AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN M LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 140 CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, JUNE 14, 1940 LETO XLIII. — VOL. XLIII. Papež je globoko potrt radi vstopa Italije v vojno, toda ne bo podal nobene izjave Rim.—Papež Pij je vedel 24 ur prej, da bo Italija napovedala vojno Angliji in Franciji, predno je to Mussolini uradno razglasil. V Vatikanu vlada radi tega koraka Italije potrtost in skrb. Pripovedujejo, da je papež do zadnjega upal, da se bo Mussolini premislil in ko je prišla novica, je pokleknil pred oltarjem v svoji zasebni kapeli in dolgo molil. Glede tega koraka Italije, ne bo podal papež nobene javne izjave. Najbrže se bo Vatikan zadržal popolnoma rezervirano, ker sv. Oče je poglavar vseh katoličanov, v tej in oni deželi, medtem, ko imajo katoličani v vsaki posamezni državi, v katerikoli, dolžnost do svoje vlade kot njeni podaniki. Vprašanje je, kaj bo storila italijanska vlada glede vatikanskega glasila Osservatore Romano. Dozdaj je časopis poročal novice vseh vojskujočih dr- Mehika izganja nacije Mtxico City.—Iz zanesljivih vladnih krogov se poroča, da je vlada naročila nemškemu ča-žav, radi česar Italija ni opore- \ sopisnemu atašeju Arturju kala, dokler je bila nevtralna. Zdaj pa, ko je sama v vojni, italijanska vlada najbrže ne bo dovolila vatikanskemu glasilu poročati druga kot italijanska vojna poročila. V Vatikanu je vse pripravljeno, da so okna ponoči trdno zastrta za slučaj zračnih napadov. Ker je Vatikan država-sa-ma zase, so ostali tam še vsi poslaniki vojskujočih držav, tako tudi angleški in francoski. Radi tega se boje, da bo prišlo do komplikacij med italijansko vlado in Yatikanom, ker bo italijanska vlada gotovo sumila, da se od strani teh diplomatov vodi kaka propaganda proti Italiji. Tudi okna v papeževem stanovanju so dobila močne za-store, skozi katere ne prodre luč. Poprej se je lahko videle razsvetljena okna, za katerimi je papež delal pozno v noč. Narodni festival bo v nedeljo v Edgewater parku V nedeljo popoldne ob štirih se bo vršila v Edgewater parku velika ljudska slavnost, pri kateri bodo sodelovale vse narodnosti* z narodnimi plesi. Slovence bodo zastopali fantje od "Lire" in dekleta od Yugoslav (Slovene) kluba. Ples bodo izvajali tudi La Verne Glicker in Donald Kramer ter Albert in Lillian Ule. Za ples bo pa igral Louis Trebar. Vse potrebno je uredila gdč. Mary Marsich. Vstopnine ni nobene in vsak je prijazno vabljen, da pride gledat to redko zanimivost. Nov grob v domovini Mrs. Frances Zupec iz 982 E. 207th St., Euclid, O., prej v Barbertonu, O., je prejela žalostno vest iz stare domovine, da ji je v fari Preserje umrla teta Marija Umek, stara 80 let. Njeno dekliško ime je bilo Su-hadolnik. V starem kraju zapušča brata Antona, v Warren, O., brata Franka in nečakinje: Frances Zupec v Euclid, Antonijo Hrvatin v Clevelandu, Marijo Zakrajšek in Marijano Av-sec v Barbertonu. Naj ji bo lahka rodna gruda! Slaveki Namesto v nedeljo bo vaja Slavčkov v soboto ob štirih po^ poldne. Po koncertu so vaje slabo obiskane, zato upam, da bo bolj primerno za mladino tekom počitnic za kak drug dan mesto v nedeljo. Prosim starše, da opozore mlade pevce na to in jih pošljejo na vajo. Pozdrav! Louis šeme. Smrtna kosa V St. Lukes bolnišnici je danes zjutraj ob treh preminil Louis Shuster, star 32. Stanoval je na 1086 E. 71st St. Pogreb se bo vršil iz pogrebnega zavoda Frank Zakrajšek, 6016 St. Clair Ave. •Čas pogreba bo naznanjen jutri. Jo j, tak strah! Milwaukee., Wis. — Alfred Mitchell, star 7A let, je za-vžival kosilo, ko je naenkrat močno zakašljal, potem se . je pa prijel za usta in ves v obupu zastokal: "Svojo gornjo čeljust sem požrl!" Naglo so ga odpeljali v bolnišnico. Z X-žarki so naglo preiskali kje je obtičala čeljust, da bi jo z operacijo vzeli ven. Pa čeljusti ni bilo nikjer. Končno se je Alfred spomnil, da jo ima v žepu. Jed se mu je bila zaletela in v strahu je mislil, da je požrl umetne zobe. -o- Nova slaščičarna Gdč. Vera Turek bo v nedeljo odprla novo in najmodernejšo slaščičarno na 16011 Waterloo Rd. Poleg finega sladoleda boste lahko dobili razne mehke pijače, cigarete, cigare in vsevr-stne slaščice. Kdor bo kupil v nedeljo 1 pint sladoleda, ga do bi 1 pint zastonj. Občinstvo je prijazno vabljeno, da si ogleda te okusno urejene prostore. Po djetje toplo priporočamo! Nov grob v domovini Včeraj je prejela iz stare domovine žalostno vest Ivana Mezgec, 11307 Dove Ave., da ji je po sedemmesečni bolezni preminula v vasi Rakitnik pri Postojni sestra Kristina Krnel, rojena Curk, stara 48 let. Zapušča žalujočo hčer Zofi, staro 25 let, mater, očeta in sestro Pepo v domovini, tukaj v Ameriki pa poleg sestre Ivane tudi brata Louis Curka. Naj ji bo lahka domača gruda! Za očetov dan Ce želite kupiti svojemu očetu kaj v perilu, nogavicah, lepih kravatah in podobnim, ima Rožančeva trgovina na 406 E 156th St. jako lepo izbero in dobro robo. Francozi hočejo obvarovati Pariz razdejanja Dietrichu, da naj zapusti Mehiko čim preje. Dietrich je namreč vodil vso propagando v Mehiki in trošil v to svrho velike vsote denarja. Kaj natančnega o tem se ni. moglo zvedeti, toda je pa v popolnem soglasju predsednika Cardenasa, da se ustavi tujezemska propaganda v Mehiki. -o- Ameriški poslaniki imajo smolo s hišami Paris.—Ameriški poslanik za Francijo, William C. Bullitt, je izgubil svoj grad, ki ga je posedoval severno od Pariza. Po prekrasnih grajskih vrtovih se vršijo te dni hudi boji med Nemci in Francozi. Na isti način je izgubil svojo vilo ameriški poslanik za Poljsko, Biddle, lanskega septembra. Tudi njegova vila je bila bombardirana po nemških letalcih. -o- Od naših graduantov Albin Trček, sin Mr. in Mrs. John Trček, gostilničar in trgo-; vec na Holmes Ave., je bil priznan v farni šoli Marije Vnebo-vzete kot najboljši učenec. Šolsko vodstvo ga je odlikovalo z krasno srebrno svetinjo. Mladi Albin je dovršil osemraz-redno farno šolo, jeseni bo pa vstopil v Cathedral Latin višjo šolo. Na farni šoli Marije Vnebo-vzete je graduirala tudi gdč. Daniela Grill iz Hale Ave., ki je bila radi marljivosti nagrajena z svetinjo in enoletno šol--nino v višji šoli Villa Angela. Kot tretja najboljša je bila priznana na isti šoli pa Ann Pire, 16024 Holmes Ave., ter bila odlikovana z svetinjo. Vsem trem pridnim mladim učenjakom naše iskrene čestitke! V petek bo graduiral na Col-linwood višji šoli Adolf Rebolj iz 1217 E. 176th St., sin družine Mr. in Mrs. John Rebolj. Mr. šubelj pri Zarji Včeraj je dospel v Cleveland Argentina preiskuje sabotažo angleške ladje Buenos Aires, Argentina.'— Nad 40 oseb je policija prijela, da jih zasliši radi dveh raz-strelb na angleškem tovornem parniku Gascony v tem pristanišču. Najprej se je razpočila ena bomba v skladišču, ki je ubila enega izmed strežajev in ranila pet. Bomba je zanetila ogenj, ki so ga pa kmalu zadušili. Takoj nato se je pa razpočila še druga bomba v drugem skladišču, ki je bilo že napolnjeno z blagom in zapečateno. Parnik nalaga konzervirano meso za Anglijo. Gre očividno za sabotažo od strani nemških nacijev. Danes je praznik ameriške zastave, ki praznuje na današnji dan 163. letnico, kar je bila sprejeta kot ameriška državna zastava. Načrt zanjo je napravil Francis Hopkinson, ki je tudi podpisal izjavo Neodvisnosti. Betsy Ross je dobila od kongresa naročilo? -da zastavo sešije po risbi. * Naj vihra še nadalje nad svobodnim ameriškim narodom in nad nami, ki smo se zatekli pod njeno varstvo ter ji prisegli, da jo bomo spoštovali in ljubili, pa tudi branili, če bo potreba! IZ RAZNIH KRAJEV PO AMERIKI Walsenburg, Colo. — Andrei blte priti v tovek vecer ob sed" Spendov ml., star 17 let, je ob-'mih !ia g°ri označeni prostor. Aktivnost demokratskega kluba 32. varde Eden izmed najbolj aktivnih demokratksih klubov je gotovo Slovenski demokratski klub 32. varde, ki se udejstvuje poleg politike tudi v gospodarska in druga vprašanja 32. varde. Na seji zadnjo sredo je članstvo soglasno sprejelo resolucijo, da se napravi zahteva na načel-stvo demokratske stranke v okraju Cuyahoga, da se ta klub prizna kot samostojna edinica. Dalje je klub sklenil, da se bo boril proti gradnji zamQr-ske cerkve v slovenski naselbini na Thames Ave. Glede tega je obširno poročal councilman Ve-hovec, ki je povedal, kakšne korake je treba podvzeti glede tega. V odbor, da gre na pristojno mesto, so bili izvoljeni: An-to Vehovec, John J. Prince, John Lokar in Joško Penko. Kot določa čarter so se vršile tudi volitve za prihodnje poslovno leto in izvoljeni so bili: Predsednik Joško Penko, podpredsednika John Lokar in John Centa, tajnik Vic Toma-žič, blagajničarka Mrs. Albina Smrekar, zapisnikar Joe Mu-žič; nadzorni odbor Michael Lah, George Marolt in Jennie Fonda. Klub ima v načrtu več izboljšav za vardo, zato je članstvo prošeno, naj se redno udeležuje sej in pripelje nove člane v svojo sredo. Sestre Rdečega križa! Začenši v'torek, 18. junija ob sedmih zvečer je določeno za slovenska dekleta in žene, ki so se priglasile za pomoč v glavnem stanu Rdečega križa, da se zbero na 3443 Euclid Ave. Vsaka naj prinese s seboj bel predpasnik in pa navadno mrežico za lase, dokler se ne bo preskrbelo za riaglavno pokrivalo od Rdečega križa. Torej ne poza- Zato je vrhovno poveljstvo sklenilo, da se ne bodo postavili v bran. Nemcem v mestu samem, ki so ga proglasili kot "odprto mesto." Stanje francoske armade je obupno. WASHINGTON, 1 4. junija. - Ameriški poslanik za Francijo, William C. Bullitt, je poslal poročilo državnemu oddelku vlade, da je nemška armada že "znotraj pariških vrat." Mesto je popolnoma mirno, se glasi poročilo. Bullitt je telefoniral to vest iz Pariza ameriškemu poslaniku za poljsko, Biddlu, ki se nahaja v Toursu, Francija, in ta je potem danes zjutraj ob eni (elevelandski čas) to sporočil ameriški vladi. Bullitt je ostal na svojem mestu v Parizu. Nemci so našli Pariz skoro prazen, ker je iz njega pobegnilo do 3,000,000 ljudi. Bullitt ni pojasnil, kaj misli povedati s tem, da so Nemci "znotraj pariških vrat." dolžen, da je oddal tri strele na naš operni pevec g. Anton šu- zdravnika dr. J. F. Baccaja, ki Pozor, legijonarji! Vse člane Lake Shore Post, 'zivlja, da se gotovo udeleže parade ob priliki proslave "dneva belj. Pevski zbor samostojna je šest ur kasneje umrl v bolni- št. 273, American Legion se po-Zarja ga je poklical za pevovod-' šnici. Dr. Bacca je podpisal pred jo. Mr. Šubelj je ponudbo spre- i svojo smrtjo izjavo, katera se jel, toda, kot pravi, bo ostal tu-,glasi, da je Spendov streljal kaj samo do začetka operne se- nanj, ko je obiskal njegovo ženo zije Metropolitan opere, kjer bo'zaradi bolezni, še nadalje pel. Zarja si je brez; Saginaw, Mich. — Dne 24. voma veliko pridobila z g. Šub- maja je tu umrl Anton štrukelj jem in pričakovati je v krat- v visoki starosti 89 let. Doma je kem popolne preosnove zbora.'bil od žužemberka ha Dolenj- DEKLETA, LE PONOSNO STOPAJTE! Nocoj bo v mestu ena najlepših parad tega leta. V tej paradi bodo ponosno korakale tudi kadetke vežbalnih krožkov Slovenske ženske zveze, okrog 200 po številu. Med njimi bo korakal tudi mladinski krožek od podružnice št. 25, v katerem je 56 deklic od 4 do 14 let starosti. Naš naraščaj bo gotovo delal čast starejšim sestricam, ki jih bodo sledile v paradi. Naš poklon vsem kadetkapi Slovenske ženske zveze, ki bodo nocoj pokazale pred ameriško javnost, da so ponosne ameriške Slovenke. Glave pokonci, dekleta, pod najpomenljivejšo Zastavo na tem svetu, zastavo Združenih držav Amerike! J Tours, 13. jun. — Francoski vojni urad poroča o stanju francoske armade, ki kaže, da se nahaja Francija v "smrtni nevarnosti." Najnovejša odredba francoskega vrhovnega poveljstva v sporazumu z vlado je, da Pariza ne bodo branili. Borili se bodo na severu, zapadu, na vzhodu in če bo treba tudi na jugu od njega, toda napravilo se bo vse poskuse, da se v mesto samo ne bo preneslo bojev, da se ga tako reši razdejanja. Zato so razglasili Pariz za "odprto mesto," kar pomeni, da v mestu ni nobenih vojaških predmetov, da ni utrjeno in da se ne bo branilo. Mednarodna postava prepoveduje bombardiranje ali napad na mesto, vas, ali poslopje, katerega se ne brani proti zavzetju. Francoske čete so na smrt utrujene. V boju so neprestano osem dni brez vsakega oddiha. Vsa fronta je bila v neprestanem ognju in nobenih čet ni bilo na razpolago, da bi zamenjale one v prednjih vrstah. Nemci so pa pripeljali v akcijo sveže čete, ki napadajo s tako silo, da Francozi niti misliti ne morejo na protinapad. Francoska vlada se je izjavila, da se bo borila, pa tudi če je prisiljena bežati v Afriko ali v kolonije na zapadu. V Berlinu so prepričani, da bo Pariz padel! v kratkem. no Afriko in če bo potreba na naša posestva v Ameriki." Ta prošnja je bila oddana 10. junija, toda predsednik Roosevelt je obljubil vso pomoč Zed. držav še prej, predno je prejel ta apel, ko je udaril v pondeljek večer po Italiji radi njenega vstopa v vojno. ITALIJANI NAPADLI BIZERTO V AFRIKI Rim, 13. jun. — Italijanski letalci so bombardirali francosko vojno pristanišče v Bizerti, Severna Afrika in Toulon, mesto na francoski Rivieri. Poročilo trdi, da so uničili Francozom devet letal in razdejali zrakoplo-vno pristanišče. Italijani priznajo,, da so zavezniki bombardirali Turin, da so napravili nekaj škode in da je bilo nekaj človeških žrtev. Poročilo zatrjuje, da so Italijani položili mine v morje od Sicilije do Afrike ter da so pretrgali Sredozemsko morje na dvoje kar se tiče bojnih operacij. Nobenega poročila še ni, če so se sprijele že laške in francoske čete v Alpah. MAGINOT LINIJA V NEVARNOSTI Berlin, 13. jun. — Medtem, ko. se bije boj za Pariz, pa poroča nemško vrhovno poveljstvo, da je francoska armada potisnjena že toliko proti jugu, da je v nevarnosti Maginot linija, kate- Dobrodošel g.. Šubelj, med nami skem in v Ameriki je živel 74 let, torej je lahko veljal za naj-s tale j šega znanega priseljenca med ameriškimi Slovenci. Pri- in mnogo uspeha! Balincarska tekma V nedeljo, 16. junija ob 1:30 popoldne se vrši balincarska j šel je namreč v Ameriko kot 15-tekma članic Gospodinjskega! letni fant prvo leto po civilni kluba na Jutrovem na dvorišču, vojni leta 1866 v Philadelphijo, Slovenske delavske dvorane na j kjer se je leta 1887 oženil in leto Prince Ave. Članice bodo tek- j kasneje je prišel v Saginaw, movale med seboj za prvenstvo | Dolgo let je vodil tukaj grocerij za leto 1940. Prva nagrada bo.sko trgovino. V mladih letih je $3, druga $2. Pripravilo se bo ■ bil štrukelj na glasu kot šam tudi nekaj prigrizka in točila |pion v hoji ;enkrat — to je bilo se bo hladna pijača. Občinstvo j pred 60 leti — je prehodil 632 je vljudno vabljeno, da pride milj v desetih dneh ali 105 milj gledat, ker obljublja biti to po-[na dan. Leta 1890 je tukajšnja poldne prav prijetna zabava. I Police Gazette poročala, da je Poroka ' 'štrukelj tekmoval z brzoparni- Mr. Alvin J. Millavec, sin kom W. R. Burtom, ki je plul iz Mrs. Mary Milavec iz 1001 E.jBayy Cityja 16 milj daleč v 71st St., se je poročil v soboto v Saginaw, štrukelj je naročil ko-Las Vegas, Nevada, z Miss I}ej-,silo na parniku v Bay Cityju in en Louise Dickinson iz Lake-ga pustil na mizi, nakar je odšel wood, O. Na poročno potovanje'peš naokrog v Saginaw in tam-sta se podala v. Kalif orni jo. Na-kaj je sedeč na pomolu čakal na zastave" (Flag Day), to je nocoj, 14. junija. Sestanemo se pred sedmo uro v Knausovi dvorani, odkoder se odpeljemo na 21. cesto in Euclid Ave. Zakasneli naj pridejo direktno na omenjeni prostor. Začetek korakanja je okrog pol osmih. Pridite v uniformah ali vsaj s čepicami.—R. F. G., adjutant. Nov grob Po dvomesečni bolezni je preminil včeraj popoldne v Mestni bolnišnici Joseph Lepoščak, stanujoč na 3799 E. 78th St., rodom Hrvat. Star je bil 57 let. Tukaj zapušča žalujoče sinove: Louis, Blaž in George ter hčere ri bodo prišli Nemci za hrbet. Anglija drevi z novimi «eta- Nemd trdijo> da SQ MvzeH Chjft. mi in orožjem na pomoč Franci- |lon ob Mfirni> kj je južn0zapadno ji, da bi se francoski vojak. ne-.od Verduna in skozi katero me-koliko oddahnili. |sto gredo glavne ceate in žele- Medtem pa vsipljejo angleški zniške proge do Maginot črte. S letalci na tone in tone bomb na tem bo Francoski armadi pri nemško linijo. Na reki Seine so parjzil odrezana zveza z ono, ki razbili popolnoma vsak most v-,brani trdnjave na Maginot črti, razdalji 60 milj. Njim so se ki se ne bo mogla dolgo držati, pridružili francoski bombniki in| Nemci tudi trdijo, da so od 5. skupno širijo smrt in razdejanje junija že zajeli 100,000 zavezni-v nemških vrstah. Poročila tr- ških vojakov in vojnega mate-dijo, da se angleški letalci bore riaia toliko, da ga iti za prešteti, še z večjo vnemo kot pri Dun- Na zapadu so Nemci razbili za-kirku ,kjer so zadržavali Nemce voznikom dve armadi in zajeli toliko časa, da se je rešila zave- d0 200 tankov, zniška armada iz Belgije. Po-' _0_ sebno pazijo, da razbijajo nem- Rose in Mary. Pogreb se bo vr- ške pionirje> ki deia jo zasiine Xl\ ______J ~ 1 ^ . r» :,,fi.,l • /-vVv O .OA šil v pondeljek zjutraj ob 8:30 iz pogrebnega zavoda Louis L. Ferfolia, 3515 E. 81st St. v cerkev sv. Lovrenca. St. Clair Rifle klub Ker se klub udeleži strelske tekme Lorainskega kluba, se člane prosi, da pridejo s svojimi avtomobili v nedeljo popoldne ob eni pred Sušlovo gostilno. mostove čez vode za oklopne čete. FRANCIJA PROSI ZEI). DRŽAVE ZA POMOČ Paris, 13. jun. — Francoski premier Paul Reynaud je danes apeliral na Zed. države, naj se javno izjavijo, da bodo dale vso moralno in materialno pomoč zaveznikom, razen vojaštva. "Mi se bom6 pa borili pred Parizom," slavil, ko je hodil iz Saginawa 65 je rekel premier, "borili se bomo milj daleč v Flint in nazaj za ko-'za Parizom. Zaprli se bomo zaj v Cleveland se vrneta 24. ju-jparnik, katerega še ni bilo. Do-jzarec limonade. Zapustil je že- naših provincah in če bomo iz-nija. Bilo srečno! 'bil je stavo. Drugič se je pro- no in hčer. 'gnani od tam, bomo šli v Sever- Pri Kovaču bo zabava Kot pravijo, bo v nedeljo vesela zabava pri Joe Kovaču na Surtzovi farmi v Chardon, O. Spekli bodo teleta in prašiča, torej bo dovolj počenke. Pa tudi prijetne godbe ne bo manjkalo. Mr. Kovač vabi vse prijatelje in prijateljice. Na operacijo Mrs. Frances Supanick, 686 E. 157th St., žena bančnega uradnika North American banke, je bila odpeljana v Glenville bolnišnico, kjer se je podvrgla operaciji. Prijateljice jo lahko obiščejo po 14. juniju. k "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 1117 St. Clair Avenue Published daily except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznaSalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland, and Euclid, by carriers. $5.50 per year, $3.00 lor 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c. Entered as second clasb matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Aot of March 3d, 1878. 83 No. 140 Fri., June 14, 1940 Slovenijo nam hočejo ukrasti od Julijske Krajine tako, da se je znašel Trst v takem položaju, kakor bi se znašla Genova brez Lombardije." Torej po mnenju tega možiclja bi se morala uničiti svoboda vsega naroda zaradi Trsta. Če bi imel možak mesto slame možgane, bi moral obratno priznati, da bi moral deliti Trst svojo gospodarsko usodo s svojim naravnim zaledjem — Slovenijo. Potem pa sledi za nas važno priznanje: "In zaradi tega se ne smemo čuditi, da postoji v Julijski Krajini ob današnji razmejenosti nacionalnih meja slovanski iredentizem, da postoji jugoslovanska aspiracija za Julijsko Krajino in da pcstoji predrzna nemška intervencija v Kranjski." Njegova znanstvena fantazija pa narase do vrhuncev Himalaja, ko zapiše :"Slovenci Kranjske so Italijani, docela enako kot Piemonteri ,Sardi ali Sicilijani z razliko, da jih predstavlja jezik za Jugoslovane, upoštevajoč skupno po-kolenje." (Dalje prihodnjič.) BESEDA IZUMOM Ravno v času, ko je Italija napovedala vojno Angliji in Franciji in je Mussolini zaklical preko Jadranskega morja balkanskim državam, naj bodo brez skrbi, ker njih se ne dotakne nihče, smo dobili iz stare domovine izčrpek slovenske prestave iz knjige laškega univerzitetnega profesorja Fran-cseka M. Cianciulli-a. Knjiga nosi naslov "Carniola Itali-ana" (italijanska (Kranjska), ki je bila izdana v Italiji z namenom, da pripravlja svetovno javnost na to, da Italija zasede Slovenijo in razbije Jugoslavijo. Naj v kratkem seznanimo naše čitatelje in sploh slo-vnesko javnost v Ameriki z vsebino te knjige, da bodo videli vso zahrbtnost Italijanov, katerih končni cilj je še vedno Slovenija. Knjiga zasleduje v glavnem namen, da prepriča Italijane in Srbe, da spada skoro vsa Slovenija, od Maribora do Reke politično, kulturno, prirodno in zlasti še gospodarsko — pod Italijo. Čeprav je knjiga lahkomiselna in malomiselna, malo znanstvena, vendar zasluži vse naše pozornosti, ker je politično le važno, da je Mussolini dovolil njen natis ravno v času, ko so se v tisku razširile vezi Italije z Madžari, o njeni garanciji za neodvisnost in nedotakljivost, o kandidaturi italijanskegt princa za prestol v Budimpešti in zlasti še, ker vemo, da je to trajni in grabljivi cilj Italije. Tudi ni brez pomena, da piše Gayda, ki urerujejo Mus-solinijevo glasilo v Italiji, v zadnjih dneh o potrebi razširitve nacionalnega teritorija Italije, da je italijanski narod v zadnjih 69 letih od 1871 narasel za- 18,000,000 prebivalcev, to je od 26 na 44,000,000 ih da bo štel v letu 1980 že 66,000,-000 duš, dvakrat več kot Francija, ki bo tedaj štela le 32,-000,000. Za nas Slovence je pa politično najvažnejše dejstvo, da jc Italija, sama postavila problem Slovencev zopet v mednarodno diskuzijo, čeprav v neuradni obliki. V kn jigi pride pisatelj kmalu do jedra, ki mu je pri srcu in pravi: "Ena izmed pokrajin, ki ji je treba dati definitivno politično gospodarsko obliko je "II Veneto," to je Benečija. Ta obsega pravo Benečijo z Benetkami, Julijsko Benečijo (Julijsko Krajino, to je našo Primorsko) in Kranjsko, v kateri pokraj ini so brez dvoma najbolj slavno ime zaradi starosti Benetke. "Julijskih predalp pa ne smemo smatrati za naravno mejo Italije, kajti v tem slučaju bi bilo bolj sprejemljivo priznati za naravno mejo Italije na zapadu Varo in na vzhodu Sočo tako, da bi v tem slučaju Istra bila izven meje in bi Trst oziroma njegova luka pomenila naravno mejo Italije. In prav ta zmotna meja je bila za dolgo let med Italijo in Avstrijo." Zatem preide veliki "znanstvenik" k Srbom in pravi: "Srbija, nacija, ki je bila podvržena Turkom, je bila zadnji izmed treh srednjemorskih polotokov, ki je zrasel v nacijo, ki je dobila pomoč v svoji sosedi Italiji: obe naciji sta morali rešiti svoj narodni problem z Avstrijo." Nato omenja velik bratski, idealni in čustveni duh, ki je vladal med Italijo in Srbijo v 1915-1918 letih. Nato "pisatelj" izvaja: "Ogrska, Italija in Srbija morajo še likvidirati' vsaka svoj del, Ogrska še ni dobila Slovaške." Za nas Slovence je važen tale stavek v knjigi: "Zaradi nerazumevnja, resnično kaj pomeni, se je leta 1918 Kranjska ustalila v novi državi Srbov, Hrvatov in Slovencev in se je razglasilo italijanstvo Dalmacije. Samo da bi se ustvaril močan zid na vzhodu Italije, se je dovolila priključitev Kranjske k trojni državi." Le za italijanske interese vneti možiček se poda nato na gospodarsko polje in vzklika: "Veneto, od Adiže do Kvarnem, tvori nerazdružljivo ozemlje iz gospodarskega vidika in njegovo prebivalstvo do alpskih vrhov Brenerja, Karnijskih alp in Karavank, imajo zgodovino, pravo in interese skupne. Zgodovina tega ozemlja je prav tako italijanska kakor ona Piemonta in Sicilije. V tej-pokrajini, ki je severni vzhod Italije, je prebivalstvo italijansko? Skupine Slovencev, ki bivajo v Kranjski so Italijani, ki so obdržali po- la 80 »P«arai v hvaležnih srcih Frank Stembergar, predsednik sebno rasno karakteristiko, povzročeno po slovenski popla-!in tudi v mojem. Zato je pripo-j -o- vi, ki je vdrla v Ilirijo." kočljivo, da se o tem malo sporo-1 RAINBOW HUNTING CLUB Potem fantazira "veliki mislec" sledeče: "Tem skupi-!či. v .iavnost. Napisal sem ta dona m slovenskega izvora ni dopustila najprej geografija in'Pis'» Ameriško Domovino zato, za tem zgodovina, da bi se zlili v italijansko celoto tako, da ker vem da £a bodo priobčili, s« v tekočem stoletju še niso zbrisale karakteristične origi- ker Je to v korist vse»a našega .tu. Ako hočemo, da bomo res milne posebnosti rase, ki je bila barbarska. Slovenci, ki so' čalnstva. I zmagali v tem letu kakor si ne- postavljeni na meji velike celote italijanskega naroda, tvo-| Pri našem društvu vedno de- kateri naših fantov žele, tedaj se rijo narodno manjšino. Jezik, ki prevladuje v Venetu je lujemo složno in vselej, prednoje treba tudi potruditi in udele-italijanski tako, da se slovenski ,latinski in nemški jezik, ki.kaj odločimo, pozovemo vse član-'ževati se vaj. ga govorijo obrobne skupine, bivajoče v bolj goratem ozem- atvo na glasovanje. Vselej se1 Zato prosim in vabim vse na-Iju, smatra za isto kot francoski, ki se govori v nekaterih | pokoravamo, kar odloči večina. , še fante in prijatelje kluba, da goratih krajih Piemonta. j Torej letos, za našo 30 letni- se gotovo zopet vsi brez izjeme "V tekočem stoletju so se države radikalno spremenile co, si bomo nabavili društveno udeležite strelske vaje v nedeljo v tem delu Evrope. Avstrija se je priključila Nemčiji in Ju- zastavo. Društvo Tabor št. 139 popoldne, da malo preskusimo lijska Krajina k Italiji. In Kranjska? Ta se je pridružila SNPJ obhaja namreč septembra našo zmožnost in da bomo videli SHS, ker so prevladovali narodnostni principi in ne eko- letošnjega leta 30 letnico svoje- kateri so najzmožnejši. nomski, ko se je odrezalo Kranjsko od Veneta." jga obstanka. Nabavili si bomo Gotovo je že vsem znano, da Tu vzklika "veliki znanstvenik": "Leta 1G18 je bila ameriško zastavo, pod katero se se bomo spoprijeli vsi lovski Kranjska po tolikih stoletjih skupnega življenja odrezana bomo zbirali kot pravi bratje in klubi, kar nas spada k Slovenski Balincarji na Jutrovem Balincarji širom Clevelanda pozor! Ne morem se strpeti, da ne bi sporočila cenjenemu občinstvu širom Clevelanda in okolice, da je zopet vse oživelo v naši naselbini in še posebno pri Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. ,Kar je moškega spola, se vedno drži svojega športa — balin-canja. Tudi me ženske ne zaostajamo, posebno Gospodinjski klub, odsek Slovenske delavske dvorane se zelo udejstvuje, tako da imajo včasih naši možički težkoče, da nas spravijo k večerji. In ker je balincarski šport ravno sedaj v polnem razvoju, smo se članice Gospodinjskega kluba odločile prirediti balincarsko tekmo, da bomo videle katera bo nosila balincarsko zastavo za leto 1940. Tekma se bo pričela točno ob eni uri popoldne v nedeljo 16. junija. Mogoče bo katera kaj oporekala, češ da si ne more vsega pospraviti po kuhinji tako zgodaj. Zato svetujem, da za enkrat kar poskrijete tisto posodo, samo da boste o pravem času na mestu. Po tekmi pa se bodo razdelile zmagovalkam lepe nagrade. Za to tekmo bodo zbrane najboljše, kar jih premore naša naselbina, saj nas še celo moški balincarji včasih malo po strani gledajo, posebno še tedaj,, kadar katera udari "rešto." Naša igrišča bodo za prihodnja nedeljo posebno lepo uglajena, tako da ne bo zopet kakšne kritike in godrnjanja nad kamenjem. Končno vas še enkrat vse prav vljudno vabim iz širnega Clevelanda in okolice, da nas v nedeljo obiščete v velikem številu. Pozdrav in na svidenje, Tončka Rolih. -o- S elevelandskega hriba "Odprta pot za člane društva Tabor št. 139 SNPJ v Clevelan-du." Bratje in sestre kaj mislite, zakaj sem napisal ta stavek? To sem napravil zato, ker sem ponosen na naše društvo, katerega član sem. Na tako članstvo kot je pri našem društvu, je lahko vsak ponosen. Društvo Tabor št. 139 SNPJ ni nikdar pozabilo svojih potrebnih članov, člani vaša dobra de- sestre. Lahko smo veseli takega napredka in s pravo člansko zavestjo v srcu bomo lahko delovali za dobrobit nas vseh. Naši slovenski listi z veseljem poročajo o napredku tega ali onega slovenskega društva, ker to je narodu v ponos. Članstvo našega društva je združeno in ne trpi prepirov v svoji sredi. Vedno smo pripravljeni pomagati temu ali onemu potrebnemu članu. Tudi naša slovenska podporna organizacija SNPJ nas še ni nikdar zavrgla in k tej jed-noti spada tudi naše društvo. Kot zaveden član ne bom nikdar dopustil, da bi jo kdo blatil. Mi se držimo samo društvenih pravil in skrbimo, da bomo vselej pripravljeni pomagati tistem^u, ki ga je zadela nesreča. To je odprta pot našega življenja. . . Veste kaj mene najbolj veseli, če me kdo vpraša za kakšno pomoč. Še nikdar nisem odrekel, če mi je bilo le mogoče ustreči. Ravno tako pa je tudi naše društvo in SNPJ, ki ni še nikdar odrekla pomoči svojemu članstvu. Razume se pa tudi, da mora biti potem tudi članstvo pošteno napram svojemu društvu in organizaciji in ne bo nikdar zavrženo. Oglasite se tudi še drugi kaj za v korist našega društva in jednote. Saj tudi jaz ne pišem samo za to organizacijo, ker sem član tudi drugje. Vem pa tudi, da ni še nikdo čital, da bi bil jaz napisal zoper eno ali drugo slovensko organizacijo. Vselej pa napišem, kar se meni zdi, da je prav. če bi kdaj napisal kaj, da bi ne bilo prav, bom prav hvaležen vsakemu, ki bi me na to opozoril. Članstvo našega društva pa prosim, da vselej sodelujete svojimi * društvenimi uradniki, saj veste, da se vsi trudijo za korist članstva in ponos društva. Vsak član naj po svoji moči doprinese tudi kaj za v našo programsko knjigo. Zavedajte se, da imamo vsi enake pravice in tudi enake dolžnosti. Upam, da se boste odzvali tej moji prošnji do vas in bom še prihodnjič kaj napisal za naše društvo. Boste že"* še čitali, a za danes pa bom končal, da bi ne bilo predolgo. Še nekaj sem pozabil sedaj zapisati in je zelo važno, ampak je najbolje, da pridete na sejo, pa boste zvedeli. Fczdrav vsemu članstvu našega društva, lovski zvezi in sicer 30. junija na strelišču pri Euclid Rifle klubu. Seveda se ne bomo sprijeli kakor to sedaj delajo v Evropi, ampak v bratskem demokratičnem duhu, kot ena velika slovenska lovska družina. Žadnje streljanje je izpadlo kot sledi: Rangus........ 16 19 Kic..........13 17 Glavič........17 21 Legan.......... 16 19 Zabukovec .. - 15 20 Sirk...... - 16 18 Kropar........ 17 18 Russ..........19 19 Hochevar...... 18 16 Schulz (1) - 17 20 Schulz (2) .. - 14 18 Jazbec........13 16 ;Zrimšek ......16 - 19 Z lovskim pozdravom in na svidenje v nedeljo popoldne, Tajnik. -o-- Nevidni naočniki čas hitro beži in tekma pri Euclid . Rifle klubu je že skoro Desettisoči ljudi že nosijo danes v Ameriki in tudi v Evropi tako imenovane "nevidne naočnike." Žarki oči marsikatere filmske zvezde ali zvezdnika so živa priča zmagoslavnega laboratorija. Številni ladijski častniki, operni pevci, modni modeli in tudi marsikakšen sloveči nogometaš gre na svoje vsakdanje delo mimo nas, ne da bi se zavedali, da mu oči tiče za stekleno lečo. Ti moderni kratkovidneži ali gizdalini nosijo namreč namesto naočnikov umetno izdelane leče, vdelane v papirnotanke poljabolči-ce iz stekla ali bakelita, ki se prisesane na očesno jabolko očesu tako prilagajo, da se more le-to neovirano sukati in premikati. Takih kontaktnih leč se zlasti poslužujejo ljudje, ki imajo kakor koli že iznakažene oči in morajo v čim lepši obliki nastopati pred razvajenim občinstvom, tako na primer gledališki igralci, javni predavatelji itd. A ne samo zunanja estetstka stran govori v prilog teh nevidnih naočnikov. Taki naočniki i-majo še razne druge prednosti. Tako jih na primer ni mogoče zbiti na tla in jih ne prevleče megla ob deževnem vremenu. Zlasti strokovni rokoborci, ki bi jih navadni naočniki pri nastopu zelo ovirali, se v veliki meri poslužujejo kontaktne leče. Takisto tudi ladijski častniki, ki jim pogosto nagaja morska prha, ali pa delavci v raznih laboratorijih, kjer jih varujejo pred kemičnimi dimi in premočno svetlobo. Imajo pa seveda tudi svojo slabo stran. V prvi vrsti pride tu v poštev pomanjkanje zdravnikov specialistov, ki znajo tako naočnike vstavljati, in pa visoka kupna cena. Cena takim naočnikom se v A-meriki giblje od 75 do 100 dolarjev, katerim je treba prišteti še precejšen honorar za zdravnika specialista. Takisto takih naočnikov ne priporočajo ljudem s slabimi'živci, torej takim, ki jih vedno "čevelj tišči" ali čutijo vsako smet v očesu. V osemdesetih od sto primerov pa po izjavi zdravnikov kontaktni naočniki popolnoma ustrezajo svojemu namenu. Treba pa je precej urjenja in strpljivosti, da se nosilec privadi na take naočnike. Sprva jih vstavljajo samo za nekoliko minut, potem za vse daljši čas, dokler se jim oči popolnoma ne privadijo. Vsekakor pa je dobro, da jih nosilec' vsake štiri ure sname, da se mu oko zaradi njih prevgč ne utrudi. Površje kontaktne leče mora biti mikroskopsko natanko brušeno, a da se pri stiku z očesno jabolčico ne čutijo neprijetnosti, ki jih je treba ob vsakem vstavljanju namočiti s posebno solzno raztopino, ozir tičnimi solzami poljabolčioa, ki ima lečo v sredi, prime tako krepko očesa, da jo je mogoče odločiti samo s posebno sesalno cevko. Teorijo nevidnih naočnikov je izumil angleški fizik Her-schel leta 1827, praktično pa jih je ustvarila šele Zeissova tvornica v Jeni v poznih osemdesetih letih preteklega stoletja. Drugi Nemec Muller je namesto brušene jel uporabljati lečo iz pihanega stekla, ameriška tvrdka Bausch & Lomb pa izdeluje naočnike iz belega bakelita. Očesni specialist Josip Dallos v Budapešti je leta 1932 zamislil kontaktne leče, ki jih izdelujejo po negativih mavčnih ulitkov podobno kakor den-tisti umetne zobe, kar pa povzroča precej neprijetnosti, ker je treba očesno jabolčico pri vstavljanju pobitiva anestezi-rati s kokainom. Tej nepriliki se je izognil njujorški optometrist William Feinbloom na ta način, da namesto neposrednega ulivanja na očesu izdeluje s točnim merjenjem očesa po-zitive iz bronca, po katerih se nato snemajo ustrezajoči negativi. Danes imajo takih kontaktnih leč že nad 3000 vrst in v vseh mogočih barvah in velikostih, tako da je ustreženo tudi kozmetičnim zahtevam posameznikov. --o- Na 1 milijon mož eden V Harrisburgu, Pa. je zdravnik, Dr. Paul S. Herr, preiska-val zdravstveno stanje mestnih delavcev in pri tem se mu je nudil izreden slučaj. Preiskaval je nekega 43 letnega moškega in pri njem ugotovil, da ima srce, jetra, vranico in slepo črevo na napačni strani. Doktor pravi, da je to nad vse nenavaden slučaj, ki se primeri na vsakih milijon mož mogoče eden. Odstranite vlago iz shramb za obleko Prostori, kjer hranimo obleko, zelo radi postanejo vlažni, kar gotovo ne vpliva dobro na našo obleko. Da se ta vlaga odstrani, je več pripomočkov, različnih snovi, ki vpijajo vlago, to da najcenejši in zelo učinkovit bo gotovo naslednji pripomoček: V shrambo za obleko napeljite električno razsvetljavo, pustite, da ena žarnica vedno gori (24 ur na dan) in Vrata naj bodo zaprta. To pustite tako dolgo, da vlaga izgine. Najhitrejše boste dosegli zaželjen uspeh, če je žarnica kje pri tleh, ker je s tem omogočena hitrejša cirkulacija toplote, ki jo daje od sebe električna žarnica. Zadostuje za povprečno tako shrambo žarnica 25 Wattov. Seveda pa je treba pri tem paziti, da se te žarnice ne odtika obleka, kar bi lahko povzročilo ogenj. IZ PRIMORJA —Vojščica na Krasu. — Ko je podiral zid je zidar 39-letni Juren Edvard zadel z orodjem ob staro granato, ki je eksplodirala in ga težje ranila. Zdrobilo mu je roko in odneslo več prstov. —Barkovlje pri Trstu. — Pri mostu se je dne 3. maja iztiril vlak. človeških žrtev ni bilo. —Gorica. — Pred sodiščem sta se morala zagovarjati Marija in Orest Kavs iz Renč, ker sta hotela ogoljufati bolniško blagajno s krivo izjavo, o zadoblje-nih ranah pri delu. Orest Kavs je bil obsojen na 4 mesece zapora pogojno. —Rihemberk. — 870 lir denarne kazni je dobila 50-letna Lucija Vertovec, ker je tihotapila špirit. —Trst. — V ladjedelnici sv. Marka je bila svečano izvršena uradna predaja velike oklopni-ce "Vittorio Veneto" italijanski vojni mornarici. To je najmodernejša italijanska vojna ladja do sedaj. —Opatje selo, maja 1940. — V teku meseca aprila je bilo 8 rojstev in 8 smrtnih slučajev, izselili so se 3 domačini, a priselilo se je 11 oseb. Bila je samo ena poroka: Josip Susič se je poročil z Marijo Tomažičevo. Umrli so: Franc Pahor star 2 dni. Ladislav Devetak 29 let, Franc Marušič 20, Filip Semolič 84, Marija Devetak 49, Franc Pahor 49, Anton Blažič 79, Vincenc Perin 38. —Koper. — V tukajšnji jet-nišnici je bil pred dnevi redek dogodek. Na prošnjo je bil jetnik Josip Levalovič premeščen iz zaporov v Parmi v koprske zapore, z željo da bi se poročil z jetnico Amalijo Levalovič. Oblasti so njegovi želji ustregle in te dni se je vršila nenavadna poroka. —Lonjer. — Po dolgem prizadevanju se je vendarle izpolnila davna želja vaščanov: te dni so dobili elektriko, če prav gre nad Lonjer jem vod visoke napetosti in je vas le malo oddaljena od Trsta je vendar do sedaj prevla-doavla le petrolejka. —Gorica. — Ker so prodajali živila po višjih cenah, kakor je predpisano, so bili po brzem postopku kaznovani Agata Batist iz Vertojbe s 100 liram denarne kazni, Bogomila Mikluž iz Pev-me z 600 lirami, Josip Drossi iz Gorice s 400 in Virgil Carniel iz Ločnika s 1000 lirami denarne kazni. —Ajdovščina. — V starosti 90 let je umrl Avguštin Lulik, ki je bil dolga leta ajdovski poštar. Bil je značajen mož, ki je vse svoje moči posvetil svoji družini. Dva sinova sta visoka udarnika v Jugoslaviji, hčerka je živela pri očetu do zadnjega. —Gorica. — Stari goriški grad bodo po noči odslej stalno razsvetljevali tako da ga bo mogoče videti daleč naokoli. Dela so stala 55,000 lir. —Trst. — V mestu pridno čistijo ograje iz železa. Te dni so odstranili tudi kiosk za godbo v Barko vi j ah'. Zgrajen je bil pred 58 leti. —Gorica. — Pred sodniki sta se morala zagovarjati 27-letni Franc Marušič in 26-letni Alojz Komel, ker sta iz Panovca odnesla 13 stotov drvi. Marušič je bil obsojen na težko kazen 8 mesecev zapora in 800 lir denarne kazni, medtem ko je bil Komel oproščen zaradi pomanjkanja dokazov. —Trst. — Pred okrajnim sodiščem se je končal proces proti obtožencem umora Grunjca v Maržanu nad Koprom. Sodišče je obsodilo Hrovatina Josipa, starega 29 let iz Šmarja na 10 let zapora in 3 leta policijskega nadzorstva. —H e r p e 1 j e — Kozina. — Kmetovalec Peter Bavh, 70 let sinte- iz Beke je padel z voza, ko je na-Te solze so ke- J kladal seno. Po nesreči so ga mično prirejene po potrebi po-jPoslali v bolnišnico, kjer so ugo-sameznika, kakor jo pokaže za-|tovili, da ima prelomljeno hrbte-devna kemična analiza. Radi te nico. Njegovo stanje je zelo ne-solzne raztopine se vstavljena varno. zmtmmttmm. Če verjamete al' pa ne "Ali si bral oni dan, da je ukazal Hitler, da so zvonili po vsej Nemčiji cerkveni zvonovi, ko je padla Belgija?" "Bral sem pač, pa nisem verjel, da bi res zvonili." "Zakaj pa neS" "Zato, ker ni v Nemčiji nobenega zvona več; so vse že prelili v kanone." A Poštni uradnik: "Mati, na pismo ste pritisnili z en dinar preveč znamk." "O Marička pomagaj, pa vendar zdaj ne bo šlo pismo predaleč?" A Oče sinu, ki se uči za čevljarja: "Kako pa je to, da te zdaj prete'plje mojstrova žena, saj te včasih ni?" "Mojster je bolan." WINNET0U r* nemikem Uvtndk« K. M»J» In pomolil mi je sulico pod mranje je šlo po Komančih. In- ' dijanec priznava pogum in spretnost v rabi orožja tudi pri nos. Nisem se mogel ustaviti iz-kušnjavi, prijel sem tudi za njegovo sulico, sunil in potegnil in rdečkar je ležal na tleh, njegova sulica pa v šotoru. Tako obnašanje jima je seveda že presedalo, kriknila sta in na mah je ves tabor oživel. Mojemu šotoru nasproti je stal drug, mnogo večji. Pred njegovim vhodom so sloneli trije ščiti. Ko sta moja stražnika kriknila, se je odgrnila zavesa in temnolasa dekliška glavica se je pojavila in dvoje žarkih oči se pe zagledalo v mene. Glavica je izginila in treuntek pozneje so stopili štirje poglavarji iz šotora. , Tokeihun je zapovedovalno mignil. Stražnika sta se umaknila. "Kaj počenja belokožec pred svojim šotorom?" "Ali sem prav slišal —? Moj rdeči brat je pač mislil vprašati, kaj sta počenjala tistale dva rdeča bojevnika pred mojim šotorom." "Tista dva bojevnika pazita, najhujšem sovražniku. Spet sem ustrelil. Krogla je šla dva centimetra pod prvo skozi kol. In spet so pohvalno mrmrali. Tretja krogla je udarila spet dva centimetra niže, pohvale pa ni.bilo slišati. Indijanec pozna namreč kvečjemu dvocevko, nikdar pa še ni čul o repetirki, tudi videl je ni, ker jih tistikrat še niso izdelovali. Le eno je sestavil Henry, pu-škar v St. Louisu, moj prijatelj, in jo podaril meni. Pri četrtem strelu so molče strmeli, pri petem, šestem in na-daljnih strelih se je nemo čudenje še povečalo, obrazi rdečka-rje vso bili osupli in njihova o-suplost je prešla v strah in plašno grozo, ko sem še venomer streljal, nabijal pa nič. Dvajsetkrat sem ustrelil, vsako kroglo sem poslal za dva centimetra niže v kol, pa prenehal, obesil puško na ramo in hladno dejal: "Ali vidijo rdeči možje, da je Old Shatterhand velik medicin- da se belokožcu nič žalega ne man? Kdor je njegov sovražnik, zgodi. In zato mora belokožec J je izgubljen. Howgh!" ostati v svojem šotoru!" I šel sem skozi množico. Nobe- "Ali ima Tokeihun take hu- den se ni genil. dobne ljudi med svojimi bojevniki? Ali veljajo njegove besede tako malo, da mora svojega gosta zasliražiti? Old Shatter-hand ne i}otrebuje straže, njegova pest bo zmečkala vsakogar, ki lažnivo misli in kuje hudobne načrte. Moji rdeči bratje naj se mirno vrnejo v svoje šotore! Old Shatterhand si bo sedaj le ogledal njihovo vas, pa se bo vrnil in govoril z njimi ter pokadil pipo miru." Stopil sem v šotor po svoji puški. Ko pa sem spet odgrnil za-stor, mi je molel cel tucat sulic nasproti. Torej ujetnik —. Ali bi se branil? Bilo bi brezuspešno. Le predrznost in smelost bi zalegla. Stopil sem nazaj v šotor in k zadnji steni, zamahnil s toma-hawkom in precepil trdo usnje do tal, pa zlezel ven in mirno šel okoli šotora na sprednjo stran. Naj prvo so me osuplo gledali kakor prikazen, nato pa zagnali krik in vik, kot da se je najmanj sto grislyjev prikazalo na vasi. Poglavarji so se že vrnili v svoj šotor, pa so hlastno prileteli, čisto so pozabili na svojo poglavarsko čast in dostojanstvo. Prerili so se skozi gnečo, zdelo se je, da se me mislijo lotiti. Braniti se nisem smel, izgubljen bi bil in tovariši z menoj vred. Brž sem izvlekel daljnogled iz žepa, ga raztegnil v dva dela in ju grozeče pomolil poglavarjem pod nos. "Stojte! Sicer so sinovi Ko-mančev izgubljeni!" Prestrašeni so odskočili. Pač še niso poznali daljnogleda. In če so ga že kedaj videli, pa niso vedeli, čemu se rabi, in so mislili, kdo ve kako nevarno orožje da je. "Kaj namerava beli mož?" je vprašal Tokeihun. "Zakaj ne o-stane v šotoru?" "Old Shatterhand je velik medicinman med belokožci," sem odgovoril. "Pokazal bo rdečim bojevnikom, da jih lahko vse ubije." Vtaknil sem daljnogled v žep, vzel Henryjevo repetirko v roke in pokazal na drog, ki je tičal kakih petdeset korakov oddaljen med šotori. "Rdeči možje naj pozorno o-pazujejo tisti kol tamle!" Dvignil sem puškoi, pomeri in ustrelil. Krogla je prebila kol za pe-denj pod vrhom. Pohvalno rnr- Ob šotorih sq stale žene in de kleta in strmele v mene kakor v bitje iz drugega sveta. Zado voljen sem lahko bil, položaj se je okrenil zelo v moj prid. Pred nekim šotorom je stala straža. Najbrž je bil ujetnik v njej. Kdo bi bil? Tovariši —? Še sem ugibal, ali bi vpragal stražo, ko je od znotraj zajav kal žalosten glas: "Massa, ah oh—! Pustiti ven nigger Boba! Indijan ujeti Boba in klati Boba in požreti Boba!" Odgrnil sem zastor in ga spu stil ven. Stražnik je bil tako preplašen, da si ni upal nastopiti. Tudi Komanči, moji spremljevalci, niso ugovarjali. "Ali so te koj vtaknili v šotor, ko sem prispel?" sem vprašal Boba. Iz Gorice, s Krasa in iz Istre V zadnjem času so Italijani začeli hudo povdarjati, kako veliko škodo imajo, odkar so ji Angleži zaprli oba morska iz-loda iz Sredozemskega morja, Gibraltar, in Suez. Listi pa ne ugotavljajo več samo dejstva, da ima Italija v resnici od te pomorske zapore ogromno škodo, pač pa celo, da bo Anglija morala vso to škodo Italiji na nek način poravnati, ker je le že preveč in jo je ona zakrivila. Italija, da več ne more prenašati tega neznosnega stanja. Prizadeta so vsa italijanska pristanišča v Sredozemskem morju, predvsem tista, skozi katera je šel prej glavni promet izvoznega blaga. Med te spada prav tako Trst. Pomorska zapora tudi njemu ni prav nič prizanesla. Italijansko blago, namenjeno za izvoz, leži nakopičeno v pristaniških skladiščih in se tam kvari, ne da bi ga bilo mogoče pravočasno odpeljati, kamor je namenjeno. Tako pišejo italijanski časopisi med drugim, da samo Trstu in Genovi čaka nič manj kot 25,000 metrskih sto-tov oljčnega olja. Ce se ne bo kaj kmalu pretrgal obroč angleške pomorske zapore, se bo vse blago pokvarilo. Italija k cemu ne bo mirno molčala — tako odločno zatrjujejo po listih — pač pa bo zahtevala pomračilo vse škode, ki bi se še dalje delala po angleški krivd. Trst navadno doživi vse tisto, kar tudi druga večja italijanska mesta. Še razne politične demonstracije ali pa manifestacije ne' gredo mimo njega. Zadnje čase so spet kakor vihar izbruhnile po vsej Italiji demonstracije proti Angliji in Franciji. Pri njih so de-monstrantje dobili priliko, da štora za drugega kot za likto-rje. Uradni italijanski list "Ga-zetta Ufficiale" je zadnje čase precej poln novih določb, ki jih vlada izda kot neobhodno potrebne v sedanjih težkih, negotovih časih. Tako se z eno zadnjih določb spreminja zakon iz leta 1935, ki je urejal prodajo nepremičnin v obmejnih pokrajinah Italije. Prejšnji zakon na vsak način še daleč ni bil tako strog, kakor je sedanji, spremenjeni. Prej je lastnik lahko prodal svojo nepremičnino ob meji, ne da bi mu bilo v ta namen nujno potrebno dovoljenje pokrajinskega prefekta, odslej pa to ne bo več dovoljeno. Vsako, tudi delno prodajo nepremičnin v obmejnih krajih bo treba predložiti v odobre-nje prefektu. Takšno dovoljenje je potrebno tudi pri prodajah na dražbi. Drugače prodaja v nobenem primeru ne velja. Prefekt pa seveda tudi ne ravna samo po svojem preudarku, pač pa izda dovoljenje ali pa ga odbije po posvetovanju z vojaškimi oblastmi, kar se mora zgoditi v treh mesecih. Kar prefekt odloči, to navadno tudi drži. Prizadeti se lahko pritoži samo še na vlado, ki gre seveda kaj nerada preko prefektove-ga mnenjii. Italijanske pristojne oblasti se v zadnjih letih zelo prizadevajo med drugim tudi za to, kako bi poživile domače kmetijstvo. V vsakem kraju, ki je količkaj primeren za poljedelstvo, gledajo na to, da bi zase-jali le takšno žito, ki bi gotovo najboljše uspevalo. Zato so v zadnjih letih naredili že mnogo poskusov z razno setvijo po tistih poljedelskih krajih, kjer se zdi, da bi morda lahko kaj več obrodili kot dozdaj. Posebno skrb so kmetijske oblasti po- IZ DOMOVINE — Podražitev življenjskih potrebščin v Jugoslaviji v primeri z drugimi državami. Poslednja številka statističnega lista Društva narodov objavlja podatke o podražitvi življenjskih potrebščin v posameznih državah po nastanku vojne. V primeri s prvo polovico leta 1939. je podražitev največja na Kitajskem, kjer je dosegla 126 odstotkov. V Rumu-niji je dosegla 30 odstotkov, v Mandžukuu 25 odstotkov v Jugoslaviji 26 odstotkov, v Angliji in Estoniji 14 odstotkov, v Palestini 15 odstotkov, na Japonskem 16 odstotkov, na Švedskem 10 odstotkov, v Belgiji in Norveškem 8 odstotkov, v Argentini, Švici in Peru 6 odstotkov, v Grčiji in Madžarski 4 odstotke, v Kanadi 2 odstotka in v Zedinjenih državah 1 odstotek. —Tragična smrt priljubljenega rudarja. Pred dobrim poldrugim letom se je smrtno ponesrečila še ne osemnajst let stara Marija Romihova, ki je padla s kolesa in se ubila. Ista usoda je zdaj na istem kolesu dohitela 45 let starega Marijinega očeta rudniškega delavca Franja Romiha iz Toplic pri Zagorju na znanem klancu pod Učakom pri Trojanah. Mož je pripeljan v ljubljansko bolnišnico kmalu umrl. Pokojni Romih je služil pri Trboveljski premogokopni družbi 27 let. Zapušča onemoglo ženo in dve nedoletni hčerki. S hudo prizadeto osirotelo družinico sočustvuje vse prebivalstvo. Odda se V najem se oddajo štiri sobe, lepo nanovo dekorirane. Vprašajte na 967 Addison Rd. (141 Delo dobi Priletni moški dobi dober dom na fa'rmi. Njegovo delo bi bilo, da bi v odsotnosti gospodarja pazil na farmo. Naslov se dobi v uradu tega lista. (141) Naprodaj Prodajalna žganja z licenco D. Cena $3,500. Hiša za 2 družini na Carl Ave. Cena $6.800. Ice cream parlor poleg kino gledališča. Dobra prilika za Slovence ali Hrvate. Mihaljevich Bros. Co. 6031 St. Clair Ave. (141 Moderna hiša naprodaj Proda se 5 sob moderna hiša, z recreation sobo, garaža, Mon-crief furnez. Bakrene cevi, beneški zastori, marmornate po-doknice. Lastnik na 21400 Gol-ler Ave. blizu E. 200 St. (141 Delo dobi Moški dobi delo na farmi. Oglasi naj se po 4 uri popoldne na 5204 ,St. Clair Ave. (140) Prodam ali zamenjam tri hiše za dvodružinsko hišo ali farmo. Vse tri hiše so na enem lotu (50x166). Oglasite se na 1070 E. 71st St. Dve hiši sta po 2 družini, ena je pa za 4 družine. (ju 11, 12, 14) C. J. Harmon & Pike, Inc. 2926 Mayfield Road FA 8357 — ali doma PO 0086 —iNikdar prej po tako nizki ceni— 1930 in 1931 Ford 4 cyl. kupeji in sedani, šest na izbero................$29.95 1932 (pozen) Plymouth, 2-Door Sedan, nova kolesa, prenovljena ............................................$75.00 1935 Fords, prenovljeni; zglasite se kmalu in izberite ..............$135.00 1931 Buick 4-Door Sedan, fini družinski avto, vreden $95.00. Kdor prvi prinese ta oglas dobi avto za samo ............................$39.00 (June 12,14) Oblak Furniture Co. TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo ln vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2978 MALI OGLASI COMPARISON SALE Friday-Saturday Victor in Josephine Kosic se iskreno zahvaljujeta vsem onim, ki so nas obiskali v soboto večer. Priporočamo se pa tudi onim, ki nas niso mogli obiskat zaradi slabega vremena, da nas obiščete v soboto 15. junija. Postregli vam bomo z mladimi piščanci in hladno pijačo. Svi-rala bo dobra godba tako, da bo boben boben tolkel. Zraven lahko dobite lepo darilo. Na veselo svidenje Victor in Josephine Kosic 1245 E. 55th St. Lepo stanovanje Odda se hiša sama zpse, 7 sob, kopališče, furnez, garaža. Odda se samo poštenim plačnikom. Vprašajte na 7718 Aberdeen Ave. BODITE PREVIDEN VOZNIK Mnogo nesreče se pripeti radi pokvarjenih oči. Dajte si pregledati oči, da se boste počutili varne Vid mora biti tak, da lahko razločite Številke na metru brzine, da vidite, kako hitro vozi. Imamo 30 let izkužnje v preiskovanju vida in umerjanju očal. Zadovoljni boste v vsakem oziru. EDWARD A. HISS lekarna/—farmacija in optometristične potrebščine 7102 St. Clair Ave. dajo izraza svojemu ogorčenju svetile tudi Krasu. Na vsak na- P{|]*e Lard lb.......5V2C „1-----------ixi.i—_ čin ga skušajo spremeniti, v - - -—'-'-' * ' "Da, massa! Indijan koj pograbiti Boba in ga potegniti s konja pa vtakniti v kočo. In v koči tičati Bob vse do danes." "Torej ne veš, kam so djali master Bernarda?" "Bob nič vedeti, kam Indijan djati masso Ber.n Bob nič videti, kam djati ga." "Pojdi! Pa tesno za menoj!" Nisva prišla daleč. Krog bližnjega šotora so na ma prišli naproti poglavarji : številnim spremstvom. Previdno so pohiteli za šotori naprej me prehiteli in mi zastavili pot Prijel sem za puško, pa Tokeihun mi je že od daleč nami gaval, da ne prihaja s sovražni mi nameni. Počakal sem. Počasi so prišli bliže. "Kam misli iti moj beli brat Naj se vrne z menoj na posve tovanje! Poglavarji Komančev bi radi govorili z njim." Hm —! Prej sem bil belo kožec in beli človek, sedaj pa že beli brat —. Strelne vaje so mi priborile zmago — Toda previdno sem vprašal: "Ali bodo moji rdeči bratje kadili z menoj pipo miru?" "Govorili bodo z njim in če bodo njegove besede dobre, bo Old Shatterhand kakor sin Komančev." "Moji rdeči bratje naj stopijo naprej! Old Shatterhand pri de za njimi!" Vrnili smo se. Više gori, res — tam je stala Sans earOva Tony in poleg nje Winnetouovo "kij use" in Bernardov konj. Toda kje sto bili tovariši —? Oziral sem se na vse strani, pa nikjer nisem videl straže pred šotori. nad obema zavezniškima drža vama, ki da sta edini krivi, da je sedanja vojna pustila zle posledice tudi v Italiji, ki se vojne sicer še ne udeležuje, a ki tudi ni nevtralna. Ce bi bila nevtralna, bi si namreč ne mogli razložiti, kako je mogoče, da tam pride do tako srditih demonstracij na račun kake ne-ojskujoče se države. Demonstracij v Trstu se e udeležila visokošolska mladina ter ostalo dijaštvo. Nosi-so po ulicah velike napise proti Angliji in za Nemčijo, po-eg tega pa peli razne domolju-Dne in navdušene pesmi. Pred nemškim konzulatom so peli 'Giovinezzo" — Prav podobne demonstracije, le v nekoliko manjšem obsegu, so bile tudi v Gorici ter po drugih goriških in istrskih krajih. V Pulju je imel pri njih posebno ognjevit govor tamkajšnji fašistični tajnik. Povdrjal je, da stoji Italija tik pred svojo "veliko akcijo," ki jo bo naredila končno v resnici neodvisno od drugih držav. Zahteval je, da se z Gibraltarjem in Sueza vrže angieški lev, ker da v Cezarjevem morju ni pro- vsaj količkaj žitorodni kraj in ga enkrat za vselej rešiti nje-gcve puščobe. Tako poročajo med drugim iz Temnice, da je deželni inšpektorat odredil v tamkajšnji občini več poskusnih polj. Na njih bodo namreč preskušali, kakšne nfspehe bi dalo na kraškem svetu razno žito in krma. Višji kmetijski krogi bi namreč"radi videli, da oi kmetje na Krasu v prvi vrsti sejali tako imenovano 'mon-tana' pšenico, kajti dozdaj se je izkazalo, da je pridelek te pšenice še naj obilnejši, seveda tam kjer sploh uspeva. Razum-jivo je na drugi strani, da nekateri kmetje ne gledajo v takšne nakane z nič kaj preveč velikim upanjem. Prepričani so namreč, da sami dosti bolje poznajo svet, na katerem žive, ter njegovo rodovitnost. Skušnja jih je tudi izučila, da ni nič kaj dobro sejati v Krasu žita, če oblasti še tako priporočajo. ----o- Oglasi v "Ameriški Domovini" imajo vedno dober vspeh. Red or White New Potatoes, 10 lbs.... .27c Fresh Roll Butter, lb. 27%c Fresh Large Eggs, doz.............I6V2C Sun-Brite Cleanser, 3 Cans............14c *almolive Soap, 3 Med. Bars,.......16c 3 Lge. Bars........25cf Lux Flake§, 2 Med. Boxes......19c 2 Lge. Boxes.......39c SPECH FOOD STORE 1100 E. 63rd St. Odda se v najem tri lepe sobe, nanovo dekorirane. Vprašajte na 955 E. 67th St. (142) Odda se soba za enega fanta ali dekleta; vse udobnosti. 920 E. 73rd St. (141) VICTOR — BLUEBIRD — DECCA SLOVENSKE GRAMOFONSKE PLOSCE se dobi pri Snow Bros. Radio Co. 13914 St. Clair Ave. Velika zaloga električnih produktov do najnižjih cenah. VOCALION — COLUMBIA — BRUNSWICK Vprašajte za MR. JOHN CERNE KRIŽMAN MARKET 6030 St. Clair Ave. Priporočamo se za obisk! Telečja prsa veal of breast), ft.....12c Pork roast, ft..........10c Domače suhe klobase, 4 funte za ............95c Best Butter, ft.........27c Zavarujte vaš avtomobil proti nezgodi $5,000 do $10,000 zavarovalnine za ljudske poškodbe stane $21.08. $5,000 zavarovalnine za škodo storjeno drugim avtomobilom, stane $6.80. Zavarujem tudi avtomobile proti ognju in tatvini. Zavarujem hiše, trgovine in šipe pri trgovinah. Pro daj am hiše in lote. Vprašajte pri John Zulich 18115 Neff Road Telefon KEnmore 4221. (143) ZAKRAJŠEK FUNERAL HOME, Ino. 6016 St. Clair Ave. Telefon: ENdicott 3113 Ignac Slapnik, st. CVETLIČAR 6102 ST. CLAIR AVE, HEnderson 1128 rexxxTTXTTXXXxxxxxxxxxxxxxj Rabljene električne ledenice dobite za samo $39.50. Norwood Appliance & Furniture 6104 St. Clair Ave. 819 E. 185th St. (Wed. Fri. Jun. 28) TREBUŠNE PASOVE IN ELASTIČNE NOGAVICE imamo v polni zalogi. Pošiljamo tudi po pošti. MANDEL DRUG CO. 15703 Waterloo Rd., Cleveland, O. ^ [lliiiiiiiiiillliiiiiiiiili SLOVENSKO PODJETJE BLISS ROAD COAL & SUPPLY CO. Najboljši premog In drva. Pokličite KEnmore 0808 22290 ST. CLAIR AVE. T>an očeiOH) Nedelja, 16. junija je dan, posvečen vsem očetom. Primerna darila v ta namen dobite v veliki izberi v naši novi trgovini. Naciji so. pridno na delu, sedaj, ko je.padla Belgija v njih nenasitno malho, so Napi-ji pričeli že popravljati v razdejanih krajih sirom Belgije. Slika nam predstavlja naeij-ske delavce pri popravljanju razdejane železniške proge v belgijskem zasedenem ozemlju, katero so prej razdejali z bombnimi napadi. LINE-FOLD SRAJCE za može, mesh, broadcloth, novi vzorci in barve, mere 14 do 18 791, $1.19, $1 65 POLO-SRAJCEZA MOZE tkane iz blaga, novi vzorci in barve, 39^, $1 50 KRAVATE ZA MOŽE pletene svetle barve, velika izbera vzorcev. 19^, 55^ in $1 Velika izbera nogavic, naramnic, robcev, pajamas, shirts-shorts. Imamo tudi veliko zalogo blaga na jarde, delovne obleke, zavese, posteljno odejo, ženske nogavice in razne šivalne potrebščine. R0ŽANCE DEPARTMENT STORE 406 East 156th St., blizu Waterloo Rd. i_n_n ^rirLriTLri_arirLiTJxq_rLrvrLruTJi_nji-n„n_an ji I t. ................—.....? mjTjruTjiimnriJi^^ Dognal je, da noben človek na svetu ne zna tako poslušati in tako pravično presojati kot Nemec. A tudi Volbenk je spoznal, da- je Ivan več, nego je o njem slutil. V tem Donu Kihotu se je skrival majhen junak, ki ga je bilo življenje že hudo trlo, a mu le ni moglo streti peroti. To je moral Volbenk seveda bolj ugeni-ti, kajti Ivan je svoje gorje znal z nasmeškom zakriti. Ne, po Parizu ni hrepenel: "Mesto se mi gabi," je rekel, "tiste hiše brez konca, tisti papirnati možiclji — ljudje se mi gabijo. Samo svidenja z materjo se veselim." In zdaj je Volbenk zvedel, kaj je težilo Francoza. Tudi njega ni čakala doma družinska sreča, njegova zgodba je bila domala taka kakor Volben-kova, samo da je tu mati zaradi lahkomiselnega očeta toliko trpela, da bi ne bilo nič čudnega, ako bi se kdaj odločila za o-bupen korak. Tako se je veseli pohajač pred Volbenikovimi očmi prelevil v celega moža, ki se je od svoje zgodnje mladosti zavedal, da nosi usodo staršev na svojih ramenih, in je vedno znova preprečil popolni razpad družine. Njegova veselost in ljubezen je doslej še vedno zno va združila starše, po cele noči se je Ivan boril s hudobnim angelom obupa in vedno znova je okrepil omahujočo vero svoje matere, dokler ni skoraj tudi sam omagal. Prepogostno razburjanje mu je izpodkopalo zdravje in tako so ga poslali k babici, da se opomore. Tedaj je njegova mati prvič razkrila babici svoje križe in stara gospa je krepko posegla vmes, tako da je Ivanovemu očetu za dlje časa pregnala muhe. A za kako dolgo? Da se bo začelo spet od kraja, je Ivan dobro vedel, kaltor tudi, da si oče že dolgo želi.ločitve, v katero pa mati iz verskih razlogov noče privoliti. In končno ima oče ma ter na svoj način vendarle rad in svojega Ivana ljubi s strastjo. Ne, Ivan se ni mogel kaj prida veseliti, da pojde domov, in Volbenk ga je le predobro razumel. A nobena beseda o last- najlepše bitje na zemlji. "Mar ni res tako?" je vprašal Ivan, ko je videl Volbenkov kisli obraz. "Ali ni Rožamarija najlepša deklica na svetu? Ali ni podobna grškim vilam?" In začel je deklamirati Homerja. "Kaj takega nisem opazil, tako tenko vendar ni oblečena," je Volbenk odgovoril brezbrižno. Nato se je Ivan jezen zadri nad njim: "Slep si in gluh, popoln idiot!" "Nisem idiot, ne, ampak ti si norec!" Ker je pa za tem dogodkom brž sledil drugi, tako prečudno lep in nenavaden, da je izbrisal spomin na vse druge, sta se Ivan in Volbenk kmalu spet spravila. Teta Ivana se je namreč namenila, da bodo zaključili počitnice z izletom na Chaseral, kjer bi lahko gledali sončni vzhod v Alpah. Pridružilo se je nekaj kmetov iz vasi, ki so poznali pot. Proti deseti uri zvečer so odšli od doma. Spredaj so šli kmetje s svetilkami. Sprva so hodili -čez rosne planine, nad katerimi se je vlekla bleščeča se lahna megla je zvončkljanje pasočih se čred kakor vilinja koprena, v katero vezlo sfebrne okrasike. Skozi jelove gozdove, katerih vrhovi so šumeli v rahlem vetru in si pripovedovali prastare bajke, čez močvirnat svet, kjer je ob slednjem koraku skrivnostno zagrgrala nevidna voda, so krenili vkreber. Daleč daleč na obzorju so se bleščali snežniki, svetlo se odražajoč na temnem nebu. Noč je bila v svoji tihoti in svojem veličastvu prečudno lepa. Počasi so romale zvezde čez nebo in bledele. Zrak je postal še ostrejši in hladnejši, drevja ni bilo več, vrhovi so bili blizu. Na golem okroglem vrhu so se namenili čakati na konec noči. Les, ki so ga bili spotoma nabrali, so zložili v grmado in zažgali. Huš! je zažvižgal veter čezenj ter pritisnil dim in plamen ob tla. Žvižgalo je od vseh strani, ogenj se je stegal ter zlato in škrlatasto sikal pod nebo. Družba je posedla v krogu o-krog ognja in olbrnila mokre zlatu novega življenja. Slednja bil, slednje drevo, slednja cvetka, slednja kapljica rose- se je kopala v radosti in smejala v soncu. Rožamarija je sunila oglavni-co svojega plašča nazaj in obraz ji je zacvetel v jutrnji svetlobi kakor roža. Stric Fric se je slovesno odkril in teta Ivana je sklenila roke. Pobožno je stala na svojem mestu — bila je velika in lepa in vso so oblili sončni žarki — in se pogovarjala s svojim Stvarnikom. Volbenk se je spomnil na tisto prasilo, ki jo je imel za slepo. Kako naj bo slepa moč, ki je iz kaosa priklicala luč? Slep naj bi bil Gospod svetlobe? "Bodi luč!' Kdaj je skrito božanstvo spregovorilo še pretresi j ivejšo besedo? začel uganjati. Na glavo,Si je moral stric pred nekaj dnevi za- kiro se je pognal za njo. Roža poveznil s cvetjem okrašeni klo- radi pijančevanja odpustiti. Ka-buk tete Ivane in jo resnobno,dar je bil trezen, je bil priden in mahal skoz? vasi. Za' njim je šla izvrsten delavec; če se je pa opil, Bilo je tako veličastno lepo, da je Volbenka zabolelo, ko je pomislil, da bo moral zapustiti te višine in se vrniti med tako imenovano življenje, ki je bilo le zdihovanje, zmerjanje, jeza in vpitje. Nekaj ur so preživeli izletniki na gori, si v soncu ogreli prezeble ude in zaspali sredi modrega svišča in ognjenordečega res-ja. Sestop je bil nekoliko nenavaden, kmetje so zgrešili pot in družba se je takljala po kameni-tih hudournih koritih navzdol. Rožamarija se je v veliko radost obeh bratov sesedla na maline, ki jih je bila skrbno nabrala. Smeha ni hotelo biti ne konca ne kraja in teta Ivana je pri tem toliko pomagala, da bi jo imel lahko za starejšo sestro svojih otrok. Vse je prevzel čar gora, tako da se je od njih nalezel še-gavosti celo resni stric in jih teta in ga napol v smehu napol obupana prosila: "Fric ,ah, Fric, lepo te prosim!" Volbenk ni pomnil, da bi se bil kdaj tako iz srca smejal, in Rožamarija je trdila resno, da se je smejal tudi pes Stop. čim krasnejši je bil izlet, tem bolj čuden je bil njegov konec. Ko so bili že blizu domače vasi, se je stric poslovil, da pogleda spotoma še v tovarno. Iznenada so od hiše začuli kričanje. Rožamarija je s psom radovedno stekla naprej. Tisti hip je na trgu pred cerkvijo, prhnila vsaksebi razburjena skupina ljudi. Nekateri so klicali orožnike. Neka ženska je na begu za trenotek postala in presunljivo kriknila ;;Rožamarjji: "Beži, ubil te bo!" Tedaj je deklica kakor okamene-la obstala, kajti pred seboj je uzrla popolnoma pijanega človeka, ki je bil po postavi velikan. Z visoko dvignjeno sekiro je podil pred seboj kopico ljudi. "Gernot," je prestrašeno za-vpila teta Ivana in skočila pobesnelemu možu nasproti. Gernot je bil delavec, ki ga je je gledal rdeče, kakor so pravili kmetje. marija je obstala ob mrežnatih vratih in s široko razprtimi očmi strmela, kaj bo. Kaj se je pač v teh hipih go-jdilo psu v možganih? Na vsak Rožamarija je na svojem be-j način je spoznal v pobesnelem gu pritekla do vrtnih vrat, jih (človeku sovražnika: pognal seje odpehnila in skušala za seboj spet zapreti. Teta Ivana je v tem šla možu nasproti in Volbenk je ostal tebi nič meni nič ob njeni strani. Niti pomislil ni, da bi bilo lahko! vanj. Tedaj se je sekira ■zabli-snila, zažvižgala psu na glavo in Stop se je valjal v krvi. Namah je bilo tiho. Od groze so vsi odreveneli. Tedaj se js približala teta nevarno. j Ivana in za njo Volbenk. Zdaj je pijanec zapazil Rožo-! "Gernot!" je spregovorila, marijo. Z visoko dvignjeno se-1 "Aha, žena tega patrona. Le sem,-gospoda! Danes obračunamo, le sem, gospoda, obračunamo!" "Gernot, daj sem sekiro!" Ta glas je bil čist ko zvon, še za trohico ni drhtel. Ivana je naredila še nekaj korakov, da je stala tik ob možu. Tedaj je Volbenka prešinil jasen, prepričevalen občutek, da se jima je nekdo pridružil. Otipljivo je čutil to bližino in vendar ni nikogar videl. Sama sta stala pred možem in vendar je bilo ob njima nekaj nevidnega, nekaj tesnobno velikega in ju varno ščitilo. (Dalje prihodnjič) ZADRUŽNE POSEBNOSTI Danes in jutri Frišne klobase ..........18<> Macaroni-spaghetti, 3 ft. 25p 14. oz. Ketchup, 2 za ---- No. 77 best olje v kanti (1 galon) ............95^ No. 77 Best olje, galona .85^ Octagon laundry soap, 10 33