa je po cestah tako, da se Bog usmili, če se srečata dva voza. Cemu se neki plačuje cestna doklada? Merodajni krogi naj bi to nekoliko razmotrivali.
Po ribniškem trgu je pa sedaj res tako, da mora biti korenjak, če hoče priti skozi. Cele gore snega in reke — veletoki — to se nekaj pravi sredi modernega trga. Sedaj vidimo, kako potrebna je kanalizacija, pa je ni in je menda ne bo. Trški odsek pa spi in je ponosen, da sploh — še biva.
Na novem ribniškem mostu pa ljudje padajo, da je veselje. Saj smo rekli,
da na takem kamelinem hrbtu---no
pa bodimo tiho! Most stoji in stane 2000, pa je dovolj slave za skromne — ribniške gospodarje. Pa mirna Bosna!
Prebivalci vasi Breg pri Ribnici so se zadnji čas odkupili od graščaka Rudeža. To so bili ostanki stare grajske sužnosti. Čudno, da se je to doslej ohranilo. Vsa vas je bila last Rudežuva, in prebivalci so morali plačevati vsakoletno najemnino. Sedaj pa so se odkupili menda za okroglo 30.000 K in so postali — samosvoji. Gosp. Rudež si je baje pridržal samo starodavni, več metrov debeli hrast, katerega slika se nahaja že v Valvazorju. Ta hrast je redka, impozantna zanimivost, ki se naj le dobro neguje, kot star, častitljiv spomin Kaj je že vse šlo mimo njega!
Petdeset tožb zoper bivši ribniški konsum se je menda obravnavalo pred nekaj dnevi kar naenkrat pred ribniškim sodiščem. Kdo bo sejal in kdo pa žel, se še ne ve za gotovo. Toliko je pa gotovo, da bo za tistega, ki bo sejal slabo; za tistega, ki bo žel, pa prav dobro, zakaj letina bo obilna, pa draga!
Lepi liberalci! Pred nekaj dnevi so prišli v Dol. vasi fantalini pod okno ta-mošnjega g. kaplana in v svoji razbrzda nosti in surovosti napravili s harmoniko godbo, ker g kaplan ne pusti Marijinim družabnicam na plese. Končno pa so zavpili: »Mi smo liberalci!" ter v svojem velikem junaštvu — zbežali! Sami liberalci so menda zahtevali, naj se junaki kaznujejo, ker jih je vendar še sram takih sostrankarjev. Pa kaj hočemo? Kar so izjavili so izjavili! In liberalcem samo čestitamo, da imajo tako olikan naraščaj. Kakršen cvet, tak sad!
Novice Iz Kranja.
k Moč spomina. Že zadnjič smo konštatirali, da Pirca zapušča spomin. Z žalostjo moramo danes zabeležiti, da je njegov spomin popolnoma opešal. Milo nas namreč prosi, naj mu povemo, katera je tista nadebudna učenka V. razreda, ki mu prenaša neresnične »pošte" iz šole. Pri tem je pa pozabil, da nam še on ni odgovoril na naše vprašanje, odkod ima svoje informacije. Niti okrajni, niti deželni šolski svet ni doslej preiskal, so li Pirčevi podatki resnični ali ne. Tam torej, kjer Pire sicer vse z</č, ni mogel dobiti materijala za svojo fa-mozno vlogo; naših katehetov gotovo tudi ni vprašal. Ali morda hodi za vrata poslušat, kako kateheta razlagata njegovim otrokom božje in cerkvene zapovedi. Zastonj si belimo glavo z vprašanjem, odkod je dobil Pire svoje podatke. Zato prosimo še enkrat prav ponižno gosp. Pirca, naj nam vendar pove, kje je izvedel o „ukazih" katehetov, kedaj je slišal v soboto pri litanijah pridigo itd. Ako bo enkrat potem resnico povedal, potem bo sam dobil ob enem odgovor na svoje vprašanje! Če pa ne, naj po-
vpraša svoje otroke, vsaj v izpraševanju je Ciril mojster, ker vselej izve to, kar hoče izvedeti, če je res ali ne!
k Pota v kranjski okolici so naravnost grozna. Medtem, ko se je na državni cesti takoj edkidal sneg, prepustil je cestni odbor okrajne ceste popolnoma svoji usodi. Zlasti se ljudje pritožujejo glede ceste od Gašteja na Loko, na kateri je vedno veliko prometa. Zato pa g. Strupija, posestnika iz Cirčič, načelnika cestnega odbora, bivšega »zaslužnega" župana itd. itd. prav lepo prosimo, naj bi dal prihodnjič sneg odkidati, ali vsaj s plugom preorati. Ako bo naši skromni želji ugodil, bomo se mu tudi mi zahvalili ker smo po zadnjem slavospevu v »Gorenjcu" čuli, da ga take reči silno vesele.
k Zahvala. Pire nam daje v zadnjem „Leib journalu" očetovski opomin, naj nikar ne vlačimo posameznih otrok v politični boj. Ker smo za dobre nauke vsakemu človeku hvaležni, izrekamo tudi Pircu svojo toplo zahvalo, obenem mu pa svetujemo, naj bi se po tem nauku ravnal v prvi vrsti sam in ne izpraševal na različne zvite načine otrok, kaj se govori v šoli. Otrok včasih ne posluša v šoli, včasih ne razume in doma ne premisli, kaj govori. Ce ima Pire kako pritožbo, naj se obrne do katehetov, ki mu gotovo ne ostanejo odgovora dolžni, ali pa naj se po odraslih ljudeh — učiteljih in učiteljicah — prepriča, predno piše.
k Elektriko napeljujejo zdaj v »Sokolovo" dvorano, ne da bi vprašali kaj druge odjemalce elektrike, ki bodo najbrž zopet brez luči. G Kreutzberger, ki dobro pozna »klerikalce", kadar je treba plačevati, naj si nikar ne misli, da bomo tako ravnanje mirno prenašali. Kadar bo prišel čas plačevanja, bomo govorili več.
k Visoko leta g. Pire. Iz dekliške šole poletel je v gimnazijo in se zaletel med »klerikalne" profesorje in suplente, pri katerih vzbuja seveda ogromen strah. Z ozirom na stari, po tisočerih izkušnjah potrjeni pregovor: „Kdor visoko leta, nizko pade" — svetujemo Pircu, naj tudi nekoliko nižje pogleda! Prav hvaležno polje za svojega jetičnega »Gorenjca" ima na deški šoli, kjer je bil v zadnjem času baje zaprt celo učitelj. Ali ni o tem Pircu prav nič znano ? Pa recimo, da ne; po celem mestu se govori — in ne prvič — o enem izmed učiteljev. Ali Pire o tem ničesar ne ve? Ako ste tako vneti za šolo, da niti k pridigam ne puščate otrok in javno agitirate zoper udeležbo pri služoi božji, naredite tudi tukaj red in ne pustite, da prihaja v šolo pijan učitelj. To se Vam bo tem prej posrečilo, ker bo g. vodja brez dvoma v tem oziru z Vami tako vneto glasoval, kakor je glasoval pri seji krajnega šol. sveta zoper udeležbo otrok pri »litanijah s pridigami", katerih — ni! Torej!!
k Kap je zadela v sredo zjutraj tukajšnjega hišnega posestnika Franceta Pollaka, vulgo Kocijana, starega 58 let. Ob pol 5. uri zjutraj je bil še zunaj, ob pol 9 uri so ga pa našli mrtvega.
k Brezmejno hvaležnost nam
obeta Ciril Pire, ako bi mu hoteli povedati, kdaj se je rabil šolski učenec M. za raz-našanje »Gorenjca"! S tem mu prav lahko ustrežemo! Izvedeli smo, da se je to dogajalo še v začetku tek. šol. leta. Podrobnosti o tem so Pircu na razpolago!
k Jožo Novak, t. č. mavčiški župan, je s svojo interpretacijo glede volilnih imenikov za enkrat popolnoma pogorel. Glavarstvo je namreč odločilo, da sme vsak volilni imenik pregledati.
k Zahtevati — želeti. Pire oči-vidno ne zna razločevati glagolov »z a -h t e v a t i" in »želeti". Zato mu hočemo še enkrat povedati, da sta oba kateheta zahtevala sicer, da mora vsak otrok ob nedeljah in praznikih biti pri sv. maši, želela pa sta, da bi bili pri sv. maši ob deveti uri, istotako sta želela in priporočala otrokom, naj se udeležujejo krščanskega nauka in litanij. — Vsak razsoden človek uvidi, da sta delala popolnoma pravilno.
k Nekatere profesorje naše gimnazije napada vedno »Gorenjec", ker slučajno pripadajo drugi smeri. Da jih s takimi napadi ne bo »izpreobrnil", to tudi sam dobro ve. Edini namen mu je, da jih z izmišljenimi in neresničnimi dejstvi črni pred svetom. Pri tem pa pozablja, da bi kdo utegnil enkrat prav ostro pomesti pred njegovim lastnim pragom, kjer se smeti ne manjka. — Ko so pred par leti nekateri njegovih dobrih prijateljev „krokali" z dijaki vkup in jim dajali za pijačo, ;e bilo to seveda popolnoma v redu. Dvojna mera!
k Zadnji »Gorenjec" trdi, da so neki dijaki z vednostjo profesorjev plesali na „Novi pošti". Bil je tam pač g. I. Sajo-vic, če so pa bili dijaki vmes, naj jih naznani ravnateljstvu, profesorja pa lahko celo ministrstvu — ta moda se nam vsaj obeta! — in vse bo doletela kazen, če so jo za-• služili.
k Pouka v plesu si želi za dijake »Gorenjec". Naj popraša nekatere, ki
plešejo tudi v »Čitalnici", kje so se naučili, pa bo zadovoljen.
k Minister Klein in »Gorenjec". Jako nam je žal, da smo svoj čas izdali avdijenco našega velmoža na Dunaju. Prevzel se je zdaj! Vsled uvodnega članka v zadnjem »Gorenjcu" je sedaj ministrski stolec našega justičnega ministra v nevarnosti. Škoda le, da je odkril člankar svojo juridično ogorčenost še-le, ko mu je pokazal pot dr. Johann Tavčar.
k Kako živimo v Kranju ? Pretekli ponedeljek je bila na trgu velikanska draginja, zlasti za najpotrebnejša živila: dva drobna krompirja en krajca r. - Suhih drv že davno ni dobiti; od vseh strani obsujemo voznika, ki nam pripelje vsaj surovih drv. Lahko si mislite, kako se godi zlasti ubogim dijaškim gospodinjam pri taki draginji in sploh ubožnejšim ljudem. Mnogo stradanja in mnogo zmrzovanja. Da bi vsaj že zima odlezla!
k Ravno pred enim letom ]e bilo, t. j. lani na nocojšnji (sobotni) večer, da je bila v „Sokolovi" dvorani maškerada in tedaj so visele na stenah dvorane karikature (smešne slike) naše župnijske duhovščine. Naši liberalci pa so se naslajali in radovali ob tem pogledu in ploskali izumitelju »dovtipa". Na stroške nenavzočih ljudi, ki se ne morejo zagovarjati, se je pač lahko zabavati. — Letos je spet maškerada danes, 4. t. m. v .Sokolovi" dvorani. Radovedni smo, katere ljudi izmed prebivalstva bodo zopet smešili, in če se bodo zopet udeležili krogi, ki morajo biti enako pravični do vseh slojev prebivalstva?
k Pustni torek popoldne bo pa k o r z o na glavnem trgu! — tako kliče „Gorenjec". Duh, ki piha iz »Sokolove" dvorane, se bo torej v torek preselil na Glavni trg. Liberalci so pač gospodarji mesta in vsa druga uboga para naj bo »vesela", če sploh sme »živeti" v mestu.
k Zabavni večer bo priredilo svojim članom jutrišnjo nedeljo, t. j. 5. sušca zvečer ob 8. uri društvo »Krani", in sicer v dvorani na .Novi pošti". Spored mnogovrsten: Dve veseli igri, nastop slikarja iz Port Arturja, več zborov in godba vmes. — S prvo postno nedeljo pa se prično, kakor smo že zadnjič naznanili, zopet poučna predavanja, in sicer ob 7. uri zvečer v isti dvorani. Prihodnjič bo predmet predavanju: »Kako zabogatimo?" Torej gotovo pereče vprašanje,
Jeseniške novice.
j Hudo zimo imamo tukaj, sneg noče prenehati, smilijo se nam revni ljudje, še bolj pa tisti .Sokoli", ki ne morejo še perja dobiti. Komaj čakajo, da bi se mogli v novi uniformi postaviti, pa .nepričakovane ovire" jim tega ne dovolijo. »Ce dnar-cev ni, se perja ne dobi, brez perja pa — Sokola ni."
j Drv in premoga se že za denar težko dobi. Tovarna prodaja drva in premog samo svojim uslužbencem. Za revne ljudi niso drva, so predraga, res velika dobrota za Jesenice bi bila trgovina s premogom. Pa kaj, pri premogu bi ne bilo veliko dobička, zato se je menda nihče ne upa lotiti! Imamo pa toliko več zastopov in depotov pivovarn. Lepo znamenje socialnih razmer!
j Nemška pivovarna Kern se
je s pivom, takoimenovanim „Eiswasser" vsilila na Jesenice. Njen depoziter Valjavec pri prodajanju te pive dela propagando za »Jeseniško Stražo* in »Sokola", ter je sam navdušen Sokol. — Kdor zna pa zna svoj kšeft!
j Veselic s plesom imamo toliko vsako soboto, da je kar groza. Sami ne vemo, kam bi šli, in kje bi denarja dobili za vse veselice. Pa ljudje tožijo, da so slabi časi in slabi zaslužki!
Ričet po 6kr. ponuja kantiner Paar. Nabil je na vse vogle po tovarni pozive: .Prosim, berite! Bitte zu lesen! Od 15 febr. naprej je pri meni ričet po 6 kr." — Bog zna, ali je tudi ričet slovenski i n nemški ?
j Slovenski delavec v »Jeseniški straži hvali »Slovenski Narod", češ, da je ,s svojimi mnogimi lepimi in stvarnimi članki" vzbudil vseobče zanimanje za industrijsko vprašanje. »Slovenca" pa prav po liberalno boža. Menimo, da ta slovenski delavec, ki tako klobasa, more biti le Sokol Kopitar, ki je res železniški delavec na tukajšnji postaji in znan oboževatelj »Sl. Naroda".
j Svobodomiselne samice so se začele gibati, kakor nam pripoveduje »Jeseniška straža", Ustanoviti hočejo ženskega .Sokola." Res radovedni smo, kdo so te tiče — Sokolice. Jeseničani že komaj čakajo, da bi jih videli v krasni sokolski uniformi. Čuje se, da nekdo pripravlja pesem o tiči sokolici, in da jo bodo Sokoli prepevali za podoknico sestram Sokolicam, svobodomiselni samci svobodomiselnim samicam.
j Vlivarji na Savi so napravili preteklo nedeljo veselico v korist otroškega ' vrtca na Savi. Čistega dobička so izročili
I. Ciril-Metodovi podružnici 92 kron 12 vinarjev.
j Pipčarski klub se je ustanovil 1. t. m. na Jesenicah. Vsak ud mora pipec pokazati, kadar mu pokaže svojega kak tovariš, če ne, — plačati mora 2 vinarja za Ciril-Metodovo družbo. Gorje mu, ako ga je pozabil doma ali izgubil in ga tovariši obsujejo ter mu pod nos mole vsak svoj pipec. To je žetev za Ciril in Metodovo družbo !
j Nemškutarjenje, ki je sedaj res grozno razširjeno tu, bi se dalo radikalno odpraviti, ako narodnjaki ustanovijo proti nemškutarski klub. Kdor hoče biti narodnjak, mora stopiti v ta klub in se zavezati, da bo za vsako tujko, ki jo bo izpregovoril, plačal 2 vinarja za Ciril-Metodovo družbo. Če bodo naši narodnjaki tako korajžni in bodo res ustanovili tak klub, bomo svoječasno sporočili.
j Veselica, ki jo priredi Kat. del. društvo na pustno nedeljo dne 5. t. m. obeta biti zelo zabavna. Igrali bodo burki. »Zamujeni vlak" in »Za letovišče". Pri prosti zabavi bo nastopil Cotelj v novi obliki. Kdor se hoče za pust nasmejati, naj pride.
j „Plačilni dan11 je na Hrušici ravno na pustno nedeljo. Vsled tega naj bi županstvo ne izdalo nobene licence, kar se bo menda tudi zgodilo. Saj vemo, da na ta dan že itak nismo varni pred prehudimi sovražniki alkohola.
j Jeseniška žaba obhaja pepel-nično sredo vsako soboto opoldne
Idrijske novice.
i Poučevanje veronauka je
pustil katehet Oswald, kakor poroča »Slovenski Narod", v obrtno - nadaljevalni šoli. To je pa res, le vzrok, ki ga navaja dopisnik, ne bo veljal. Naj pogleda, kdo je bil prvotno odmenjen, da bo poučeval vero-nauk v obrtno-nadaljevalni šoli. Ali ni bil gospod Lah? Sicer pa bodite prepričani, da Oswaldu ni nič žal, da je izročil pouk svojemu tovarišu. Seveda obžalujejo to liberalci, ki bi na vsak način radi umetno vzbudili kak boj, potem pa prenesli obrtno-nadaljevalno šolo v mestno — realko, da bi bili ljudski učitelji ob postranski zaslužek, mesto pa bi nekaj več plačevalo za pouk. Pevovodja Gangl bi morda še lahko prevzel kake uro, da ne bodo ljudski učitelji tako obremenjeni.
i Nov vir dohodkov se je otvo-ril naši mestni občini. Čestitamo gospodu županu na tem velikanskem financielnem uspehu. Vendar nekaj! Tekoči teden so namreč licitirali prostor v uti ob tržni lopi, za katerega je plačeval dosedaj domačin Leopold Brus 38 kron. Mož je bil bolj na naši strani. Sedaj je izgubil ta kotiček, ker ga je izlicitirala liberalna pristašinja za 46 K! z,ena ima že prodajalno, delikateso, zadnji čas tudi podzalogo tobaka, sedaj je srečno izpodrinila tudi svojega edinega tekmeca na trgu. Srečna pa tudi občina, ki bo imela odslej 8 K več dohodka S tem so bo že dalo kaj napraviti.
i Laž je očital Oswaldu »Narod". Povejte no, kako je s tistimi 15.000 K! Sedaj je izdalo županstvo tiskan račun. P a ni tak, kakor je bil razpoložen, ampak popravljen. Ko v »Slov. Nar." objavljate že različne pritožbe, lotite se vendar enkrat tudi računov! Za kakih revnih 10 kron napravljajo grozovite preiskavo, kam, oziroma kdaj pa je izginilo 2600 kron iz ubožnega zaklada, pa še danes ne vemo, kakor nam je tudi neznano, zakaj je prvotno stalo v bilanci, da je »Mestna hranilnica" posodila 350.000 kron, po 28. januarju pa so popravili v 335 000 K. To pojasnite!
i Grozovito peče naše politične nasprotnike lepi napredek »Kršč. gosp. društva. Ker nimajo drugega povoda zabavljanju, blatijo sedaj odbornike, da bi vzbudili nezaupnost. Orožje je nizkotno, uma-zeno, zato pa tudi ni odmeva. Že letos je pristopilo 11 članov, izstopila sta pa dva. Člane pa prosimo, da načelstvu zadruge po kakem odborniku naznanijo, ako čujejo kaka obrekovanja. Sicer ne želimo nikomur škode, — blatil pa tudi nihče ne bo. Zadružniki, v tem skritem boju, v teh zakotnih napadih nasprotnikov spoznavajte pomen zadružnega gibanja	*
i Volitve smo zopet imeli, in sicer v rudarsko zadrugo in bratovsko skladnico. »Naprej* je poročal, da je katoliška stranka postavila lastne kandidate. Ni res. Zastopstvo katoliško-narodne stranke v Idriji ni ne govorilo, ne sklepalo o teh volitvah. Ako pa so nekateri delavci sami postavili lastne kandidate, kdo jim naj brani? Zadeva je izključno delavska, ne strankarska, govorijo naj torej pri tem delavci. Pravzaprav, da govorimo odkrito, se je šlo pri volitvah v bratovsko skladnico le za to, kdo b« računovodja. Vsaj to se je
govorico.
i Šolsko sobo so zaprli zadnji torek kaplanu Lahu, ko je hotel poučevati, kakor po navadi, veronauk učence obrtne
Dalje v II. prilogi.
r
nadaljevalne šole. Za sedaj omenjamo samo naslednje: 1. Šolska soba je v c. kr. rudniški ljudski šoli, ki jo oskrbuje c. kr. rudniška direkcija. Čudno moč in oblast je torej dobil Šepeta ve c, da komandira tudi nad eraričnimi prostori. Pa spomnili smo se pri tem, da je v odseku za obrtno nadaljevalno šolo c. kr rudniški svetnik svoboda, ki vodi stavbinski urad. 2. Omenjamo dalje, da župan kot odsekov načelnik ni še obvestil veručitelja, da ne bo veronauka, ampak mu je ukazal kar vrata zapreti. Učenci so prišli, katehet je prišel, — soba je bila zaprta. Sluga Mačkovšek je povedal, kdo mu je prepovedal odpreti. Ta je lepa, kaj ne, slvugi se pove, učitelju pa ne. A popravimo! Z u-pan Sepetavec je baje svojemu vajencu rekel, naj pove, da ne bo več veronauka, kakor bi bil vajenec uvedel verunauk. Da ne pozabite, ponavljamo in povemo, da se je to zgodilo v mestu Idriji na Kranskem, kjer županuje J. Sepetavec, doma tam nekje pri Brežicah na Štajerskem. Zgodilo se je v Idriji, ko je zastopal poljedelsko ministrstvo, ki je že od nekdaj razvpito kot klerikalno, c. kr. rudniški svetnik Korel Svoboda
Dnevne novice.
Uspeh naših poslancev. Poročali smo te dni, da je vlada dovolila nadaljne davčne olajšave za nove stavbe v Ljubljani in na Kranjskem, za kar je vložila prošnjo na finančno upravo tudi ljubljanska občina. Da se je ta stvar tako ugodno rešila, je odlična zasluga naših poslancev. Takoj pri nastopu Gautschevega ministrstva je predložil ministrskemu predsedniku načelnik ^Slovanske zveze» dr. Š u s t e r š i č spomenico, v kateri se je zgoraj omenjene olajšave odločno zahtevalo. Ministrski predsednik Gautsch je takoj obljubil dr. Šusteršiču, da bo po svoji moči pripomogel k ugodni rešitvi in to se je tudi zgodilo, ker je dotično predlogo vlada že predložila državnemu zboru.
Katoliško - narodna zmaga. Iz Dvora pri Žužemberku se nam piše: Dne 10. septembra 1904. izvoljeni odborniki, med katerimi ni niti enega liberalca, so dne 25. febr. t. 1. izvolili županom: Mihaela Mirtiča iz Dvora, svetovalcem pa Janeza Arkarja iz Trebče vasi, Alojzija Strumbelja iz Vinke-vega vrha, Janeza Hrovata iz Dvora in Franceta Fabjana iz Stav če vasi. Obljubo so novoizvoljeni storili pretekli torek. S tem je končan dveletni boj za to občino, katero je smatrala liberalna stranka za svojo nepremagljivo trdnjavo.
,,Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani'1 naznanja, da se je pri založnikih družbinih vžigalic gg. bratih P e r d a n v Ljubljani in pri založništvu družbinega pralnega mila izvršila najstrožja revizija, ki je uverila družbino vodstvo, da so le-te založniške tvrdke oddajale vse po pogodbi naši družbi pripadajoče prispevke vestno tudi naši družbi. Ob tej priliki opozarjamo vse cenjena slovenske rodoljub-kinje in rodoljube, da rabijo izključno 1 e družbine vžigalice in družbino pralno milo. S tem se zagotavljajo družbi stalni dohodki, in rabijo obenem le najboljši izdelki. Kako nizke da so cene družbinim vžigalicam, o tem se lahko vsakdo prepriča, ako prebere inserat v da-pašnjem listu. — Vodstvo družbe sv. Cirila Metoda v Ljubljani.
O kranjskem deželnem 'zboru je g. župan Hribar v občinskem svetu ljubljanskem izjavil, da je dobil na Dunaju vtisk, da bo kmalu deloval vsled iz-premenjenih političnih razmer. Župan Hribar je pa pozabil povedati, kako je prišel do tega vtiska. Ali se je hotel s tem le inte-resantnega delati ? Mi pričakujemo natančnejšega pojasnila, ako mu bo dr. Tavčar sploh dovolil, da še kaj pove.
.Rdeči Prapor" v zadnji številki hujska slovensko delavstvo, naj odpade od katoliške cerkve. Kam bodo padli, kadar odpadejo, ni povedal.
— Iz cirkniškega trga. V sobotni izdaji »Narod" nekaj pravi, da je imel cirkniški konsum izgubo in da je »faliral". Narodov dopisnik naj pa premisli, če ni imel morda on kaj tacih slučajev, da bi fa-liral", ali pa vsaj, da ne bi bilo kaj podobnega! Sicer se mu pa drugi ljudje smejejo, saj vendar je vsakemu znano, da dobi
vsak ud delež z obrestmi vred nazaj, toraj, ko bi konsum „faliral", ne bi dobili udje denarja nazaj, ampak bi ga morali še dodajati. Če je gospod Lavrič prosil za popust pri tvrdkah, ga vendar ni prosil za konsum, ampak za se. Če bi konsum potreboval kakega popusta, bi ga isti tudi pri tvrdkah prosil, ne pa gospod Lavrič. Potem vprašuje dopisnik »Naroda", zakaj se vsakemu društveniku utrgajo 3 krone? Iz tega se razvidi, da je »Narodov" dopisnik dovolj zarobljen, če še tega ne ve, da vsak ud, ki pristopi h kaki zadrugi, mora plačati pristopnino in upravnino, katere ne dobi nazaj, če se prav zadruga razdruži, naj si bo klerikalna ali liberalna. Toraj pri cirk-niškem konsumu so bile te tri krone pristopnine, o katerih ve »Narodov« dopisnik toliko povedati. Sploh se nam pa zdi neumno odgovarjati takim ljudem, kot je .Narodov dopisnik, ki si ne da ničesar dopovedati. Dovolj za enkrat!
—	Veselica v Mengšu. »Slovensko katol. izobraževalno društvo v Mengšu" priredi jutri, v nedeljo, dne 5. marca 1905, veselico v gostilni »pri Jelenu". Spored: Petje, igri: »V e d e ž e v a 1 k a", »P r o t i d o m u" in »Postelja na tleh", komičen prizor. Žačetek točno ob 3. uri popoldne. Sedeži
1.	vrste 60 v., II. vrste 40 v. Stojišča 20 v. K obiln^ udeležbi vabi	odbor.
—• Žrtev žganja. Danes ponoči ob
2.	uri prišel je v gostilno k Erbežniku Kavčnik Janez s Plešivice pri Brezovici. Sedel je na klop ter pričel dremati. Naenkrat pa se zgrudi na tla od kapi zadet Duhovnik je prišel že prepozno, Kavčnik je brez tolažbe za umirajoče umrl. V življenju je bil žalibog strasten žganjepivec, in to ga je sedaj hipoma uničilo. Boj žganju.
—	Jugoslovanska etnogra-fična razstava v Zagrebu. Meseca avgusta 1906 se bo vršil v Zagrebu po inicijativi predsednika zveze jugoslovanskega Sokolstva dr. St. pl. Miletica splošen sokolski kongres. Tem povodom bo, kakor se sliši, v Zagrebu tudi razstava. Ta razstava bo prirejena po načrtu češkoslovan-ske etnograflčne razstave, ki je bila v Pragi leta 1895. Iz zbirk te razstave namerava dr. Miletič ustanoviti v Zagrebu jugoslovanski etnografični muzej.
—	Pomiloščeni kaznjenci. V mariborki kaznilnici so bili dne 25 m. m. t. 1. pomilcščeni: Primož Primožič s Kranjskega. Imel je 181etno kazen Kaznilnico zapušča star nad 70 let. Peter Kostur iz Dalmacije. France Plementaš s Štajerskega. Iz mladinskega oddelka: Alojzij Novak in Janez Lončar oba s Kranjskega
—	Nov most. Mnogo let željno pričakovani most pri Brežičah in Čatežu, ki bo vezal Štajersko in Kranjsko čez reki Savo in Krko v dolžini pol klm. bodo pričeli graditi letošnjo pomlad.
—	Latinski tečaj za realce. Za one realce, ki bodo po končanem zrelostnem izpitu hoteli vstopiti na vseučilišče, se na Dunaju ustanovi, latinski tečaj. Če bo potrebno, bodo ustanovili tudi grški tečaj. A potreba za ta tečaj se bo s časoma zmanjšala, ker nameravajo vpeljati latinščino kot neobligatni učni predmet na realkah, kakor je že vpeljan na Češkem, Moravskem, Galiciji in na Primorskem.
—	V Trstu so socialni demokratje ustanovili društvo »Ljudski oder ki bo razširjalo »moderno znanost" med delavci. Njegov prvi častni član bo Pithecanthropus erectus — človeška opica.
—	Imenovanje. C. kr. primorsko višje sodišče je imenovalo za avskultanta pravnega praktikanta g. Matija Lav-r e n č i č a v Gorici.
—	Umirovljenje. Profesor kiparstva na c. kr. umetnostni strokovni šoli v Ljubljani g. A 1 o j z i j G a n g 1 je šel v pokoj.
—	Marčevo vreme. Po Falbovih prerokbah bo ta meseč tako le vreme: 1. 6. marca bo oblačno; temperatura stoji pod sredino. Proti koncu termina bo tudi deževalo. Dne 6. marca mrkne solnce in to je kritičen dan druge vrste. Od 7.—12. marca: Temperatura pada, a je normalna. Vreme je še oblačno in milo. Od 13. do 20. marca se temperatura zelo dvigne, ne sneži nič več. Vreme je še megleno in oblačno. Na Češkem bo dežilo. Od 21.—25. marca: Vreme je splošno mirno, mrzlo in oblačno. Temperatura nekoliko pade Tupatam tudi dežuje. Vlada lahak mraz. 21. marc je kritičen dan prve vrste. 26.—31. marca: Temperatura je globoko pod normalo. Vreme je mrzlo. Sneži večkrat. Dežuje poredkoma.
—	Cerkniške novice. Ljudska šola v Lierknici je zaprta za nedoločen čas vsled razsajajoče vratnice in škr-latice. Pouk se je prenehal letos že v tretjič. Sploh je bil obisk šole zelo nereden in je leto skoro izgubljeno. — 4 5 mrli-č e v je bilo v Cerknici in na Rakeku od
novega leta. Na en sam dan jih je umrlo po pet, večinoma otrok, a tudi odraslih, ker letošnja zima je zelo nezdrava. Celo odrasle napada »argina diphteritica", seveda malokdaj s smrtnim uspehom. — Pogorela je na Podslivnici hiša Jožefa Primožiča dne 19 febr. zvečer, ker se je vsled nepazljivosti preobrnila luč v svinjskem hlevu. V nevarnosti je bila vsa vas, posebno ker nima ognjegasnih priprav. — Sneg. Vozniki pripovedujejo, da je bilo pretekle dni na Blokah en meter, v Babinem polju in na Hrvatskem pa pol drugi meter snega. — Novo trgovino je odprl g. Ivan Lavrič, ki je prevzel zalogo konsumnega društva. — Cerkniško jezero je bilo letos zelo na debelo zamrznjeno. Malo in odraslo je šetalo po njem, nekateri so se vozili cslo z biciklji. Skozi prozoren led so se mnogokje videle zmrznjene ribe. — Nov križev pot je bil blagoslovljen dne 12. febr. v Bezuljaku pri Cerknici. — Semenj na sv. Matija dan se je bolj slabo obnesel zaradi silnega sneženega me-teža. Snega je padlo skoro pol metra. — V Ameriko hodijo iz našega kraja kar v trumah, odkar je bil Roosevelt izvoljen predsednikom. Ubogi kmet, kje boš dobil delavcev ?
-	Pohvala vojaštva povodom volilnih asistenc na Ogrskem. Vojno ministrstvo razglaša: kakor se glase poročila vojnih poveljništev ogrske krone in kakor se je ministrstvo samo uve-rilo, je vojaštvo svojo nalogo dobro rešilo, se popolnoma korektno in taktno obnašalo, ter zato zasluži javno pohvalno priznanje vojnega ministrstva.
—	Sodnijski sluga ponesrečen. Jožef Slejko, sluga okr. sodišča v Tolminu, je šel dne 1. marca po službeni poti v Nemški Rovt, kjer ga je prehitela noč. Vkljub snegu je hotel domov in se je napravil ob 6. uri zvečer na pot. A v temi je zašel in je naenkrat padel v prepad skoro 60 metrov globoko. Ni se mogel ustaviti pri padcu in je revež priletel prav na dno, pri čemer si je desno nogo zlomil na dveh krajih. Celo noč je revež ležal na dnu in klical na pomoč. Zjutraj so ga slišali in z vrvmi potegnili iz prepada.__
Štajerske novice.
š Izključeni ,,Slovenec". Poročali smo, da so v gostilni »Del podpornega društva v Celju" nekaterniki »Slovenca" izključili. Tudi smo izrecno pristavili, da to ni sklep odbora. Pa ta naš pristavek je po neljubi pomoti v tiskarni zašel v drugo rubriko. Zato danes še enkrat povdarjamo, da niti »Delavsko podporno društvo" niti njega odbor nista proti »Slovencu" kaj ukrenila, nego, da je naš list izginil iz gostilne po prizadevanju »nekaterih*. — Pri tej priliki zlasti z ozirom na celjske razmere opozarjamo, da nam je le za stvar innezaosebe. Naš namen je poleg obveščanja o dnevnih novostih, opozarjati širjo javnost na nezdrave razmere v to svrho, da se iste izboljšajo. — Polemike v listu pripuščamo samo toliko, kolikor jo je potrebne v obrambo naš ga stališča. Če se pri takih prilikah, kar je sicer neizogibno, dotaknemo tudi kake osebe, to gotovo ni naša krivda nego krivda onih, ki se v nas zaletajo. G. Rebeka dolžnost, kot načelnika društva bi bila paziti, da »Slovenec" tako skrivnostno ne izginja. Toliko v pojasnilo!
š Najnovejša podlost do-brnskih nemčurjev. Dobrna stoji v znamenju občinskih volitev. Poprej mirno ozračje se je začelo valovito gibati. Med tem pa, ko dobrn-ski Slovenci z mirno vestjo pričakujejo odločilnega dne, letajo nemčurski komarji vsi zbegani od volilca do volilca, tukaj vrženi na cesto, tam poplačani za nepotrebni trud z brco v lepšo stran svojega telesa. Pa do vsega tega imajo pravico, katere jim nikakor ne mislimo kratiti. — Nekaj pa je, kar vpije na glas po odporu, in to je navadna tatvina, kateio so zakrivili dobrnski nem-čurji. Nekega lepega dne je namreč izginil imenik volivcev skozi zaprte duri občinske pisarne. Osebno ne smemo nikogar dol žiti, dokler preiskava ne dožene zločinca. Gotovo pa je, da to nemčurjem ne bo pomagalo, ampak škodovalo
š Katoliško delavsko podporno društvo pri Sveti Kuni-gundi na P, priredi dne 5 marca 1905 popoldne ob pol 4. uri po občnem zboru v posojilnici veselico s petjem, deklamacijami in veselo igro »Jeza nad petelinom in kes". Vstopnina 40 vin. ,
š Vabilo na pustno veselico, ki jo priredi »Dekliška Marijina družba" s pomočjo cerkvenega pevskega zbora v Središču dne 5. sušca t 1. v šolskih prostorih. Spored: 1. »Slovenska dežela* (dr. B Ipavic), poje mešani zbor. 2. »Na planine" (P. H Sattner), poje mešani zbor. 3 Neapolitanska godba, igra kvartet iz Neapolja. 4. »Luknja vmiznem
prtu"; veseloigra v 1 dejanju. 5 »Spre-obrnjena teta", veseloigra v 3 dejanjih. — Začetek ob 6. uri zvečer. Vstopnina : sedež 60 vin., stojišče 30 vin.
Ljubljanske novice.
Izpred porotnega sodišča.
Rodbinska tra ged i j a pri Je-s e n i c a h.
Včeraj smo že obširno poročali o porotni obravnavi proti osemnajst let stari Mariji Stare, rojeni Marzidovšek, in proti 17 let staremu Jožefu Motnikarju, oba iz Osenic na Štajerskem. Obtožba se je glasila, da je Jožef Motnikar na prigovarjanje Marije Stare poizkušal umoriti v Kurji vasi pri Jes. priletnega moža Marije Stare, Jožefa Stareta. Obtoženka je tajila da bi bila Motnikarju naročila umoriti moža.
Priča Jožef Stare izjavi, da je usodnega večera potem, ko je osnažil si črev lje, hotel iti ven, da je potem, ko je stopil iz veže, bil udarjen s tako silo po glavi, da se je skoraj zgrudil. Jožef Stare vsled tega udarca zelo slabo sliši.
Priča c. kr. orožnik Jožef Režek z vso odločnostjo potrjuje, da je obtoženka izjavila v kasarni, ko je prišla naznanit, da je njenega moža nekdo hotel usmrtiti, da je ona tega kriva, ker je ona sama napeljala obtoženca, naj njenega moža usmrti. Obtoženka tudi to taji.
Priča EmanuelBittanitz, kije bil prejšnji lastnik Staretovega vinograda, pravi, da mu je obdolženka nekoč sama pravila, da tacega starega dedca ne mara in da se je proti neki drugi ženski, ki sedaj biva na Nemškem, še pred poroko izrazila, da bode Stareta sicer vzela, da pa bo gledala, da ga bode kdo umoril.
Obtoženka temu ugovarja in pravi, da jo je on učil, naj to stori s tem, da se bosta onadva potem vzela, ker bode tudi njegova žena kmalu umrla. Bittanitz temu z vso odločnostjo ugovarja.
Priče Franc Starec, Jakob Zorko in Ferdinand Motnikar, brat obtoženca, vsi izjavijo, da so čitali ono pismo, v kojem je obtoženka pisala obtožencu, naj ustreli ali umori njenega moža.
Govori zastopnika drž. pravdništva in »ex rffo"-zagovornikov dr. Šusteršiča in dr. Kušarja so trajali skoro do pol 10. ure zvečer. Zagovornika sta dokazovala, da pravih dokazov za nameravani umor ni. Porotniki so glavna vprašanja potrdili z 9 proti 3 glasovom.
Ko je g. predsednik vprašal Motnikarja, ako ima kaj pripomniti, je rekel jokaje, da prosi za milostno sodbo. Marija Stare pa j isto vprašana, je pripomnila sledeče: »Kakor boste gospodje sodili, vi spoznate že prav, tako naj pa bo". Sodišče je obsodilo: Franceta Motnikarja na pet let težke ječe poostrene s trdim ležiščem vsak drugi mesec in temnico. vsako leto 7. decembra, Marijo Stare na šestlettežkeječes trdim ležiščem vsak drugi mese9 in temnico vsako leto 7. decembra. Obtoženca sta bila z razsodbo očividno zadovoljna. Pričakovala sta več. Obtoženka ni bila prav nič potita.
Današnja obravnava.
Danes je bil pred tukajšnjimi porotniki sojen Bogomir Obermann 16 let stari posestnikov sin iz Ribnice, radi nenravnosti. Razsodbo proglase zvečer.
Slučaj je bil delegiran v Ljubljano od okrožnega sodišča novomeškega.
lj Kančeva parna pekarna.
Prejeli smo: Slavno uredništvo »Slovenca" v Ljubljani. Na podlagi § 19 tiskovnega zakona prosim kot zastopnik gospoda Julius Kantz, lastnika parne pekarne, naslednje popravilo notice natisnjene v »Slovencu" z dne 26. febru-varja 1905, št. 48 z uvodom »Ali stoji Kantzova parna pekarna pred polomom?" priobčiti. »Ni res, da je g. Kantz vsem prodajalkam stalno mesečno plačo za polovico znižal ter jim naznanil, da bodo morale v bodoče tudi okrajno bolniško blagajno samo iz svojega plačevati. Ni res, da se je pekovskim pomočnikom odtrgalo od plače vsota za bolniško blagajno in sicer za tri mesce nazaj. Ni res, da je podjetnik gosp. Kantz sklenil, da se prihodnjič tudi plača pekovskih pomočnikov znatno reducira. Istina je, da se je vsem prodajalkam naznanilo, da dobe od 1. marca t. 1. stalno plačo od 30 K in 2% provizije od stržka; vrh tega ima večina prodajalk tudi brezplačno stanovanje. Dalje se je prodajalkam naznanilo, da morajo prispevati k bolniški blagajni 2 tretjini predpisane svote in se je toliko tudi odtegnilo pomočnikom zadnjo soboto toda le za en mesec, kakor to določuje postava". Z odličnim spoštovanjem dr. Ferdinand E g e r. — K temu po-p r a v k u , dodati imamo le sledeče : Nam ni znano, da bi imele pri Kantzu pro-
dajalke stanovanje, razun podnevi v prodajalni, kjer morajo biti točno od 6 zjutraj do 9. zvečer in kamor se jim mora tudi trikrat na dan od doma donašati brana. Za to imele so dosedaj nekatere mesečno 30 gld nekatere pa 25 gld. stalne plače. Ker pa je vodstvo Kantzove pekarne mnenja, da so prodajalke krive, ker se premalo peciva razpeča, hoče si z procenti pomagati. Ako se vzame, da proda prodajalka v posamezni filijalki 500 do 800 K — in da se po leti konsum dokaj zmanjša je jasno, da bi prodajalka v najugodnejšem slučaju prišla na 20 do 23 gld. — Da se pa s tem zneskom ne more nabavljati hrane, stanovanja in obleke in si še plačevati donašalko jedi, je pač vsakomur jasno. Gospod Kantz naj bi rajši drugod štedil!
lj Katoliško društvo za delavke bo jutri zopet priredilo zabaven večer v svojih prostorih na Žabjaku št. 8. ob 6 zvečer. Na sporedu je petje ter igri »Usodepolna pomota" in „V posredovalnici". K obilni udeležbi vabi odbor.
lj Subic in dr. Lueger. V ob činskem svetu ljubljanskem je ravnatelj Subic nekaj godrnjal čez mogotce dunajske občine. Mi bi želeli, da bi g. ravnatelj Subic primerjal velikanske občinske reforme dr. Luegerjeve, ki so mesto oprostile izko-riščevavcev in vso občinsko upravo pre-ustrojile v modernem smislu z zastarelim občinskim gospodarstvom v Ljubljani. Po glejte, kaj je Lueger storil za razsvetljavo, za preskrbo mesta z živili, za uzorno upravo občinskega premoženja, kako je reformiral ves magistrat, in potem poglejte po Ljub Ijani! Pojdite se na Dunaj užit, kaj stori sveža, živahna, neodvisna ljudska stranka za ljudstvo! Tudi za šolstvo se je na Dunaju v krščansko socialni dobi desetkrat več storilo, kakor pod liberalci. Samo eno načelo ima Lueger, ki ga g. ravnatelj Subic nemara ne spoštuje : „Proč s socialnimi demokrati in losvonromarji iz šole, ker krščanskim otrokom je treba krščanskih učiteljev ! Zato ga napadajo ! A vendar je Lueger večji junak, kakor pa g. ravnatelj Ivan Subic.
lj Jaka Dimnik in Korel Lueger. V ljubljanskem obč. svetu se je seveda tudi Jaka Dimnik hotel dvigniti nad dr. Luegerja. Pri tem se je pa videlo, da je Dimnika Jaka pač dovolj junaka, da nosi g. županu marelo, da pa Korelnu Luegerju ne sega niti do kolen.
lj Društvo za zidanje cerkve sv. Antona Pad. na Viču je
imelo 19. febr. prvo odborovo sejo. Predsednik je poročal kaj se je vse vkrenilo, da se razširi društvo. Dosedaj je pristopilo kakih 1.500 članov, ki večinoma plačujejo članarino za celo leto. Najživahtoiša je bila debata o prostoru, kam naj se postavi cerkev. Sicer je to vprašanje še prezgodnje, vendar občani, zlasti viški vaščani, hočejo vedeti, kje bo stala, potem šele hočejo prispevati zAnjo. Nekateri posestniki so ponudili prostore s hišami vred, a društvo ni v takem položaju, da bi kupovale draga zemljišča, marveč se bo gledalo na vsak vinar, ker je vinar uboge vdove. Odborniki so mnenja, da se cerkev postavi v sredini občine, morda blizu šole; ali ko bi nikakor ne šlo na drž. cesti, naj se postavi onstran železniškega tira v isti smeri, kakor je šola, ker že letos bo zidana cesta iz Ljubljane v Rožno dolino, občina Viška pa jo bo izpeljala naprej, »klene se, naj se prihodnja seja vrši na Viču in pri tej priliki si odbor ogleda prostore. G. tajnik poroča, da je dosedaj nabranega denarja v znesku 4.500 K, ki je naložen v hranilnici.
lj Blagodušen čin. Dediča po pokojnem deželnem odborniku dr. Adolfu Schaf-ferju sta istega opravilnino za mesec januar t. 1. blagodušno odmenila služabnikom deželnega odbora ter temu prepustila, da denar po svoji previdnosti med obdarovance razdeli
lj Razveljavljena razsodba ljubljanskega deželnega sodišča. Med juristom Trillerjem in artilerijskim nadporočnikom Otonom Lauter-jem je bil lani v kavarni .Pri slonu" prepir, vsled katerega sta se 22. januarja t. 1. dvobojevala v novi pehotni vojašnici. Za orožje sta dvobojevalca rabila spadon. Nad-poročnikova sekundanta sta bila dva častnika, Trillerjeva pa visokošolca Vodušek in Cham. Oba dvobojevalca sta bila lahko-ranjena. Dijaki so se morali zagovarjati pred deželnim sodiščem v Ljubljani zaradi hudodelstva dvoboja, oziroma zaradi udeležbe pri dvoboju, a so bili oproščeni, ker niso rabili pri dvoboju smrtnonevarnega orožja. Sodnijski zdravniki so izjavili, da bi bil le slučaj, ako bi bil imel dvoboj hujše posledice. Državno pravdništvo se je pritožilo zaradi oprostitve pri kasacijskem sodišču, ki je včeraj sklepalo o pritožbi. Ka-sacijsko sodišče je razveljavilo • prostilno razsodbo ljubljanskega deželnega sodišča in je obsodilo T r i 1 1 e r j a v dvemesečno, Voduška v štirinajstdnevno in C h a m a
Razne stvari. Najnovejše.
Za izpopolnitev telefonskega omrežja vAvstriji se vrše dogovori raznih parlamentarnih strank. — Priznanje morilčevo. V sodni obravnavi radi umora grofa Bonmartinija, je, kakor poročajo iz Turina, priznal glavni obtoženec Tullio Murri, da je on umoril moža svoje sestre. — Več policajev umorjenih je v Varšavi. — Kmetijska razstava bo letos meseca maja v Pragi.
Dvorni svetnik krojaški vajenec. Iz Monakovega poročajo, da se je
v desetdnevno ječo. Razsodbo je utemeljilo s tem, da se je vršil dvoboj s smrtnonevar-nim orožjem.
lj Vabilo k veselioi, ki jo pri
redi Katoliško društvo roko delskih pomočnikov v Ljubljani v nedeljo, 5 marca 1905 ob pol 7. uri zvečer v svojem domu. — Vstopnina za osebo 20 kr. Spored: petje, igra „ G r a -ščak in kmeta", Al. Sachs: „ P o -strešček", kuplet, poje J. Ložar. .D o-ktorVseznalin njegov sluga Stipko Tiček". Veseloigra s petjem v dveh dejanjih. (Priredil I. Štrukelj.) K. Maxestadt: „Cestni gigerl", kuplet, poje J. Ložar. Prosta zabava
lj Zapeljivec. Janez Galjot, 34 let stari oddelkovodja na južni železnici se je zagledal v gdč. Dorotejo Mačkovo iz litijskega okraja, ki je lansko leto služila kot natakarica na sv. Jakoba trgu št. 2. Ker ji služba v Ljubljani ni ugajala, je šla služit k svoji teti v Gradec. Oddelkovodja pa se je odpeljal 1. t. m. v Gradec ter odpeljal proti volji tete in matere Mačkovo v Ljubljano. Ko je mati Mačkove o tej zadevi izvedela, se je pripeljala v Ljubljano. Iskala je svojo hčer po raznih gostilnah in jo končno dobila v že omenjeni gostilni. Od delkovodja, ki je o ž e n j e n, je bil Mačkovo tako preslepil, (obljubil ji je tudi zakon) da ni hotela iti z materjo. Med tem, ko je mati iskala pri policiji asistence, je oddelkovodja izginil z Mačkovo iz gostilne. Ko je včeraj policija oddelkovodjo areto-vala, je pri zaslišanju izpovedal, da je dal Mačkovi 30 K in da se je odpeljala. Kam se je Mačkova odpeljala ni hotel povedati, oziroma je rekel, da ne ve To je jako skrivnosten slučaj. Govori se o umazani trgovini, a če je to res, oblast še ne ve, V zaporu bo Galjot najbrže' pozabil na Mačkovo in se bode spomnil svoje žene in svojih ubogih otrok.
lj Zasluženo kazen je dobil bivši raznašalec knjig, Franc Trobiš, o kojem smo zadnjič poročali, da je bil ukradel g. Vogtu, ko je pri njem beračil, klobuk. Ker je bil obdolžen tudi več drugih tatvin, ga je sodišče obsodilo v šesttedensko ječo
lj Od doma pobegnil je 28. svečana 121etni šolski učenec H u g o K o -z 1 e v č a r. Daček je po izjavi varuha odšel brez vzroka in se še ni povrnil dosedaj.
lj Za zdravnika se izdaja nek mladi moški imenom Artur Weis, ki je bil že v različnih bolnišnicah in vsled slaboumnosti tudi v norišnici.
lj Wibbejeva trgovina z bar vami je prenehala. Zalogo je od dotičnega liferanta prevzel tukajšnji tovarnar g. A d. H a u p t m a n.
lj Tujci v Ljubljani. Meseca februarja t. 1. je došlo v Ljubljano 2515 tujcev, za 37 manj kot prejšnji mesec in za 248 več kot v istem mesecu lanskega leta. Od teh se jih je nastanilo v hotelu „pri slonu" 660, .pri Maliču« 345, „Lloyd" 240, »pri južnem kolodvoru" 135, .pri avstrijskem cesarju" 159, „pri Štruklju" 88, „Ili-rija" 128, „Grajzer" 102, .pri bavarskem dvoru" 78, v ostalih gostilnah in prenočiščih 580. Med tem jih je bilo 24 iz tujih držav.
lj Slovensko kat. delavsko društvo v Ljubljani opozarja n£ svoj tedenski shod, ki bo jutri ob pol 10. dopoldne v Šslenburgovih ulicah št. 6. II. nadstropje.
lj »Pevski klub c. kr. poštnih in brzojavnih uslužbencev v Ljubljani" priredi v soboto, 4. marca plesni venček v dvorani .Puntigamske pivnice", Turjaški trg št. 1 (Katol. dom.) Svira godba g. Poschelna. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 30 kr. za osebo, maske plačajo 20 kr. Spored: Godba, koriandoli, papirnata bitka in več drugih zabav. — K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
lj Pravda Jebačin-Bradaška. Kakor se nam poroča, je g. Jebačin umaknil svoj rekurz proti razsodbi, s katero je bil g. Bradaška oproščen. Ni bilo varno hoditi še enkrat na solnce.
lj Najdena je neka igla Dobi se v frančiškanski župni pisarni
lj Za kruhom. Z južnega kolodvora se je včeraj odpeljalo v Ameriko 22 Slovencev, 38 Hrvatov se jte peljalo na Hrušco, 12 Makedoncev in 6 Hrvatov pa je prišlo s Hrušce.
tajni dvorni svetnik pl Eyth pri nekem krojaškem mojstru v Ulmu na Donavi nedavno več tednov učil krojaštva. Pri vstopu je zahteval, naj se ž njim občuje ravno tako kakor z navadnim krojaškim vajencem, le to si je izgovoril, da se ga ne sme tepsti in da se ga ne sme pošiljati po pivo.
Berač, ki je zapustil dva milijona Rotschildu. Neki Abram Fidler je prišel kot berač peš iz Rusije na Francosko. Lani meseca avgusta je umrl v Niči ter določil svojim glavnim dedičem glavarja družine Rotschildove v Parizu. Spočetka si je Rotschild mislil, da se je beraču zmešalo, ali pozneje se je dognalo, da je zapustil vrednostnih papirjev za 2 milijona frankov. Rotschild tega denarja ni hotel sprejeti, marveč je poiskal revne sorodnike pokojnega ter jih tudi res našel v Rusiji. Med te se razdeli premoženje.
Največ zdravnikov na svetu ima ruski car. Ima jih osemindvajset, a ti so najboljši zdravniki celega carstva. Med njimi je eden vrhovni zdravnik, deset začasnih, trije kirurgi, štirje začasni kirurgi, dva zdravnika za oči, dva zdravnika za noge, dva dvorska zdravnika in napo sled še trije posebni zdravniki za carico.
Društva.
(Veselico) priredi .Narodna čitalnica" v Cerknem dne 5. sušca 1905 v dv orani ^Gospodarskega doma". Vstopnina : Za nečlane sedeži dt> vin, stojišča 40 vin. Člani plačajo polovico. Otroci izključeni. Začetek ob 7. uri zvečer.
(Društvo »Zvezda" na Dunaju) priredi v nedeljo, dne 5. suše a t. J., ob 7. uri zvečer v dvorani .Zum Senator, I., Felderstrasse 2, društveno zabavo, pri kateri sodelujeta društveni moški zbor pod vodstvom g. Vinkota Kru-šiči, ter gospod Fran Fras z igranjem na glasovir. Po koncertu sledi ples.
Telefonska In brzojavna poročila.
Dunaj, 4. marca. Cesar je sprejel ogrske politike grofa Albina Csaky, predsednika Justha, poslanca Langa. Pogovarjal se je ž njimi dolgo časa o položaju.
Dunaj, 4. marca Tu trdijo, da je carjev manifest sestavljen če ne od Pobjedo-nosceva pa vsaj pod njegovim neposrednim vplivom. Pobjedonoscev je ozdravel in pritiska na duhovščino, da naj agitira za prošnje, da se ohrani samodrštvo.
Dunaj, 4. marca. Komisija proračunskega odseka bo prišla v Trst, da preišče potrebo razširjenja pristanišča. Posl. Vuko-vič se je že odpeljal v Trst.
Peterburg, 3. marca. Listi pozdravljajo carjev manifest, češ, da je to prvi korak za izvršitev najnujnejših ljudskih potreb.
Rim, 4. marca. V zvezi železničarjev, ki šteje 63 000 članov, se jih je 41.000 izjavilo proti štrajku, 14.000 za štrajk, a 8000 se jih je odtegnilo glasovanju. Iz tega se sklepa, da bo gibanje kmalu nehalo in da se v kratkem prične normalni promet. Jutri se snide agitacijski odbor, da končno ukrene glede nadaljnih korakov. Socialistiški organ „Avanti", priobčuje izjavo agitacijskega odbora, ki pozivlje železničarje, naj še za nekaj dni vzdrže obstrukcijo, ki se je faktično že nehala.
Varšava, 4. marca. Poljaki agitirajo zato, da se poljski jezik uvede na šolah. Za 150 ljudskih šol je podana ta zahteva, drugače več starši ne dajo svojih otrok vanje Pričakuje se dovolitev poljščine tudi za več srednjih šol.
Sofija, 4. marca. Bolgarski dijaki pripravljajo za 29. april, ob obletnici bolgarskega osvobojenja, veliko manifestacijo za ruske dijake.
Berolin, 4. marca. Turčija je izročila Avstriji in Rusiji noto, v kateri pravi, da je za izpeljavo v Miirzstegu sklenjenih reform najprej treba denarja, v blagajnah okrajev, ki pridejo v poštev, pa denarja ni. Raditega so morali zvišati carino na uvoz. Rusija in Avstrija sta pripravljeni to privoliti, če Turčija miirzsteški program prizna in da se detične vsote porabijo za Makedonijo in če se izvrše neke izpremembe v turški državni carinski službi. Ostale vlasti sta Rusija in Avstrija prosili, naj se izjavijo, da s tem soglašajo.
Belgrad, 4. marca. Angleška vlada je naznanila vsem vlastim — izjemši Srbiji, katero je tudi to pot ignorirala, da je defi-
nitivno sklenila miirzsteški program podpirati in v tej zadevi podpirati tudi Avstrijo in Rusijo. Tu so nekateri mnenja, da je to za mir dobro znamenje, drugi, da se s tem Angleška hoče le vmešavati, tretji pa, da se bo Turčija sedaj zbala nasprotovati reformam. Gotovo je, da se Makedonci s suhimi izjavami ne bodo zadovoljili, ampak da bodo zahtevali dejanj.
London, 4. marca. (K. u.) Reuterjev urad javlja iz Tokia: Japonci nadaljujejo bombardiranje s težkimi topovi na glavna stališča Rusov. Iz glavnega taborišča se poroča, da so Japonci vzeli ruska stališča na vzhodnih višinah pri Kutulinu Hankonu. V smeri proti Sahu so rpo noči napadli Rusi Japonce, a so bili odbiti na desno obrežje Hunha. Silni ruski napad na Cenčiapao in na zahodno ležeče sosedno ozemlje do Hunha, je popolnoma odbit.
London, 4. marca. Reuterjev dopisnik pri Okuovi armadi poroča : Dne 2. marca so vzeli Japonci nasipe pri Apataju po obupnem bajonetnem boju. Japonci so izgubili 2000 mož, ruske izgube so večje. Obstre-ljavanje traja dalje ob železnici Sahetun. Na levem krilu je bil vso noč boj. Od danes zjutraj je boj pri Slampu z japonskimi oddelki, ki imajo namen Ruse obiti. Boj na vsej fronti se vedno bolj bliža veliki odločilni bitki.
London, 4. marca. Listi pravijo, da je japonska kavalerija res že 50 km. zahodno od Harbina. Znatne japonske čete prodiiajo od juga.
Harbin, 4. marca. Neprestano dohajajo sem vlaki z ranjenci. Vse bolnišnice so prenapolnjene.
poročilo.
Kava notira mirno, ker poprašanje neizpremenieno.
Sladkor teddiro v obče mirno in stane promptno blago K 84'/,.
Spirit-ove cene so tako nizke, da je vseuako pričakovati v kratkem povišanja
Petrolej je za mesec marec neizpre-menjen.
Riž-ovo poprašanje se je oživelo in so cene vsled večje porabe nekoliko nategnile.
Pšenične cene od 10—20 vin. nategnile.
Moka ima zabeležiti neprič i kova no izpremembo ter so se cene za finejše vrste znižale in nasprotno za bolj nizke vsote pa zdatno zvišale
Otrobi dosežejo od dne do dne višje cene, čemur vzrok je živahno poprašanje in nedostaja blaga.
Fižol bokinec (cibenčan) stane 29 K 50 v., koks pa K 30'50.
Koruza. Poprašanje se je zdatno po-množ lo, vsled česar cena razvidno raste.
Krompirja splošno primanjkuje in je posebno za seme veliko pomanjkanje, kar je vzrok da so cene nepričakovano visoke.
Tržna poročila
od dne 3. marca 1905. Budimpešta. Pšenica za april 1990 do 19-92; rž za april 15-74 do 15 76; oves za april 14'50 do 14-52; koruza za maj 15 22 do 15 24.
i Pšenica: ponudbe srednje; povpraševanje pičlo, mirneje. — Prodaja neznatna ob odpretju za 5 stotink znižanja, pozneje komai vzdržano. — Druga žita trdno, vzdržano. — Vreme: dež.
flVeteorolojlčno poročilo.
Višina n. morjem 306-2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm
S o	Čaa opazovanja	Stanje barometra ▼ mm	Temperatura po Celzija	Vetrori	Neb.	if a S B s Ust * £
3	9. zveč.	729'7	.+21	sl. szah.	dež	12 5
	7. zjutr.	728-2	+2-2	sr. jzah.	n	
	2. pop.	7312	+2.8	sl. jjvzh.	obl.	
Zahvala.
Srednja včerajšnja temp. +2-4°, norm. -fl 6°-
Zahvala.
Za mnoge dokaze iskrenega sočutja, ki se nam je tako mnogostransko izkazovalo med boleznijo in o priliki smrti našega iskreno ljubljenega soproga, oziroma očeta, starega očeta in tasta, gospoda
Frančiška Tauses
ces. kr. pomožnega uradnika v pok. in imejitelja srebrnega zaslužnega križca s krono,
kakor tudi za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu in za darovane vence izrekamo s tem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem svojo najiskrenejšo zahvalo.	422
Ljubljana, 2 marca 1905.
Žalujoči ostali.
Dr. Janez Klasinc, odvetnik v Gradcu, naznanja v svojem, svojih bratov Franc in Lovrenc Klasinc, posestnika pri sv. Marjeti na Dravskem polju, in drugih sorodnikov imenu prežalostno vest o smrti iskreno ljubljene matere, gospe
Marjete Klasinc
ki je dne 2. marca t. 1. po dolgem težkem trpljenju, previdena s sv. zakramenti v 86. letu blaženo v Gospodu zaspala in se dne 4. marca t. 1. na pokopališču pri sv. Janžu pokopala.
Sv. zadušne maše služile so se dne 4 marca t 1. v cerkvi sv. Janža na Dravskem polju.
V Gradcu, dne 4. marca 1905.
Posebna obvestila se niso izdala.
^fcj/dliti
Najbolje za zobe.

Novo ustanovljena
konfekcijska trgovina za 0 0 0 gospode 000
po čudovito nizkih cenah, elegantno, moderno in trpežno, po E) meri in točno izvršene E2)
<9> obleke za gospode o
priporoča JOS. ROjfoa.
Ob prebridki izgubi svoje iskreno ljubljene, nenadomestne, najboljše sestrice, ki je svojo dolgo zelo mučno bolezen z občudovanja vredno potrpežljivostjo, osrčevana v ljubezni do Jezusa in Marije, s pogostim prejemanjem sv zakramentov najpotrpežiji-vejše prenašala, se najprisrčneje »hvaljujem za vse brezštevilne dokaze ljubeznivega sočutja, za goreče molitve otročičev in staršev njihovih; sploh vsem, ki so se kakorkoli udeležili tako lepega pogreba, posebej častitim duhovnim sobratom, ki so se udeležili sprevoda, premil. gospodu prelatu Rozmanu in celi častiti asistenci, blagorodnemu gospodu Fran Doberletu za tako točno in redno izpeljavo celega pogreba; častitim usmiljenim sestram ter celemu zavodu Lichtenthurničinega zavetišča in čast. šolskim sestram Marijanišča, Katoliškemu društvu delavk ter zlasti preč. predstojništvu zavoda Salezi-jancev, kateri je po svojih mladih gojencih s prelepo ubranim petjem pred hišo žalosti in v cerkvi sv. Krištofa in osobito še z žalostinsko godbo prav nepričakovano celo občinstvo kar očaral ter tako celi sprevod izpremenil v nekako veselo spremstvo nedolžne duše v nebesa in hkrati pokazal prelep napredek salezijanskega zavoda na Rakovniku v Ljubljani.
Iskrena hvala bodi tudi preč. gospodu župniku ter celemu pevskemu zboru pri sv. Heleni za lepo petje ter ginljivo nagrobnico pri sv. Agati. Izpolnila se je rajni sestrici želja, da na domačem pokopališču poleg očeta in matere zdaj čaka veselega, častitljivega vstajenja.
Prebridko izgubo utešuje mi prijeten spomin na tako odkritosrčne dokaze Ijubez-njivega sočutja, zlasti pa spomin na prelepo smrt svoje v voljo božjo tako vdane sestrice, umirajoče v družbi in molitvi dveh častitih sester usmiljenk in moje malenkosti ter izročujoče se Jezusu in Mariji, kjer jo upam trdno kdaj najti tudi jaz.
Najspoštljivejša, najiskrenejša hvala torej vsem; rajni sestrici pa Gospod dodeli presladki večni mir in pokoj, večna luč nebeška naj jej sveti!
Ljubljana, 1. marca 1905.
Jan. Smrekar.
Zajarji, mlinarji in drugi!
Da je voda najcenejša gonilna moč, je splošno znano; če pa je primanjkuje, kot se je tekom pret leta večkrat zgodilo v vašo največjo škodo, je treba rabiti
tiS" motorje ^
ki porabijo jako malo kurjave, so zelo zanesljivi in lahko ravna z njimi vsak navaden delavec. Tudi tam, |(Jer nI prav nič Vode, se lahko napravijo jjage. mlini in kake druge obrti samo na motorje ob zulo majnih stroških. — Najboljše motorje na bencin ali na par in vsa zadevna pojasnila dobite V skladišču
strojev
FRANA ZEMANA v Ljubljani
na poljanski cesti St. 24.
Tukaj se dobita tudi dva močna šivalna Stroja za šivilje ali krojače po nizki ceni. "Ig^®	413 3-1
Novo šolsko poslopje.
Krajni šolski svet v Jiarijah pri Trnovem (Notr.)
naznanja tem potom, da se bo oddala
- dne 12. marca 1905 -
po popoldanski službi božji na licu mesta v Harijah
S^ŠT" zgraditev nove šole
ustmenim potom ponudnikom. Stroški so proračunjeni na 17.197 K 92 h. Kavcijo v znesku 600 K je istega dne položiti v roke predsednika kraj-nega šolskega sveta v gotovem denarju, hranilničnih knjižicah ali državnih obligacijah po kupni vrednosti. Stroškovnik in načrt je na ogled pri podpisanem krajnem šolskem svetu.	398
i—I
l^rajoi JCi^Ki	V 5°rU°b> dne 26 februarja 1905.
Sola
v Sostrem se bode zidala.
Dela so cenjena na.....K 17.380 —
katera se bodo oddala posameznim obrtnikom Načrti, proračun in pogoji ležijo v pregled pri predsedniku stavbenega odbora Franc Lipah-u v Dobrunji št. 37 od 5. do 20. t. m.
Zapečateni oferti naj se pošljejo predsedniku do 20. t. m. z 10% varščino.
Stav. odbor za zgradbo nove šole v Sostrem
Franc Lipah, predsednik
415
Originalni

| « « ^
fiv> '-t i"' .
W Pazite na tvorniško znamko.
399 20—1
šivalni stroji.
SINGER C o. delniška družba za šivalne stroje.
v Ljubljani sv. Petra cesta št. 6.
najboljša, najlepša m najcenejšo
• ura sedanjosti«
prave Roskopfdouble-tlafe Savonnef remonfolr s sidro
so najnovejše Roskopf-ure. Te ure imajo izborno in zajamčeno precizno kolesje s sidro, so dvojno pokrite s 3 zelo močnimi plašči iz double-zlata z avtomatičnim pokrovom. Double zlato je zlatu podobna kovina, ki nikdar ne izgubi te podobnosti. Te ure splošno občudujejo radi krasne izvršitvein se ne razlikujejo od pravih zlatih ur.
Cena 5 gld. K temu primerna dvojna verižica za gospode iz double-zlata gld. 1-50. Vsaki uri je priloženo triletno pismenojamstvo. Pošilja proti povzetju Josip Splerlnj, Dunaj I,, Postgasse 2 51. 40(j 10—1
E. Zbitek-ov tfsii^S
zavod za izdelovanje ste-klenomozaičnih božjih grobov, lurških duplin in altarjev za procesije ob 8v. Resnjem Telesu.
Odlikovan od Nj. svetosti papeža Leona XIII.; priznanja kat. teolog, akademije v Peterburgu, nemškega misi-jona v Carigradu itd. Ilustr. ceniki zastonj Vse pošiljatve zajamčene.
409 2 -1
Krojaški
0 pomočnik
se takoj sprejme za večje delo pri Antonu ČJebulj.
krojaškemu mojstru na Jesenicah, Gorenj. 414 1-1
V Spodnji Siski
VMMlil
ienffDi mm.
prav dobre mmm* w
417 1-1
Zgodnji krompir,
beli amerikanec in rožnik, tudi kislo zelje, repo in čtbulo, kupuje po najvišji ceni
Jožef Leuz «9 3-1
v Ljubljani pri novem Fran Jožefovem mostu.
Kuharica
dobi službo v župnišču z malo ekonomijo na deželi. Plača po dogovoru. — Naslov povč upravništvo ^Slovenca". 418 3—1
Ururskegu pomočnika in učenca - - - ■
takoj sprejme Fr. P. Zajec,
urar v Ljubljani.	331 5
Razstava perila

mmmmmmmmi^^^^mmmmmmmmm
prekrasne in okusne izvršitve, ki vzbuja splošno občudovanje je za kratek čas razstavljena na ogled v razložnlh oknih in v
trgovini
/Vntona Šare
v IJ ubija 11 i Sv. Petra cesta Stev. 8.
(\vnirP za "llkarJ®. pleskarje, zidarje in za domačo porabo ima v veliki izberi v zalogi tvrdka BRATA EBERL v LJub-
Jlanl, Frančiškanske ulice. 624 16 11—9 Vnanja naroČila proti po\zetju.
»Katoliška Bukvama"
v Ljubljani.
Književna poročila.
Novosti:
Apologeiische Tagesfragen. 1. Heft : Mausbach, Kernfragen christlicher Welt- und Le-bensanschaung K 1.44, — Zora. Glasilo katoliško-narodnega dijaštva Xt. letnik, št. 4 K —.20, — Benzigers naturwissenschaftliche Bibli-othek: SchSpfung und Entwicklung I. Gauder, O S B, die Erde. Ihre Entstehung und ihr Untergang. Vezano K 1.80, II. Gauder, Der erste Organismus. Vezano K l.bo, III. Gauder, Die Abstammungs-lehre. Vezano K 1.80, — Catalogus cleri tum saecularis tum regularis dioecesis labacensis in-cunte anno MCMV K 2.—, — HartlcberTs klei-nes statistisches Taschenbuch iiber alle Lander der Erde /wolfter Jahrgang 1905 bearbeitet von Professor Dr. 1'ralauf. Vezano K 1.60, — P. Eymard, Monat Maria Unserer Lieben Frau vom Allerheiligstsn Sakramente. Vezano K 1.20.
Meschler, Das katholische Kirchen-jahr. Betrachtungen iiber das Leben unseres Herrn JesusChristusdesSohnes Gottes. 2 zvezka K 7.20, vezano K 11.40.
V cerkvenem glasbeniku posebno priporočena glasbena dela.
Oachs, Op. 13, 50 kurze und leichte Kadenzen und Praeludien in den gebrauchlich-sten Dur- und Molltonarten fiir Orgel oder Har-monium K 2.88, — Goller, Op. 34 Missa brevis in honorem S. Aloisii Gonzagae ad quatuor voces inaequales comit. Organo. 1'artitiura K 1.92, vsak glas 30 vinarjev.
Postni govori.
Hunolt, S. J., Fastepredigten II. Cyklus: Von der Erziehung der Kinder (1880) K —.90, — III. IV. und V. Cyklus: Beweggrunde zur Busse. Das Sakrament der Busse. — Mittel zu einem bussfertigen Leben. K 2.52. — VI. VII. und VIII. Cvklus: Pfliehten der Kinder, Herrscliaften und Dienstboten. — Pfliehten der Eheleute. — Der Tod Jesu. K 2.16, Fuhr, Der verlorene Sohn, ein Bild des SUnders und ein Vorbild des Btissers. Sieben Fastenpredigten K 1.08, — Nagelschmitt, Der Todesgang Jesu nach Golgatha. Sieben Fastenpredigten. K 1.20, — Riitjcs, Die letzten Dinge des Menschen. Fastenpredigten K 120, — Kolberg, Jesus, dir leb' ich. Sechzehn Predigten uber das Leben in Cliristo. K 1.44, — Bierbaum, Sehs Predigten Uber die blutigen Geheimnisse des Leidens Christi. K 120, — Diessel, Der Tod der Siinde Sold. Fastenpredigten K 1.44, — Diessel, Charfreitag mit seiner tiefbedeutsamen Liturgie. Fastenpredigten K 1 68, — Diessel, Die Erde die Heimat des Kreuzes. Sieben Fastenpredigten und eine Charfreitagspredigt K 1.20, — Peppert-Daxenbichler S. J., Fttnf Zyklen Fastenvortrage. K 3.-, - Weindl, Kurze Fastenpredigten uber die Andachten des ka-tholischen Chnsten in der heiligen Fastenzeit K 1.44, Izvrstno tvarino za postne govore obsega tudi najnovejše Diessel- ovo delo „Auf Kalvarias Hohen." Ein Weg-weiser in den Tagen der geistigen Einsamkeit. K 5 40.
Priporočamo naslednje skladbe dveh domačih virtuozov: Slava Jezusu. Pesmi na čast božjemu Izveličarju za mešan zbor, deloma z orgijami. Izdal P. Hugolin Sattner O ff. M. Partitura in štirje glasovi K 8.12, vsak nadaljni glas 5o vin.
Slava Bogu. Cerkvene pesmi II zvezek : 23 Marijin>h za mešan zbor, zložila in izdala P. Angelik Hribar in P. Hugolin Sattner. O. ff. M. Cena s poštnino vred K 2 10, vsak glas 35 vin.
Slava Brezmadežni o petdesetletnici 1804—1904. Napevi za Marijine družbe. Zložil in priredil P. Angelik Hribar O. M. (_ena vezani knjižici s poštnino vred K 1.30.
Prodajo in razpošiljanje navedenih glasb je prevzela
»Katoliška Bukvarna" u Ljubljani.

416 3—1
Gorki

se imenuje najnovejši
ruski jopič za . . . gld. 12 — v obliki nar. jopiča
(spenzer) za ... . „ 6 — Oehrick - dežni plašči črne ali poljubne barve „ 7-—
Največja izbera zadnjih novosti za spomladno dobo.
Senzacija!
Izvirno angleško blago iz posebno lepega desina z opart. prav elegantnim krojem za obleke in površnike.
Najnovejše mode angleško blago za pike, svileni in baržunasti telovniki brez konkurence.
Naročila po mer; za gospode in gospe se izvršujejo iz najfinejšega francoskega m angleškega blaga po čudovito nizkih cenah.
Bernatovič, Ljubljana.
flnjieSko skladišče oblek.
_J
i
*
0 «
S
f
a
s
i
Po čudovito nizkih cenah se prodaja pri
I. Keber Lj ubljana, Stari trg 9
Ti
1883 52-14
»Pri dobrem pastirju«
vse vrste manufakturno, sukneno, platneno in perilno blago, jagrovo perilo, kravate, modrci itd. itd. — Potrebščine za krojače in šivilje.
Hgr° Pri odkupu čez 10 kron dovolim se 5 % (procent) popusta ali skonte.
Založnik ©. kr.

drž. uradnikov.
N
S
;
o
a
N
Diamanti za rezanje stekla
po K 1-80, 2 40, 3— 4 -. 5'-, 6-, 8.-, 10— 15'—20 - 30-—. ANGELO CASAGRANDE v Trstu, Portici di Chiozza 1. Telef 994.
Nad 10.000 komadov O v zalogi. O
Vsak komad je zajamčen.
Razpošiljatev tudi posameznih ko= madov po povzetja.
Originalne tovarniške cene.
221 52—4
™ Gospoda moja, ali pijete
313 10-8
Cvekov brinovec«?
Delavnica za vsa cerkvena dela
■
ic, * ih >
m
se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih kipov, altarjev, križevih potov, božjih grobov, božičnih jaslic, posrebrenih svečnikov i. t. d. Velika zaloga dovršenih 294 24-2	kipov, križev in slik.
Zahtevane fotografije in načrti s povratno pošto. -
Stotine spričeval in pohvalnih pisem na razpolago. Delavnico z cenj. naročilom podpirati prosi vdani
Konrad Ska^a, st. Ulrich-Groden (Tirol).
Vedno najnovejši
gram ofo n i
rakor tudi plošče v največji izberi morete dobiti le vri zastopniku nemške akcijske družbe ja gramofone
Rudolfu Weber, v
urarju v Ljubljani, Dunajska cesta 20,
nasproti kavarne „Evropa", v hiši gospoda Hribarja.
Prodaja se na obroke. — J/ar« plošle se zamenjajo.
1059 100-75
Ernest HammersGhmidt^ nasledniki
Madile, Wutscher & Ki,

trgovina železnin in kovin
Ljubljana, Valvasorjev trg stev. 6.
Velika zaloga ^»^H
a/



Mesečna soba
z opravo ali brez nje se odda za mesec maj na Sv. Petra cesti št. 101.
392 3—2
31 26-6
Kupi se že rabljena
oprava za smsho
trgovino.
Ponudbe pod „ Trgovina" poštno ležeče _Ljubljana._380 3-3
Lepo
posestvo
vZMihGameUnihft.il
proda se iz proste roke.
Posestvo obstoji iz hiše, dveh gospodarskih poslopij, obokanega hleva in poda, dalje treh lepih zaraščenih smrekovih gozdov itd.
Posestvo je pripravno za vsakega obrtnika ali tudi letovičarja, ker je blizu železniška postaja Tavčarjev dvor ali Črnuče. Proda se skupno aH tudi na drobno.
Pojasnila daje Gregor Jeras po domače Sraj Spodnji Gameljni št. 23. 375 3-2
Kočija
še prav malo rabljena, je naprodaj po nizki ceni v Trbojah hišna št. 70 pri Smledniku. 390 3—3
Krojaškega pomočnika
sprejme takoj 381 4_4
Franc Vidmar, Krojač v Železnikih.
Delo je trajno.
Solicitatorja
išče odvetniška pisarna dr. V. Schweiizer ja v Ljubljani.
Nastop 15. marca ali 1. aprila 1905. Plača po dogovoru. Stenografi imajo prednost.	395 3__3
Služba cerkvenika in orjanisfa ^m
se nastopi iahko takoj ali saj prve dni aprila.
Dohodkov 600 K, prosto stanovanje in vrt. Kje, pove upravništvo ,,Slovenca". 403 3—2
vas** Lepo posestvo
Z gostilno —
se proda z zemljiščem ali pa samo hiša, v kateri je stara, dobro obiskovana gostilna, pripravna tudi za napravo prodajalne. Plačilni pogoji ztlo ugodni. Več nove lastnik Anton Vidmar, Ambrus, pošta Zagradec, postaja Zatičina.	5—3
ueliluuisbn
pesa
iz Kvedlinburga.
Kraški in amerikanski
grah, ruski lan,
vseh vrst detelje, posebno za če-belno pašo Phacelia in Esparsetto, vse vrste travnih semen za napravo ali zboljšanje senožeti, kakor tudi vse vrste zelenjadi, zajamčeno kal-jive se dobe pri	3os 6-3
Petni Lassnlku u LJubllani, Marijin trg.
Haprodaj je
v Ribnici na Kranjskem, nasproti cerkvi enonadstropna
hiša
z gospodarskim poslopjem, lepim vrtom In obSIrnlm zemljličem.
Pojasnila daje dr. Iv. Merhar, TRST, Via Montfort 8.	394 3-2
Samo 6 dni
Havre - New York
vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki Francoske prekomorske družbe. Edina najkrajša črta čez
Bazel, Pariz in Havre v Ameriko.
Veljavne vozne liste in brezplačna pojasnila daje edino
oblastveno potrjena potovalna pisarna
ED. ŠMARDA
v LJubljani, Dunajska cesta 18
v novi hiši »Kmetske posojilnice«, nasproti znane gostilne pri »Figovcu«.
Odlikovan
Z zlato kolajno in iasfno diplomo
v Parizu.
479 102
Anton Preskef
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta it.
reglstrovana zadruga z neomejenim poroštvom
TaTfnTETsTf v hjubljani \1Wm
na Dunajski cesti St. 18, na vogalu Dalmatinovih ulic
obrestuje hranilne vloge po
2 52-3
41
0i
2 0
1
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnika
plačuje.
W Uradne ure od 8.—12. in od B.—4. ure popoldne.
Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada.
Upravno premoženje kmetske 17 rojrQir, posojilnice znaša	A j»^4j,04j 4"'
stleg ^ K 5,089.883-14. Dper= K 23,8o6'3O6'40. sffir K 98.238*41.
Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih. Poštno-hranilničnega urada §t. 828.406. — Telefon St. 185
h.
15 /
Cepljene ameriške trte
lepo zaraščene in dobro vkoreninjene in sicer: Laški rizling, mali rizling, traminec, silvanec, bela in rdeča žlahtnina, portugizer, moslavec, muškatelec in Wildbacher
priporoča po nizkih cenah: franjo Thaler, vinogradnik pri Št. Ilju v Slov. goricah. (Štaj.) Naročila sprejemam že zdaj.	2140 16—9
1055 52- 37
Stavbeno, umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo
Hidralične vidre in sesalke
JOSIP WEIBL
J. SpireitzeiT« ja naslednik Iijubljana, Slomškove uliee št. 4. "
priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v izdelovanje vseh v to stroko spa-dajočih predmetov: žiSno ompežje na stmoj, obhajllne mize, ognoje no mlnodvoKU, obmejno omvežje, vežna vvata, balkoni, verande, stolpne križe, Štedilnike, strelovode, 2elezna okna, železne stregne stole itd.
Specijaliteta: vaijiSni zastonj in soinSne plahte po najnovejšem zistemu s samodvigal-nimi oporami brez vijakov.
Zastopnik:
FR. SEUNIG, Ljubljana
31 Dunajska oesta 31
HAMBURG4MERIKA
Iz IJubljane v
®sr Novi Jork.
Odhaja se iz Ljubljane vsak ponedeljek, torek in četrtek
v tednu.	1503 52-26
Izvrstna sigurna vožnja z brzoparniki samo 6 dni.
Pojasnila po večkrat brezplačno.
Zahirala in priporočilo.
Dovoljujem si najvludneje naznaniti svojim velecenjenim gostom in p n. občinstvu, da sem se preselil s svojo restavracijo iz Gradišča v lastne prostore
„Pri Solncu", Francovo nabrežje 15
ki so bili doslej zaprti radi prenavljanja, in da jih bom tam v nedeljo, 5. marca t. 1. pod imenom
Fantinijevn zojtrMnn soba
iznova otvoril.	397 2 2
Točila se bodo znana dobra, naravna vina iz soda ali steklenic, kakor tudi pivo. Specialiteta: rdeči šilher iz Ščavnice princa Alfreda Liechten-steina, sloviti cviček gospe Hočevar v Krškem. V steklenicah in kozarcih: Bordeaux iz kleti grofa La Tour, Pinot nior de Ia Bourgogne iz vinogradov Mre. Levi Villa nova di Fara itd. itd. Priznano izborna kuhinja se zagotavlja.
Zahvaljujoč se najtopleje za doslej mi v tako obilni meri izkazano zaupanje, prosim, da se mi isto dobrohotno nakloni na enak način tudi v mojem novem podjetju, in bilježim, najtopleje se priporočujoč, z najod-ličnejšim spoštovanjem
Ludvik Fanti ni.

Prva hrvatskatvornica žaluzij, rolet, lesenih In železnih zavojnih rolet za izložbe in portale
G. Skrbič
ZAGREB, Ilica 40
priporoča
svoje priznano solidne, točne in cene proizvode. •*•«<»
Ceniki zastonj In franko.
št rnu*'^
it i .........' "
o- »

tftMft i A » k S 9» £■ i iauvj
je
najboljša mizna in osfcžu-v joča pijača, 38 21
katera je preskušena pri
kaSlju, vratnih boleznih, želodčnem in mehurnem kataru.
Uvirek: Giesshubl Sauerbrunn,
Ulaz postaja, zdravilno kopaliSfi* pri Karlovih varlfc
Prospekti zastonj in franko.
V Ljubljani se dobiva v voeh lekarnah, veSjib ^'teorijskih piodajalnicah in trgovinah z jostvininni
inom
Zaloga pri Mihatl Kastncr-ju in Pete- Lastnik-« v <.]«Sil|ani	32 52-9
A. Kraczmcr HX,
LJubljana, Sv. Petra cesta 6
priporoča
popolno galogo ^	"p kratkih klavirjev
fjS®
mlgnonov in planin
najbolj renomiranih firm po najnižjih cenah. Pre-igrari klavirji, solidno in sa— stanovitno prenarejeni so vedno v zalogi, bbs
Edino zastopstvo za Kranjsko firm: L. Bdsendor-fer, c. kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev na Dunaju; Br. Stingl, c.kr. dv. zalagatelja na Dunaju.
Klavirji se popravljajo, ubirajo iti izvršuje se poil-laganje z usnjem strokov- 5 . njaško in preskrbno in V^. zaračunavajo najcenejše.
1517 52-25
Pomladanska in JesensKa doba
1 9 0 5. 343 40 -3
Pristno brnsko blago.
En kos Mtr. 3.I0 , k 7 « im.	,
,,.,„ ___, , . i 7, «, io iz dobre i
ilolg, zad. za kompl. „ '	... u
obleko za gosp (stik-1 K 12' K 14 lz bolJse ' 3
nja, hlače, telovnik) I K 16, K 18 iz linejše I g
stane le	' K 21 iz najboljše 1
Kn kupon (kos) za frno salon, obleko K JO, kakor tudi blago za površnike turist, loden. sviln. kamgarne razpošilja po tovarniških cenah kot rcelna in solidna znana tovarniška zaloga zo sukno
Slegel-Imhof v Brnu.
Vaorcl instonj In franko. Zajumr. pnfiljator po norcu. Velike so prednosti, ki jih imajo odjemalci, ki dobivajo blago direktno pri tej tvrdki na mestu tovarne.
Iz trpožnega le solidnega bii(r mmmmiHBm	po alzkih oenah
Opozarja na velike svoje *alogo
^ShMH ===: ,zfl°toviJene obl«*.
posebno na hftveloke v naj ^m&silaS' večji izberi po najnižjih cen**
«b»ltelj flfllform avatrljskega drnatr«, ieleinlgan urad3l<
1122 100—71
V^l-.-lk. remontolr - ura
I
Zahtevajte
brezplačno in franko
«ioj ilustrovani cenik z vei ko H00 podobami
ur, zlatega m srebrnega blaga n godbenih reči
Hanns Konrad
toiarna za nre In Izvozna trgovin; Most St. 955, Ceiko
'lat n, „ "" """»moir■ ara a aldro, , .
' "°"*°Pf P»tont t trpetne«. futralu (t\A O-fiT,
"" ----\im x rje
PriTcakom, komad
ne priporoča preč. duhovSfši v izdelovanje vsakovrstn*
duhovnlikc oble^«
MAGGIJEVfl ZABELA
je edtno ln ataroznano sredstvo, da se pripr«yi slabim juham, omakam, ragu, aofiivju itd v hipu nepričakovano rnoCan in prijeten okus. — Zel6 Izdatno, zato najse ne odd& prevedl
Na prodaj je ▼ vseh trgovinah kolonialnega blaga in delikates pa dišav.
Steklenica od 60 v više.	Izvirne steklenice se napolnjujejo prav cen6
909
rane Jožefov grenki vrelec
„pravi reprezentant kislih ^
vodž".	1049 15—13
V. medc. oddelek splošne bolnišnice na Dunaju.
r
I
Zaščitna znamka: „Sidro"
Liniment. Capsici comp.
Nadomestek za
]F*»lii - Expellor
je splošno priznano kot izvrstno bol blažujoče mazilo; cena 80 v., K 1*40 in K 2 se dobiva v vseh lekarnah.
Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se jemlje le originalne steklenice v škatlah z našo zaščitno znamko ^Sitiro" iz Richterjeve lekarne, potem se je gotovo prejel originalni izdelek. RICHTERJEVA LEKARNA
k ..zlatem levu" v Pragi
Elizabethgasse štev. 5 nova.
_ Dnevno ratpoilljan}a .
Z^ravjt- je nnjv^ojn bogastvo!


6 mesecev na poizkušnjoi
3 mesece krediti Popolno zastonj I
in enake širokoustne reklame moja svetovnoznana tvrdka ne potrebuje pri pohvali svojih ur. Razpošiljam že leta	407 10-1
v popolno zadovoljnost
svojim zasebnim odjemalcem svojo pristno azue-rlkansko, antlmagnetlfiko, sistem
s.»o	Roskopf=patent-rem.
aro s sidrom št 99
s plombo
▼ črnem imit. jeklen, ali ni-ielnasten okrov«, pat. emaii. kazalište, 36 nr idoču, natančno repaeiritno s triletnim primernim jamstvom, v fnteralo iz jelenine, z nikeln. veriiico in privedle m ?.a ceno gl. £-25, S komadov gl 6-GO, A kom. f;l 12-60. let. nra i dvojnim pokrovom el. S 60. Cene »I-«tnn ^BOKkepf • «re, bre« plombe, kakorine prodajajo mali irarjl In trgovci, ko-m*4 SL 17$.
Denar nazaj! ali
zamena d >v(>ljena tudi po S mesecih v — Pošilja proti povzetju aH
m
H %
m
nepokvarjenem stanu,
e se denar pošlje naprej.
Prva tovarna ur
v Mostu (Brux) St. w 1099, (CeSko.) c. kr. sod. zapriseženi cenilec.
Odlikovan s c. kr. avstr. drž. orlom, zlatimi in srebrnimi razstavn. svetinjami in 100.000 priznalnimi
pismi iz vseh delov sveta. Bogato ilustr. ceniki z nad 600 slikami ae na zahtevo pošljejo gratia in franko.
i
,1 ■> —
JMRftg 3 i
'i,,? siii x
m lltafll
Kapljice sv. Marka.
Te fflasovite in nenadkriljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za B notranje in zunanje bolezni. Q
Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih, ubla-žujejo katar, urejujejo izmečeK, odoravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo m zboljšujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Preženo velike in male gliste ter vse od glist lzhajajuče bolezni. Deluje izborno proti hripavosti in prehlajeriju. Lečijo vse bolezni na jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele reditena manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši Dobiva se samo: /ftestna lekarna, Zagreb, zato naj se se naročujejo točno pod naslovom:
mestna lekarna, Zagreb, [Markov trg št. 36, poleg cerkve sv.Mnrka.
Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajstorica se ne poši^a. — Cena je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto:
1	ducat (12 steklenic) 4-~ K. 1 4 ducate (48 steklenic) 14 60 K.
2	ducata (24 stklenic) 8 - K. C 5 ducatov (60 steklenic) 17-- K.
3	ducate (36 steklenic) 11- K. 1
Imam na tisoče priznalnih pisem, ki jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so s posebnim uspehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Barentinčič, učitelj; Janko Kisur, kr. nadlogar; Stjepan Borčic, župnik; Ilija Mamic, opankar: Zofija Vukelič, šivilja; Josip Seljanič, seljak itd.
Ustanovljena 1.1360. MCStild IOKtlMl!, ZllJ^l), ~Ustanovljena l. l360 Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka.
B

w
m M
Leopold Tratnik
ta o pasar v Ljubljani rae>
priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojnikom, svojo veliko zalogo cerkvenih 52 posod in orodja.
Slavnemu občinstvu pa eltk-trična svetila in druge ko vinske izdelke n. pr.: križe, sv. razpela v raznih velikostih, podobe i. t. d. tfj
• Priporoča se za obila 000 naročila! 000
......................I 11
Gospodične 1
;.'■' .c -
n

■ .--v !
!i .--V
'■ j ■■ " •.;''-••'( .''%••'.•*•"•i'
katere se žele izobraziti v Šivanju in krojnem risanju sprejema
Franja Jesiii, Ljubljana
Stari trg Stev. 28.
«CD»S[i
i
20-12

Iz Ljubljane w lfew lork
Brzoparniki: „Kqlser VMIhelm II.", ..Kronprlnr Vllhelm", ..Kalser Wllhelm der Crosae",
(največji in najhitrejši parniki) stane vožnja
Posebno pa opozarjam na to, da s€ zaradi znižanja parobrodnih cen pri vnenl ne poviše^o ceno
amerik. železnic.
Kduard Tavčar, Kolodvorske ulice St. 35
1361 39	nasproti sfarl „TI5lcrJewl gostilni.
Cena vžigalic: 401 i 1 orig. zaboj s 500 zavitki (normal) K 48-franko Ljubljana, 2% popusta.
cd c w

r~ VŽIGALICE i|
dru?be sv Cirilo in Metcia j! Zaloga pri Jv Pgrdano vLjt:i:!jani. J
CD
O. >
m„>,
■D S
o. tu
to »
1 orig. zaboj s 500 zav. (Flaming) K 52' franko Ljubljana, 2% popusta.
S Pri nakupovanju ^
m = suknenega = m g in manufakturnega Sg H _ blaga.	g
^ se opozarja na tvrdko
" Ht'00 IHL"
v Ijubljani	^
Špitalske ulice štev. 4.
250 52—4
Velika zaloga -
suknenih ostankov.
Zahtevajte ppi nakupu
671 60-52
chicht-ovo štedilno mil
Ono je
zajamčeno čisto
in b r«z vsake škodljive primesi. Pere izvrstno.
z znamko „jelen".
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime ..SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN".
Jurij Schicht, Ustje, največja tovarna te vrste na evropski celini.

Važno! za Važno!
k
i
\rnwm.
Naiboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotografične aparate in potrebščine, kirurgična obvezila vsake vrste, sredstva za desinfekcijo, vosek in paste za tla itd — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. — Zaloga svežih minoralnih 1244	vod iz soli za kopel. 52—33
Oblastv. konces. oddaja strupov.
Za živinorejce posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, soliter, encjan, kolmož, krmin, apno i. t. d. — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno.
Drogerija jlnton KatlC
Ljubljana, Šelenburgove ulice 3. Q
Brezplačno In poštnine prosto
pošilja vsakemu na zahtevale svoj ilu-strovani cenik prva in največja izvozna trgovina z urami, biseri, zlatnino, srebr-nlno,optlšklmi stvarmi, godbenlmi avtomati itd. 9-2 52-43
Dletingerjev nasl.
Teodor Fehrenbaeh
v Mariboru (Štaj.), Gosposka ulica 26, v lastni hiši.
Nikl. rem. ura od T80 gld., srebrna rem-ura
od 4 gld., zlata rem. ura od 10 gld. dalje. lavtlajajo so tudi raa r to stroko spadajoča po-pravila aatanlao, vestaa la jako oeao.
Optični zavod
Fr. P. Zajec,
v Ljubljani, Stari trg št. 26.
Vsaki del motorja se lahko zamenja, ter si
vsakdo popravila lahko sam preskrbi. 1254 Dobivajo se najbolje pri 52—33
Karol Kavšeka nasl.
SCHNE1DER & VEROVSEK
LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 16.
Tudi vsi poljedeljski stroji kakor: mlatilnice, slamorez-niee, vratila, čistilnice, mlini za sadje in grozdje, preše itd.
Traverze, cement, štorja, okovi in orodje za vsako obrt.
Ceniki na razpolago.
©-O
Pozor!
Prijatelj iz mesta in dežele ne zamudi stopiti mimogrede sredi mesta v staroznano gostilno G.Auerjevih dedičev
o pri »belem konjičku14 0
v Wolfovih ulicah. — Tam dobiš vedno sveže izborno marčno pivo iz domače pivovarne, kakor tudi mnogovrstna naravna pristna vina in dobro kuhinjo. Skrbi se za točno postrežbo in so-0 O lidno ceno. O O
J. Spunt, gostilničar.
iz portland-cementa in peska. = Streha prihodnosti, =
Patentirana v 30 državah. 62-
1012 Patentirana v 30 državah. b'i—39 ^ Trpežnejša in lahkejša streha, kakor iz ^ vsake druge vrste strešnih opek iz ilovice.
^ Edini izdelovatelj za Kranjsko:
Janko Traun
^ Izdelovatelj cemeotnln, Gllnce pri Ljubljani. ♦
Nlkaklh sivih las In brade več I
Mladeniško mehkobo in naravno barvo las se doseže le z uporabo Vitek-ovega
Sftar nucina -£232
;zak. zajamčeno) 1098 52-37 1 steklenica 1 K. Tisoči priznanj dokazujejo iz-bornost Nucina. — Nucin barva trajno, ne izgubi barve in ni maščoben. En poizkus dovedo do trajne porabe. Edino pristen pri Pr. VI-fehu & Comp., Praga, Vodna ulica. — V Ljubljani naprodaj v drogueriji A. Korbarja.
Pivovarna J. PERLES
LJUBLJANA, Prešernove ulice
priporoča
izvrstno mardno pivo
——— v sodčkih in steklenicah. ————
Najstarejia svefiarska tvrdka. — Ustan. pred 100 leti

1009 52- 39
upevc
priporoča veleiastlti duhovščini ter glavnemu občinstva
zajamčeno pristne čebelno - voščene sveči
za cerkev, pogrebe In procesije,
voščene zvitke, izborni mčd-pitanec
kojl te dobiva v steklenicah, Skatljah in škafih » poljubni veli
kosti ter poceni. Kapuje se tudi vsak ča9 med v panjih, sodčkih, kakor tudi voaal ln subo satovje, po kolikor mogoče visoki ceni. Za obila naročila se toplo priporoča In zagotavl|a točno In pošteno postreči.
IiJO BLt JfljMfl,
Prešernove (Slonove) ulice št. 7.	Perlesova hiša
1600 64-24
Valentin Golob
(pr. indr. Druškovle) Ljubljana, Mestni trg št. 10.
trgovina z železnino —— priporoča: ———-
železo, ploščevino, nosilke in šine, cement, štorje, strešni papir, vozne plahte, gumnate cevi, medeninaste in lesene pipe, okove za stavbe, štedilnike, peči, orodja za mizarje, tesarje in poljedelstvo, poljedelske stroje, kuhinjske oprave, kositarjeve posode domačega trpežnega -	izdelka. -
Velika (zaloga) Izbera pristno pozlačenih na-•vt grobnih križev. <«*
Postrežba točna I Cene zmerne!
založnik zvez« avstpijskih a. k*, dviaunih uradnikov
OOOOOOOODOOOOOOJ
O T)	1	_	O«
o Prva domača = 01 o slovenska pivovarna §|
8 G.fluerjevih dedičev
Ljubljana, WoIfo?e ulice 12
priporoča slav. občinstvu in spošt. gostilničarjem svoje izborno mtrino In
na bavarski način
= varjeno pivo =
Odlikovana na razstavi živil v Parizu z najvišjim odlikovanjem grand prlx in 1008 zlato kolajno. 62—39
Ustanovljena leta 1854.
000000
f1ERB*Bf<y-jev
podfosfornoklsli
apneni= železni sirup.
Ta pred 35 leti vpeljani, od mnogo zdravnikov odobreni in priporočeni
w prsni sirup
je slez odstranjujoče in fcaSelj pomirjajoče sredstvo. Ker ima v sebi grenke tvarine vpliva na dober tek in prebavanje in pospešuje redite?. To za tvorjenje krvi tako važno železo je v tem sirupu v lahko as nilllranl obliki zastopano. Zelo koristno je za slabotne otroke, posebno za utrjevanje kor>ti, ker ima v sebi fosforovo upu -no sol.
Cenu eul steklenici Herbc.bnjjevega Bpnenega železnega sirupa K 2-50, po pošti 40 h več ca zavijanje.	2007 D 14—6
Svarilo! v\™d
enakim ali podobnim imenom razširjene, kar se tiče sestavja in učinka našega originalnega preparata, čisto različne pona-— redbe našega že 35 let obstoječega fosfornokislega apneno-železnega sirupa, prosimo tedaj, vedno odločno zahtevati ..HerbabnjrJev »fineuoželezni sirup" in na to paziti, da se bode zraven stoječa, oblastveno vknjižena varstvena znamka na steklenici nahajala.
Edino izdelovanje in glavna razpošiljate?-. Dr. A. Hellmanns Apotheke „zur Barmherzlgkeit"
Wien, Vlit Kaiserstrasse 73—75. Zaloga akoro v vaeh lekarnah.
V zalogi je nadalje pri gg. lekarnarjih: v Ljubljani: M. MardetschUiger, L Mayr, G. Piccoli, U.pl Trnk6czy; Beljak: L.Ass-mann, Jobst&Schneider; Breže: G. ElsSsser dediči; Celje: M. Rauscher, O- Schwarzl & Co; Celovec: P. Birnbacher vdova P. Hau-ser & I. Pichler, V. Hausers R. pl. Hillinger, I. Kometter; Črnomelj: P. Haika; Reka; K. Mizzan, F. Prodam, G. Prodam, A. Schindler; So vodenj: F. Kordon; Št. Vid: A. Schiebl; Trbiž; I.Siegl; Trst: A.Filippi, E.pl.Leiter-burg, P. Prendini dediči, M. Ravasini, Dr.J. Se-ravallo, A. Sutina, C. Zanetti; Ve 1 i k o v e c: I. Jobst: Volšperk: T. Huth. 1968 18—11
f J
priporoča rfctncmitn*
v i k i t n 1 e
0(1 Oiafci ■•mi
OCLfVS!
NEW
11 mata
R


■ Y0RK in LONDON
nista prizanašala niti evropski c? lini ter je velika tovarna srebrni? prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgo! proti majhnemu plačilu delavnih moč! Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pr šiljam torej vsakomur sledeče predmet le proti temu, da se mi povrne
jld. 6*60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih IS«.
feV s pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat srebrnih Vilic i
anega komada. 6 kom. amer. pat. srebrnih Jedilni! žlic;
12 kom. amer. pat. srebrnih kaVfttf lile;
i kom. amar. pat. srebrna zaJemaf nlca za Juho;
1	kom. amer. pat. srebrna zajema* nlca za mleko;
6 kom. ang. Vlkforla fašlč za pe* klado;
2	kom. efektnih namiznih svečnike? i kom. cedilnik za čaj; 1 kom. naj lin. slpalnlce za sladkAC
42 komadov skupaj samo gld. 6'6€ Vseh teh 42 predmetov je popre, stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobit po tej minimalni ceni jld. 6*60. Ame ričansko pat srebro je znano, je skoi in skozi bela kovina, ki obdrži boje srebra 24 let, za kar se garantuje. \ najboljši dokaz, da leta inserat ne U melji na nlkakrinl slepariji, zavezi, jem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bih blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdoi ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasu« garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
ženitovanjska in priložnostna darila
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo.
Dobiva se edino le v	1469 40
A. HIRSCHBERG-a
eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blaj.
na Dunaji II., Rembrandtstr. 19 S. L. Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpošlje. Čistilni prašek za njo 10 kr.

Pristno le z zraven natisnjeno varst- " ** A veno znamko (zdrava kovina). 4 » Izvleček iz pohvalnih pisem. Bil sem s poši\jatvjjo krasne garnituro Jat »dovoljen.	Ljubljana
Oton Bartusch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolU S pat srebrno garnituro sem jako zadovolje:
Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru. Ker je vaša garnitura v gospodinjstvu jaV koristna, prosim, da mi pošljete še Jedno. Št. Pavel pri Preboldu.
Kamilo Bflhm, okrožni in tovarniški te avail S popisnim nanrzaim orodjun som zel6 indo-voljen — M hael Ko»nč.Tid,ravtiat p >mo n urado? dež. pri vladi v Sarajevu. — Sarajevo 22. ekt 19u4
l Vence.1 Trakove.
Benedikt, Ljubljana.
Največja izbera
najaoljših in najcenejših
dpoKoles m šlualnih 7trolcp
eaUHHBH^^HBMBBHHBBB
za rodbino in obrt.
Glasbeni avtomati
♦ ♦
Pisalni stroji ♦ ♦
Večletno jamstvo. ♦ ♦
Lastna delavnica za poprave.
60 52—7
Ivan Jax in sin
trgovina s Šivalnimi stroji in voznimi kolesi v Ljubljani, Dunajska cesta 17.
Kot zanesljive ure priporočam posebno ,,Union".
Franc Čuden
urar in eksportna tvrdka, zaloga srebrnine in zlatnine, delničar ,,Družbe prvih tov. ur ,,Union" v Genovi, GlashUtte in Blelu,
priporoča svojo bogato zalogo
ženinom in nevestam.
Vsakdo naj zahteva najnovejši cenilnik zastonj in poštnine prosto. 256 52-3
Kot zanesljive ure priporočam posebno ,,Union".
$ AVGUST REpIČ $
LJUBLJANA (v Trnovem) izdeluje, prodaja in popravlja vsako- i-— vrstne —	S
m «> .k -^»s utfs
po najnižjih oenah.
Kupuje in prodaja stare vinska sode. ^
iS
X X X X
»n <n <n <n <n	<n <n <n »o <n ^
Tisoče zahfal-
nih pisem iz vseh delov sveta dobiva pojasnilna in poučna knjiga kot domači svetovalec lekarnarja A. Tbierry - Ja balzamu ln oentlfol. mazilu kot nen&domestnem sredstvu Ta knjižica se pošilja poštnine prosto pri naročilu Balsama, pa tudi sicer se dobi na posebno željo zastonj. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic balzama stane 5 kron. 60 malih ali 30 dvojnih steklenic K 15.— franko z zabojem itd. 2 lončka centifolj. mazila franko K3 60. Prosim nasloviti naj
lekarnar A. THIERRY v Pregradi
pri Rogaški - Slatini.
Ponarejalce in razprodajalce ponarejanj mojih edino pravih preparatov prosim mi naznaniti, da jih sod-nijsko zasledujem. 1856 62—17
(iS* p«; Vi
mm
UM
tm
■f.V-f.s"
V-*l\ '/'.S
mm
LLKantz-a
v Ljubllani
priporoča: pristni rieni, pie-nidui in mlečni krtih, pecivo h kavi, brioche, orehove in makove roiidke, vaniliaki ln trieJ-richsdorfaki auhor i. dr.
1061 52- 39 Xa dan itlrlkrat sveže pe olvo in sicer:
ob 6. in 10. uri dopoldne

V.

»
Ustanovljeno /. 1842.
Slikarja napisov Stavb, in pohištvena pleskarja.
Velika zbirka dr. Schčnfeldovih barv v tubah za akadem. slikarje.
Elekrični obrat.
Tovarna In prodaja oljnafih barv, firneža (n laka
Brafa Eberl, Ljubljana
prodajalna In kompfolr: Telefon 154. Pelavnlca:
Miklošičeva cesta šf. 6	Igriške ulice šf. 8
Ustanovljeno I. 1842.
Zaloga čoplčev za pleskarje, slikarje in zidarje, štedilnega mazila za hrastove pode, karbollneja Itd.
Priporočava se tudi sl. občinstvu za vsa v najino stroko spadajoče delo v mo iu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
1966 52—16
Mjctte JJufovčan
—.......— — brivec =====
£2)0 Kopitarjeve ulice 1 00 nasproti »Jfatol. tiskarne"
priporoča slavnemu občinstvu svojo
novo urejeno brivnico
3 najboljšo postrežbo, ustre3ajočo vsem higieničnim zahtevam, v naj obilnejši obisk.
208b;i2-ll	12. januarja 1905.
Gospodu
le kar ju Piccoli
Ljubljana.
Prosim, pošljite mi 12 škatljic Vaših izbornih salmijakovih pastil.
Velespošto vanjem
Julija Milischka, Dunaj XI V. 11, Ooldschlagstr. 1.
1647 23
Novosti
♦ modnega ^ svilenega blaga
in
največja izbera
pri
Alojziju Persche
Pred Škofijo št. 21. LJubljana.
fl. Primožič, Ljubljana, Mestni tri 25
400 104—2
V soboto 4. marca pričenši
pride na prostovoljno prodajo
najnovejše blago za damske pomladne obleke, svileno blago za bluze, paleto- in dežne plašče, ca. 200. kom narejenih svilenih bluz od gld. 3 50 višje; fini francoski batisti in pe-rilni zefiri od 16 kr. dalje. Posteljne preproge in garniture, peluche preproge od gld. 165 višje; perilo za gospode in dame radi
popolne opustitve trgovine.
Ker se blago naglo razprodaja, ne razpošiljamo nikakih vzorcev, nasprotno si pa vsakdo blago lahko ogleda.
Pozor! ^ Prufl U"Mlnnskn mlekarna. c&>
Slavnemu občinstvu si usojara vljudno naznaniti, da sem danes dne 1. marca v Ljubljani na Turjaškem trgu št. 1 (Katoliški dom) otvoril prodajalno mlekarske zadruge na Brezovici.
Ker sem si nabavil za moderno mlekarstvo vse potrebne stroje, ker se bode od strani mlekarske zadruge na Brezovici strogo pazilo na vsestransko pravilno ravnanje z mlekom od strani zadružnikov, in ker imam v službi v mlekarstvu dobro izurjenega mlekarja (Švicarja), zamorem slavno občinstvo zagotoviti, da se bode v moji mlekarni dobilo vsaki dan in ob vsakem času
1.	sveže, snažno nepopačeno in zdravo mleko, za katero jamčim, da bode imelo vedno najmanj 3-5% tolšče,
2.	svežo in fino sladko in kislo smetano.
3.	fino okusno surovo maslo (čajno maslo), maslo za kuhati in kuhano maslo,
4.	posneto in pinjeno mleko, katero je, dasiravno na 1 °/0 — 0-5°/„ posneto, vendar za uživanje še vedno dobro, zdravo in redilno,
5. ementalski sir, domači sir, in izdelke raznih vrst mehkih sirčkov in skuto.
Cene mleka in drugih mlečnih izdelkov ostanejo kakor do sedaj.
Stalnim odjemalcem se bode donašalo na dom.
Ker bode moje resno prizadevanje cenjene odjemalce postreči pred vsem s svežim, snažnim, zdravim in nepopačenim mlekom, s fino okusno, vedno svežo smetano in z raznimi drugimi mlečnimi izdelki najboljše vrste, prosim slavno občinstvo, da bi moje zapričeto, za mesto iz zdravstvenih ozirov zelo potrebno podjetje blagohotno podpirali — za kar se najtopleje priporočam.
Velespošto vanjem udani

376 3—2
Dragotin Seliškar.
Kamnosek
IGNACIJ ČAMERNIK
Ljubljana, Komenskega ulice 26
se priporoča preč. duhovščini in p. n. občinstvu za vsa cerkveno-umetniška in stavbin-ska dela.
Velika zaloga nagrobnih spomenikov in
vsake vrste umetnih marmornatih izdelkov po nizki ceni.
Izdeluje načrte ln proračune.
1007 62—38

VsaK dan sveže
pustne Krofe
Slaščičarna
Jak. Založnik
Stari trs 21. Mestni tri 6. Sv. Petro cesto 27.
33 20
Higieniško razpraševanje
stanovanj, tovarniških lo-kalitet i. t. d.
V Vacuum Cleaner K
Stev. 155.
Telefon	pQfQf MafellČ
zavod za snaženje stanovanj
420 i
Škofje ulice šf. 1
Preproge □ □ □ □ □ □ pohištvo,
se sprejema
za snaženje in shranjevanje.
»Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani"
Dunajska cesta št. 19. * v Medjatovi hiši v pritličju * Dunajska cesta št. 19.
vsprejema:
1.	zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi;
2.	zavarovanja zvonov proti poškodbi in
3.	za nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico na Dunaji:
a)	zavarovanje na doživetje in za smrt, jednostavna zavarovanja za slučaj smrti, na doto in rento, ljudska zavarovanja z mesečnim plačilom zavarovalnine po 50 vin , 1, 2, 3 in 4 K in dajč po neprisiljenih vlogah v oddelku „Rentna hranilnica" deželne zavarovalnice zelo praktično starostno in rentno preskrbo;
b)	zavarovanja proti vsakovrstnim nezgodam (telesnim poškodbam) in nezgodam na potovanju po suhem in na vodi ter jamstvena zavarovanja vsake vrste.	28 26—19
Slovenci! pristopajte
Pojasnila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki.
Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja -pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri s vsako drugo
zavarovalnico.
V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel.
Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno ■	varnost. -
Svoji k svojim!
k domači zavarovalnici!
0 0
s