r $ V 0 Največji iloveniki dnevnik v Združenih državah Velja sa vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 3G= TELEFON: CHEL8EA 3878 NO. I!»2. — ftTFV. lO*. GLAS AR0DA List slovenskih delavcev v Ameriki. iF^I-he largest Slovenian Daily i^^ the United States. Issued every day except Sundays a and legal Holidays. 75,000 Readers. Entered u Second Class Matter. September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of Maroh 3, 1879 NEW YORK. FRIDAY, AUGUST 16. 1929. — PETEK. 16. AVGUSTA 1929. TELEFON: CHELSEA 3878 VOLUME XXXVII. — LETNIK XXXVII. "GRAF ZEPPELIN" LETI NAD SOVJETSKO RUSIJO polet preko ruskega ozemlja bo trajal najmanj štiri dni Prebivalstvo nemških mest ga je navdušeno pozdravilo. — V mesto Gdansk so vrgli nemško zastavo. — Razdalja med Friedrlchshafnom in Tokio znaša sedem tisoč milj. — Demonstracije v Berlinu. — Za hip je počivalo vse delo. konferenca živel srečno se bo razšla z 2 ženama V Haagu se bliža polom, Prva žena je kupila drugi Metodistovski pastor je Strajkujoči bombaž n i ker Angleži nočejo po-j pustiti v svojih zahte-j vah. — Prekinjenje ne bo pomenjalo razkola. HAAG. Hok'ndska, 15. avgusta. — Dclcgacije na tukajšnji mednarodni reparacijski konferenci so danes napovedovalo, da se bo na sobotni seji finančna komisija odgo-dila od septemberskega sestanka zborovanja Lige narodov. Podkomisije, ki bodo imenovane v soboto, pa bodo ostale šc naprej na delu. Vsi prizadeti so priznali, da ni opaziti nobenega napredka s pomočjo privatnih pogajanj, kajti Angleži nočejo niti za las popustiti. Snowden vztraja trdno na svojem prvotnem stališču. Pravijo, da sobotno odgodenje nc bo predstavljalo niti prekinjenja niti razkola reparacijske konference. ker bodo ostale na delu podkomisije. S tem bo dana vladam pri-o novih položajih. celo poročni prstan, toda majhen spor je končal to srečno razmerje. Ogromni vodljivi balon "Graf Zeppelin" je letel včeraj preko ruskega ozemlja proti Tokio na Japonskem. To je drugi del njegovega nameravanega poleta okolu sveta. Polet preko širnih ruskih step bo trajal najmanj štiri dni. "Zeppelin" s e je pojavil včeraj ob polštirih popoldne nad rusko-letalsko mejo pri Duenaburgu. U }*riedrichshafna do tam je premeril osemsto milj, dočim znaša razdalja med Friedrichshafnom in Tokio sedem tisoč milj. Ko se je pojavil "Zeppelin" nad Berlinom, mu lika razmišljati je priredilo prebivalstvo velike ovacije. Delavci po ustvarjenih vsied zahtev Anglije, vseh tovarnah in obratih so za par minut prenehali VlSila se hu lahku - pogajanja v Ženevi med načelniki Z delom. j delegacij in angleškim ministrskim Di.| ji -11 i • **~7 predsednikom Ramseyem MacDo- rugo veliko mesto, nad katerim bo letel Z.ep- naldom. pelin" je Moskva. Če bo letel z isto naglico kot izvedelo se je. da zastopniki nc včeraj, bo danes zjutraj nad Moskvo. skušajo dobiti 48 inilijče-nec iz Mančulija v Nanking. Rusko-ki tajski konflikt se suče krog zaplenjenia kitajske iztočne železnice, katero je zaplenila kitajska nacionalistična vlada. Istočasno so pa dospela preko i-birsko-mandžurske meje poročila o oboroženih spopadih med kitajskimi in ruskimi četami Rusi so bili baje napadalci. TOKIO. Japonska. 15. avgu-ta Japonska časnikarska ugentura je dobila iz Mant.ulija brzojavko, da so se spopadli ruski in kitajski vojaki v gorah zapadno od mesta Kitajska infanterija je baje pričela streljati na ruske patrulje, ki : > Slednji je sedaj « pastorju ter bo v proti njemu. nastopil proti procesu pričal ' nato vračale ogenj. Kct razsodnik bo najbrž posloval j Iz Harbina poročajo, da se je u-glavni vrhovni sodnik Anglije lord krcal0 rusko vojaštvo u treh ka-Gordon Hev/ard. j ncnskih čolnov ob sovodju rek -----i Amur in Sungari. Kitajski uradniki v Harbinu izjavljajo, da so Rusi pred izkrcanjem obstreljevali kitajske va. i Ko so se zvečer pojavila kitajska ojačenja. so se Rusi umaknili. ZDRAVJA ANGL KRALJA LONDON, Anglija. 15. avgusta. -Kralj George je dobil od svojih zdravnikov nasvet, naj se vrne v V Reno, Nevada, je naperil proces proti svoji ženi, ki je baje zamor- japonskih častni- Bognor ter opustil misel, da bi ob- skega plemena. LAS VEGAS. Ncv., 15. avgusta. — Milijonar in potomec ene najstarejših ameriških družin Leonard Kip Rhinelander, jc vložil tožbo za ločitev zakona od svoje žene Alicc Johnes Rhinelander. ki Je baje zamorskega plemena in od katere živi ločeno dolgo vrsto let. . Kot vzrok za ločitev jc navedel, da sc ne more nikdar več vrniti k svoji tJ-ni ženi, če se noče telesno in duševno upropastiti Razentega pa je baje njegovo življenje v stalni nevarnosti. Mrs. Rhinelander očitajo, da jc namenoma zlorabljala njegovo mladost in neizkušenost ter ga zvo-dila v zakon. Mrs. Rhlneiander je hči nekega črnega kočijaia. Rhinelander je že enkrat preel par leti tožil za ločitev zakona v državi New York, a je s svojo tožbo propadel. Izza onega časa živita ločeno, in on Ji mora plačevati visoke alimente. kov se je smrtno ponesrečilo, ko je padel inšpekcijski aeroplan na tla. ADVERTISE in "GLAS NARODA" TOKIO, Japonska, 15. avgusta. — Najbolj nesrečni dogodek v zgodovini japonske vojaške avijatike sc jc završil na Takikava letalnem polju v ližini Tokija včeraj zjutraj. Osem mož je bilo ubitih, med njimi štirje častniki japonskega generalnega štaba. Nov bombni aeroplan. v katerem so se častniki napotili na inšpekcijsko potovane, je priletel ob tla iz višine 900 čevljev. Takoj je bila odrejena preiskava, a ker ni nihče o-stal živ, bo najbrž ostal vzrok nesreče za vedno skrivnost. V kolikor je bilo mogoče izvedeti, je izgubil bombni aeroplan kontorolo, ko se je skušal obrniti manj* kot eno miljo od mesta, kjer se je dvignil s tal. Med mrtvimi se nahajajo generalni major Aburo, načelnik operacijskega štaba, major Abe, prejšnji pomožni vojaški ataše j v Washing-tonu, neki nadaljni major generalnega štaba, trije mlajši častniki in en podčastnik. iskal Sandringham, kot je nameraval storiti pred operacijo. Zdravniki so imeli tehtne razloge, radi katerih so mu nasvetovali naj se vrne v Bo?.nor. BRUNSKI ŽUPAN BO OBISKAL NEW YORK EERLIN, Nemčija. 15. avgusta. — Občina Berlin je danes glasovala, da spreime povabilo, da obišče New York. Župan Booss bo odpotoval dne 24. septembra iz Nemčije in spremljali ga bodo številni drugi visoki uradniki. POVRATEK IDZIK0WSK1 VARŠAVA, Poljska. 15. avgusta. Tiuplo majorja Louisa Idzikowske-ga, ki je bil ubit, ko je skušal poleteti v Združene države, je bilo včeraj prevedeno nazaj na Poljsko. Pogreb se bo završil tukaj v pon-deljek in prisostvovali bodo vsi zastopniki poljske vlade. Truplo so izkrcali v pristanu Gydnia. NOV MOST PREKO DELAWARE REKE PHILADELPHIA. Pa., 15. avgusta. — Danes je bil otvorjen za splošni promet nov most preko De-j laware reke. ki je stal pet milijo-i nov dolarjev, med Palmyra, N. J. ter Tacony okrajem v Philadelphi-ji. Slovesne otvoritve so se udeležili visoki državni uradniki in drugi. ki so prispevali k gradnji mostu. MOSKVA. Rusija. 15 avgusat -V sovjetskem časopisju so bila objavljena vznemirljiva poročila, ki se tičejo varnosti židovskega prebivalstva Harbina v Mandžuriji. K ' znano, so tamošnje ruske čet skrajno antisemitske in \sledt<-g> . se je bati židovskih pogromov t ROJAK/, NAROČAJTE SE S A "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI MOSKVA. Rusija. 15. avgusta. General Vazilj Bluecher. kateremu jc kitajski predsednik Čang Kai Šek pripomogel na sedanje odlično mesto v sovjetski armadi je dob;l poveljstvo nad vsemi sovjetskimi četami na Daljnem iztoku KONTROLNA SOBA NA DORNIER DOX Najnovejši nemški zrakoplov, v katerem bo prostora za sto potnikov, bo skušal preleteti Atlantik. Vozil bo z naglico 170 milj na uro. Strokovnjaki smatrajo zrakoplov za čudo moderne tehnike. Slika nam kaže del kontrolnega prostora. VZTRAJNA MAČKA KENILWORTH, N. Y., 15. avgusta. — Malteško mačko, ki Je last Charles Goeresa, z Michigan Ave., so odvedli v Mariaville, N. Y., kjer ima družina Gocres poletno stnova-nje. Mačka se je potikala krog hiše dva dni ter nato izginila. Suha, z razboljenimi nogami, a odločno zroca jc prišla mačka zadnjo soboto na dom Goercsovih. Mariaville je oddaljen od Kcnilwortha celih 210 milj. denarna nakazila Za Vase ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: Lahkomiseln rdečelas maček jc zašel na streho lodonskega Kristal-Palece-a in na noben način ni mogel dol. Stotine zijal ga je opazovalo tri dni. Naposled Je poslalo Društvo za varstvo živali ognjegas-ce. Zaprli so promet na živahni Saint Aubints Road, nastavili lestvice in spustili na streho žerjav s privezano košaro. A maček se ni upal noter. Samo enkrat je skočil na rob košare. Toda množica spodaj je tako zaploskala in zatulila od navdušenja, da je prestrašeni maček zopet pobegnil. Naposled so morali ognjegasci napeti vrv. Dva moža sta se po vrvi povzpela na težko dostopno streho, rešila mačka in ga izročila lastniku z vljudno prošnjo, naj ga za naprej ne pusti tvegati življenje ter ovirati velemestni promet. v Jugoslavijo Din. 600 1.000 1,600 6,000 10,000 9.50 18.40 45.75 90.50 $180.00 v Italijo Lir 109 ......................| 6.79 " «00 ................$11.80 H 800 ......................$16.80 600 ......................$27.40 M 1000 ......................$64.29 Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma s naiim zvezam 9 starem kraju v stanu znižati pristojbino ta taka izplačila od 3% na 3%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30.— 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $3Q0 — $6. Za isplačilo večjih roeakov kot gora j navedeno, bodi«! ▼ dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo ie boljie pogoje. Pri velikih nak* slih priporočamo, da m poprej > nam flporasumtt« glede način* nahagili. IZPLAČILA PO POtTI »O ftCDNO IZVRiKNA V DVEH DO TRIU TCONII NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER M PRISTOJBINO 7So. SAKSER STATE BANK OOBTLANDT STRBET, Telephone: BareUzf raw jou, n. r 0390 -GLAS NARODA" = NEW YORK, FRIDAY. AUGUST 16, 1929 The LARGEST SLOVENE DAILY In U. S. A. "Glas Naroda" Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakser, President Louis Benedik, Treasurer Place cf business of the corporation and addresses of above officers: tit W. 18th Street. Boroufh of ManhaUn. New York City. N. Y.1 "GLAS NARODA (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja list za Ameriko' Za New York za celo leto -.....X .00 in Kanado ...............................46.00 Za pol leta ................................ -3.50 Za pol leta ...................................$3.00 Za četrt leta ................................$1.50 Za inozemstvo sa celo leto .... $7.00 Za pol leta ..................................$330 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Olas Naroda" izhaja vsaki dan izvzem&i nedelj in .raznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti st ne priobdujejo. D aar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi '.raja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, .a hitreje najdemo naslovnika. 'GLAS NARODA". 21« W. 18th Street, T e« York, N. Y. Telephone: Chelsea 38? > RUSKO ZLATO I*n raznih ameriških bankah je še vedno za kakih -<\st milijonov dolarjev nizkega zlata, ki izhaja še iz ea" listirmh predvojnih časov. Pred vojno ni bila razvita med obema državama k:r ka })OM*biui trgovina, toda carskega denarja je bilo dovolj v Ameriki, ameriškega pa v Rusiji precej. Izbruhnila je svetovna vojna in ob nje izbruhu se je malokomu sanjalo, da bodo vojne razmere pometles carjem in njegovo družino ter da bo stopil v Rusiji na krmilu nov element. Svet se dolgo časa ni mogel prijazniti z mislijo, da s«> v Rusiji zavladali baljševiki in vlade so se obotavljale priznati ta novi režim, Nele kot so minula leta in ko je posebno Leninova r in rt dokazala, da se z Leninom ni zrušil boljševizem, so začele država za državo priznavati sovjetsko Rusijo. Ne vse države. Nekaj je takih, ki je še niso priznale. Med njimi zavzema Amerika vodilno mesto. Carja ni več, toda carjevih pristašev in sorodnikov je poln ves svet. Ko so izvohali, da je za šest milijonov dolarjev ruskega zlata v ameriških bankah, so se obrnili na tukaj" šnja sodišča in zahtevajo denar. Pravijo, da so dediči bivšega carja. Istočasno pri-znavajo, da gre v tem slučaju za denar bivšega varstva, torej za državni denar. To je pa baš točka, okolu katere se vse suče. Dozdevni carjevi dediči namreč zatrjujejo, da je bi soglasno z rusko postavo državni denar carjeva osebna last. Že vnaprej je bilo razvidno, da ameriška sodišča ne bodo priznala tega stališča, kajti ruskega carja ni več in na njegovem mestu je druga vlada. Te vlade Združene države sicer niso priznale, toda so* dišča se nikakor ne morejo sklicevati na postave, ki so bile morda veljavne za časa carizma. Ta slučaj je pa tudi v drugem pogledu jako zanimiv." i Kot znano, sovjetska vlada ni hotela priznati dol", gov, ki so jih napravili ruski carji. To je baje eden glav! nih razlogov, zakaj sovjeti še danes niso v Washington^ oriznani. A Ako izplača Amerika carjevim dedičem teli šest mi" lijonov dolarjev, ima pravico zahtevati od njih, da poravnajo tukajšnje dolgove carske vlade. Tega bi pa dediči seveda ne storili. Denarja pa tudi sovjetski vladi ni mogoče prisoditi, kajti vkolikor pridejo Združene države vpdštev, sovjetska vlada sploh ne obstoji. Polegtega bi bilo sovjetom jako težko, dokazati lastninsko pravico do tega denarja. Sicer pa sovjetska vlade ne priznava dolgov, ki jih je napravila carska vlada in si vsledtega tudi ne more lastit t denarja, ki ga je carska vlada naložila v ameriške banke. Sodišča so zavrnila prošnjo carskih dedičev. Denar bo ostal toliko časa v bankah, da bodo obnovljeni med obema vladama diplomatski odnošaji. To se pa še ne bo tako kmalu zgodilo. Kajti če se Hoover dozdaj ni zdramil, se najbrž tudi ne bo do konca svojega termina. Dopisi. Sredi prejšnjega meseca je papež Pij XI. prvič zapustil Vatikan ter s tem končal prostovoljno jetništvo rimskih pa pežev. Ob tej priliki so se vršile velike slavnosti. V Rimu se je zbralo nad 150.000 vernikov in radovednežev iz vseh delov sveta, ki so bili priča tega zgodovinskega dogodka. Gornja slika nam kaže del procesije, spodnja pa papeža, ki ga nesijo na podiju. fcvelclh, Minil. Tem potom uljudno vabimo vse jugoslovansko občinstvo po raznih naselbinah Minnesote. da se udeleže petega letnega jugoslovanskc-ba sestanka, ki se bo vršil v našem mestu Eveleth. v nedeljo dne 25. avgusta t. 1. Ta javni nastop našega naroda v Minnesoti se bo vršil, kot vsaka leto. pod zaščito Ameriške Jugoslovanske Zveze v Minnesoti Kev pa to ni javni nastop samo članov in članic Ameriške Jugoslovanske Zveze, ampak celokupnega jugoslovanskega naroda v Minnesoti zatorej mi spodaj podpisani član pripravljalnega odbor;',, na tem mestu javno vabimo vse Jugoslovonc v Minnesoti, da se udeleže omenjenega javnega sestanka našega naroda v Minnesoti. dne 25. t. m. v našem mestu Eveleth. Istotako vabimo vsa jugoslovanska podporna društva da se udeleže peverke omenjenega dne, ki se prične v Eveleth Recreational Building toc*no ob 1.30 uri popoldan dne 25. avgusta. Banket se prične točno ob 6. uri v Eveleth City Auditorium. O podrobnosti programa poročamo pozneje. Torej rojaki in rojakinje, vsi na Eveleth, dne 25. avgusta. To je na£ Jugoslovanski Dan v Minnesoti. Torej nasvidenje! i d 1' DilfffJ fc *iTTg£MPki Peter Zgaga Novice iz Slovenije. ČUDNA PRAVDA Aretacija Dragotina Gobca. Te dni je bil aretiran v znani Samčevi gostilni ob Ljubljanski cesti bivši vršilec dožnosti šefa ekspoziture Javne borze dela v Ce- i lju Dragotin Gobec. Kakor je splošno znano, je Gobec poneveril začetkom meseca junija okrog 31,000 Din uradnega denarja in nato s potnim listom, ki si ga jc oskrbel pai dni poprej, pobegnil v inozemstvo. Bil jc v Franciji. Italiji, Egiptu, Carigradu in končno se je vrnil preko Bolgarske. Madžarske, Čeho-slovaške in Avstrije domov. Po z£lslišanju na policiji je bil Gobec oddan sodišču. Zaiipmivi podatki o zdravstveno-statističnili razmerah v ljubljanski oblasti. Veliko županstvo ljubljanske o- Na Dunaju se je te dni na dru?i instanci završila pravda, ki je tekla za dolge rokave koncertne pevke ali prav za prav za račun teh ro- blasti objavlja izkaz za leto 1928 o! kavov. Zgodba je tale: Lani meseca zdravstvena-statističnih razmerah septembra se j e koncertna pevka v ljubljanski oblasti. Število prebi- Neliy Lorbeer na Dunaju v kopa-valcev v tej oblasti je znašalo kon- ; lišču Diaua opekla na parni cevi cem prošlega ltta 537.019 duš, šte- j ter dobila na nadlaketi 12 cm dol-vilc porok 4137, število rojen cev | go opeklino II. vrste. Tisti da:i 15.C4G. nezakonsko lojenih ilSo.i.so namreč v kopališču poizkusno mrtvo rojenih 311. itevilč umrlih zakurili centralno kurjavo in cevi Gad v štedilniku. 12. julija proti večeru je ska reva. katera je precej slepa, lioteč si v kuhinji občinskega nameščenca v Ljutomeru, skuhati kavo prinesla v šibju gada. Ko jc zakurila, je odšla za malo časa iz kuhinje, mesto nje je devala naprej na ogenj žena občinskega nameščene. Hotela je hitro skuhati, zato je porinila šibje v štedilnik. Naenkrat začuti na roki nekaj mr- pa 9035 Umrlo je po starosti: do 5 let 24G8 oseb. od pet do 10 let 332. od 15 do 30 let 875. od 30 t'.o 50 let 94G, od 50 do 70 let 1D49. v starosti nad 70 let pa 2455 oseb. Največ jih je umrlo za tuberkulozo in sicer }'J94 oseb, srčno napako 53G. za j kapjo 422. za pljučnico 744. za priobčim- j rojeno življenjsko slabostjo 3 44. za kolero infantum 145. za novimi tverbami zločestega značaja 3^2. za, grižo 126. za boleznijo na ranah | 115, za duši ;l i vi iv. kašljem 35. za škr- j latinko Gl. za difterijo 66, za drugimi infekcijskimi bolezni 70. za otročniško vročico 40. ostali pa za naravnimi vzroki smrti. Zaradi slučajne smrtne nezgode ie vunrio 225 oseb: ponesrečilo se zlega. Z grozo opazi, da se je poteg- j jih je 75, utonilo G5, za opeklinami nil gad med šibjem v štedilnik, i umrlo 17, vlaki so povozili 10. zadu-Močno prestrašena zakriči. pa ven- j šilo se jih je 11, strela jih je ubila še niso bile zadostno zavarovane. Gdč. Lorbeer je proti kopališkemu podjetju vložila tožbo na plačiio 1000 šilingov za bolečine in 500 šilingov za dve večerni obleki, ki jim je moraia dati narediti dclge rokave. da pokrije brazgotino, ki jo jc zapustila opeklina in radi tega še zn eno novo obleko z dolgimi rokavi. Okrajno sodišče je razsodilo, da dobi pevka za bolečine 500 šilingov. za dolge rokave pa nič. ker leti z nezgodo niso v nobeni vzročni zvezi. Tožiteljica je vložila priziv na deželno sodišče, toda s slabim uspehom. Deželno sodišče je razsodilo. da je prvo sodišče odredilo za bolečine previsoko vsoto, nasprotno pa bi bilo moralo pevki "GLAS NARODA" — List slovenskega naroda v Ameriki! — Naročajte ga! 5, zmrznilo jih je 5, zastrupljenih 5. zabodenih je bilo 5, ubiti 4. električni tok pa je bil 2 osebi. Samo- i mor je izvršilo 110. umorjenih in ubitih pa je bilo 33 oseb. Trije samomori. Iz Konjic pišejo: Pred nekaj dnevi se je obesil v Zzbelovski geri pri Ločah vinicar Lovrenčak. Vzrok samomora je bila neozdravljiva bolezen. — Pred tedni se je ustrelil na Zbelovem neki 25-letni mladenič — baje iz istega vzroka. — V bližnjih Lažah pa se je obesil neki 70-letni prevžitkar. Od trpljenja se je prostovoljno ločil baje zaradi tega, ker je že predolgo živel, kakor se je sam večkrai Izrazil. dar v polni prisotnosti duha zapre hitro vratica štedilnika in jih tišči, da bi gad ne ušel ven. Ker se vratica najbrže niso dala popolnoma zapreti, je gad porinil glavo ven. Začuvši krik žensk prihiti delavec Žnidaršič. ki je gada, kateremu je j zgorel v štedilniku rep, razsekal na j več kosov. Po daljšem oddihu sta i si prestrašeni ženski komaj upali j nadalje kuhati večerjo. Kipar Ivan Zajec — šestdesetletnik. Te dni je minulo 60 let, kar je bil v Ljubljani rojen ustvaritelj Prešernovega spomenika, sin kiparja Franca Zajca, rodom iz kmetiške hiše v Stari Oselici na Gorenjskem. Tih in skromen, kakor je jubilant, živi v zadnjem desetletju po južni in zapadni Evropi že ves čas v Ljubljani, kjer skoro neopaženo snuje in kleše. Mlajša generacija komaj še ve. da je živ. ker nima ž njo nobenih stikov, toda naše cerkve in pokopališča hranijo mnogo lepih spomenikov njegove umetniške ambicije in vztrajnosti. Pred vojno je obhodil skorc pol sveta. Prepotoval je Italijo, Francijo in Anglijo, bil v Ameriki, vojna ga je zasačila zopet v Italiji, kjer je bil več let in- IŠČEM MOŽE terniran, po vojni se je pa stalno za delati stebre in bruna v gezdo-naselil v Ljubljani, kjer je nedav- vih pri Shaw, W. Vd." (Shaw leži ob no končal lep nagrobnik za gospo Western Maryland "Railroad kakih Kadivčevo, sedaj pa kleše več no- 37 milj pod Cumberland, Md.» — vih umotvorov. j B. S. DUNCAN, Shaw, W. Va. in ADVERTISE "GLAS NARODA" O Uohodkih in stroških. Na svetu bi se že jc dalo nekako živeti, če bi ne bilo nikakih stroškov in če bi bili dohodki primerni. Stroški so pa tista reč. ki pehajo. b%gabeječega kristjana v obup. Pa ne samu kristjana. Tudi ljudje drugih veroizpovedi imajo z njimi sitnosti in neprilike. Štcješ m preštevaš tiste ubof;c soldkc. in bi še bilo nekako, če bi se ti takoj ne pojavih pred teboj črna krcmpljasta pošast — strošek menovana. Boj je izredno kratek. — En. dva tri — pa dohodek pod-.eže. Stroški so vrakovr.stni: /a trrho nad glavo in za košiek mesa v loncu, za čevlje in podplate, za vsakovrstne asesmente. za carfare in neštete diugih stv.iri. ki se v h:-pu spomniš nanje, ko Jih nimaš, jih pa moraš imeli. Nekateri vodijo v ta namen posebno knjivedstvo. pa si niso cio-~ti na boljšem. K večjem toliko, da vedo. koliko so potrošili. Tako poročajo naprimer o tieh Amerikancih, ki so prišli v malo vaško gostilno v starem kraju ter zahtevali, naj gostilničar nastavi nov sod najboljšega vina. Gostilničar ga je nastavil, zar-cl nositi na mizo in pisati na tablo, da so ga kar prsti boleli. • Ko je bila tabla že skoro polna samih križev in rogovii križi so predstavljali litre, rogovile pa top-lake — ga vpraša eden Amerikan-cev. kaj da piše in čečka po tabli. — I za božjo voljo, kolikor na mizo prinesem, da bomo lahko ra-iun napravili — Koliko drži sod1 — je poizvedoval Amerikanec. — Ko sem ga nastavil, ga je bilo v njem osemdeset litrov. — No. vidiš kako si šemast. Kaj pišeš in mažeš po tabli. Ko se bomo naveličali piti. boš tisto premeril, kar bo v sodu ostalo. — če bo kaj ostalo, seveda — in odštel od osemdesetih. To bo krajši in raz-ločncjši račun in ti ni treba toliko mazati po tabli. To je bilo enostavno knjigovodstvo. Jc pa tudi dvojno knjigovodstvo in trojno, v gotovih ozinii pa še večkratno. Knjigovodstvo je enostavno in komplicirano | Tako komplicirano knjigovod-; stva so se naprimer posluževali biatjc Clarke. ki so nasniukali vlož-| nike z.i pet milijonov dolarjev. Prav je. da so lopove zaprli, toda < | njihov knjigovodja za.vluži za svo-! jo spretnost zlato medaljo, i Tc dni me je pa rojak uvajal v prav posebna čuda knjigovodstva --------- —......... - in sicer takole: odškodnino za dolge j — Najboljše je. da odrineš naen- Pripravljalni odbor: George J. Brince. Frank Masera j Frank Intihar. George Kotzc. Louis Govze. Manchester Depot, Vt. Iznenadila nas je vest: "Joe Ste-fančič mrtev!" Znan je bil mnogim gozdarjem. Bil je zaposlen zadnja leta kot prevzetnik za izdelovanje papirnega lesa pri Grov. Paper No. N. H. Da. kako nas vodi usoda življenja. ako pomislimo na Stefančiča. kako je vodil svoj posel čil in zdrav pred letom dni. oziroma še pred par meseci, danes ga pa že krije črna zemlja. V zadnjem letu je imel zaposlenih okoli 150 delavcev in v tem času si je nakopal bolezen, kateri je tudi podlegel. Od spomladi ni več zapustil ool-niške postelje. Želel si jc še vedno obiskati rojstni kraj v stari domovini. toda preletela ga jc kruta smrt. Bil je priljubljen med vsem na- ' rodom, ter nam bo ostal mnogim v trajnem spominu. Iskreno sožaljc soprogi Milki Stc-fančič, tebi Joe naj bo pa rahla i ameriška gruda! John Schvasnik in ostali. priznati tudi rokave, ker je jasno, da mora pevka pred javnostjo prikriti svojo iz-obličeno nadlaket. Vendar pa /.a družabno damo zadostujeta dve večerni qbieki in gre torej pevki odškodnina le za oba para dolgih rokavov na dveh starih oblekah, ne pa za novo obleko. Razsodba se glasi: Gdč Lorbeer dobi za bolečine 300 šilingov, za dva para dolgih rokavov pa 200 šilingov. Salomon-sko! .«aaaBaa»iJtiEiJ!s«E M POPRAVEK. Pri zahvali Skube iz Fcrest City se je vrinila neljuba pomota. Na-mestu Mr. & Mrs. John Bcblick se ima glasiti Mr. & Mrs. John Ko-bilšek. Z MARLJIVIM STEDENJEM DOSE2ETE UDOBNO BODOČNOST ZA SEBE IN SVOJE Vaši prihranki, naloženi pri nas, Vam do- nasajo 41% obresti na leto-Vloge obrestujemo mesečno. Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, N.Y. kol i r m iifii jiifBfr-M^-g«' krat. to je meseca oktobra in da odrineš toliko, da jc do drugrga sv. Martina dovolj. Temu se reče enkratni strošek, dočim pravi moja žena temu stran vržen denar, četudi ga sama rada pije. — In tako nimaš vse leto nobenih stroškov več. Boj se pa prijatelj tekočih stroškov. kajti tekoči stroški so spravili že masikoga na kant. Pri slehernem Italijanu v Down-townu lahko odpreš konto za tekoče stroške, toda plačati moraš sproti. seveda. Zdaj pa pomisli: če daš zjutraj dva kYOdra za kratkotekoče stroške, opoldne in zvečer pa po petinsedemdeset centov za tekoče stroške vsplošnem. Včasih petinsedemdeset centov niti dovolj ni. ponekod ga namreč računajo po dolarju. Ali če greš na piknik ali veselico je ista stvar. Ako si zaključil svojo bilanco v kleti in imaš gladko tekoče grlo. ne boš mogel dohajati tekočega računa. Da. s tekočimi stroški je križ. Kmalu zatem pridejo drdralni stroški. Drdralni stroški se pa zopet dele, v dve vrsti. V prvo vrsto spada žena, če jo imaš, v drugo pa avtomobil, če ga ronaš. Drdranje prve in druge vrste je že marsikoga spravilo v obup — toda o tem enkrat prihodnjič. Kaj pa dohodki? Tudi dohodki se dele v dve dela: v čiste in nečiste dohodke. Čisti dohodki so ponavadi malenkostni. če pa oblasti izvohajo, da imaš nečiste dohodke, te prav po salamenesko zapro. "GLAS NARODA" NEW YORK, FRIDAY, AUGUST 16, 1920 The LARG EST SLOVENE DAILY In V. S. A. VOHUNSTVO—OPORA SOVJETSKE RUSIJE M pert J. Larsons, ki je bival kot eks- Vročina v Alabami. Frank Troha, Barberton, O. Statistika vremenskega urada v službi sovjetske Rusije dol- Združenih držav nam kaže, da naj- go časa v Moskvi, je izdal knjigo, iz katere posnemamo naslednje vrstice: — Mnogo se je že pisalo o vohunskem sistemu v sovjetski Rusi-j>, med tem veliko pretiranega in izmišljenega. Nadzorstvo nad po- veo dežja pade v državi Alabami, in o tem se bo vsak prepričal, ako le nekaj dni prebije v alabamskih nižinah. V močvirskih gozdovih, kateri so pre^aščeni z vsakovrstno prevlako, je v poletnih mesecih kakor v pra- litičnlm mišljenjem prebivalstva je vi afriški džungli. Seveda ni notri brez dvoma zelo intenzivno. Ko sem tigrov in levov, pač je pa druge zadnjič bival v Moskvi, sem nad golazni in mrčesa, kar je tudi ve-tri mesece stanoval v hotelu Savoj liko presečenje za tujca, kateri slu-enem izmed maloštevilnih hotelov čajno pride v tiste kraje, ki so določeni za tujce. Hotelsko o-| VroClna in ^^ca v m0čviriu, sebje mora poleg svojih navadnih katero še najbolj ^^ izhla_ poslov opravljati tudi politično m ( pe¥aaje mokrih tal sta v poletnem policijsko opazovanje hotelskih go-jčasu ncznosna. Za nekatere ljudi stov. Za gosta, ki tu stanuje, je ho-: tU(U nevzdržna. tel prava .steklena gajbica. Čas, j kdaj gost zapusti hišo, kdaj se zo- j Skupina gozdarjev nas je bila za- ! misli. kati. da bi bila tudi midva deležna kaj takega, kakor nesrečna gos. Urnih korakov sva jo ubrala nazaj proti močvirju, ne da bi pomislila na potrebščine, katere sva imela nakupiti. Ko sva dospela do kolibe, so naju zapazili drugi tovariši in se čudili. kako da greva prazna. Po kratkem oddihu sva jim vse pojasnila, kaj se nama je pripetilo v prodajalni. Nakar se je od vseh čul odgovor: Znorel je. * Tedaj smo začeli pa vsi ogledovati tovariša Toma, neprestano smo ga »zasledovali z očmi, misleč, da bo tudi na njemu skoro opaziti znake blaznosti. Tom je pa tudi kmalu opazil našo pozornost ter tudi uganil naše LETEČI ZDRAVNIK pet povrne, kdaj in kakšne obisko- i poslenih za reko * Big Be" v bliži-vaire sprejme, vse to se natančno! ni Three River Lakes. Označena zapiše. Opazovanje se pogosto vršij tri jezera pa niso nič drugega, ka-Uko nespretno, da postane že mu-jkir tri velike kotanje, katere voda čno. Prideš n. pr. pozno zvečer domov, stopaš trudno po stopnicah, ker dvigalo že počiva, greš zaspan po temnem hodniku proti svoji sobi, pa ,r-e nenadoma premakne slabo skriti "brivec" v beli delavni halji. Nehote se prestrašiš, zakaj iz reke napolni, kadar prestopi strugo in prelije močvirje. Kadar pa reka zopet upade, ostanejo tiste kotline napolnjene z vodo. Polagoma izhlapevajo toda popolnoma se nikoli ne osušijo. V umazani topli vodi se nahaja vsakovrstna Na enkrat se ie razjezil in nam jih par zabrusil, češ, ako sem rekel da mi je tako vroče da bi skoro znorel, s tem ni še rečeno, da sem že. To si zabite v glavo, prismuk-neži. Bili smo prepričani, da ni nič nevarnega na našem tovarišu Tomu, nakar smo ga po tolažili, on se je pa tudi tako pomiril. Po daljšem razgovoru, kaj hoče- Na pustih ozemljih notranje Avstralije so pred kratkim s pomočjo radia uredili tudi zdravniško službo. da morejo obolelim naseljencem hitro_ nuditi pomoč. Še pred par leti je bilo mogoče priti do maloštevilnh zdravnikov, ki so tam izvajali svojo prakso, šele po večdnevnem potovanju na velblodih, tako da je zdravnik navadno prišel prepozno. Nekoliko so se razmere izboljšale, ko so se začeli posluževati avtomatov in letal; ker so pa s temi hitrimi prometnimi sredstvi razpolagali samo zdravniki in misijonarji, je še vedno ostala dolgotrajna pot do zdravnika in vedno i>i bilo veliko upanja, da bi pravočasno prišel k bolniku. Šele radio je nudil možnost, da se u-redi hitra zdravniška služba. Pred več meseci je odšla posebna ekspe-dicija da postavijo radio-oddajne postaje. Ekspedicija je od Bourke dalje prišla na brezkončno ravnino, kjer avtomobili, čeprav so vozili s povprečno hitrostjo 65 km na uro, po cele ure niso srečah nobenega znamenja civilizacije. Dvanajst dni Kaznilnica kot republika. so vozili skozi neizmerne puščave v tem času pač ne pričakuješ belo golazen, pravtako tudi po močvir- mo storiti, da pridemo do potrebne oblečenega brivca, dobri mož je hotel samo vedeti, če greš res v svojo lastno sobo, ali v drugo in sicer v katero. Nekoč sem stal v hotelski veži in par minut govoril z znanim gospodom. Takoj, ko se je gospod od mene poslovil, je stopil hotelski vratar k meni in me vprašal: "Kdo pa je bil gospod, s katerim ste pravkar govorili? Tako simpatičen človek! Vidim ga pogosto tu, pa ne vem, kdo je." Prvi hip sem seveda hotel predrzneža pošteno zavrniti, pa sem se premislil. ker sem pač bival v hotelu Savoy v Moskvi in bi, če mu ne bil prijazno odgovoril, nakopal sebi iu, dotičnem gospodu nepotrebne sit-, nosti. Da vse telefonske pogovore ju, prvo mesto pa zavzemajo komarji, katerih je brez števila in so največja nadlega ljudem in živini. Govedo in prašiči si najraje s tem pomagajo, da se kje v blatu okop-Ijejo. Bla*o se prime kože in je torej najbolj odporno sredstvo proti komarjem. Seveda človek se tega ne more poslužiti. Neke sobote popoldne smo se nahajali v gozdarski kolibi ter prenašali neznosno vročino. Treba nam je bilo popraviti orodje, napraviti drv in iti v bližnjo prodajalno nakupit potrebne stvari za stvari, katero smo imeli nabaviti za nedeljo, nas je naenkrat osupnilo udarjanje konjskih kopit. Takoj nato se pa prikaže jezdec iz bližnje vasice, kamor sva se bila podajala jaz in Tom. Došlega gosta smo že poznali, takoj smo se postavili okoli njega in ga začeli spraševati, kaj se je zgodilo z nesrečnim prodajalcem. On nam je povedal, da so ga spravili na varno predno je napravil večje škode. Prav tako je hotel pa tudi od nas zvedeti kako je bilo v prodajalni, ko sva se nahajala tam jaz m le tu pa tam so naleteli na kako „ i , ... T_ .— povsodi novinci j malo naselbino. Končno so prišli j | v Billabong Country, kjer se je o-i zemlje nekoliko izpremenilo. Grmičevje se je umaknilo drevesom, naselbine so bile številnejše in končno so dospeli v "City of the Gulf", kjer je sedež misijonarja MacLaren Scotta. V pruskem pravosodnem ministrstvu so izdelali načrt za popolno preosnovo kaznilništva v republi kanskem duhu. Načrt, ki ga bodo neposredno oživotvorili, daleč prekaša vse, kar se je doslej storilo po raznih deželah za novi dobi primerno organizacijo kaznilištva. O tem piše dr. Kari Finkelnburg, predsednik kazensko-izvršilnega u-rada v Berlinu: Skozi pruske kaznilnice gre letno približno četrt milijona ljudi vseh starosti, poklicev, spolov in značajev. Stari in mladi, odlični in neznatni. Pametni in neumni. Dobrodušni in zlobni. Cinični in nesrečni. Zdravi in abnormalni. Ljudje, ki so zablodili zaradi priložnosti in poklicni zločinci. Gomazeč ka-leidoskop . Doslej so vsi ljudje, ki so jih vjeli in zaprli, kljub vsem prizadevanjem, da bi se postopalo z niimi individualno, po zaporih u-, tonili v masi. Zaradi tiskovnih ; pregreškov obsojeni časnikar je se-■ del pod isto streho z rufijanom — alkoholni razgrajač s trgovcem z i dekleti — zaradi malomarnosti kaznovani grešnik s hotelskim tatom poleg tipov iz < navade. Po novem načrtu bodo o-stro ločili "dobre" in "slabe" in jih namestili po čisto ločenih zgradbah istega zavoda. TEKMA MED KOLESARJEM IN TIGROM kuho, ali niti enemu se ni zljubilo in Tom. Ko sva mu vse povedala, lotiti se enega in drugega. Tovariš Tom se oglasi: — Veste, danes je neka posebna poslušajo, je dejstvo. Zato je samo j soparica v tem peklenskem breznu, ob sebi umljivo. da vsak, ki telefo- Jaz se kar bojim, da bom znorel, nira iz hotela, začne pogovor z be-i Tovariš mu odgovori: sedami: "Halo! Govorim iz hotela1 — Kdo ti more pomagati, če zno-Savoy!" Poklicani že ve, kaj to po- te bomo pa spravili na varno meni in se po tem tudi ravna. j mesto. Ako nam moreš pa prepre-Nekega dne sem opazil, da se moj ■ fiti tisto sitnost, bi bilo še najbolj-veliki kovčeg za obleko nerad od-jše- da poprej odkuriš. klepa in zaklepa. Ključavnica je' Na*o Pa rečem Tomu: dotlej delovala brezhibno, torej je' — Veš kaj? Midva pojdiva v pro-na dlani, da je nekdo skušal s tu-' dajalno. Ko dospeva iz močvirja, se jimi ključi odpreti kovčeg. To sem ^ še najbolj ohladila. Drugi naj povedal nekemu znancu, ki je bil Pa drue° stvar opravijo, kar je še višji uradnik v notranjem komisa- potrebno. rijatu. Dejal mi je: "Seveda so sej Tom ic z veseljem sprejel mojo spravili nad vaš kovčeg. Ampak 1 ponudbo, nakar sva se po nekaj glavna stvar je, da vam ni bilo ni-|minutah odpravila in odšla po sa-česar ukradenega. Ali ste kaj po- se je zadovoljno izrazil da sva srečna, ko ni tudi nama pokazal z mesarsko sekiro. Tako torej, se je bil odigral tisti ; dan doli v alabamskem močvirju, ki nam je bil dal mnogo strahu, humorja in neznosne vročine, katera nas je tirala do blaznosti. grešili?" — "Ničesar". — "No torej. Nikar se ne čudite, če se nekega dne ne bo tudi vaša pisalna miza in omara slabo odpirala. Samo ob sebi umljivo je, da se korespondenca in prtljaga inozemcev motni poti proti prodajalni. Eno uro hoda nama je vzelo, da sva dospela do majhne farmarske vasice. kjer sta bili dve trgovini za vsakdanje potrebščine. S Tomom sva se pa zelo varala, ko sva mislila, da se bova izven neopaženo preišče. Sicer pa nikar j močvirja ohladila. Bilo je ravno ne uničite vso korespondenco, ki jo narobe, ko sva dospela iz gozdnih prejmete. Je namreč sumljivo, če|senc P°d julijsko solnce. se ni prav ničesar v pisalni mizi. Pu- nam Je zdel° da sva kakor na žer-stite vendar na pisalni mizi kakopavlc1' nedolžno pismo od očeta, matere ali soproge." Izkušen človek se ravna po tem. Med bivanjem v Moskvi sem zaupno zvedel, da imajo v mnogih so- Dospevši v prodajalno, sva bila mokra od potu in silna žeja naju je prijela, katero sva začela gasiti z navadno pijačo coca cola. Prodajalec se nama je pa tudi nekam čudno zdel. Oči so se mu sve Smrtna kosa. Na Klancu pri Kranju je preminul Ivan Schiffrer, župnik v pokoju. — V Mariboru je po dolgem bo-lehanju umrl bančni ravnatelj v p. Alojzij Maly. Pri misijonarju biva tudi zdravnik, kateremu pravijo "leteči doktor", ker obiskuje svoje bolnike z letalom. Tu je začela ekspedicija z instalacijo radio-oddajnih in sprejemnih aparatov. V Cloncurry so postavili osrednjo oddajno postajo, na različnih drugih krajih, ki so tako izbrani, da jih vsak prebivalec lahko hitro doseže, pa manjše oddajne postaje. Če kdo zboli, gre ede njegovih sorodnikov ali prijateljev do take oddajne postaje, ki obvesti najbližnjega zdravnika, nakar ta takoj z letalom odleti k bolniku. Tudi zdravnikovo letalo je o-premujeno z radio-aparatom, tako da ostane zdravnik vedno v zvezi z zemljo. Kako strašne so razmere v tem delu Avstralije, kako potrebna je dobro in hitro delujoča zdravniška služba, izhaja že iz tega. da povprečno samo vsakih sedem let dežuje in da vlada taka suša, da celo žabe pozabijo plavanje. To opažajo, ko po izdatnem dežju najdejo v mlakah samo mrtve žabe. Človek naj ostane vedno človek. Celo v zavodih za ponovno kaznovane! - težke zločince se daje kaznjencem Francoski geolog Henry Mavagc. možnost, da si z lepim zadržanjem ki je delj časa proučeval geološke izboljšajo položaj. razmere na Sumatri, je. kakor sam Enako je poskrbljeno za dosmrt- poroča, doživel strašen dogodek, ki ne kaznjence, katerih število znaša ga je zakrivila njegova lahkomi-samo na Pruskem nad 500. V prvi šljenost. Stanoval je v holandski stopnji se neizprosno izvaja kazen. ( vasi Niewenhus. čedni, čisto evrop-v drugi so pa dovoljene že znatne ski naselbini z lepimi malimi hi.ša-olajšave: prejemanje časnikov, po-j mi. ki so bile kakor ustvarjene za gostejše pisanje pUem in spreje-j bivanje evropskega raziskovalca, manje obiskov, tobak. Ti kaznjenci Samo eno napako je imel ta kraj: morejo dobiti letno teden dni do- trpel je radi velikega števila tigrov, pusta, bodisi naenkrat bodisi po 24 ki so ogrožali ljudi in posebno ži-ur. V ni. stopnji se olajšave še več- I vali. V bližini je na neki višini veje; kaznjenci smejo neomejeno pi-; iik gozd. v katerega je bilo silno sati pisma, dvorišče je prijaznejše,; nevarno iti. bodisi podnevi ali pori o vol jem so izprehodi zunaj ka.^.- j noči. Mavage je nekoč po trudapol-nilnice; slednjič 14 dnevni letni do- nem delu v žgoči vročini čutil popust. Izredna novost je določba, ;ci trebo, da bi se v gozdni senci o-dovoljuje posameznemu kaznjencu, krepčal. Zasedel je. nc da bi mislil da hodi na delo k zasebnemu pod-1 na tigre, kolo, s katerim se je v 25 jetniku, po delu pa se vrne v za- mmuath pripeljal v gozd. Ob ne-vod. kem potoku se jc vlekel na tla in V III. stopnji je osnovan ustroj kmalu zadremal Nenadoma ga je na samoupravi. Temeljna misel je j zbudilo čudno presketanje. Krimu samovzgoja jetnikov in na osebni je zastala v žilah, ko je zagledal odgovornosti sloneča skupnost. Vo- velikega tigra, ki je stopil iz gošča-lijo se načelniki; kaznjenci so za- ve. K sreči je vleke! ugoden veter, stopani na hišni konferenci, kadar tako da tiger ni zavohal njegovo so na dnevnem redu kaznjenska sled. Zadržal se je čisto tiho in vprašanja in vprašanja hišnega re- mirno, vendar ni mogel preprečiti, da. Tudi pri izrekanju hišnih kaz- da ne bi pod njim pokalo suho ve- ni se smejo zaslišati kaznejenci. j jevje. Tiger je naenkrat obstal in la novi kazensko-izvršilni red strmel vanj s svojimi strašnimi je vzbudil v Prusiji mnogo odporu; očmi. Sedaj jc bilo le še kolo. ki bi vendar je justično ministrstvo od- bilo možno rešiti drznega razisko-ločeno, da ga brez odlašanja in v valca. Bliskovito hitro se je pognal celoti izvede. na kolo in oddirjal. sicer bi bil na vsak način izgubljen. Tiger je za trenotek obstal, nato pa se je pognal za njim; s silnim skokom ga je skušal zagrabiti, pa je zgrešil svoj cilj. Kolesar je slišal za seboj Kaznjenci s kratkimi kaznimi ne bodo več pomešani med težke; zločince, marveč bodo stanovali v posebnem zavodu. Obsojenci z dolgimi kaznimi se bodo zopet ločili j__ na take. ki so prvič kaznovani in' take. ki se ponovno vračajo v 1»- LAHKOMISELNI STOLETNIK zmlmce; za vsako skupino je dolo-J čen poseben zavod. Cisto zase bodo. - zaprti mladi ljudje do 25. leta. Rav-j Francoska vasxea Marmoutieres | težke stopinje za njim dirjajoče no tako je ločen od drugih zavod! bliz Nancyja je svečano proslavila zveri in vsak trenutek pričakoval - za psi- 99. rojstni dan "očeta Chevalier-zdravnik. za duševno nenormalne hopate; tu bo ravnatelj Za najbolj zakrknjene značaje, za protisocialne elemente, glede katerih se zdi bodočnost posebno temna in brezupna, so zopet določen posebni zavodi. V mladinskih zaporih in ječah s j zopet po trije čisto samostojni in ločeni oddelki: oddelek za novodo-šle, oddelek za napredujoče in oddelek za odhajajoče. Za nepredova-nje iz enega oddelka na drugega so določeni strogi predpisi. Samo dokazana dobra volja za socialno sožitje pomaga navzgor. Kdor se pregreši, mora za kazen nazaj na prejšnji oddelek. Tudi drugače so predvidene vse potrebne določbe, da se izključi vsaka zloraba reforme. Vendar pa ostane glavna misel ta: Nad nikomur se ne obupa, in rojstni aan očeta unevaner-j da bo zasadila svoje strašne zobe ja". Slavljenec še vedno dela na;v tilnik. Smrtni strah mu je dal vrtu, sam neguje in prodaja salato nadčJoveške, moči in dirjal je na in sadje. Imel je 11 sinov s 46 vnu- j svojem kolesu s hitrostjo, ki se je ki. Te pozna vse po obrazu. Težje j povečala še s tem. da ga je pot vo-pa je s pravnuki, čijih število žejdila navzdol. Zdelo se ml je, kakor tudi presega 30. Če pozdravi 'očko1j da bi kolo samo teklo, tako je bil katerikoli šolar, se starec ustavi,; prevzet smrtnega strahu. Čeprav dolgo gleda, in pravi: "Morebiti..jp bil skoro brez zavesti, je vendar menda mi je malo sličen.... Vpra- i čutil, da mora tekma že v par se-šati bom moral." Novinarji so star- kundah končati z njegovim pora-ca seveda vprašali, kaj priporoča zom. ker je bila razdalja med njim za dolgo življenje. A menda ne bo in tigrom vedno manjša. ž njegovim odgovorom zadovoljen noben zdravnik. Očka Chevalier sa je nasmehnil in dejal: "Tri stvari si zapišite, gospodje poročevalci: veliko dela, veliko vina pa veliko tobaka!" ADVERTISE •'GLAS NARODA" bah hotela Savoy v ventilatorjih a;i, ... . . ...... t , * .. j tile, kakor bi bile steklene, pa tu- za omarami skrite mikrofone, po 1 tom katerih lahko poslušajo vsak razgovor, ki se vrši v sobi. Zato se ni čuditi, če gost v hotelu le redko sprejme kak obisk. Da korespondenco nestrankarskih osebnosti odpirajo in bero, je znana stvar. Vsa pisma, ki so bila naslovljena ne mene, kakor tudi pisma, ki sem jih odpošiljal jaz, so odprli. Kakor se je pozneje izkazalo. so brali tudi korespondenco moje soproge. Ko sem namreč v Berlinu neki visoki sovjetski osebnosti izrazil željo, da bi bilo moje službeno mesto v Berlinu, ker je moja žena Nemka, mi je dotični odgovoril; "Neznanje ruščine ni merodajno. Če bi pa vaša soproga sploh želela sodelovati na socialnem polju med nemškimi komunisti v Moskvi, ne bi bilo potrebno, da je pisala svoji materi v Char-lotenburg pisma polna domotožja." To je bil nepobiten dokaz, da so tudi pisma moje soproge, ki niso vsebovala nobene kritike razmer v Moskvi, odpirali in brali. ROJAKI, NAROČAJTE 8E NA "GLAS NARODA", NAJVEČ JI SLOVENSKI DNEVNIK Z AMERIKI. di govoril je čudno. Jaz in Tom sva sumila, da jc mogel biti malo natrkan, morda si je revež žejo gasil z premočno pijačo, kar ga jc nekoliko omamilo. Cela stvar se pa drugače izkazala, ko sva začela kupovati potrebne stvari. Potrebovala sva tudi nekaj mesa. Naj omenim, da tam pa ni mogoče držat: meso v poletnih časih kakor po drugih hladnejših krajih, ker v tako hudi bročini bi kmalu zasmrdelo. Trgovci so imeli rezervirano živo blago. kakor kokoši ter druge vrste perutnino, prašiče in govedo manjše vrste. Torej ako je hotela kaka skupina imeti meso. je mogla kupiti ccl kos žive teže. Jaz in Tom sva zahtevaia gos. Ko jo je prodajalec prinesel, ji zvezal noge in položil na tehtnico, sva ?e oba oglasila, da je prevelika skoro za polovico. Prodajalec ni pa niti tako niti tako odgovoril. Zvezano gos je položil na bližnjo mizo z debelim hra- j stovim pokrovom, pograbil za mesarsko sekiro, in tresk je napravilo! Gos je bila presekana, drobovje in kri se je razkropila vse-povsodi. S Tomom sva jo pa bliskovito ubrala iz prodajalne. Tedaj sva vedela, da je nekaj dragega s prodajalcem, zato nisva hotela ča- j STENSKI ZEMLJEVID ZA VSAKOGAR Človek, ki fiita liste, ne more in ne sme biti brez zemljevida. Poročila prihajajo iz raznih tako malih in oddaljenih točkt da jo potrebno znanje zemljepisja, če hočete poročilo popolnoma razumeti. Po dolgotrajnem iskanju smo dobili STENSKI ZEMLJEVID, s katerim bomo brez dvoma ustregli naiim čitateljbm. Na temljevidu to vsi deli sveta ter je dovolj velik, da zadosti vsem potrebam. CENA SAMO (Za Canado $1.20 s poštnino in carino vred.) Poštnino plačamo mi in polijemo lavarovano. VELIK ZEMLJEVID JE POTREBEN V VSAKEM DOMU Bdlnole veliki zemljevidi zadoščajo dnevnim potrebam. Če se morate posluževati atlasa, morate listati po njem in predno najdete, kar IStote, mine ponavadi dosti iasa. Pred STENSKIM ZEMLJEVIDOM te pa lahko zbere cela družina in lahko razpravljajo o dnevnih vprašanjih. Na ZEMELJEVIDU lahko natančno nrotove. kje se Je zgodila kaka nesreča, kje Je porušil tornado, kam je dospel letalec itd. Tndl otroci potrebujejo ZEMLJEVID, ko se oče zemljepisja. Naš STENSKI ZEMLJEVID Je pravzaprav skupina zemljevidov. Ima lesi strani, ki vsebujejo približno 6000 kvadratnih inčev. Dol« J« S8. širok pa 25 inčev. Dostikrat ste ie ti tali v Časopisih ali knjlrah o krajih, fcl vam niso bili znani. Vaše zanimanje bi bilo dosti večje, ie bi vedeli, kje se nahajajo. Z našim ZEMLJEVIDOM Je P« tej potrebi ugodena. Hrušč, ki ga je povzročala silna zver. je bilo vedno jasnejši in glasnejši. Grič je postajal vedno bolj strm in njegova vožnja vedno bolj divja. Ko je po njegovi cenitvi trajala približno 30 do 40 sekund in se je že bližal človeški naselbini, se mu je zdelo, kakor da bi se zver pri svojem dirjanju prekopicnila in o-stala zadej. Bil je rešel. zakaj ko je brez moči s kolesom vred padel j na tla in svoj dušo že priporočil j Bogu, je tiger izginil. Tekma se je i torej končala z njegovo zmago. Pot, za katero je prej — seveda navzgor — potreboval več kot četrt ure, je prevozil navzdol po svoji cenitvi največ v eni minuti. Bila pa je minuta, v kateri je bil vsak posamen trenotek poln smrtne groze. , v TEJ SKUPINI ZEMLJEVIDOV SOs Veliki in krasni zemljevid celega sveta ic vpeh kontinentov, tiskan t petih barvah. Velik zemljevid Združenih držav, na katerem so vpe železni ee in ceste. po Nov semljevid sa paketno poito in Vodnik Združenih drŽavah. Zemljevidi PacifttnaH BMlns, otočja in ameriike lastnine. Opis dežel, mest, otokov, rek itd. No 27 ZEMLJEVIDOV V STENSKEM ZEMLJEVIDU m aa te. te ie imate zemljevid ali atlant, ta STENSKI ZEMLJEVID b« za vas velike važnosti, dali niti za pet dolarjev. NAROČITE GA PUl Ko ca SL0VENIC PUBLISHING COMPANY 216We.tl8th Street, New York PO DESETIH LETIH 952 SMRTNIH OBSODB. Poljsko uradno policijsko glasilo poroča, da je bilo v desetih letih, odkar obstoji poljska republika, u-radno usmrčenih 952 oseb. Največ opravka je imela policija s pobijanjem razbojnišva, kar je bilo zelo težko delo, ker je ostalo po vojni mnogo nemškega in avstrijskega orožja v rokah prebivalstva in ga ni bilo mogoče vsega zapleniti. Najbolj krvoločna je bila razbojniška tolpa vojaškega ubežnika Valentina Goralskega, ki je štela 57 članov in uganjala strašne zločine po vsej srednji Poljski. Izvršila je več sto napadov in umorila mnogo o-seb. Samo dokazanih napadov je bilo 140 in umorov 36. Najrajši so se ljudje Goralskega znašali nad svojimi žrtvami na ta način, da so jih povezali, polili s petrolejem in sežgali. GoraLski je imel ljubico, komaj 20 let krasno dekle, ki sc je osebno udeleževala vseh pohodov njegove tolpe. Leta 1922 se je varšavsko in lodzijski policiji posrečilo, da sta tolpo polovili, Goralski sam je bil prijet po dveumem težkem boju na postaji Koluszki pri Lod-zu in so ga novembra istega leta ustrelili. Njegova ljubica je izvršila v zaporu samomor. Umorov med 1. 1919 in 1928 je bilo 12,275, a samo 92 morilcev so obsodili na smrt pred puško. Ostalih 860 oseb so ustrelili po prekem sodu. Med njimi je bilo več komunističnih voditeljev, ki so organizirali puče. "GLAS NA R O D A" NEW YORK^ FRIDAY, ACGPST 16, 19»> The LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. COUCNE KNJIGE MOUTyENIKi KNJIGARNA GLAS NARODA SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 West 18th Street, New York s i IGRE s RAZNE POVESTI ROMANI MOLITVENIM: Marija Varhinja: v piutuo zvezano .............SO r fino -platno ..............1.00 r usnje vezano ............1-3(1 t fluo usnje rezano........ 1.70 Rajski glasovi: r platno Tezutio ............1,- - t fino platno rezano........ 1.10 t u*nje rezano ............ 1^0 r fino usnje vezano ........ 1.70 Skrbi za dušo: r platno vezano.............SO ▼ fino platno vezano........ I.*.r0 v usnje vezano.............. l.CT« v fino usnje vezano ........1.80 Sveta Ura (z debelimi črkami): ' ▼ platno vezano .............1)0 v fino platno vezano ...... 1.50 v fino usnje vezano ........ 1.G0 Nebesa Naš Dom: v platno rezano ................1.— ▼ uanje rexano ........................1.(50 v fino usnje vezano ................1.80 Kriška ura mata: r platno vezano . v celoid vezano . v fino usnje vez.. .. .80 .. 1.20 .. 3.30 Hrvatski molitveniki: L'tjeha starosti. fina vex. ........1.— najfinejša rez ..............1.60 Stava Boru r mir ljudem, rina vez 1!50 oajflnejs _rez ..............1.60 Zvončee nebeški, v platno.......86 fina vez ....................1._ Vienac. najfinejša vez ..........1.60 Angleški molitveniki: (za mladino) Child's Prayerbook: v barvaste platnice vezano .. .30 v belo kost rezano ..........1.10 . 70 .1.20 1.50 1.30 1.40 Slike iz živalstva, trdo rezana .. .90 Slovenska narodna mladina. obsepa 452 strani .............139 Slov. italijansk iia italijanski slov. slovar ........................ 30 Srbska začetnica ................40 Spretna kuharica, trdo vezana ....1.45 Sveto Pismo stare in nore zaveze, lepo trdo rezana ..............3.— Sadno vino .....................40 Slovenska s!ornica (Breznik) trdo rez...................1.20 Ihtt knjiga in berilo laškega Jezika ..........................60 1'vod v Filozofijo (Veberr) ......1.30 Veliki vsevedež ................ .80 Veliki slovenski spisornik trgovskih in drugih pisem ..........2.15 Vodilna knjtiira ............... .50 Zdravilna zelišča ...............40 Zel in plevel, slorar naravnega * zdravilstva ....................139 Zbirka domačih zdravil ........ .60 Zgodovina Umetnosti pri Sloven- eih. Hrvat Hi in Srbih..........1.90 Zdravje mladine ................1.25 Zdravje in bolezen r domači hiši. Kazaki ........................ .M'štiri smrti, 4. xv............... 35 Štev. eo. (Dostojevski) Zapiski iz R. D .R. drama v 3 dejanjih s pred- Kraljevič bera«................. 39 Smrt pred Mio ................ .05 mrtvega doma, II. del ........1.— igro, (Čapek). rez........... Križev pot, roman (Bar) trd. ves. Lit Stanley v Afriki .............. 30 6t. Gl. (Golar) Bratje in aestre .75 Revizor. 5. dejanj, trda rezana Kriier pet patra Eupljenlka Kaj se Je izmislil dr. Oks Levstikovi zbrani sipsi ... 1. sv. Pesmi — Ode In elegijo — Sonet je — Romance, balade in legende — Tolmač (Levstik) . .7« Strap Iz Jndeje.................75 St. 62. Idi jot, I. del. (Dostojevski) .90 Ujetnik rarer ine, reselolgra r 2. .45 Spomin xnanega potovalea ---- 139 St. (>1. ldijrft, II. del .......... 30 dejanjih .................... <90 ct.ti..:«.. i.iiu.1^taj. ŠL 64. Idi jot, III. del .... Ster. 65. Idijot. IV. del .45 .75 lira, srednješolska. 2. zrezka skupaj ...........................2^- Troglasni mladinski zbori: Mešani in moški zbori. (AljaS) — 3. zrezek: Psalm 118; Ti veselo I>oj; Na dan ; Pirna noč.........40 Stritarjeva Antbologija .trda res broš....................... .....30 i .90 Veronika Deseoiška. trda rez ....1.50 .90 Za krii in srobodo. Igrokaž v 5. ..79 Sisto Šesto, povest iz Abrneer 30' 2 zv.............. Znanost in vera (VelKrrj RAZNE POVESTI in BOMANI: Amerika, povsod dobro, doma najbolje .................. Agitator (Kersnik) brofi..... Andrej Ilofer................. Arsene Lupin ................ Beneška vedete valka .......... Belgrajski biser .............. Beli meeesen ................. Bele noči, mali junak ........ Balkansko.Turška rojaka .... Balkanska vojska, s slikami .. Berač s stopnjic pri sv. Roku Blagajna Velikega vojvode____ Boy. roman .1.90 .130 Vsi 4 deli ..............3.23 St. 66. Kamela, skozi oho fiiran- I »Sij medvedjega lovca. Potopisni ro- | ke, veseloigra .................45 Ljudski oder: 2. iv. Otročje igre ▼ peseneah — man.........................39 L Različne poezije — Zabavljice ln f . _ Slovenski pisatelji. I. zv. — ^ 5. dejanj . pušiee -- Jeza na Tarnaš, — f*1"1« Tomeva koča ............. 30 j pr. Masel Podlimbarski, Slike P« 1* leHk 4 dejanja Ljudski Oals — Kraljedvorskl ro- (Študent naj bo. V. sr............35 kopis — Tolmač (Levstik) .. .79 -.............. Trdo rezano..........L— Svet» Notborga ................ .35 Sredozimci, trd. rez..............60 broS* oooooooooooooooooooooo «40 Spi s je, male povesti.............35 Svitanje (Govekar) ............L— Stezosledec ..................... .30 Šopek Samotarke .................35 5. zv. Slika Levstika in njegove kritike Id polemike.............79 Ljubljanske slike, Hišni lastnik. Trgovec, Kupčljskl stražnik, U-radnik. Jezični doktor. Gostilničar. Klepetnlje. Natakarea, Du. h ovn i k, itd................. .90 Lucifer .........................1.— Lov na ženo ....................1-— Marjetica ...................... 39 Morski razbojnik.................1.— Mladi eozdar. broS............. 30 Moje življenje...................75 Mali Lord .................... Miljonar brez denarja .......... Mrtvo mesto ................... Malo iirljenje ................ Maron. krščanski deček ia Liba- tiona ...................... Mladih zanikernežor lastni iivo- iopis ........................ Mlinarjev Janez ................ Mnsolino ...................... Mrtvi Gostač .................. Mali Klatei .................... Mesija ......................... Malenkosti (Iran Albreeht) .... Mladim srcem. Zbirka povesti za Rlorenska mladino .............25 Na valovih južnega morja...... .30 Na različnih potih .............40 Notarjr nos. humoreska ...35 Narod, ki izmira .............. .49 Burska vojska...................40 Naša ras. II. del. 9 povesti .... .90 Bilke (Marija Kmetova) ...... 35 Nova Erotika, trdo rez......... .79 Sr^hi noč Svetlobe in sence........... HAKESPE ARE V A DELA: Marhbet. trdo vez. ............ broširano .................... Othelo ......................... 30 j Sen Kresne noči .............. .731 •'5 SPLOŠNA KNJIŽICA: .95 i !Št. 1. (Iran Albreeht) Ranjena gruda, lrzlrna porest, 104 str., broširano .................... Št. 2. (Rado Murnik) Na Bledu, jm, izvirna povesi. 181 str., broš... .40 j Št. .t. (Ivan Rozman) Testament, .35 ljudska drama r 4 dej., broš. 105 strani .................... Št, 4. (Cvetko Golar) Poletne klasje, izbrane pesmi, 184 str., broširano..................... št. 5. (Fran Milčinski) Gospod Fridolin Žolna in njegova družina reseiomodre črtice 1., 72 strani. broširano ................ Št. 7. Andersonore pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 str., brog........... 39 1.29 dejanjih in črtice. Gorski potoki, Tova- Zbirka ljudskih iger: riš Damjan ..................................230 Z naših gora ................. 3. snopič. Mlin pod zemljo, 8r. 35; 5. zrezek : Job: V mraku; Dneva nam pripelji Sar; Z vencem tem ovenčam slavo; Triglav ...... G. zrezek: Oitoniin k veselju; Sveta noč; Strainiki: Hralite Gospoda : Občutki: Geslo ....... 7. zvezek: SiavCek; Zaostali ptič; I>omorodna iskrica: l*ri svadbi; Ffi mrtvaškem sprevodu; Geslo S. zrezek: Ti osreflti Jo hot i (mešan zbor) ; I*rljate!Jl in senca (mešan zlH»r> ; Stoji, soinčice stoj; Kmetski hiši ............ CERKVENE PESMI: .49 .49 .40 Slovenski pisatelji II. sv. ' Potresna povest, Moravske slike, Vojvoda Pero I Perica, Črtite ........................ 239 I ..Neža, Sanje ...................60 [13. snopič. VestaIka, Smrt Marije j device, Marijin otrok ........ [14. snopič. Sv. Boštjan, Junaška deklica. Materin blacoslov ____ j Doma*i glasi. Cerkvene pesmi za mešan zbor ....................L— j 12. Tun t um Ergo. (I'rrmrl> .... 30 ! Maine pesrui za mešan zbor. — (Sattnert ................... 30 : 12 Pange Lingua Tantum Ergo Ge- nitori. . trd. rez..........75 J .30 Hralite Gospoda r njegovih svetnikih. 1!« pesmi na čast svetnikom, (Premrli ................ 10 obhajilnih in 2 v čast presv. Srcu Jezusovemu. (Crnnii ...... rijinega otroka ...............30 i Mlssa in bonorrm St. Josephi — (Posnchnik« .................. .70,Tri indijanske povesti Tunel, soc. roman................1.20 *?, PESMI IN POEZUE: .Trenutki oddiha ................... Turki pred Dunajem .......... 30 j broširano ............. Tigrori zobje ................ 1.— Azazel, trdo r.-z.......... Tri legende o razpelu, trd. vez. .65 Balade in romance, trda rez..... Ura z angeli ....................L20 'a mladi zob. trda rez ____ V robstvn (Matičič) ..............1.25 Grrgorfifeve poezije .50 Akropolis iu Pinunide .70 3« .25 .35 .50 3 30 Key of Hearen: v u«nje vezano ......... r najfinejše usnje rezano t Za odrasle) Key at Ilearen: v fino usnje rezano..... Catholic Pocket Manual: r fino usnje rezano..... Are Maria: r fino usnje rezano..... POUČNE KNJIGE: Abecednik dorenski ............ .25 Angleško slovensko berilo ........3.00 (Dr. Kern) Amerika in Amerikanei (Trtmk) . .5.— Angeljska služba ali nauk kako se naj streže k sv. maši...........10 Angleško-slov. !n slor. angl. slovar .90 Boj nalezljivim boleznim .......75 Cerkniško Jezero ...................1.20 Domači živin »zdravnik, trd. rez. ..1.60 Domači iMnozdramik, broš. ____1.25 DomaČi zdravnik po KnaSpn: broširano .................... 1.25 Gorodoreja ......................130 Gospodinjstvo....................1.— Jogoslavija. Melik 1. zrezek ____130 2. zrezek, 1—2 snopič ......130 Kubitna rakuni ca. — po meterski meri ....................... ..75 Kletarstvo (Skalleky) ..........2.00 Kratka srbska gramatika ....... 30 Knjiga o lepem vedenja: broš........................ .95 trdo vezano ................1.— Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov .30 Kako te postane drtarljan K. D. 35 Kako se postane ameriški dribivljan .15 Knjiga o dostojnem vedenju .... 39 Rat. Katekizem ................ .60 Liberalizem ........-itUŠ...... 30 Materija in eneriijm ............1.25 Mati: Materinstvo ..............1 — Mlada leta dr. Janeza Ev. Kreka .75 Mlekarstvo ......................1.— NemSko-aagieški tolmač ........1.49 Najboljša slov. Kuharica. 668 str. lepo rez. (Kaltnftek) ..........5.— Nasveti sa Mio in dom, trd. vez. 1.— Naše gobe. s slikami. Navodila ca sposnaranje užitnih in strupenih gob ..........................1.49 NcoKina brez učitelja: 1. del ...................... 39 2. del ...................... .39 N umike slovenske slovar ........L— Slovensko nemški slovar.........90 Obrtno knjigovodstvo ............239 Potroiniamrstvo, trd. ves.........L99 Peroininarstro, broi. ............139 Prva čitanka, vex............... .75 Prva pomoč. Dr. M. Rus ........L— Pravila sa sliko .............. .95 Prfkrojeranja perila po ilvote! meri s vsorri .................. 1.— Psihične motnje na alkoholski pod- It^l o«ooeoooooooooooeoooopop »75 V^faJiiiAai nrikiBtf ••••»t*«••••ss »75 Pnivo la revotorija (Pitanrie) .. 39 In Mejni utemelji ru- .............139 Bočni slov, ■ »milil in neaslko-slov. • ta » o t • o f o p « o o • • o o o o o o o 30 .60 39 .49 .35 .40 Štev. S. Beat in dnevnik .................60 Nafia leta, trd. vez. ......... Božični darovi .................. 35 broSirano ............... Božja ;-ot na Šmarno goro.......29 Na Indijskih otoldh ......... Božja pot na Bledu ............ 30 NaSi ljudje ................. Boj in zmaga, porest .......... 30 Nekaj iz ruske zgodovine ... Cankar : Bela Krizantema.......75 NihiIis* ..................... Grešnik Lenard. broS... .70 Na krvavih poljanah. Trpljetije ln 1 strahote z bojnih pohodor birše- .25 ' ga slovenskega polka ........139 .3»' , 5Q Novo življenje ..................60 .35 Ob 50 letnici Dr. Janeza L. Kreka 35 .80 Onkraj pragozda ............... 30 Odkritje Amerike .............. .60 .25 Pasti in zanki ................ .25 .35 Pater Kajetan .................. ., ... . Pingvinski otok ................ M Drobiž sa bi car ln razne povesti - Pove6t 0 wedmni ...... ^ spisal Milčlnski .............. .60 Pn|vicJ| ^^ .............. M Darovana, zgodovinska porest .. 39 Pabirki iz Roia (Albreeht) .... .25< Dekle Eliza .....................40 Pariški zlatar .................. 35 Dalmatinske povesti ............ 35 Prihajač, Dorest .............. .69 Dolga roka .....................50 Poresti. Berač s stopnjie pri sv. Do Ohrida in Bitolja...........70 Roku ........................ 30' Št- 13- Bdmond in Jnles de Gon- Mimo Žlrljenja Cretke ........................ Cesar Jožef II................. C veti na Borograjska ............ Čarovnica ...................... Črni panter, t ni. vez........... broi. ............ Čebelica ........................ Črtice iz Življenja na kmetih____ .35 Akt. štev. 113...........75 Št. 9. (Univ. prof. dr. Franc We. ber.) Problemi sodobne filozofije, 347 strani, bro5. .........70 Št. 10. (Iran Albreht). Andrej Ternoue, rilijefna karikatura in minulosti, Cm str., broš. ........ .25 Št. 11. (Porel Goli«) Peterčkore poslednje sanje, božična povest v 4 .slikah, 84 str., brofi....... 35 Št. 12. (Fran Milčlnski) Mogočni prstan, narodna pravljica v 4. dejanjih. 91 str., bro§.......... 30 Št. 13. (V. M. Gar&in) Nadežda Nikolajevna, roman. i>oslovenil U. Žun, 112 t sr., broS......... Št. 14. (Dr. Kari Engtlš> Denar, narodno-gospodarski spis. poslovenil dr. Albin Ogris, 236 str., bro6.......................... trdo rezano ____ V sorskem zakotju ............ V ohlopnjaku okros sveta. 1. del 2. del ...................... Večerna pisma, Marija Kmetova . Vladar ........................ Vojska na Turškem .............C0 Veliki inkvizitor ................1.— Vera iWa!dova), broS......... 35 ^smariea^ ...... i.!... Vlšnjcga repatiea, roman, 2 knjigi 1.30 Naries e?5CTn. (Wllfanl.. .49 .35 .40 .69 .10 .60 .35 Godec: Pored narodnih pravic o I Vrbkem jezeru. (A. Foritekt — .00 Trdo Tezano .............. 75! IJO Ketejeve poezij«- trda r^z........1.10 i NOTE ZA TAMBURICE: .lit .75 Kraguljčkl tov«) .............^ j Slovenske narodne pesmi /a lambu- .25 .25 .80 I ra.ški zbor in petje. (ISnjnk ) 7 Moje obzorje. (Ganglj ............1.25 Rom šel na pianinee. Pt-ipurl slov. 1.30 .40. nar. j,rvmi. (Rajnki Vrtnar. (Rabindranath Tagore), trdo vezano ............... broširano ................. 30 .35 .30 .30 Sa Gorenjskem je fletno . .....1.— ......L— Vojska na Balkanu, s slikami .. .25 Volk spokornik in drage povesti I.— NOTE ZA KLAVIR: Album ^vrop^kih in ameriških plesov (Lisjak) ..................L— I r angleščini ...................1.25 1 Trdo rezana ...................1.25. Trešernove poezije Valetin Vodiritaa izbrani spisi .. Vodnik svojenu narodu ........ Vodnikova pratika 1. 1927...... Vodnikova pratika I. 1928 ...... Vodniki in preporoki Vladka in Metka ..... .30 .25 Oton Znpan^i^: .50' Ciciban, trd. rez............. ......50' Sto ugank ................... ..... .601 ..... 30 V zarje Vidove, trd. rez ....... Zločin In kazen (2 knjigi) ......1.60 Vijolica. Pesmi za mladost ---- Zmisel smrti ...................60 Zvončki. Zbirka pesni j za sloren- Zadnje dnevi nesrečnega kralja .. .60 j sko mladino. Trdo vezano ---- Za kruhom, porest .............35 Zlatorog, pravljice, trda rez .... Zadnja kmečka vojska...........75 Zadnja pravda, broš............50 Zgodba Napoleonovega Hnzarja .. 1.— Zgodovina o nevidnem Človeku .. .35 PESMI Z NOTAMI: Zmaj iz Bosne MEŠANI In MOŠKI ZBOR •cr RAZGLEDNICE: I Zabavne. Različne, durat .......40 .50 Newyorške. Različne, ducat.....40 .50 Velikonočne, božične in novoletne j ducat ..........................40 .90 Iz ra/nih slovenskih krajev, dm-at .40 .60 Narodna noša, dueat.............40 posamezne ihj .................05 10 |60 PROROKOVALNE KARTE — $1.— ZEMLJEVIDI: Zemljepisni Atlas Jugoslavija____1.S0 Deteljica ....................... .69 Poiigalee Poresti (Kuhar) ................ 30 Povesti, pesmi v prozi (Baudelaire! trdo vezano.................. L— Plat zvona .................... .49 Po stran klobuk ................ 35 Doli z orožjem ................ 39 Don Kišot iz La Manbe...........49 Dve sliki, — Njiva, Starka — (McSko) .................... .60 Devica Orleanska .............. 30 Duhovni boj ................... 30 Dedek je pravil; Marinka in &kra- Pri stricn ...................... .69 teljčki ................«... .49 ^^ boiji .................... 39 ...................... Patria, povest is Irske JunaSke do- Ellzabeta ...................... 35, dobe ........................ 39 Fabijoia ali cerkev v Katakombah .45 arovška ukhariea ................ 30 Po gorah In dolinah ............ 39 Fran Baorn Trenk ............ 35 Filozofska zgodba .............. .99 ™ ** ro- Fra Diarolo.................... 39 Gozdornik (2 zrezka) .........1.20 Godčerski katekizem............ .25 Gostilne v stari Ljubljani ...... .69 Grška Mitologija .............. L— Gusarji ........................ .75 Hadži Murat (Tolstoj) .........69 Hektorjer meč .................75 Hubad pripovedke .............. 39 Hudi časi, Blage duše. veseloigra .75 Hedrfka........................ 35 Helena (Kmetora) .............49 Hudo Brezdno (II. rv.^ ........ 35 Humoreske, Groteske in Satire, vezano ..................... 39 broširano Iz dežele potresov .............. Izbrani spisi dr. H. Dolenca .... Iz tajnosti pri rode .............. Iz modernega vseta, trdo ves. Igračke broširano ............. Igralec ........................ Jagnje ........................ Janko in Metka (za otroke) .... Jernač Zmagorač, Med plazovi.. Jutri (Strug) trd. r............. broš. ....................... .99 .75 .69 39 130 39 .73 39 .29 30 .75 Jurčičevi spisi: Popolna izdaja vseh lO sveskov, lepo rezanih...... ........... Sosedov sin, broš. .............. .49 6. zrezek: Dr. Zober — Tugomcr . broSirano ...............6.. .79 Juan Miserija (Poresti iz špnaskega žlrljenja .................... .69 kornjačer na Kranjskem...... 39 Pol litra vipavca ...............69 Poslednji Mehikanec .......... 39 Pravljice H, Majar ............ 39 Predtriani, Prešern in dragi svet. nlkl v gramofonu ............ .25 Pri godbe čebelice Maje, trda vez...Iv— Ptice selivke, trda rez .......... -75 Pikova dama (PuSkia) ........ 39 Pred nevlkto .................. 38 Pravljice (Milčlnski) ..........L— Pravljice in pripovedke (Kočutnlk) 1. zvezek .....................40 2. zvesek ...................49 court, Renee Mauperin........ Št. 16. (Janka Samec) Življenje, pesmi, 112 str., broš......... Zlatarjero zlato .................90 Za mtljoni .....................90 •30 Za milj oni .................... .65 Življenje slor. trpina, izbrani spisi Alešorec, 3. zr. skupaj ........130 Zvesti sin, povesi ...............25 M Zlatokopi ........................ .29 I Ženini naše Koprnele .......... .4o j Zmote in konec gdč. Pavle.......45 40 Zlata vas ...................... 39 ! Zbirka narodnih pripovedk "I!!' Priložnostne pesmi (Grom) ____1.10 Stenski zemljevid Slovenije na mo^- .45 Št. 17. (Prosper Marimee) Verne duše v vieah. povest, prerel Mirko Pretnar. 80 str............. 30 Št. 18. (Jarosl. Vrchlieky) Opo-raka tnkovškera grajščaka, veseloigra r enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 str., broS. .. 35 Št. 19. (Gerhart HauptmaoJ Potopljeni svon, dram. bajka r petih dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 stra., broš. ...... 39 Št. 20. (Jul. Zeyer) Gompa^i in Komurasaki, japonski roman. Iz češčlne prerel dr. Fran Bradač. 154 str., broš............. .45 Št. 21. (Fridolin Žolna) Dvanajst kratkočasnih zgodbic, II.. 73 str. broS. .................1.......25 Št. 22. (Tolstoj) Krentzerjeva____ sonata ........................60 Št. 23. ( Sophokles) Antigone, žalna igra, poslor. C. Golar, 60 str., broširano .................... 39 Št. 24. (E. L. Bulwer) Poslednji dneri Pompejev, I. del. 355 str., ••e«eoe*»o»*soe*****oo »80 nim papirju s plntueneSmi pregibi ............................739 30 Slovenski akordi (Adamič): ..I. zrezek .................... II. zvszek ...................75 Pomladanski odmevi, I. in II. zv., |Z«nljevid Jugoslavije Tsajc _ ..........^g. Zemljevid: Slovenske dežele iu____ I Istra ........................ 30 Ameriška slovenska lira (Holmar) 1.— Pregledna Karta Slorenlja.......40 Oriorske himne (Vodopivec) ----1.20 I. del..........................40 Zbirka narodnih pripovedk: II. del ....................... .40 Znamenje štirih (Doyle) ....... 39 Zgodovinske anekdote .......... 39 Z ognjem in mečem..............3.— Zaročenca, milanska zgodba iz IS. stoletja ........................3.— Zgodbe zdravnika Muznika.......79 Zvestotaa do gtoba ..............139 Z naših gora .................... ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI L zv. Vojnomir ali poganstvo .... 35 2. zv. Hudo brezdno .......... 35 3. zv. Vesele pc vesti............ 35 4. vz. Povesti ln slike .......... 35 5. zv. Študent naj bo. Na« vsakdanji kruh...................... 35 SPISI ZA MLADINO: 'GANGU 10 moških In mešanih zborov — (Adamič) ...................45 MO$KI ZBOR Trije moški zbori (Parčič) — Izdala Glasbena Matica ....... Narodna nagrobnim (Parčič) . Gorski odmevi (Laharcar) 2. zr. SAMOSPEVI: Pok rajni ročni zemljevidi: Gorenjska .................... 30 Slovenske Gorice, dravsko ptuj- skopolje ..................... 30 Ljubljanske ln mariborske oblasti 30 Pohorje, Kozjak .............. 59 Celjska kotlina. Spodnje slovensko posavje ...................30 ' Prekmorje in Medumurje ---- 30 Kamniške planine. Gorenjska ravnina in ljubljansko polje .. .30 125 i Canada .........................40 .40 35 .45 Pwi^jiflii 1 bros. ......................... * wp"!«™*! ...................... .H' * n. n , , .. , . _. ■ _ . Poznava Boga .................. 39 Št ^ Pon«K!^ piphi ul TI. del ...................... Povodenj ...................... 391št-. že nagibal k večeru, ga poišcc Fontcl. Njegov obraz je bil poln ;.krbi. Izvleče iz žepa brzojav in ga pok.ižc Surgeru. Roannr Mati zelo .slaba. Pridi takoj. Julien". Čuigei samo obrne glavo s tiste karaktestično kretnjo, ko dobi človek kakšno neugodno poročilo, a nc ve. kaj naj stori ali kaj naj odgo- j vari. Nato pogleda Fontela sočutno aH vendar odločno. In Fon tel reče: "Odločil si. da pod nobenim pa-gojem ne odgodiš poleta?" "Tako jc. Na vsak način bom r.tartal na določen dan, to je pojutrišnjem ob osmih zjutraj. In ti znaš sam, da ae naš polet več nc sme cdg oditi". "No. dobro. A če bi me pojutrišnjem \ določen t as ne bilo na aerodromu?" "Vzamem s seboj Lafonta mesu tebe". Fontcl ponovi mehanično: "Laicnta vzameš s seboj?...." Zanimivosti iz Jugoslavije. Ponesrečen vlom. V Backem Petrovem seiu so neznani zločinci vlomili v lokal trgovca Simona Kleina in odnesli jekleno Wertlieimerico, v kateri jc bilo 40,000 Din- Tatove jc pa opazila v bližini stanujoča ženica, ki jc ob- ■ cd nje nobenega pravega odgovora. Z&tijevala je. da je oblekla moško obleko, "ker ji je to prijalo. ko moški več veljajo v svetu, kakor pa ženske". Tekom preiskave pa je mladenka v zaporu skušala izvršiti samo- PRED STARTOM neprestanega strahu za ui»odo svojega sina. Bila jc že v naprej prepričana, da sc bo tr, poskus ponc- .^inc postelje in ki gotovo niso mo- ! j}ustcč blagajno lia vozu. Krvavi nekako svetoskrustvo za vso trojico, ki jc z njim stala poleg matc- ... _ ,. „ , ., mor s tem. da je izpila neki strup,! vestila policijo. Policija jc vlomil- i .. , ... . . . ki ga jc dobila v jcco po neznanih ce dohitela in jih pozvala naj .sc ^^ Komftj so oteli živ_ ud? jo. Vlomilci so odgovorili s stre-, li. Tudi policija je rabila orožje m je v borbi enega vlomilca ranila. Vlomilska tolpa jc pobegnila. srečil. kakor vsi ostali prejšnji poskusi drugih avijatikov. Ona bi vse dala in vse storila, če bi mogla svojega sina odvrniti od tega poleta. Ali usodni dan sc .ie vedno bolj in bolj približeval, a njeno tlabo zdravja pa vedno bolj in bolj propadalo. Prej nego je krenil s kolodvora, ic Fon tel uravnal svojo uro po železniški uri. V njem jc bila neoma-jana odločitev ... "Vsak človek mora izvršiti svojo dolžnost, ki mu jo je usoda predpisala ..." Tako je rekel sam pri sebi. • Sc nocoj ob trindvajseti uri in ccdcm minut odpotujem". Nekoliko minut nato je pozvonil na vratih svoje rojstne hiše. Sprejela sta ga bra? Julien in sestra Thcrese. Nežno so ga objeli. "No, kako je?", je vprašal in ni si niti upai izreči ime matere. The rese ga je o vsem obvestila. gU razumeti, kako jc velika moc sledoyi SQ pričali da jc bil en vlo. one volje, kateri sc mora pokora - ■ mjjec vati, da izvrši veliko nalogo, ki mu j jo jc u.soda dolot ila. Prepričal sc | je, da ura na zidu kazala točen čas kakor njegova žepna ura. Bila jc V seiu Potpee v Bosni jo živela o- ranjen. 100-let ni starce ubijalce. bitelj Paičonovič, brata Vasilije in Milovan, -ki sta po očetu podedovala lepo posestvo in si ga po bratov-sko razdelila, čeprav jc bil Vasilij ::tarej$i. Vasilij, ki je sedaj star 99 let in sc bliža stotemu, ima dva sina, ki pa živita in dela'a v Beogra- ___________du. Zadnja leta je starček živel v daljave je priletel žvižg lo-! veliki bedi. kajti od posestva ni ura dvaindvajset in petinštirideset minut. Fontel poklekne poleg postelje med brata in sestro, pokrovši si čelo z rokami. Otroci so jokaje molili pred mrtvim telesem svoje matere. Iz komotive. Fontel skoči naglo na noge. Pogleda na uro. Kazalci so še vedno kazali uro dvaindvajset in petinštirideset minut! "Moj Bog, koliko ' je ura", vzlik-ne nuouneno. Na njegovi uri je bilo: 23 in 15 minul. "Moj vlak že odhaja! Ura je stala!" "Ne ni stala", se oglasi sedaj sta- Gospa Fontel je ležala v agoniji Zdravnik je rekel, da nastopi smrt {ra služabn: v "Jaz sem jo ustavi-'ahko vsak trenutek. q i la. Mladi gospod, to je tak običaj. Sli so v prvo nadstropje. j ko nekdo v hiše umre.... Da, to jc Neka vrata so se odprla. Pojavi- i običaj ..." Ti ljudje niso bili navajeni mno- i la se je služkinja Pcrina. j Fontela se je polastil obup.... Ka- go govoriti, dasi so imeli tudi srcc Mat! v agoniji ni niccsar več ču- j kor v megli je videl da nekdo pri-in čustvo za bol in trpljenje dru- lila. Ni čutila, ko jo je sin poljubil žiga svečo.. In kakor v snu je vi-gih. I na čelo. Njen obraz je bil resen in "Nocoj se odpeljem v Roanne" j skrb sc je videla na njem, baš taleče po kratkem molku Fontcl ; ko, kpkoi pred desetimi dnevi, ko "Ves jutrišnji dan bojn doma. A v j jo je avijatičar videl in ko ga je četrtek ob osmih zjutraj me naj- i prosila, naj se ne spušča v ta po-deš na določenem mestu. Mi lahke let, ponavljajoča neprestano z mrzlično razburjenostjo: "Sinko .ne vem. kaj bi dala, č<. odstopiš od svojega namena! Življenje bi rada dala! Rada bi umrla, samo da bi ti ostal tu!" sam pripraviš vse potrebno za polet?" Surgcr je trenutek premišljeval, nato pa odgovoril: "Da. To bom že naredil". "Hvala. Zagotovo lahko računaš z mano. Zadnji vlak iz Roannea vez? ob triindvajseti uri in sedem minut, a prispe v Pariz ob šesti uri in petindvajseti minuti. Za poldrugo uro pridem z avtomobilom v Le Bourget. Suger odgovori: "Za vsak slučaj povem Lafontu naj bo pripravljen. .. Sicer pa ... na- \ dejam se, da tvoji materi ni tako 1 hudo.... Morda brat pretirava. .. Fontel samo zamahne z roko, kakor hooc reči, da jc izgubil vsako i upanje. Trenutek jc ostal na me- i stu. zamišljen z nasubančenim če- j lom. "Na svidenje", reče nato naglo "Na svidenje v četrtek zjutraj!" Obrne se in naglo odite. imel nobenih dohodkov, radi viso- j ke starosti pa '.udi delati ni mogel j Često se je dogodilo, da celo kruha \ ni imel. Brat Milovan ie bil :;kop in | mi' n» hotel pomagati. Videč, da iz stiske ni izhoda, je Vasilij sklenil prepustiti sveje imetjo bratu, izgovoril si je pa užitek. Milovan je sicer obljubil, toda ob-: ljubiti in dati je navadm preveč. Žena in sorodniki so ga nagovarjali, naj starca požene iz hiše in naj j mu nikar ne izplačuje užitnine. Za- * man je prosil in jadikoval Vasilij. Brat se ga ni usmil'1. Sestradan in obupan je Vasilj sklenil osvetiti. se bratu. Ko je ta ležal na klopi pred hišo in zadremal, se je Vrsilii pri-; del to, kako Surger vzletal v Le plazil in ga udaril z motiko pa gla-Bcurgctu. a poleg njega sta dela- vi. Milcvun je bil takoj mrtev, la Varict in Lafont.... I Starca so prijeli in zaslišali. Pri- Na to mu je pogled zopet obviscl zr-al je svoj zločin in je z drhtečim na mrtvi materi. Zdelo se mu je, glasom pripovedoval, kako je pri- , kakor da se je pokojnica blaga na- t Slo tako daleč. Tri dni gospodinc , še vedno niso razvezah in še danes ne vedo. v kaki zvezi jc prav zapr&v bila z glavnim hajdukom Pcrovičem, nekdanjim policijskim agentom. i Sin ubil očeta. V selu Novaki pri Karloveu sc jc tc dni odigrala strašna rodbinska tragedija. 17-lctni Josip Belarič jc v spanju ubil svojega očeta Miia Stari Belarič jc bil pijanec in nasilnež in se za številno rodbine sploh ni brigal. Najbolj jc sovražil sina Josipa katerega ie pustil stradati. Ves obupan je sin sklenil o- ' svetiti se očetu in tc dni jc svojo i namero izvršil. Orožniki so ga izročili sodišču. Pozor Rojaki! Za vestno in hitro izvršitev vseh poverjenih nam poslov naslovite vsa pisma za list — "GLAS NARODA" 2 1 6 West 1 8th Street New York Vsa denarna nakazila v stari kraj, bančne posle in potniške zadeve pa — SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York da tako Vaša naročila ne bodo vsled oddaljenosti uradov zakasnela. Panevropa. smehnila. In, pomirivši sc s svojo usodo, ni ničesar rekel, nego povesil glavo in nadaljeval molitev.... ! nisem imel grižljala kruha v ustih i Bil sem ves obupan, kajti brat sc i be ni hotel usmiliti. Delati ne mo-! rem. Ko sem tako sestradan sedel , pred hišo, je prišel brat s polja do- Drava naplavila dve trupli pri Osijeku. Pri Osijeku ic tc dri Drava naplavila dve trupli. Pozneje so po- t tegnili iz vode truplo vojaka Da- ' nila Dangubiča. ki je utonil pretekle dni; te dni pa je Drava naplavila truplo 24-letncga krojaškega pomočnika Stjepaija Tosta. ki je utonil 24. jul'ja. Zagonetna najdba v Zagrehu. Na dverišču hiše 44 v Vlaški ulici v Zagrebu je hišni posestnik Branko Haidin našel v steklenici, ki je dišala po špiritu, človeško srce. Steklenica z zagonetno vsebino je stala na mizici, katero je pustil steklar Kralj, ki se je bil dopoldne izselili iz hiše in je nameraval mizico zvečer odpeljati. Kraj steklenice je stala manjša stekleničica z JiZGlom. obe steklenici pa sta bili oviti s kravato in ovratnikom. O zagonetni najdbi je Hajdin takoj obvestil policijo, ki poizvedu II. Briandova proglasitev panevroo-ske ideje v obliki konkretnega poziva je dogodek nedogledne važnosti. Ta apel je prišel sicer na zunaj nepričakovano, toda nazno-traj so razmere zanj žc popolnoma dozorele. Toliko je getovo, da ,io sedanji poti ne gre več dalje, r.e v posazemnih državah ne v Evro.ii kot celoti, da — niti v svetu Blazno oboroževanje, v katerega so vse države brez izjeme po vojni že davno zopet zašle, požira ogromne vsote narodnega in svetovnega premoženja, ne da bi dajalo le eni izmed držav jamstvo ,da bo v resnem slučaju kos svojim nasprotnikom. Spričo najnovejših vojnih sredstev, ki iih more vsaka država izlahka prikriti, sila in množica ne prihaja več toliko v poštev. Razen tega pa ta sredstva niso naper-i jena le proti bojujočim se vojnim četam, marveč proti celoti sovražnega naroda ter so sposobna, da merah niti za trenotek mirno oddahniti. ne more pri .svojih priza-devanjin računoti z daljno bodočnostjo. Tak položaj je pač trajno ncvzdržljiv A edini izhod, ki varno vodi iz njega, je najdalekusežnejši sporazum med narodi. Moderni gospodarski sistem potrebuje za svoj razvoj neomcieno pot preko cele zemeljske oble. ako naj se uredi tako, da bo služil dobrobiti celokupnosti in ne bo tiral narodov in razredov v medseboj-jen boj do iztrebljenja. Danes mora tudi najbolj kratka pamet spoznati. da noben narod ne more več gospodariti sam zase brez ozira r.i bližnje in daljne sosede. Vprašanje reparacij in vojnih dolgov *e najboljša šola v tem pogledu. Posebej je vredno omeniti novodobni promet, ki ne prenese nobenih državnih plotov, ako naj se razmahne do tiste mere, ki je dosegljiva in ki bo vsem enako v korist. je, kaj jc na stvari. Zdi se. da si! iztrebijo prebivalstvo celih mest in Avijatičar je sede! poleg vzglavja svoje matere, držal njeno roko v svoji, to malo, bledo roko, ki ga je znala tolikokrat, ko je bil še maj- AVTOMOBIL OSVAJA SVET je nekdo šalo. dovolil prav neokusno V Amsterdamu zboruje tc dni hen otrok, nežno pobožati po laseh, mednarodna trgovinska zbornica. In dolgo jc ostal tako sedeč, gleda- j ki jc ob tej priliki izdala med dru-jc kako sc živi ta žena. ki ima u- , gim poročilo o svetovnem avtomo-mreti. a katera ga jc rodila. ' bnskem prometu. Tu izvemo, da je Ostal jc pri materi celi dan. Pri- bilo 7. januarja 1928 na vsem sve-nesli so mu nekoliko jesti. Julien j tu 31 milijonov avtomobilov. Kljub in Thcrese sta bila istotako v sobi. temu. da ima Amerika sama šc ved-Mladi avijatičar jc utonil v tež- ; no 76% vseh avtomobilov, narašča ke misli. 1 število teh vozil tudi v ostalih dr- Od časa do časa ga jc spopala žavah. Posebno hitro sc širijo av-nekaka tesnoba pri misli, da bo tebusi in tovorni avtomobili, ki treba kmalu vsatan in oditi ... oditi delajo želcznicam vedno večjo kon-na pot Izraz v obrazu bolnice je kurcnco. Avtobusov jc bilo lani v bil tako strog in ves poln skrbi, da prometu 300.000 tovornih avtomo-bi sc lahko mislilo, da jc samo sred- i bilov pa 4 milijone. Vseh zasebnih stvo. ki naj zadrži sina pri sebi — ! avtomobilov so našteli 25 milijonov , zadnje sredstvo matere, ki je umi- in 1.700.000 molorciklov. rala. v Evropi štejejo: Anglija 1 mi- Moral se jc siliti, da odžene take j lijon 618.000. Francija 1.208.000 misli. j Nemčija 708,000. Italija 233.000, A kolikorkrat je stara ura na i švedska 115.000. Belgija 130.000, ' mov. Spomnil sem se. da sem mu izročil posestvo, da me izkorišča in , zato sem sklenil osvetiti se mu. J Videl sem, kako je legel na klop j pred hišo. Nisem ga hotel ubiti 1 marveč sem mu hotel samo zagroziti in zahtevati, kar mi gre. Vzel sem motiko in ga udaril po glavi. Bal sem sc, da bo vstal in rac ubil in naglo sem pobegnil. Šel? pozne- i jc .sem zvedel, da jc mrtev. Tako je I ^peialkoda znaša sedaj kcnec vsega. Bil sem jaz m bil je moj brat, bilo jc posestvo. Sedaj je vse vrag vzel. No. moji računi so čisti. Milovana sem jaz poslal na oni svet, vi boste mene. posestvo bo prodano za kritje kazenskih stroškov in tako nc bo nikomur nič ostalo. Tako jc prav — je zaključil starec svoje modrovanje. Pot do Roanne sc mu jc zdela ne- | skončno dolga. Zc jc vstajala zar- j ja. ko jc dospel na svoj cilj. Na mi- j fiih mu je ležal naporni polet in , , . . " . . " ... . t . ____ Jc ves cas vožnjp poskušal da spi ' nl ZIi nJe*ovlni hrbtom bila, jc Holandska 119.000, Danska 105.000. , srczu izredne dram razbojniški na Velik požar v Srcmu. V selu Dobanovci v Sremski mi-trovici je izbruhnil te dni velik požar pri posestniku Ignjatu Pušinu. Goreti je začelo v žitnici. ogenj sc je pa razširil tudi na posestvo so-sera Čedomirja Pušnie. Ker gasilcev sploh ni bilo blizu, je ogenj vsa 300 tisoč dinarjev. Od policijskega agenta du ocenjenega hajduka. Samomor v duševni zmedenosti. V selu Budjenovci se je obesil tedni 30-letni seljak Simo Raškovič. Mož. ki je bil nekoliko eksccntričen in jc rad legel sredi ceste, da jc ustavljal avtomobile in avtobuse, jc nedavno tako nesrečno padci na glavo, da sc mu jc zmešalo. Od tega dne jc bolehal in te dni jc v duševni zmedenosti izvršil samomor. pokrajin in uničijo tudi vso gmotno kulturo. Vesoljni potop. Pred tem mora trepetati tudi najmogočnejši narod. In ta strahotna možnost visi nad svetom, dokler si stoje narodi do zob oboroženi sovražno nasproti, kakor na tanki niti privezan meč, ki se more vsak hip utrgati, da — ki se sčasoma mora utrgati, ker bo tako zahtevala produkcija, ki sc bo v svojih zalogah dušila. Spričo tega položaja so neprestano v nevarnosti vse dosedanje gmotne in kulturne pridobitve in sam obstoj narodov. Noben narod, nobena država si nc more v teh raz- O Čelanu ni sledu. Nič drugače kakor gospodarstvo stremita v svetovnost tudi znanost in etika. Danes dele vsak znanstvenik neposredno za celokupno človeštvo in nravno zdravje in bolezen kakega naroda pronica tudi v druge narode. Nravna stopnja je vsaj po vseh večjih mestih širom sveta približno ista. Svet je zrel za novo enotno svetovno kulturo, ki ji pa ne sme in ne more biti vec , nositelj posamezen imperialističen j narod, kakor je bilo to prejšnjih i vekovih, marveč skupnost z naro-I dnimi kulturnimi središči, usmerjajoči m i svojo pot po enem skupnem. | vse nadkriljujočim. za vse enako i svetečim svetilnikom krščanskega ~ j nauka in duha. Kako dejansko vse moderno živ- Prcd dvema letoma je bil izvršen v vasi Mojina v djcvdjelijskem Ali ni mogel zatisniti očes. Moral je misliti na mater, ki jc bila bolna že nekaj mesecev. A še več jc trpel, ko je pri misli na njena bolezen mcral sebi priznati, da je bil on odgovoren, da se je bolezen poslabševala. Od tistega časa. ko so začeli listi pisati o predstoječem poletu Pariz—New York, je gospa Fontel, ki je že itak bila zelo slaba. začela vedno bolj bolehati vsled čutil še večji strah, še večjo tesno-slednji dih matere zamrl, da bi po-slediji dih matere zamrl, da bi po-i polncma otrpla ta roka, saj itak i revnici ni več rešitve. Čas je potegal. Gospa Fontel je umirala počasi in težko. V sobi so se nahajali njeni otroci in služkinja. Ko je padel mrak, je Fontel vedno pogosteje gledal na uro. Čutil je, kako je ta gesta neprilična, kakor C r- 'SB.'lil ^ik'-jtil:Jiš8S-'i!lii8: 31 'vjFiflf ffiff VilLr Mali . • \ n-;;- • ? -ism^mmmmmmm -ia^' imajo velik uspeli i! Prepričajte sel Švica 86.000 avtomobilov. Seveda je treba pri tem vpošte-vati tudi velikost posameznih dežela, da moremo sklepati na gostoto avtomobilskih vozil. — Za avtomobilski promet so glavni pogoji dobre ceste. Teh je sedaj na svetu 9 in pol milijona kilometrov, kar je ogromna dolžina, če pomislimo, da znaša obseg zemlje na ekvatorju samo 40 tisoč kilometrov. Leta 1927 so izdali v 58 deželah, ki so mednarodni trgov, zbornici poslale svoja poročila, za zgradbo in izboljšanje cest okroglo eno milijardo dolarjev, v kateri vsoti pa Združene države še niso vpoštete. Združene države same pa so izdale za ceste 1400 milijonov dolarjev. Še pred par desetletji bi se bili zdeli taki izdatki za ceste nezaslišano zapravljanje denarja, danes je pa splošno znano, da so koristi dobrih cesta neprimerno večje nego stroški zanje. Danes se vse dežele trudijo, da svojo cestno mrežo čim bilj razširijo in izpopolnijo. Drugi pogoj za neoviran razvoj avtomobilskega prometa so enotni prometni predpisi odnosno cestni redi. Prometni redi se morajo uso-glasiti po vsem svetu, tako da bo avtomoblist enako varno in neovirano vozil po vseh deželah, pa najsi tudi ne razume niti besede tujega jezika. Slednjič navaja poročilo, kako je _ i avtomobilizem postal zeho znaten g davčni vir. Letno plačujejo avtomo-p bilisti na vsem svetu eno milijardo S dolarjev davkov. pad na kmeta J ivana Pcjcviča. ki jc zaradi dobi enih ran kmalu j umrl. Srezkl načelnik je takoj iz- j vedel preiskavo, ki se je dolgo vršila na podlagi vsakovrstnega, tudi ; negotovega pričevanja, končno pa Tigra napadla krotilca. V cirkusu Koloseum, ki jc te dni gostoval v Sremski Mitrovici jc med predstavo pobesnela tigra nenadoma naskočila krotilca Josipa Otz-muelierja in ga ugriznila v lica. Sreča v nesreči je bila, da je drugi krotilec prvemu priskočil na po- . moč in tigro pomiril. Otzmuellcrja je le krenila v pravo smer. Ugoto- 1 SQ prepeljall v bolnlco. vilo se je, da je 2ločin izvršil Dra- i gotin Perovič, bivši policijski agent načelnika devdjelskega srezkega j poglavarstva. Perovič je rodom iz { jablaniškega sreza v kosovski obla- j sti in ko je bil razkrinkan kot nevaren ropar, se ni nihče mogel spominjati, kako je ta človek brez pravih šolskih spričeval v mladih letih prišel v zaupno policijsko službo. Ko so ugotovili, da je policijski agent nevaren ropar, je bil ta že davno na varnem. Postal je v kratkem času najnevarnejši hajduk in organiziral si je tudi svojo četo. Veliki župan kosovske oblasti ga je dal vpisati v hajduški seznam in njegovo glavo je ocenil s 500 Din ki jih dobi, kdor ga oblasti izroči živega ali mrtvega. Cena hajduške glave bivšega policijskega agenta pa se je naglo dvignila na 20,000 Din. Nekaj članov Perovičeve tolpe so že vlovii in pobili pri spopadih z orožniki, upeli pa so nedavno tudi važno Perovičevo pomočnico, mlado Vidosavo Pa n to vi č iz jablaniškega sreza. ki je oblekla moško o-bleko. Še danes ni- ugotovljeno, kake r>atry> je izvrševala ta članica nevarne razbojniške tolpe. Ko so jo slučajno razkrinkali, niso dobili i 1 jen j c samo po sebi teži v skupnost, Drzen komunistični atentator, ki priča dcjslvo da imamo poleg o- je v Dubrobniku povodom aretaci- ficijclncga Društva narodov in nje-je ustrelil dva orožnika, je izginil J gQvih okvirnih ustan0v žc celo vr- ; sto zasebnih začetkov evropske in brez sledu. Oblastim jc zasledovanje za morilcem zelo otežko.cno. ker prihajajo vsak hip drugačne vesti o njem. Medtem ko ga policija išče na enem koncu, javljajo iz drugega kraja, ko so ga videli tam. Te dni je policija pomotoma aretirala nekega mesarskega pomočnika, pa ga je kmalu izpustila, ker je dokazal, da ni identičen z morilcem. DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI PIKNIKE, VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne čita samo važe članstvo, pač pa vsi Slovenci v vaši okolici. CBS ZA OGLASE SO ZMERNE svetovne skupnosti. Ta jc predvsem kapital, ki si v dosega skupnih ciljev podaja roke preko vseh državnopravnih meja. Za njim nič ne zaostaja drugi najvažnejši či-t nitelj modernega gospodarstva — delavstvo. Enako se javlja že tudi močna mednarodna solidarnost med kmeti; pa tudi vsi drugi važnejši stanovi se vežejo v medna-. rodne skupine. Očito dejstvo je tedaj, da je Bri-andov apel našel že pripravljena tla. Še več! Ako bi bila Briandova Panevropa mišljena kot nasprotje ' proti ameriškemu kontinentu, kot i nasip proti Ameriki, bi bil ta apel ! ie preživi j en in zastaran. Evropa ! je za Evropejce že davno premaj-j hna in enako Amerika za Američa-I ne, ako nočejo v kulturi zastati in j okameniti ter se zadušiti v svojem obilju. Skupna evropska vojna z Ameriko ne bi bila za las boljša, . nego če bi se sprožila vojna med | posameznimi državami in se razvi-; ia potem v svetovno vojno. Kdor j hoče mir, mora ho teti svetovni mir ; in Panevropa mora biti samo člen j Združenih držav sveta ali vsaj Sve-t tovne sveže narodov. V to smer te-| ži vse politično, gospodarsko in kul-! turno življenje sodobnega člove-' štva in vsak drug cilj bi bil zgreien j in malenkosten. Doseči se seveda vse z enim mahom ne bo dalo, marveč korakoma z razvojem. Toda zadnji cilj mora biti jasno opredeljen, nepremičen in daleč viden, da nam bo kažipot. V tem zmL&lu bodi Briandov apel človeštvu veselo oznanilo velike, srečnejše bodočnosti. •o L A 8 N A K O D A" NEW YORK. FRIDAY. AUGUST 16. 1929 The LARGEST SLOVENE DAILY fen U. 8. A. Mtada ljubezen. II O >1 A N Za Glas Naroda priredil G. P. SREČANJE NA MORJU (Nadaljevanje.) O. Jakobina. je nadaljeval.. - kako podobna ti jc ona deklica! — Ali .*e ti nc zdi? Cele tvojo postavo ima in celo tvoje poteze ima! Strpno u je podobna! Ah res. ena gre priročno z Gastonom! Tedaj pa sc je Silver naenkrat predramil iz svojih sanj. Dvignil re je tri pit bledel Mlnda deklica, ki je prihajala tam. je bila Jakobina. v mesu in krvi. je bila gospodična Marcadieu. z abejem in Roumi »a.« m!-Da. v resnici je hodila ob roki gospoda Gastona! Ob tem pogledu je čuti! Silver, kako se ga oprijema omotica. Po ta.* r jt- .--plazil na stran, .stopil za drevo ter opazoval zmedenih oči. iti milno svoio nekdanjo pni«teluro. To nrprlčakovmo srečanje ga je spravilo popolnoma ob um. Za pa. minut so mu pre. le vse misli in njegovo srce je navidez zastalo oci mogočne ca trtrc.sl.iaja. To je ena! — je šepetal bledih ustnic. — to jc zares Jakobina! Onn inora b;ti por*> ena! Dolgo časa je zrl za njo. dokler je ni izgubil med množico šetal-cev. Nato pa je odšel, kot mesečnik, .v nasprotno smer. ne da bi videl ali s1im»1. kaj ^e j*oci Ki or nje^a. — Ona mera biti poročena! — si je ponavljal, od časa do časa. Omotica pa se jn hotela umakniti z njegve duše. Kot v sanjah jc nadaljeval svoj izprehod ter sc kmalu znašel -v hlevu, kjer jc bila nastanjena oslica. Ko je zopet videl shujšano žival staro tovariširo svojih bolo.sti. te je mopel zopet jokati. — O. Moussu! Ali se še spominjaš, kako ti je prinesla repe? Osedlal je žival, poravnal rai-un ter zapustil Louchon. C lira je prosto nadaljevala pot. nc da bi sc brigala za svojega go-si>odarja. Silvei ni bil še nikdar tako potrt kot na ta dan. Tako daleč je torej prišlo! — si je rekel. — Jakobina ob roki drugega! Tako kmalu me je lahko pozabila! 'la misel ga Je razkačila prav do srca. Preklinjal je nehvaležnlco. si obudil zopet v spominu, kaj mu je prisegla v duplini ter ji dejal polglasno na samotni cesti najbolj ostre očitke. Nato pa je blesk zdrave pameti osvetlil nleuiiigiie «ar M«r. It««? men Aquitunia, Clierlmiirj Ut-orre Washington, Ch* rl.j'ir|t me-men 22. avgusta: Cleveland. Cherlxitirn. I lainlnrjc liremen. Cherbourg. Ihernen 23. avgusta: Vul«anla. Trut Majestic, t_'h<»rlM,iirr Loii"»< ,\ni» "rp»n Rotterdam. Bo«j!ukt>«» »ur M«-r. U.»l-terdam 24. avgusta: AI beri Btllin. ("harbour*. Hamburg Minnekahda. Cherbourg 26. avgusta: Kesolute. Cherbourg li^inl>urf 27. avgusta: Paris. Ha v re 28. avgusta: KereiiE.Tria. Cherbonrr Amerifa. Cherbourg. Rr»m®n 29. vagusta: Dresden. Cherbourg, Hrmion 30. avgusta: Olympic ChTl*-.nrg Pennland. Cherbourg. \ n t w , riwr. TierJin Chert»mir(5. Pi^mer, New Amsterdam, Cherbourg ft- »t terilam 31. avgusta: St Tvjllls. Cherhoiirg Ihmhnrf Coiite Bi a mum a no, Napoll. Cerwiva 2. »entembra: Krati. .-, Ha« r- Rc1|:in<-e, < "herl'«>urs. Ha mVurc 4 septembra: Alaui elania. Cherbourg I r. side n t ilardiug, C... rt... .»rs. 1'm-mcn. i), lepterr.brj: Al..,i. 1. n. Uoulfjiir Jiui Al» . 1 i <.-men. t. Septembra: 1 e u,- t r.iiK> Ha vi r-Homer*-. Cherbourg I!--lffen jtnd. Currtioucg. Antwerp«-!, Republic. Cherbourg, ilreiiien Si i iiu.iiii. 14 ui .Ki.t s-r Al««. ul-t,-id;un ): in . Xa|>oli. w. Uieir.en K- v ato.,ii. i i.«,. u 'Ur^ tO. se^tcn.ora: Sa t urnia Trt 11. septembra: Karlsruhe, l'muon Aquitaiua. CheriH»u>K l'r,.-.u. |U uv--.. U..I. i.f >> rK. V.i •- ni«-n. septembra: li«-m»n. i:inrLti;irS- lti»iw«»i 13. septembra: i • ,.. i ta , rv .».aj«> Ii< . " • bo jrjj Ara fii,Tu,.» K Antwi*l"ii 14. septembra. J .. i. s,.,--'■><. i'I.r drob (pri-žlec, možgani, jetra itd.i; sveže ribe; poper; Liebigov mesni ekstrakt; Divo (zdravilno pivo ali sladno pivo i; malaga. rdeče vino < kot začimba v jedeh i; kava, čaj, kakao (samo toliko, da se pobarva mleko, i Dovoljene so jedi: Mleko, približno 1 do 1'= liter dnevno v kateri- JESENSKA SKUPNA POTOVANJA V STARI KRAJ Z ozirom na razna vprašanja naših rojakov poročamo, da priredimo sledeča skupna potovanja v stari kraj to jesen na najnovejšem in največjem parniku Francoske parobrod ne družbe Prvi izlet 6. SEPTEMBRA 1929 Drugi izlet 18. OKTOBRA 1929 Božični izlet 8. DECEMBRA 1929 Kakor vedno, so nam tudi za te izlete dode^ ljene najboljše kabine in kdor si želi zasigu-rati dober prostor, naj se pravočasno prijavi in pošlje aro. Za pojasnila glede potnih listov, Return Permitov itd. pišite na domačo Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York. N. Y. koli obliki, posebno surovo mleko— če je od zanesljivo zdravih krav!— dalje kislo mleko, mlečni kakao ali I riž, smetana, kefir. malo slani siri; dalje neslano surovo maslo; sadje vseh vrst, posebno mnogo surovega sadja, a tudi kuhano, kom-poti, marmelade, sadni sokovi, limonada, sadjevec, marmelade, sadni sokovi, limonada, sadjevec, pečena jabolka; potem sveže solate in sočivje (nobena zelenjava naj se ne devlje v vrelo vodo, marveč naj se pari; juham in drugim jedem se morejo dodati surovi sokovi razne zelenjave): paradižniki, razne kolerabe, pesa in repa, krompir, šparglji, razno zelje in ohrovt karfijole, kislo zelje, kreša, endivi-ja. spinača. grali. fižol v stročju, leča, gobe, kumare, buče. korenje (posebno surovo nastrgano ln osla- j jeno) itd.; jajca in razne jajčje jedi; riž (neoluščen), zdrob, tapivka, kaša, ovsen zdrob; sladkor, poseo-no rujavi kandis in pa pristen če-belni med; olj kino olje, svinjska I 'mast. i Da se v jedeh prikrije pomanjkanje soli, naj se menjaje obilo začinijo s kostno moko, raznimi želi-šči: majoranom, pehtranom, ko-prom, čebulo, poprovo meto, lovor-jem, kumino, peteršiljem. zeleno, česnom, redkvijo itd., dalje s citro-no, raznimi dišavami, mandlji, orehi, rozinami itd. Čas za uživanje hrane je natančno določen; k jedi dobe bolniki *e prej omenjeno mešanico mineralnih soli. S to dijeto so doslej dose-! gli izvrstne uspehe pri bolnikih | s težko in najtežjo kožno, kostno ali žlezno jetiko; izboljšanja in o-zdravljenja so trajna. Manj dognani so uspehi pri plju-' čni tuberkulozi. Dobro je, ako bolnik tudi po ozdravljenju še nekaj CUDEZl IN STRAHOVI V OCEH ZNANOSTI časa nadaljuje s to hrano. OTROK V PECI [ V Srdici na avstrijski meji sta tamošnjemu mizarju zbolela na neki kožni bolezni dva otroka, od teh jc imel eden sedem, drugi pa pet let. Domači so poslali v apoteko po neko črno mažo. s katero so otroka namazali po vsem životu. " Da bi pa maža bolj učinkovala in v prepričanju, da čim več toplote, toliko bolje za* otroka, je napravila nesrečna mati usodepolnl korak. Ravnokar je bila spekla v domači kmečki peči kruh. peč je nekoliko ohladila, potem pa je položila oba otroka na leseni deščici in ju porinila v peč. Starejšega bolj globoko, mlajšega pa je nekoliko od odprtine v notranjost. Ta je bil tudi, ki je začel kmalu vpiti, docim je starejši takoj izgubil zavest. Ko so ju na vpitje potegnili ven, starejšega tudi ribanje z \ jesihom ni prebudilo več k življe-i nju in je tudi umrl. | Naj bi bil ta straj&en primer re-| sen memento zdravstveni upravi, I da zasede zdravniška mesta v Gornji Lendavi in v Cankovi. Razme-• re kakor so sedaj, so nedopustne. 1 Mnogi naravni pojavi, ki so sc zdeli ljudem še nedavno nerazumljivi in zagonetni, so zdaj nek ij vsakdanjega. V starih časih so smatrali ljudje za čudež, za nekaj nadnaravnega vse, česar si niso znali pojasniti. Zdaj so ga priro-dne vede tako napredovale, da se dajo vsi taki pojavi oojasniti ni-ravnim potom. To bomo najbolje razumeli na praktičnih primerih. Na snoveh, v katerih je škrob, kakor na kruhu, moki. hostijah itd. se pojavijo včasih krvavordeče *i-se. če se snov kvari. Na račun teh lis je šlo do novejšega časa nebroj vraž in praznoverja. Mikroskop nam pa pokaže, da so krvavordeče lWe posledica prostemu očesu nevidnih bakterij, znanih pod imenom nai-! crocosus prodigiosus. V srednjem veku so ljudje mislili, da povzročajo krvavitev hostij židje in sicer zato. ker so križali Kristusa. Posledica tega praznoverja je bilo grozno preganjanje Židov. Nedolžna bakterija je torej zakrivila divje orgije človeške nespametnosti. Dolgo so ljudje razmišljali tudi o svetopisemski mani. Da bi to vprašanje končno rešili, se je napotila posebna ekspedicija kemične in poljedelske poskusne stanice na univerzi v Palestini na Sinajs»:i polotok. Ekspedicija je ugotovila, da svetopisemska mana ni nič drugega. nego pot neke vrste mušir.e. Mušice se pote in od njih padajo drobne kapljice na zemljo. Množina potnih kapljic je odvisna deloma od vremena, deloma pa od prehrane mušic v času. ko ležejo jajčeca. V posebno ugodnih razmerari se kapljice strdijo in izpremene v bela, sladkorju podobna zrneca različne velikosti od najmanjšega do največjega v obliki leče. V starih časih so ljudje s strahom govorili o žveplenem dežju. Tudi ta pojav je zdaj pojasnjen. Izkazalo se je namreč, da izločajo neke posebne vrste rastline pran žolte barve, ki se pojavi včasih v celih oblakih. Prah pada na zemljo in lahkoverni ljudje vidijo v njem žvepleni dež. Omeniti je treba še en pojav, ki je zakrivil v starih časih mno^o vraž. To so različni svetlobni poji-vi gotovih organizmov, ki so se zdeli ljudem zagonetni in strahotni. Če hodimo ponoči po gozdu, vidimo večkrat fosforescirajočo luč. ki odseva Iz starih trhlih štorov. Mnogi miti se imajo zahvaliti za svoj nastanek temu zagonetnemu pojavu, o katerem nam pa biolog pove. da ga povzroča neke vrste goba. ki raste kot parazit na trhlem gnijo-čem lesu in ima to lastnost, da izloča modrobelo svetlobo. Nekaj sli-čnega je tudi z mesom ubitih vali, ki se včasih svetlika. O takem mesu vemo, da so v njem bakterije. ki se pod gotovimi pogoji svetlikajo. Raziskovanja so pokazala, da vpliva svetloba teh bakterij celo na fotogralično ploščo. PosrečLo se je že fotografirati svetlikajoče se bakterije v njihovi lastni svetlobi: 1 fi DNI PREKO OCEANA Nijkrtjia In najbolj ugodna pot za outovinj« na ogromnin o«rnikin ILfc DE FRANCE 20. aug. 6. sept (7. P M.) PARIS 27. aujusta; 13. sept (Ob polnoči) I RANCE sept. 2.; 20..septembr? <6 P. M. i Ob polnoči i N*jkrajAa i>oi p<> tt lesmci * a**« )e v posrUrl knbinl * v«en.l m -d^rn ml udobnoell — P«!«' a 'n «l«vr rranr-nnka kuhinja IzreJtK> nitke VprwAajte k*li»rwW. TMtoblaičeneira «|»nl> FRENCH LINE 1t STATE STHbEl NEW YORK N V Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v stari kraj. je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi in drtigih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam mi zamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo vedno le prvovrstne brzo-parnike. Tudi nedržavljani za mure jo potovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje za povrnitev (Return Permit) iz Wash-ingtona, ki je veljaven za eno leto. Brez permita je sedaj nemogočo priti nazaj tudi v teku 6. mesece* in isti se ne pošiljajo več v stari kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred odpotovv.nj?m v stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanj« eden mesec pred nameravanim odpotovanjem in oni, ki potujejo preko New Torka, je najbolje, da v prošnji označijo, naj se jim pošlje na Barge Office, New York, N. Y. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila v veljavo z prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotni vizeji se izdajajo samo onim prosilcem, ki imajo prednost v kvoti in ti so: Stariši ameriških državljanov, možje ameriških državljank, ki so se po 1. juniju 1928. leta poročili, žene in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. Ti so opravičeni do prve polovice kvote. Do druge polovice pa s c opravičeni zene In neporočeni otroci izpod 21. leta onih nedržavljanov, ki so bili postavno pripuščeni v to deželo za stalno bivanje. Za vsa pojasnila se obračajte na poznano in zanesljivo SAKSEP STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK