NO. 81 Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York. Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg '3? CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, APRIL 26, 1971 ŠTEV. LXXII — VOL. LXXII Sovjetski blok bo iskal rude v oceanih ---- ' r Y Y •^3 konfei^nci v Rigi so geologi Sovjetske zveze in ojenih zaveznikov ustano-viii posebno Mednarodno sodelovalno središče za ra-ziskavanje dna svetovnih oreanov gfede rudnega bogastva. Moskva, zssr. — Sovjet- zveza in njeni zavezniki so Se ha 4-dnevni konferenci pre-^kli teden dogovorili o načrtih 2a proučevanje morskega dna v Ogledu njegovega rudnega bo-§astva in izrabe tega. Konfe-rehca se je vršila v Rigi ob Bal-iku. in so jo v sovjetskem ča-SoPisju komaj omenjali. Oeologi Sovjetske zveze in njenih zaveznic so se odločili u-s|«noviti Mednarodni koordina-cjjski center za raziskavanje mo-Nj- Njegov cilj je “racionalno iz-^dščanje rudnih bogastev oce-ahov”. p0 izjavi vodnika sovjet-delegacije na konferenci v ‘Si G. A. Mirlina bodo skupno jj^iskovali najprej Atlantski m ^^jski ocean. Trudili se bodo r^bno za iskanje ležišč zlata, kobalta, titanija in vseh ^rtvV' rudnin, ki jih v ZSSR ^iavna skupščina Združenih prodov je ianj decembra odo-bfila sporaz’ n!- P0 katerem pri-Padajo bogasL/a v svetovnih o-Ceahih vsem rarod°m- S poseb-bo resoluci j'- Je sklenila ustano-V‘ii mednarodno telo za raizska-Posebna konferenca 1973 naj bi izdelala zakone raziskavanje oceanskega dna ^ izkoriščanje tam najdenih za- Madov. Novi grobovi Tony Hosta V St. John’s bolnišnici je umrl 65 let stari Tony Hosta, 13405 Bennington Avenue, West Park, mož Mary. Pogreb bo v sredo iz Corrigan pogrebnega zavoda na W. 148 St. Podrobnosti bodo objavljene jutri. Josephine M. Stanisha V Brentwood bolnišnici je umrla v soboto 59 let stara Josephine M. Stanisha, 18515 Chagrin Blvd., roj. Sever v Clevelandu, žena Rudolpha, sestra Freda, Franka, Rudolpha in Mrs. Albine Buchagen. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na E. 62 St. v sredo na Knollwood pokopališče. Družina priporoča namesto vencev darove za luteransko cerkev sv. Pavla na 1486 E. 55 St. Truplo pokojne bo položeno na mrtvaški oder nocoj ob 7. Rogers gre na pot Državni tajnik W. P. Rogers je na poti na zasedanje SE ATO, nato pa na Srednji vz^od. Kongres se bori proti brezposelnosti s — ^ kreditno politiko WASHINGTON, D.C. — Kon-^Shiki in senatorji mislijo, da 0 premagali brezposelnost, ske izglasovali velike zne-^ 2a javna dela, za nove služ-V v javni upravi itd. Izglaso-v 1 zneski gredo v milijone, ne kot° Pa dosegli svojega cilja, . 89 tudi do sedaj niso. te v*0* h*0 verjetno vetiral vse £e °hgresne sklepe, kot jih je ^ Pakrat lansko leto. Seveda tj. faba teh kreditov zmanjšala tu toda napravila bi tla1 .^0d°, ker bi pomenila in-lajj 1° in draginjo. Drugačen bi kje??Ve^a položaj, ako bi takim sei .!|0rn za zaposlitev brezpo-Na ^ Medili tudi novi davki v Kongresu nočejo nikoli “Svobodna Evropa” bo dalje oddajala BONN, Z. Nem. — Radio Svo-aodna Evropa in Radio Svoboda sta hud trn v peti Sovjetski zvezi, ker oddajata za Sovjetsko zvezo in narode vzhodne Erope njihovih jezikih poročila svobodnega sveta in gledanje svobodnega sveta na razmere v sovjetskem bloku držav. Moskva in njeni sateliti se stalno pritožujejo in pritiskajo na Bonn, ki daje obema radijskima oddajama pravico poslovanja, naj dovoljenje umakne. Ko je sedaj prišel čas za obnovo, so v Bonnu ostali mirni, kar pomeni, da je dovoljenje avtomatično podaljšano. Nigerija se sporazumela s petrolejskimi družbami LAGOS, Nig. — Pretekli petek zvečer so objavili, da je bil dosežen sporazum med vlado Nigerije ter skupino petrolejskih družb Anglo-Dutch Shell-BP. Določena je bila nova cena $3.21 za sod surovega olja, 85 centov več kot preje. Pogodba velja za pet let in bo služila kot temelj za sporazume s preostalimi družbami. Nigerija je izredno bogata na petroleju in je poleg Libije največja njegova izvoznica v Afriki. Alžirijo je že prehitela. WASHINGTON, D.C. — Danes je odletel v London, v Rim in Pariz, od tam pa bo letel dalje v Azijo državni tajnik William P. Rogers. Po končani konferenci SEATO, kjer bo v središču razpravljanja položaj v In-dokini ter ameriški umik od tam, ki se naglo bliža, bo državni tajnik obiskal Turčijo, kjer bo razpravljal o položaju na Srednjem vzhodu, pa tudi v NATO. Turčija je članica tega in CENTO, katerega cilj je nekdaj bil zapreti Sovjetski zvezi dostop na Srednji vzhod. Žal v tem ni uspel. Trenutno je največja pozornost posvečena obiskom držav na Srednjem vzhodu. Rogers se bo oglasil v Egiptu, Libanonu, Jordaniji in Savdski Arabiji, pa tudi v Izraelu. Sam je dejal, da ne pričakuje kakih izrednih u-spehov na tej svoji poti, upa pa, da bo ta yot nudila priložnosti za nadaljevanje razvoja, ki naj vodi k miru. Podnebje za to ne bo nikdar boljše, kot je prav sedaj, je dejal državni tajnik časnikarjem na svoji tiskovni konferenci pretekli petek, ko je svojo pot na Srednji vzhod objavil. Z vodniki arabskih držav in Izraela bo Rogers, kot je dejal, razpravljal o možnosti odprtja Sueškega prekopa. Tak delni dogovor naj bi olajšal končni sporazum na Srednjem vzhodu. O tem bo Rogers govoril tudi v Rimu in Parizu s tamkajšnjimi državnimi vodniki. Sfons hvalil grški režim zaradi varnosti ATENE, O. — Trgovinski tajnik ZDA Maurice H. Stans je tekom svojega obiska tu hvalil grški režim zaradi občutja varnosti, ki ga daje ameriškim podjetjem in družbam za delovanje v Grčiji. Govoril je na zborovanju Helensko-ameriške trgovske zbornice. Državni tajnik je na poti skozi šest držav, kjer skuša pospeševati trgovske vezi med njimi in ZDA. Grčija ima že štiri leta vojaško diktaturo, ki je odstavila zakonito vlado in odslovila parlament. Kralja Konstantina, ki je skušal Grčijo vrniti na ustavno pot, pa je nato doželo zapustil, nadomešča regentski svet. Izgle-di, da bi Grčija skoro dobila u-stavno vlado, so za enkrat pičli. Maurice H. Stans se ni ukvarjal s političnimi vprašanji, pohvalil je le red in disciplino ter varnost, ki jo uživajo pri svojem poslovanju ameriška podjetja v Grčiji. Pohvalil je Grčijo tudi zaradi njenega gospodarskega napredka. “Vi ste poskrbeli za gospodarski čudež in prepričan sem, da boste s tem nadaljeva- i,” je dejal ameriški trgovinski tajnik. Pred Grčijo je Stans obiskal Irsko in Španijo, iz Grčije je odšel v Romunijo, Iran in Avstrijo. KOZMONAVTI V SOJUZU 10 SE VRNILI PODVEH DNEH Vesoljska vozilo Sojuz 1C se je vrnilo na zemljo že po dveh dneh, ko so napovedovali, da bo ostalo v vesolju tri tedne ali celo več. Sovjetsko poročilo trdi, da so izpolnili postavljene naloge v celoti. MOSKVA, ZSSR. — Cele tedne so govorili o “velikem dogodku” v sovjetskem vesoljskem programu. Napovedovali so ga najprej za čas Kongresa Komunistične partije ZSSR, pa ga nato preložili, ne da bi povedali zakaj. Končno so pognali v vesolje veliko vesoljsko ladjo Saljut, ki naj bi obsegala 17 ton, m napovedovali, da ji bosta sledili v vesolje vsaj dve, če ne celo tri vesoljske ladje s posadko. Zadnji četrtek so pognali v vesolje Sojuz 10 s tremi kozmo- Meany zavrnil Nixonovo gospodarsko politiko WASHINGTON, D.C. — Predsednik R. M. Nixon se trudi, da bi ohranil organizirano delavstvo pri dobri volji. Tako je nedavno povabil predsednika AFL-CIO g. Meanyja v Belo hišo na zajtrk in prijateljski razgovor. Meany je prišel, toda to ga ni zadržalo, da ne bi nato ostro obsodil Nixonovo gospodarsko politiko kot “popoln, žalosten polom”. • da so bili vsi cilji njegove odprave doseženi v celoti. Šlo je za pregled novega sistema srečanja in povezovanja v vesolju. To je bilo uspešno izvedeno. Nihče od kozmonavtov ni povedal nič o kakih drugih načrtih in programih, četudi se je o njih v javnosti toliko govorilo. Sovjetsko časopisje trdi, da se bodo preskusi s Saljutom nadaljevali. Ta kroži med tem okoli Zemlje v oddaljenosti kakih 150 milj, kar je premalo, da bi ostal dolgo v vesolju. Za to bi moral biti od- navti pod vodstvom vesoljskega) ^aljerL °d Zemlje vsaj kakih veterana Vladimirja šatalova. 300 milj. Ni znano, ali ga je mo- Sesarska Nemčija imela siašri napada na ZDA? STONY BROOK, L.I. — Hol-ger H. Herwig. fci se pripravlja na promocijo za doktorja filozofije (zgodovine), je v svoji di-zertaciji prilično dobro dokazal, da je imela cesarska Nemčija že|cei P^i. leta 1903 izdelan načrt za napad na ZDA. Nemška vojna mornarica naj bi zaplula v Karibsko morje okoli Portorika, od tam pa naj bi napadla obalna mesta v ZDA, Norfolk, Va., New York in Boston. Načrt naj bi potrdil sam cesar Viljem II., ki je kasneje odločno Sojuz 10 se je povezal s Saljutom in obstal z njim povezan 5 ur in pol, pa se nato od njega ločil. Po komaj dveh dneh v vesolju se je Sojuz 10 vrnil na zemljo in pristal v Srednji Aziji. Sovjetska zveza nima navade, da bi objavljala točen program svojih vesoljskih naporov. Ko je bil ves svet prepričan, da tekmuje ZSSR z ZDA v naporih za prvi uspešen polet človeka na Luno, so v Moskvi k temu molčali. Šele ko je prvi Amerikanec Luno dosegel, so izjavili, da je njihov smoter preiskovati Luno z napravami in ne z ljudmi. Lunohod I je Luno srečno dosegel in jo raziskuje že vee mesecev. Kako uspešno je težko reči, ker so podatki o tem pre- goče pognati v tako razdaljo ali ne. Cilj Saljuta, ki je poletel na pot okoli Zemlje 18. aprila, naj bi bil ustvariti prvo vesoljsko postajo s povezavo treh vesoljskih vozil. Doslej iz tega ni bilo nič, Sojuz 10 se je vrnil, ne da bi kozmonavti poskušali iz njega preiti v Saljut, ki naj bi predstavljal jedro vesoljske po- zanikal, da bi imela Nemčija | s^a3e P° privatnih vesteh, krožečih v Moskvi. Vladimir A. Šatalov, poveljni Sojuza 10 je dejal časnikarjem, Votivno oglaševanje bo Kongres k omejil WASHINGTON, D.C. — Votivni stroški naraščajo izredno naglo, prišlo je že tako daleč, da si ljudje brez velikega premoženja ne morejo več organizirati uspešne volivne borbe. Kongres je o tem vprašanju razpravljal že pred zadnjimi predsedniškimi volitvami in znova lani. Zakonski predlog, ki ga je izdelal in odobril, je lani predsednik Nixon odklonil. Letos se je Kongres lotil vprašanja znova. Senatni odbor je pretekli petek odobril zakonski načrt, ki določa, naj pri predsedniških volitvah prihodnje leto noben kandidat ne porabi za oglaševanje več kot 13.9 milijonov, od tega le polovico na televiziji in radiu. Leta 1988 so porabili republikanci pri predsedniških volitvah na radiu in televiziji 12.7 milijonov, demokrati pa 6.1 milijonov. Omejitev za kandidate v Kon- /z Clevelanda in okolice Asesment— Tajnica Podr. št. 25 SŽZ bo pobirala danes od 5.30 do 8. zvečer asesment v šoli sv. Vida. Za čisto jezero Erie— Med Cuyahoga okrajem, mestom Clevelandom in predmestji je bil dosežen sporazum o programu za čiščenje jezera Erie. Program bo poskrbei, da ne bodo kanali s tega področja prinašali v jezero fosfor in druge snovi, ki povzročajo umiranje jezera. Za kritje stroškov oodo povišali pristojbine za kanalizacijo na celem področju okraja Cuyahoga. Predvidevajo, da bo program stal 500 milijonov dolarjev. Bomba pred Hanno— Včeraj zjutraj je neki moški vrgel bombo pred gledališče Kanna na 2067 E. 14 St., kjer so predvajali znani “rock musical Hair”. Bomba je eksplodirala in uničila večje število oken, druge Aode pa ni napravila. Sinoči je oila zadnja predstava “Hair”, četudi je bilo določeno, da bo zaključek šele konec tega tedna. Trije otroci mrtvi pri požaru— Nenadni požar v domu Mrs. Berthe Walker na 757 Amherst St. v East Clevelandu je zahteval smrt treh njenih otrok. Požar naj bi nastal, ko so se otroci igrali z vžigalicami. Pozdravi— Dr. Tone Arko pošilja svojim znancem in prijateljem pozdrave iz Vermonta, kamor je šel na smučarski izlet. kak načrt za napad na ZDA. V drugi svetovni vojni so Nemci pripravljali načrte za napad na ZDA z medcelinskimi raketami. Teh niso mogli izvesti, ker jim je zmanjkalo časa. Te nemške načrte so dobili ob koncu vojne Sovjeti in po njih graditi rakete, kot so podobno storile tudi ZDA. Nixon bi rad reformiral podpiranje tujine £ .-------o----- k obsojen zaradi ?°daje načrtov Izraelu ^ E Neva, šv. — Alfred stro, ^nech, 44 let stari inženir, bij h0V:riiak za jet motorje, je in po^ekli petek obsojen na 4 Izra ^eta ječe, ker je prodal ki jih rabijo Mirage-3 ^°ska vojna letala, ert aelu :o^u •le s pomočjo teh na- je, katUS?e^0 delovati te motor-h }r> er‘k ne morejo več dobiti ^ancije. ^!a{no 55> in milo, možnost najvišja temperatura CLEVELAND, O. — Nobena stvar ni doživela pri nas toliko sprememb kot način podpiranja tujine. Najboljši je bil še prvotni načrt, znan pod imenom Marshallov plan. Plan je organiziral naše podpiranje Evrope takoj po drugi svetovni vojni. Računal je s sodelovanjem porušenih evropskih držav in s tem zadel terno. Amerika je dejansko le vodila izvrševanje plana, plan sam so pa izvrševale podpirane države same pod nadzorstvom naše dežele. Ta sistem se je, kot rečeno v Evropi, sijajno obnesel, nas pa tudi utrdil v prepričanju, da mora biti dober za vse de-ižele po vsem svetu. V tem smo se motili. Kamorkoli smo ga hoteli presaditi, povsod je shiral in se spremenil v kopico izgub, neuspehov, pa tudi korupcije in polomij. Po tej poti je šlo na bilijone dolarjev v nič. Kjerkoli smo opazili napake, smo jih sprva skušali popravljati, prenare-jali smo plane, dajali jim nova strokovna vodstva, financirali nove podporne sisteme, pa nikjer ni načrt funkcioni- ral, kot je bil zamišljen. Glavni vzrok vseh razočaranj je tičal v tem, da smo o-snove načrtov postavljali napačno, premalo premišljeno, preveč tteoretično. Druga naša nesreča je bila v tem, da na tujem nismo zmeraj, zadeli na prave sodelavce, ki so bili velikokrat nabrani kar po protekciji. Zato je v vsakem sistemu podpiranja kmalu zavladala birokracija, ki je naj-rajše trošila denar za urade in pisarne, za sestavo planov, ki jih potem ni nihče izvršil itd. Pri podpiranju je seveda igrala precejšnjo vlogo tudi politika, ki je pogosto zasledovala vse mogoče cilje, samo gospodarskih in socialnih ne. Posledica tega je bila, da je ideja o podpiranju tujine zgubljala simpatije v naši deželi in da je Kongres od leta do leta izglasoval zmeraj manj sredstev. Končno smo prešli na sistem mešanega podpiranja: del podpor je bil dan v blagu in denarju, del pa v obliki posojila. Tako menjavanje smeri in ciljev podpiranja naravno ni moglo roditi uspehov, zato je federa- cija zmeraj iskala nova pota, kako bi s čim manjšimi podporami omogočila podpirancem čim več koristi. Po tej poti je prišlo v tradicijo, da je vsak novi predsednik dal sestaviti nov sistem podpiranja. Tudi Nixon bi sedaj rad postopal na enak način. Sedaj gre večina podpor preko AID (Pomoč za mednarodni razvoj). Ta sistem je bil obtežen z istimi napakami kot njegovi predniki. Zato bi ga Nixon rad zamenjal z novim, ki naj temelji na sledeči osnovi: AID naj gre v likvidacijo, na njegovo mesto pa naj stopijo trije novi federalni organi, ki naj prevzamejo AID. Da ne bi reorganizacija pomenila trenja med tremi u-stanovami, naj ima nad njim vrhovno k o n t r olo poseben “koordinator”, ki mora skrbeti za racionalno delo v vseh treh organih. Kongres naj naj prvo ustanovi posebno korporacijo za mednarodni razvoj. Korporacija naj deli posojila in gleda, da bodo smotrno porabljena za dogovorjene cilje. Mednarodni zavod za razvoj naj se peča z dajanjem tehnične pomoči vsem gospodarsko zaostalim državam. 2e obstoječa zasebna prekomorska investicijska korporacija naj pospešuje zasebne investicije v deželah, ki čutijo potrebe po njih. Njxon je načrt odobril v načelu že lansko leto in ga poslal Kongresu, ki ga pa še ni obravnaval. Sedaj ga je ponovil in mu dal obliko posebne spomenice. Ako bo načrt uzakonjen, bo formalno za njegovo izvrševanje prevzelo odgovornost državno tajništvo. Tako bo dajanje vojaške in civilne pomoči podrejeno naši zunanji politiki. Nixon je v svoj predlog vpletel tudi podpiranje tujine za prihodnje proračunsko leto v znesku $3.2 bilijona za civilno in vojaško podpiranje. Kongres bo tako reševal načrt za reorganizacijo podpiranja in še konkretno podpiranje za prihodnje proračunsko leto. Ker vse skupaj vsebuje precej republikanskih želj, si ga bo demokratski Kongres gotovo dobro ogledal. Ceylonski zastopnik želi na Tantovo mesto ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— j Zastopnik Ceylona pri ZN H. S. Amerasinghe je napovedal kandidaturo za generalnega tajnika ZN, ko bo letos končal svojo poslovno dobo Burmanec Tant. Poleg Ceylonca sta kandidata tudi Etiopec E. Makonnen in Fi-gres, za Senat in Dom, določa, inec Max Jakobson. Sodijo, da naj se za volivno oglaševanje ne|ima zadnji najbo]jše iZgiede, da porabi več kot 10 centov na volivca in od tega le polovico na televiziji in radiu. Predlog ima še dolgo pot do zakona. Morda jo bo uspešno končal, morda pa tudi ne. bo na to mesto tudi prišel. Nova kitajska zunanja politika bo ustvarjala tudi zadrege LONDON, Ang. — Teh ne bo malo, prvo že imamo. Peiping je sporočil Mednarodni zvezi poklicnih društev za tenis, da izstopa, ker noče sedeti skupaj z zastopniki Čangkajškove Kitajske. V tem oziru bo Peiping dosleden do skrajnosti, najbrže celo takrat, ko bo imel priliko, da se prijavi za vstop v Združene narode. To se bo morda pokazale že letošnjo jesen ob začetku nove poslovne dobe ZN. Bengalci bodo ostali NEW DELHI, Ind. — Bengalci so se polastili poslopja pakistanske misije v Kalkuti v Indiji. Pakistanska vlada je zahtevala od Indije, da jih od tam prežene in vrne poslopje vladnim predstavnikom Pakistana. Indija je zahtevo Pakistana odklonila češ, da je to notranja zadeva Pakistana, ki se Indije ne tiče. Tako vihra nad pakistanskim poslopjem v Kalkuti v Indiji zastava Bangla Desh — Bengalske države, četudi Indija te uradno ne priznava. Zadnje vesti SAIGON, J. Viet. — Rdeči so izvedli dva napada v okolici Saigona in nekaj v severnem delu republike. Pri njih je bilo 6 Amerikancev mrtvih in več ranjenih. BONN, Nom. — Krščanski demokrati so pri pokrajinskih volitvah v Schleswig-Holstein včeraj odlično zmagali. Dobili so absolutno večino v pokrajinski skupščini, med tem ko so socialni demokrati dobili le nekaj več glasov, izgubili pa so Svobodni demokrati. Ti sestavljajo skupaj s socialnimi demokrati zvezno vlado, zato pomeni njihov poraz tudi poraz za to vlado. COLOMBO, Ceylon. — Vojska počasi dobiva premoč in stiska uporne “Guevarovce”, katerih naj bi bilo na stotine pokončanih. Njihova trupla, nekatera tudi brez glav, prinašajo reke iz notranjosti otoka proti morju. WASHINGTON, D.C. — Protivojne demonstracije, katerih naj bi se po poročilu policije udeležilo v soboto do 200,000 ljudi, po izjavah organizatorjev pa pol milijona, so potekale v miru. Voditelji teh demonstracij so odločeni z njimi nadaljevati še dva tedna. /Imekiš&a Domovina i anras^neaT mrvn G117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation thiblished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: 2a Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto ta, Ču-Enlaj pa sprejema voditelje tujih delegacij, z britanskim na čelu. Doslej je za kitajske diplomate veljalo pravilo, da so imeli stike s tujimi diplomati le v slučajih službene potrebe in na uradnih sprejemih, sedaj so pa naenkrat postali vneti za družabne zveze. Le kaj o tem mislijo v Moskvi? Gotovo ne na to, da bi pri takem stanju še bolj zaostrili mednarodno napetost, kot je že. Tudi to govori v prid gledanju, da je sedanja nova napetost le začasna. SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 lor 3 months Canada and Foreign Countries: $18.nQ per year; $9.00 for 6 monins; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO 63 No. 81 Monday, April 26, 1971 Nove megle na mednarodnem obzorju Ni še dobro za nami moskovski komunistični kongres s svojim uradnim otimizmom, pa se že nabirajo nove megle na obzorju mednarodne politike. Moskva ni več zainteresirana, da plačuje politične stroške za uradni optimizem, se ji zdi prijetnejše, ako more sedanje nove megle izkoriščati za svojo zunanjo politiko. To je tudi takoj začela delati v velikem obsegu. Nenadoma so prišle iz Moskve novice, da je Kremelj začel pošiljati “najnovejše” svoje orožje v izredno veliki količini v Egipt. Razlog naj bi bil izraelska trdovratnost, da noče kapitulirati pred načrti mednarodne politike, ki bi za Izrael pomenili zgube vseh pridobitev zadnje izraelsko-arabske vojne. Ne vnemamo se za izraelske zahteve, toda moramo biti objektivni. Izrael je zmagovalec in vsak zmagovalec hoče imeti korist od svoje zmage, nobena država na svetu noče biti izjema. Svobodni svet ne nudi nobenega posebnega nadomestka za izraelsko popuščanje. Še celo ameriško jamstvo za določene točke mirovnega dogovora ni za Izrael dosti vredno. Na eni strani vedo v Tel Avivu, da tudi Amerika rada kar po svoje tolmači svoje obveze, na drugi strani se pa v Washingtonu režimi menjajo, danes gospodari ena politična miselnost, jutri pa druga. Kakšna je bila na primer razlika med politično filozofijo predsednika Hooverja in filozofijo njegovega naslednika Roosevelta! Kot rečeno, ne vnemamo se za izraelsko stališče, skušamo ga pa objektivno razumeti. Zadnji razgovori med obema sovražnikoma preko posrednikov so namignili na novo pot do miru: ako že ni mogoče skleniti miru na vseh frontah, naj pride do njega vsaj enkrat na enem, enkrat na drugem delu splošne fronte. Na primer na fronti med Izraelom in Egiptom. Poskus v tej smeri je bil narejen, pa so v Kairu stavili pogoje, ki so se zdeli Tel Avivu pretežki. Vsi so pričakovali, da se bodo začela pogajanja za kompromis. Pa je prišla novica o novem sovjetskem orožju za E-gipt, ki je zopet razburila ves svet. Pri tem je ta novica tako prikrojena, da lahko služi le za propagando. Do sedaj so se v Kremlju držali radi slabih skušenj z arabskimi strokovnjaki stališča, da nočejo izročati Egiptu ne kontrole nad sovjetskim orožjem ne nad njegovo rabo. Le zakaj naj bi v Moskvi kar naenkrat spremenili svoje stališče? Ako so ga le navidezno, bi to pomenilo, da Moskva želi trenutno izrabiti novo napetost med Izraelom in Egiptom, pri tem pa nima namena, da bi sprožila zares novo vojskovanje ob Suezu. Kaj pa Amerika? Z Veliko nočjo smo prešli v naši domači politiki v novo politično sezono, če smemo tako reči. Ta sezona se ponavlja vsako leto in traja od Velike noči do dneva, ko je izglasovan vsaj vojaški del federalnega pooblastilnega zakona. To je doba, ko gleda naša vojna industrija, da se javnost čim manj upira predlogu za vojaški proračun. Letos še bolj pazi na to svojo dolžnost, ker je iz Kongresa odšlo par gorečih zagovornikov velikih izdatkov za narodno o-brambo in ker je nekaj “vojaških investicij” pogorelo v Kongresu še pred začetkom proračunske debate. Zato naši vojni industriji hodi kar prav novica, da je Kairo dobil novo moderno orožje iz Sovjetske zveze. Ako ga je namreč dobil Egipt od Moskve, zakaj ga ne bi dobil Izrael od Amerike? To govori v prid čim večjemu vojnemu proračunu. Igra je pretkana, toda ne originalna. Nixonova administracija se verjetno odkritosrčno trudi, da bi pridobila izraelsko vlado za popuščanje, tudi v Kongresu so politiki vneti za izraelsko popuščanje, toda zaenkrat nihče ne verjame, da bo do popuščanja tudi prišlo. Takrat bodo seveda iz Washingtona švigale strele na Tel Aviv, končno bo pa naša vlada prisiljena vpoštevati izraelske želje po novem orožju. To tem bolj, ker spada Izrael med redke države, ki vojna naročila tudi res plačujejo v gotovini, česar na primer ne delajo Arabci napram Moskvi. Naš “vojno-industrijski kompleks”, kot pravijo politiki, bo torej imel prihodnje tri mesece dosti dela, da zaposli vsaj del naše politične javnosti z debatami o vojnih nevarnostih. Po tej dobi bo mir, kajti med tem bo izglasovan v glavnem naš federalni pooblastilni zakon za narodno o-brambo, na kar bomo šli na počitnice in kar mimogrede pozabili na bivše vojne nevarnosti. Mislimo, da bo letos vojne nevarnosti manj kot druga leta. Povod za tako gledanje nam daje sprememba smeri v kitajski zunanji politiki. Sprememba smeri se ne da več zatajiti. Ni pri tem treba misliti le na naše mojstre za namizni tenis in naše časnikarje, ki so sedaj na Kitajskem. Tudi ni važno, čeprav značilno, da se je sam ministrski predsednik Ču-Enlaj brigal, da so naši gostje pri njih odnesli deber vtis. Zgodilo se je še nekaj drugega. Kitajski diplomatje so se začeli družiti z diplomati svobodnega sve- i BESEDA IZ NARODA Skorajda ni moglo biti drugaše... NEW YORK, N.Y. — Da, s mo prišli do tega, da bo naša takšno mislijo sem se včeraj vsedel v naslojač, ko sem sredi popoldneva prišel z Osme. Bila je Bela nedelja. Na Slovenskem smo še pred drugo svetovno vojno ta dan kar še poma-lem velikonočevali. Marsikje so za ta dan že na Veliki petek ali Veliko soboto spekli poseben kolač, katerega se ni smel nihče dotakniti in kateri se bo načel šele na to nedeljo po velikonočni. Ponekod je gospodinja na Belo soboto spet pekla in spet barvala pirhe, tako, da se je spet pirhe sekalo, trkalo in trkljalo. Kmečki fant pa je marsikdaj prav na to nedeljo nesel dekletu, ki mu je srce vznemirilo — bogvedi kje in kako, v sosednjo vas pirhe; ali pa je šel jih iskat, srenja imalo dva lepa pevska zbora: Cerkveni mešani zbor in moški pevski zbor “Fantje z Osme”. Po tej deseti maši se je kar večina podala v dvorano in ljudje ter otroci so posedli okoli miz. G. Zdravko Kalan je lahko kaj kmalu začel s programom druge naše “nedeljske prosvetne ure”. Poljudno zna svoje misli povedati in tako se njegove besede primejo šolanega in preprostega, starejšega in mlajšega človeka, pa še uho naših otrok jih ujame in marsikatero v možgancih pretolmači. In takšnih srečanj smo slovenski ljudje na tujem potrebni, če hočemo zadostiti človeškim in ker mu je dekle zadnji bart, ko narodnim dolžnostim. Nedelja sta govorila pred temi lepimi nam mora še zmeraj veljati tudi prazniki ob slovesu dejala: “Pa za Gospodov dan. To nas v ne-pc pirhe pridi! Da veš. Pa žago- kaj zavezuje Tudi narodnim tevo!” Fant je bil tega vesel. Te besede dekletove so tnu bile zago- dolžnostim je treba zadoščati. Zakaj ne bi vsaj enkrat na me-, see bili polno zbrani v našem O KJ1X1. ^J^lllKJ /uKJl Cllll v IlCtOClIl tovilo, da ga ima rada. Seveda, srenjskem središču in zadostili ni bilo to še nobena ponudba: obema platema?! Za ženo me boš dobil! Pa ven- dar fant je bil srečen in na Be- kc Kalan povedal; da sta gospe o nedeljo je se bolj zgodaj vstal Klezinova in Ravnikarjeva te kot. P^fdi. Se opravU v ta dni godovali ih da sta imeli tudi masno obleko m jo včasih ze ra- rojstna dneva. Spomnil se je tu_ no ubral v sosedno vas, da bo . , , , . v , . , ’ , , di našega cerkvenega očaka Jo- dekleta srečal, ko bo sla k do- - • a i; _ zeta Skrabeta, ki je na svoja poldanski maši. Ali pa je šel šele po kosilu. To pot so naši fantje opravljali zelo različno. Kakšen jo je mahnil kar peš. Drugi se je vse-del na kolo. Tretji pa se je vsedel v zapravljivčka. O, ta je bil že gospod. Imeniten prav tako, kot je nekdaj bil tisti, ki so mu rekli graščinski! Njujorški srenjčani smo bili na Velikončno nedeljo in dan poprej na vstajenjski sobotni večer povabljeni, da pridemo k “nedeljski prosvetni uri”, ki bo na Belo nedeljo. Prvo takšno uro smo njujorški srenjčani imeli na prvi pomladni dan, ki je letos padel na nedeljo in takrat nam je g. Zdravko Kalan dejal: — Danes je tudi prvi pomladanski dan in Bog daj, da bi ta oznanjal novo pomlad naše nju-jorške narodne skuonosti! In reči moram, tej njegovi iskreni želji smo kar lepo sledili in ji zadostili na Cvetno nedeljo, na Veliko soboto in na Veliko nedeljo. Tej pa je sledila včerajšnja, Bela nedelja. O, lepa je bila že ob jutru. Kmalu po peti me je prvi lomeči se sončni žarek vrgel iz postelje. V tamašno sem se o-pravil in najraje bi jo kar peš mahnil do Osme, tako lepo jutro je bilo. Vendar za mene in mojo hojo je pot predolga in zategadelj sem se raje vsedel za 12 minut v podzemno, Jco sem se nameril že k prvi maši. Seveda pri tej maši nas ni bilo veliko. Tako je zmeraj, razen na obhajilne nedelje v velikonočnem času. Tako bo prihodnjo nedeljo pri osmi maši zbrano članstvo društva Holy Trinity. K drugi slovenski maši ob desetih — obe nedeljski maši ob osmih in desetih še zmeraj pri Sv. Cirilu na Osmi slovensko bero in pridiga je slovenska, ob desetih je petje slovensko — so naši srenjčani prihajali kot, da je pravi praznik bil. V cerkvi je bilo zategadelj spet pravo praznično vzdušje, ki ga je dvigalo spet lepo ubrano Po uvodnih besedah je Zdrav- pieča vrgel že 87 let, pa se kar noče upogniti njih pezi. Skoraj je ni nedelje v letu, da ne bi prišel na Osmo in pri deseti maši pobral, kar so ljudje “Bogu v dar namenili” za obstoj slovenske cerkve v New Yorku. Karel Klezin in naš novi organist Franjo — Hrvat po rodu — sta v duetu harmonik zaigrala par slovenskih pesmi. G. dr. Franjo Delak nam je podal drugi del pripovedovanja, kakšne vplive imajo na naše telo sonce, voda in zrak. Potem nam je Marinka Ravnika r-Zupančičeva spet zapela nekaj domačih in poznanih pesmi. Ludvik Burgar, mlajši, nam je na prepost način razložil veliko učenost, tehnično znanje ter zmogljivost, vse kar človek mora obvladati, ko gre na pot na Luno in ko se vrača z nje v stalnem upanju, da bo spet po Zemlji hodil, ki je lepa iz njene neposredne bližine in lepa, ko jo :gledaš iz vsemir ja in ti postane majhna, čisto majhna. O, kako majhni smo šele mi, ljudje, ki te daljave premagujemo z aparati in stroji! Hkrati smo veliki v primerjavi s človekom, ki je živel v zemeljskih duplinah. Ostanemo pa zmeraj majhni pred Tistim, ki je ustvaril nas, svet in vsemirje, v katerega se mi dvigamo! Za njim nam je Pucova Hel-ka, — po dolgem času nas je s svojim sodelovanjem spet obdarovala, — podala odlomek kot recitatorka pesem Bele ceste. Pri njej pesnikova duša zmeraj zadrhti v njeni in zato doseže to, kar je treba: poveže pesnikovo dušo z dušo poslušalca, da vztrepeta in doživlja. Karel in Franjo sta spet s prsti udarila po gumbih in tipkah harmonik, g. Zdravko Ka-lan pa je še voščil staronaseljen-ki in soustanovnici naše cerkve in fare v New Yorku — Katie Pavličevi. Danes, 19. aprila, praznuje svoj 86. rojstni dan. Potem so ji zapeli, ker je sama bila pevka v cerkvi sv. Cirila, ki več ni, z željo, da bi še dolgo let prihajala med nas. Med tem so se že odprla kuhinjska vrata in mlada dekleta Babnik Marija, Lucy Jelsevar in Lizika Ravnikar, katerim je nekaj časa pomagal tudi Babnik Janez in še Andrej, so začeli nositi na mizo domače kosilo: kranjske (ne slovenske) klobase s kislim zeljem in pa kurjo o-baro (ajmoht). Kar je kdo naročil. Tončka Babnik-Stalzerje-va pa je denar pobirala za to jedačo, kava in pecivo pa sta bila dar nekaterih naših gospodinj, mladih in najmlajših. V kuhinji je marljivo pomagala Mary Abe, pomislite, pri svojih — recite koliko, me je vprašala ondan — 82 letih. Babnik Francka pa je bila tista v kuhinji, ki je urno hrano razdeljevala, da so jo druge odnašale. Srenja je zares — še ne vsa — bila zbrana. In Zdravko Kalan nam je že poprej povedal, da bo prihodnja “nedeljska prosvetna ura” na tretjo nedeljo v septembru. Takrat nas bodo obiskali fantje svetokrižki iz Bridgepor-ta in nam bodo peli. V poletju te ure odpadejo, v maju pa je ne bo, ker bo na 3. nedeljo, 16. maja, sloven ska srenj ska šola imela svojo MATERINSKO PROSLAVO. — Tudi to je nekakšna prosvetna ura. Eno nedeljo kasneje, 2. maja — bodo naši “Fantje z Osme” imeli vprav na Osmi v cerkveni dvorani svoj drugi pomladanski koncert. Peli bodo zgolj za dobrobit farne cerkve — in pa, da nas srenjčane skup spet skličejo in nam s pesmijo slovensko našega duha obogatijo. Zdravko Kalan nas je pozval, da se obojnega udeležimo in da obakrat to našo dvorano napolnimo! Tako storimo! Kar bomo zdaj v pomladi posadili, bo v jeseni obrodilo. Tone Osovnik petje. Počasi se naši pevci na še deluje za slovensko srenjo, in koru popravljajo in morda bo- pri društvu “Domovina”, ki ga HffiMfsik star@sfii@§a faa “iiivernig !an@r” Nov most v Dravogradu Po dolgem oklevanju je republiški cestni sklad le sprejel odločbo o graditvi novega mostu v Dravogradu. Z graditvijo so že začeli. Gradi ga delovna enota podjetja ’’Gradis” iz Prevalj. Most, ki bo eden naj večjih v Sloveniji, bo dolg 216 m. Zidava mostu bo stala 7 milijonov dinarjev in mora biti končana do 31. decembra letos. Kokošja farma v Kidričevem Mesni kombinat “Pertunina” iz Ptuja zida v gozdu blizu Kidričevega kokošjo farmo za 100,000 kokoši jajčaric. Podobno farmo ima to podjetje že v okolici Ptuja. Na Turnišču pa ima moderno valilnico enodnevnih piščancev. Elektrarna ali ne? V Kobaridu se bije boj za novo elektrarno na Soči. Načrt za elektrarno predvideva umetno jezero med Kobaridom in Tur-novim, ki bi bilo 4.3 km dolgo, z nad 10 milijoni kubičnih metrov vode. Nova centrala bi dajala 183 milijonov kilovatov toka. Elektrarna bi stala 125 milijonov dinarjev. Za gradnjo so primorski poslanci in gospodarske ustanove, proti pa ljubitelji narave, ki zahtevajo, naj gornja in srednja Soška dolina ostaneta nedotaknjeni v svoji lepoti. Na Koprskem in Krasu požari Dan za dneh se pojavljajo na Koprskem, na Krasu in okrog Gorice požari. Samo zadnji dan februarja je bilo sedem požarov na Koprskem in štirikrat je gorelo na Vipavskem. Ogenj je požrl več hektarjev gozda. Največkrat so požari nastali zaradi heprevidnosti in jih je močan veter nevarno razširil. Nekajkrat so povzročile požare tudi iskre iz lokomotiv. “Iskra’ Grčijo pomoč nudile 34,981 ljudem, kar je nekaj več kot 2 odstotka prebivalstva. Zanje so izdale 56,-603,000 dinarjev. Blizu 11,000 je bilo takih, ki so pomoč redno prejemali; 5754 je bila ta pomoč edini vir za življenje. Ena četrtina od teh je prejemala mesečno od 20 do 50 dinarjev. Nekateri so dobivali le 10 dinarjev. Med podpiranci je bilo 1609 družin, ki so redno prejemale podporo in 1035 takih, ki so bile podpirane le začasno. Republiški izvršni svet je predlagal, da se tistim, ki jim je podpora edini vir za življenje, ta zviša na 250 dinarjev. Zaposleni v tujini Ljubljanski center za raziskavo javnega mnenja je anketiral 1300 slovenskih delavcev, ki so zaposleni v tujini. Anketa je hotela ugotoviti strokovno usposobljenost ljudi. Od 1300 delavcev jih je 48 z visokošolsko izobrazbo, 33 z višjo izobrazbo, 104 s srednješolsko maturo, 78 z visoko kvalifikacijo, 494 je med njimi kvalificiranih delavcev, o-krog 500 pa je nekvalificiranih delavcev. Avtomobili Na voljo je statistika o porastu osebnih avtomobilov v zadnjem času v Jugoslaviji. Leta 1968 se je število avtomobilov povečalo za 84,000, leta 1969 za 122,600, leta 1970 kar za 158,000 /ožil. Tako je vseh registriranih osebnih avtomobilov že 721,000. Na Slovenijo pride 150,000-avtov, na Hrvatsko 184,jjo, na ožjo Srbijo 191,600, na Makedonijo 41,000, na Črno gc^ 12,000. na Bosno in Hercegovino 60,800 .n na Kosovo 11,400, avtomobilov. V Sloveniji pride na en avto 11 oseb, na Kosovem p*, 109. Delavce prodajali v tujino Predsedstvo slovenske skupščine je na posebni seji obravnavalo poročilo skupščinske komisije o nezakonitem zaposlovanju delavcev v tujini. Komisij3 je ugotovila, da se je več slovenskih delovnih organizacij u-kvarjalo s ’’prodajanjem” delavcev v tujino, čeprav so bili potrebni domačemu gospodarstvu. Mr. Frank J. Gospodaric Mr. Frank J. Gospodaric, ugleden podjetnik iz Joiieta, Illinois, je nadvse prijetno presenetil sestre sv. Frančiška v Lcmontu z zelo velikodušnim darom za ALVERNIA MANOR v Lemontu, 111. Daroval je vsoto $16.000 v spomin na svojo mater Mrs. Mary Kuhar, ki je živela pri njem in bila deležna takega spoštovanja in ljubezni, kakršnega more biti veselo srce vsake matere. Mr. F'rank Gospodaric ‘Cookie” ima celo legijo prijateljev po vsej deželi. Kamor pride, povsod je dobrodošel gost, bilo to v guvernerjevi palači ali pa v naj-priprostejšem domu. Mr. Gospodaric je skromen, nezahteven, nikoli ne išče hvale ali priznanja za sebe ampak mu je v veliko zadovoljstvo, če lahko osreči druge. Te njegove dobre lastnosti in njegova bistra zmožnost v financah in gospodarstvu so dobile priznanje s tem, da je bil imenovan za direktorja, svetovalca, člana odbora pri več škofijskih, dobrodelnih in vzgojnih ustanovah. Sestre sv. Frančiška so Mr. Gospodariču zelo hvaležne za Velepodjetje “Iskra” iz Kranja je sklenilo sporazum z grško državno korporacijo za električno energijo o dobavi električnih števcev v vrednosti 600,000 dolarjev. V Limbušu gradijo Gradbeno podjetje “Konstruktor” je po naročilu “Marlesa” —-* — ^ na začelo v Limbušu zidavo nove- rem gradbišču ustaviti delo, kei ga tovarniškega poslopja, ki bo iim Je zmanjkalo betonskega že-z opremo vred stalo okrog 28 leza- Izgleda, da tudi letos ne bo. milijonov dinarjev. Stroške bo- bolje. Edina tovarna, ki izdelu-do krili pretežno z lastnimi luie betonsko železo, je v Zenici sredstvi. V banki so najeli le 5 v Bosni. Ta tovarna dolguje ŠD' veniji še za lansko leto 18,000 železa manjka za gradnje Lani so morali na prenekate- milijonov dinarjev posojila. Lani je “Marles” pri 1422 zaposlenih dosegel 220 milijonov din skupnega dohodka. Letošnje razvrednotenje dinarja je podjetje oškodovalo za 10 milijonov. Podražitve Zvezni izvršni svet je dal zeleno luč za napovedane podražitve. Za zvišanje cen električnemu toku je bilo dano pooblastilo republikam. Cena bencinu je poskočila za 20 par pri litru. Železniška transportna podjetja smejo zvišati prevozne cene do 17 odstotkov. Mesečna telefonska naročnina bo odslej 30 dinarjev. •f - -------— — 7 ton železa, ki bi ga po pogodbah morala poslati. Čeprav tovarna v Zenici ne iz' deluje dovolj betonskega železa, se pa vztrajno upira uvozu iz inozemstva, kar je povsem nera-zumjlivo. S tem namreč zavira gradbeno delavnost ne le v Sl°' veniji, ampak tudi pa drugih republikah. Tivoliju v Ljubljani grozi smrt Po najnovejših urbanistični11 načrtih, ki so jih skoraj neopazno razstavili februarja — da s° ustregli predpisani formi —-od Tivolija ostali le majha1 zeleni otočki, vse drugo bi bi10 . . zazidano “rekreacijsko območ' Javno podpiranje skromno je” in parkirišča. Proti temu n3' V Sloveniji je precej ljudi, ki Črtu so nastopili nekateri poS3' mezniki in Hortikulturno dr3' štvo, ki je pozvalo vse Ljubija3' čane v boj za ohranitev Tivoh' ja in Rožnika. Za novi urbanistični načrt z3 smrt Tivolija pa je občina že n3' menila 2 milijona dinarjev ^ prva letošnja dela; več ni hi10 mogoče odvojiti iz letošnje^3 mestnega proračuna za ta načr1, ki bo veljal več deset milij0110' dinarjev. so brez lastnih sredstev in potrebujejo družbeno socialno pomoč. Leta 1969 so občine tako nj«govo res velikodušno darilo in se mu v svojem in v imenu vseh, ki bodo uživali dobrote in udobnosti tega doma, prisrčno zahvaljujejo. Prosijo Boga, da bi mu podelil še mnogo blagoslova in ga v najboljšem zdravju ohranjal še mnogo let. fRance bevk: V mestu gorijo luči Začel se je potapljati. Še ne-,aj trenutkov se je obupno bo-ieval, nato je izginil. Kam? V neznano. In čudno, ta mrtva reč Sa ji zasmilila, a hkrati jo je 0bšla podmolkla radost. Bilo ji ■le> kakor da se ji je iznenada °dkrilo nekaj prej neznanega. Mrzlično grozo je gledala v a rivnost vode. Bala se je je, a j° je obhajala mrščavica, Vendar jo je tudi sladko privla-vala. Spominjala se je ženske. 1 16 nekoč skočila v tolmun, er je bila obupala nad božjim Usmiljenjem. Voda jo je bila vso Premenjeno vrnila šele sedmi an' Ob tem spominu se je zgro-,a' In vendar si je svojih skriv-mislih, ki so se ji komaj otikale zavesti, večkrat želela, a bi j0 požrl tolmun. In da bi 1 a mrtva, a bi vendar ne bila , rtva. Da bi gledala iz globo-,e§a dna, kako jo domači iščejo 111 °bjokujejo. . ^a čudna želja, ki je izvirala bolestnega prepričanja, da je adnja na svetu, jo je spremljala >lr^ leta. Ves čas, ko je pasla. vendar se je bala umreti, j adarkoli je pomislila na svoja , a> se je stresnila. Nejasno repenenje po nečem svetlem, jedkem, neopredeljivem, je ni- da je zdramila iz sanj, pobrala otroka in tekla domov. “Kod si se vlačila?” jo je mati ošvignila z nejevoljnim pogledom. Besede so jo bridko zadele. Bilo je, kakor da so ji neusmiljeno raztrgale sanje. Molčala je. Kaj naj bi bila tudi rekla? Če bi tudi bila znala povedati, kaj čuti, bi je mati ne bila razumela. Življenje v domači hiši ji je bilo kakor knjiga, ki je na prvih straneh nerazumljiva, a se ji od poglavja do poglavja bolj od*-kri vaj o njene skrivnosti. Rasla je, opazovala in mislila. Otroške predstave o svetu so se ji trgale kakor megla. Mati, ki se je menda že od rojstva pripogi-oala k zemlji in se mučila z otroki in živino. Od jutra do večera je umazana od prsti hodila okrog. Ko je sedla k mizi, je smrdela po gnoju. Roke so ji bile trde, prepletene z debelimi kitami in modrimi žilami. O-braz ji je bil rjav in razoran kakor njiva, v lase so se ji vpletle sive niti. Ko je vstala po porodu enajstega otroka, je že hodila sključena, kakor da se je bila rodila pod bremenom. Kristini se je zdelo, da je mati živo zrcalo njene bodočnosti. ‘Taka postanem, ako vzamem Cirila,” je pomislila na svojega fanta. Vprašala je roditeljico: ‘Mati, kakšni ste bili kot dek-.e?” Mati jo je z dolgim pogledom začudena premerila: kaj hočeš s tem? Ni ji odgovorila. Da je bila mati med najlepšimi dekleti v vasi, tako je Kristina nekoč slišala od ljudi. Tudi oče je bil takrat še raven kakor smreka, nad čelom mu je izpod klobuka uporno štrlel šop rjavih las. In vsak večer je hodil pod njeno okno. Baje ga ni marala, imela je fantov na prebirek, a on je razgrajal in vpil kakor ponorel, da bo njegova, živa ali mrtva. Postala je njegova. Zdaj so tudi njemu že siveli lasje. Šop las se je umaknil pleši. Ob takih pogledih na življenje Kristina ni našla več miru. Pa ni bilo samo zaradi tega. Prišla so bila tista leta, v katerih se vsakemu dekletu prvič vznemiri kri. Že tako je bila divja, sama sebi neumljiva. Takrat pa je bila kakor reka, ki ob povodnji plane iz struge. Njena duša se je nagibala prav tako k ljubezni kakor k sovraštvu, enako k obupu kakor k trenutnim napadom radosti. Poleg tega pa ni vedela, koga naj ljubi ali sovraži, zaradi česa naj obupuje ali se smeje. “Zakaj jočeš?” jo je nekoč vprašala mati. Zakaj? Zakaj teče voda? Na to naj ji odgovori. Saj sama ni vedela, zakaj je taka. Pretakala je solze, ker jih je morala ga je z isto drhtavico pretakati. Ker se je nečesa bala 1 ni zapustilo. Zdelo se ji je, le že stara in da se ji mnogo-, re sanje za v dno izmikajo pesfeft pon' nogami. ^k-adar ni pasla, je pestovala. °naa je bilo pestovančkov nič °Iiko. Njena mati je rodila vsa-0 leto po enega < h roka. Po sled-Jern porodu je vstala, molče P°gnila hrbet, roke so ji zopet a'za delom. Zanjo je bilo to razumljivo kakor za zem-0’ ki vsako pomlad cvete in ako jesen rodi: Kristina pa je §0Jrnjala. imate tolmo tega dro- “iža!" Kristina moja, ne izkušaj °ga!” je vzdihnila mati. ^ 11 tako ji je mati odgovarjala Sak dan. Včeraj, danes in jutri. Kci se je vsakokrat namrd-t. časi v* a. Dom ji je bil pust in dolgo-st eri- Klanec, skale, začrnela v^e' vrišč otrok. Samota, ki je Jlla in bolela.. kančka za Vzela je pe-in odšla na gmajno M. Tekavec: Mka žena EUCLID, O. — V “Prosveti” z dne 7. aprila 1971 je med drugimi dnevnimi novicami natisnjeno to: “Časopis El Espectator je objavil izjavo nekega neimenovanega uradnika vlade, ki trdi, da lastniki plantaž kavčuka v Kolumbiji kupujejo indijanske dojenčke in jih vzgajajo za suženjske delavce na plantažah. Časopis pravi, da lastniki plantaž plačajo za vsakega indijanskega otroka 50 centov. Dojenčke zaznamujejo z žarečim žigom, “kot da so krave”, mnogi umro zaradi zastrupitve. Časopis trdi, da se v Vaupesu nahaja postaja misijonarjev, kjer katoliški misijonarji nečloveško izkoriščajo Indijance, katerim plačajo za njihovo delo 7 centov na dan.” Čemu, če se tako izkorišča, da se za suženjstvo prodajajo dojenčki, ne nastopi “ta vladni u-radnik” s pravim imenom in se ne podpiše?! Mislim, da imajo Združeni narodi v svojih pravilih tudi paragraf, da se kaznuje prekupčevalec ljudi, ki jih smatrajo za sužnje! Zakaj se skušati skrivati z — neimenovanimi? Veliko uslugo bi storil, če bi se obrnil tja, kjer bi nekaj pomenilo, da se preneha s prodajanjem dojenčkov! Gotov sem, da bi te storilce kaznovali in bi prišli pred mednarodni tribunal. Presenečen sem tudi, da katoliški misijonarji tako izkoriščajo Indijance — “plačajo za njih delo 7 centov na dan!” Kolikor bi jaz sklepal, izmed tistih, ki so šli v tuji svet misijonarit, ni šel nobeden zaradi tega, da bi na račun teh primitivnih ljudi obogatel! Kaj pa, če misijonarjevi dohodki ne nudijo možnosti pij o v nas. Vsakdo lahko razume, zakaj to delajo. Grešniki so tako potrebni misijonarjem kakor bolniki zdravnikom. Brez grešnikov bi misijonarski ali duhovniški stan bankrotiral.” Po mojem mnenju je veliko, veliko resnice v zgoraj šnj ih besedah.” (Prosveta, 7. febr. 1940.) V več angleških pisanih časopisih, tudi sekularnih, je bila natisnjena z več ali manj velikimi komentarji novica, da je bila 6. januarja 1971 v Klemen tinski dvorani v Vatikanu vpričo vsega diplomatskega zbora podeljena mirovna nagrada papeža Janeza XIII. materi Tereziji, ki je nje rojstna domovina Jugoslavija. (Nagrada je bila ustanovljena 10. maja 1963 iz denarja, ki ga je Janez Dobri dobil kot Bal-zanavo nagrado za mir. Ustanovljena je bila zato, da bi vsaj malce spodbudila iskreno prizadevanje za mir na svetu. Nagrada materi Tereziji velja za leto 1970. Ponovno jo bodo podelili leta 1973, se pravi vsaka tri leta.) Če je kaj o tem svoje zveste bralce “Prosveta” obvestila, ne vem? Zdi se mi, da jih ni, — če delam krivico, prosim oprostite, dnevnika ne dobivam. — Pred seboj imam revijo “Annals”, ki izhaja v Kanadi, tam je Aubrey B. Kainesa članek “Angel of India’s Slums”, in “Ognjišče” iz Kopra tam v marčevi številki je: “Naša mati Terezija”. Iz obeh revij nekaj odstavkov, da vsaj v grobih obrisih vidimo veliko delo te plemenite žene. Rojena je bila 27. avgusta 1910 v družini lastnika drogerije v Skoplju. Dekletu je bilo ime Agnes Bojadžiu. Doma so govorili albansko (škipetarsko), v šoli se je naučila srbskega jezika, ki ga lepo, tekoče govori. Danes zna bengalščino, ki jo najbolj uporablja, doma je tudi v angleščini in italijanščini. Re-boljšega plačila? Izkoriščanje dovniški poklic je začutila, ko je je izkoriščanje; brez ozira, kdo ga vrši! Ne dvomim, da za premnoge čitatelje “Prosvete” bo to znamenje, da je vse “business”. Kaj pa, če bi med dnevnimi novicam ne samo senčne, tudi sončne strani “Prosveta” kdaj svojim bralcem servirala? Že pred leti je v “Prosveti" neki — zdaj že rajni — dopisnik temu listu dal, ki se je spomnil Lina Jutanga, kitajskega pisatelja, bila stara 12 let. Po končani gimnaziji v Skoplju leta 1928 je odšla na Irsko, kjer je oblekla obleko loretskih sester, katerih glavna skrb je poučevanje otrok. ložili svoje sestradano in izmučeno telo. Kalkutski nadškof je odklonil, da bi ustanovila v ta! namen nov red. Po dveh letih1 ji je Mati Gertrude iz Rath-j darnham, Irska, dovolila, da sme zapustiti Red lorentinskih sester J in ustanoviti novo redovniško] skupnost. Pričela je študirati zdravilstvo v Patna, Indija, pri “Medical Missionary Sisters”. O Božiču se je vrnila v Kalkuto. Naškof ji je dal dovoljenje in 1. 1948 je dobila uradno dovoljenje od papeža Pij a XII. Zdaj je popolnoma svobodna in začne svoje veliko delo ljubezni med najbolj ubogimi in zapuščenimi otroki Indije. Prva stvar je, ki jo naredi: sleči redovno obleko loretskih sester in nadeti preprost šari, vsakdanje oblačilo indijskih žena. Bel sari s plavimi pasovi, na prsih pa majhen križ. Prvo bivališče najde pri Malih ubogih sestrah. Ob koncu 1. 1948 odpre prvo šolo kar na travniku. Tu jo čaka 23 otrok. Prihodnji dan jih je že 41. Nismo imeli table, zato smo pisali kar po tleh, pripoveduje. Najprej sem jih učila higijene, tako da sem vse, drugega za drugim stlačila v škaf vode in jih umila. Ta spomin na začetek izvabi materi Tereziji na razora-no obličje nasmeh, ki pa hitro izgine, ko se spomni, koliko bolečine je čutilo njeno srce, ko je videla množice zapuščenih in u-mirajočih, ona pa je bila sama, tako sama ... “Hodila sem in hodila, da so me bolele noge in vse telo. Iskala sem strehe. Že me je obhajala misel, da bi se vrnila v samostan loretskih sestra, (ki ji je bil vedno odprt, če se vrne), pa sem se spomnila na tisoče, stotisoče, ki so kot jaz brez strehe in brez vsega, in me je postalo sram.” Tedaj ji je prišel na pomoč Michael Gomes, državni uradnik, ki je materi Tereziji dal sobo v zadnjem nadstropju svoje hiše. Na pomoč so ji pristopile gojenke sester, zdaj nekatere u-gledne gospe. Terezija je dobro vedela, da je samo ta pomoč TONY KRISTAVNIK Leta 1929 je odšla v Indijo, kjer premalo. Če hočem, dolgo vztra- je opučevala v srednji šoli v Kalkuti. Tako je bilo vse do leta 1946. Dne 10. sept. 1946 se je z vlakom peljala na duhovne vaje v Darjeeling, in takrat je, pripo- na njegove izjave: “Mi Kitajci veduje, slišala notranji glas, ki Da Sedela je na skali, v mročiu je ujčkala otroka. Pela ie> da ni jokal, a ni mislila ^ I Njene misli so bile daleč. 2a°čmi jim je sledila na jugo-^a 2 isto trpko sladkostjo v bo takrat... Vzdihnila je. otjoi86 ie zdramila. Posedla je a v suho, od solnca ožgano dig ° in mu trgala cvetice. “Vi-Ot^o lepo, vidiš, vidiš ...” se ^ .Se je dal premotiti, igral $j j a i*1 je bil tiho. Kristina pa si Pepela cvetico v nedrje in slala VP*etla v lase- Taka je °b tolmunu in se ogledo-v njegovem nemirnem zr-°braz se ji je v valovih je i2’ !Se drobil v kosce, a ona ga Čo ^rive gladine vendar jas-Zdei ^fbrMa. Sama sebi se je ž lepa- Cmaril. je) pozabila na id n|SQ0liler ni voda potemnela 2de p° v tolmunu zagorele zve-P°8r > 0naanj^ana podoba v mrak lucn^^^ga mesta z gorečimi lijajj ’ ^ burnih mislih in sa-kot r]Se je zibala nad njimi ka- otrr?Vo v vetru- skalo° ^6 kH Položil glavo na J,n 2aspal. Nenadoma se je d in zajokal. Kristina se in se je nečesa veselila. Ker se ji je zdelo, da je ves svet proti nji, a ona bi bila pripravljena vse ljubiti. Ciril, še mlad fant z zelo svetlimi lasmi in upornim pogledom, je hodil za njo in jo snubil z besedami in z očmi. Oče mu je bil že umrl, bil je dedič; hiša, sadovnjak, nekaj njiv, travnik, dve kravi. Snubitev ji je laskala. Treba bi ji bilo reči le besedo, že bi postala njegova žena. Toda za to mislijo je kakor v zasedi prežala predstava njenega staranja, zgubanih lic in ukrivljene hrbtenice. Iz dneva v dan enako življenje, brez vsakršne izpre-membe. Prav kakor sive skale v gmajni, ki od vekov niso iz-premenile svojega obličja. Ni mu odrekla, a mu tudi ni obljubila. “Premisli, preden ga odbiješ!” je godel oče. “Res se mi ne mudi v sirošči-no,” se je kujala. (Dalje prihodnjič) _ . j SVOJEVRSTEN POKLIC — Marion West, bivša igralka, je baje edina vežbarica delfinov na svetu. Na sliki zgoraj jo vidimo v Dolfinariju v Londonu na Angleškem z delfi- PAINTING AND DECORATING Telephone: 946-8436 Ce nameravate letos barvati vašo hišo, nas pokličite ŽE SEDAJ za brezplačen proračun še po stari ceni, ker se bodo s 1. majem plače delavcem verjetno zvišale. ce. Tudi te so prišle. Prva je na vrata njene podstrešne sobe potrkala ena njenih nekdanjih u-čenk. “Rada bi z vami delala kot sestra,” je rekla. Terezija ji je povedala, da bi bilo težko življenje, življenje odpovedi in žrtev. “Prav to hočem,” odločno odvrne dekle, “da prav to hočem!” Terezija jo je pogledala z materinsko ljubeznijo. Kdor bi se pridružil njej, mora imeti štiri lastnosti: zdravje, učljivOst, veliko dobrote in predvsem neuničljiv optimizem. Dekle pred njo ima vse te lastnosti, vendar ji hoče dati še časa za premislek. “Vrni se na praznik sv. Jožefa.” Tega dne se dekle vrne, sleče svoj blesteči šari in obleče prav tako preprostega, kot ga ima mati Terezija. Iz ljubezni do nje si prevzame tudi njeno krstno ime Janja-Agneza. Za njo pridejo še druge, tako da jih je kmalu dvanajst in je soba nabito polna. (Konec sledi) Mikheš! brasl FBI Pravosodni tajnik J. N. Mitchell je odločno nastopil v obrambo pravice vlade nadzirati telefonske razgovore, kadar gre za varnost. WASHINGTON, D.C. — Prisluškovanje telefonskim razgovorom je na splošno prepovedano vsem in vsakemu, privatniku in vladi. Ta ima vendar pravico prisluškovati telefonskim razgovorom in rabiti tudi druga sredstva, kadar gre za varnost dežele, notranjo in zunanjo. Na to stališče se je postavil pravosodni tajnik John N. Mitchell. Po splošni sodbi pravnikov in poznavalcev zvezne ustave mora vlada za vsak slučaj posebej dobiti od sodišča dovoljenje za “prisluškovanje”. Mora seveda temu predložiti dovolj trdno u-tčmeljitev. Mitchell je dejal, da bi bilo največkrat prekasno, če bi vlada čakala na utemeljitev takega predloga sodišču, po njegovem ima zato v slučaju varnosti pravico prisluškovati tudi brez predhodne odobritve sodišča. Zvezno sodišče v Cincinnatiju je nedavno tako stališče zavrnilo in vse kaže, da je pravosodni tajnik odločen vložiti proti temu priziv na Vrhovno zvezno sodišče. John N. Mitchell je odločno branil FBI in njenega direktorja E. Hooverja. V zvezi s tem je prijel sen. E. Muskia in kong. H. Boogsa, ki sta trdila, da ju je BI neutemeljeno nadziral. Boggs je trdil, da so prisluškovali njegovim telefonskim razgovorom, pa tega nato ni mogel dokazati. Zaposlenim se v marcu ni godilo slabo WASHINGTON, D.C. — Statistični urad federalnega tajništva za delo poroča, da je približno 48 milijonov zaposlenih delavcev zaslužilo v marcu tedensko skoraj $124, $1.37 več kot v februarju. Zaslužek je bil večji, ker je tedenski delovni čas bil daljši za 18 minut, poleg tega je bilo nekaj več tudi nedeljskega dela. Statistika v marcu tudi pove, da so v marcu narastli življenjski stroški za 0.37%, kar opozarja, da draginja še ni ukročena. M ALJ OGLASI V najem Enodružinska hiša, 4 sobe, se odda v najem starejši dvojici na 1173 E. 61 St. Oglasite se osebno. -(81) Lastnik proda ali odda krasno zidano hišo ob jezeru, v odličnem stanju, 3 spalnice, 2 kopalnici, priključena garaža, 3x predeljena klet, izdelano podstrešje, krasno zasajen vrt. Za ogled kličite: 881-9677 od 10-12 dop. in od 6-7 zvečer. X(MWF) tT.XXZIXZIXXZXIXX3XXZXXXrXT-* HARDWARE STORE' FOR SALE, established 36 years on East Side, illness, reasonable. 361-1635 (85) V najem 5-sobno moderno, prazno stanovanje se odda odraslim na 6426 St. Clair Ave. nad Central National banko. Za pojasnila kličite: IV 1-5380. (x) Dva lota naprodaj 50 x IGO vsaki, na Richmond Heightsu, skupaj ali posamezno. Cena $3000 vsaki. Za pojasnila kličite 451-0259. -(82) Dva lota naprodaj 50 x 160 vsaki, na Richmond Heightsu, skupaj ali posamezno. Cena $3000 vsaki. Za pojasnila kličite 451-0259. -(82) Lastnik prodaja dobro enodružinsko zidano hišo z garažo in lepim vrtom na 1024 E. 61 St. Oglasite se osebno na tem naslovu. -(84) Lot naprodaj Na Chardon Rd. Kličite 466-2979 Geneva, Ohio. (81) nom; ki se je naslonil na njeno ramo, eden od njenih učencev. spodaj, ko drži obroč skozi katerega se je pognal Prispevajte V TISKOVNI SKLAD AMERIŠKE DOMOVINE Male Help Wanted Bartender Monday thru Friday 4 p.m. to 8 p.m. Experienced. Sober. References. 1301 Marquette 361-3997 (83) ^ dobijo dalo Naprodaj hiša za dve družini 5-5 v dobrem stanju, ena soba na tretjem, solnčne sobe blizu cerkve Marije Vnebovzete. Kličite 946-0493 ali WH 2-9381. (83) Tiskarja iščemo Iščemo izučenega tiskarja (pressmana). Nastop službe takoj. Unijski pogoji. Znanje angleščine ni nujno. Oglasite sc osebno v uradu, ali kličite 431-0828. AMERIŠKA DOMOVINA 61K St. Clair Ave. Cleveland. Ohio 44.103 Naprodaj na Shawnee Ave. pri E. 185 St., 2 hiši na 1 lotu, 43x400. Sprednja 6-sobna hiša ima 3 spalnice, zadnja 5 sob, vrt s 15 sadnimi drevesi. Za pojasnila kličite: JOHN LAURICH REALTY 481-13133 (x) Hiša naprodaj Za 2 družini, 5-5 vsaka, dve garaži, v Collinwoodu, blizu E. 156 St. Kličite 531-3725. -(81) PrijaiePs Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair A\ 'J 68th St; 361-4112 ALEXANDRE DUMAS« Grof Monte Cristo “ ‘Da,’ odvrne dragotinar, ‘ali kdo drug vam bo delal večje ovire kakor jaz. Kdo drug se ne zadovolji s podatki, katere sta dala meni, ker ni čisto naravno, da ima mož kakor vi demant, vreden petdeset tisoč frankov; obvesti urade, poiščejo abbeja Busonija, in abbeje, ki podarjajo take demante, je najti težko. V stvar se vmeša justica, vtaknejo vas v ječo, in če se izkaže, da ste nedolžni, če vas v treh ali štirih mesecih izpuste, potem izveste, da se je izgubil prstan v pisarni, ali pa vam vrnejo ponarejen kamen, vreden tri franke, za kamen, ki je vreden petdeset ali celo petinpetdeset tisoč frankov, katerega | kupiti pa ni brez nevarnosti, kar mi morate priznati pač sami, “Da, Ekscelenca, Caderoussea nisem smatral za slabega moža in sem bil prepričan, da ni zmožen, da bi zagrešil kak zločin ali kako tatvino.” “To je vašemu srcu v večjo čast kakor pa vaši izkušenosti, gospod Bertuccio. Ali ste poznali onega Edmonda Dantesa, katerega je imenovala Carcon-te?” “Ne, Ekscelenca, prej nisem nikdar slišal govoriti o njem in tudi pozneje ga ni imenoval v moji prisotnosti nihče razun abbeja Busonija, ko sem ga videl v ječi v Nimesu.” “Prav; nadaljujte!” “Dragotinar vzame prstan, potegne iz žepa majhne jeklene klešče in majhno medeno tehtnico, vzame nato kamen s kleščami iz zlatega okvira ter ga I moj dobri mož.’ stehta kar najnatančneje. “Caderousse in njegova žena ‘Iti hočem do petinštirideset se vprašujoče spogledata, tisoč frankov,’ pravi, ‘toda niti “ ‘Ne,’ pravi končno Cade-jednega ne dam več. Sicer pa rousse, ‘tako bogata še nisva, da tudi nisem vzel več denarja s bi lahko vrgla od sebe pet tisoč seboj, ker demant ni vreden več frankov.’ kakor toliko.” “ ‘Kakor hočete, moj ljubi pri- ‘O, na tem ni nič,’ meni Ca- jatelj,’ odvrne dragotinar, ‘ven-derousse, ‘jaz se vrnem z vami dar vidite, da sem prinesel s se-v Beaucaire, da mi daste še osta- boj lep denar.’ lih pet tisoč frankov.’ “In iz jednega žepa potegne Ne,’ odgovori dragotinar pest, polno zlatov, in jo pomoli ter mu vrne kamen in prstan, krčmarju pred oči, iz drugega ‘ne, več ni vreden, in celo ta zavitek bankovcev, svota se mi zdi prevelika, ker “V Caderousseovi duši se je ima kamen majhno napako, ki očividno vršil težek boj. Jasno sem jo opazil šele zdaj. T o d a je bilo, da se mu mala škatljica, naj že bode kakor hoče, kar sem id jo je predeval iz roke v roko, enkrat obljubil, tega ne prekli- ne zdi vredna velikanske svote, čem.’ ki je začarala njegove oči. “ ‘A pritrdite vsaj demant na- “Obrne se k svoji ženi zaj v prstan,’ pravi Carconte “Kaj praviš ti?” jo vpraša neprijazno. čisto tiho. ‘O, takoj,’ pravi dragotinar “Daj, daj,’ pravi ta. ‘Če se vr-in to tudi stori. ne brez demanta v Beaucaire, “‘Prav, prav, prav,’ reče Ca- naju naznani; in, kakor pravi, derousse in vtakne škatljico s kdo ve, če je mogoče še kdaj prstanom zopet v svoj žep, ‘kupi najti abbeja Busonija.’ ‘Naj torej bode,’ pravi Caderousse, ‘vzemite demant za petinštirideset tisoč frankov; toda moja žena zahteva k temu že zlato verižico in jaz dve srebrni zaponki.’ 'Dragotinar potegne iz žepa ploščato škrinjico, v katerem je imel spravljenih več različnih sem se priklenjenega na svoj prostor, kakor se dogaja to v sanjah. “Caderousse prešteje denar še enkrat ter ga da nato svoji ženi, ki ga tudi prešteje večkrat zaporedoma. “Med tem je držal dragotinar demant v svitu luči, da se je bliskal, in ob teh bliskih v s i trije pozabijo bliske, ki zdaj-pazdaj razsvetlijo okna. “ ‘Torej ali je prav?’ vpraša končno dragotinar. “ ‘Da,’ pravi Caderousse; daj mi listnico in poišči mi mošnjo, Carconte!’ “Carconte stopi k omari, iz katere vzame staro usnjato listnico in mošnjo, v kateri so bili dva ali trije novci po šest liber, najbrže vsa gotovina tega revnega gospodarstva. Nekaj starih, mastnih papirjev, ki so bili v listnici, je napravilo prostor bankovcem, in zlato je prišlo v mošnjo. “ ‘Tako,’ pravi Caderousse, ‘ali hočete z nama večerjati? Postreževa vam rada, dasi bi nama bili lahko plačali precej več.” “ ‘Hvala,’ odvrne dragotinar, ‘gotovo je že pozno, in hiteti moram, da se vrnem v Beaucaire, kajti če izostanem predolgo, se bode žena bala za me.’ Pogleda na uro, ‘Vraga,’ vskli-kne, skoro devet, pred polnočjo ne morem dospeti v Beaucaire; z Bogom, moja ljuba otroka! Če se oglasi pri vama še kak abbe Busoni, se me spomnita.’ “ ‘V osmih dneh vas ne bode več v Beaucairen,’ pravi Caderousse, ‘kajti prihodnji teden se sejm konča.’ ‘ ‘O, to nič ne škoduje; če imate na prodaj demante, mi pišite v Paris. Moj naslov je: Gospod Joannes, Palais-Royal, galerie de Pierre, štev. 45. Če bode vredno truda, se takoj napravim na pot in pridem semkaj.’ “V tem hipu se zabliska tako močno, da luč svetilke čisto potemni, in blisku sledi grom. ‘‘ ‘O, o,’ pravi Caderousse, ‘iti hočete v tej nevihti?’ “ ‘O, groma se ne bojim,’ pravi dragotinar. “ Tn roparjev tudi ne?’ vpraša Carconte. ‘Ob času sejmov pot ni nikdar čisto varna.’ “‘O, kar se tiče roparjev,’ Joannes, ‘imam za nje pripravljeno to-le.’ “In iz žepa potegne dve majhni, nabasani pištoli. (Dalje prihodnjič) Oglašajte v “Amer. Domovini” ga pač kdo drug.’ CHICAGO, ILL. 22. — Društvo Najsv. Imena pri Sv. Vidu priredi piknik na Saxon Acres na White Rd. 22. — Društvo sv. Ane št. 4 ADZ priredi piknik na izletniških prostorih ADZ v Leroyju ob 60-letnici društvenega obstoja. 22. — Društvo Triglav v Mil- waukeeju priredi v parku Triglav piknik s športnim dnem. SEPTEMBER 5-6.—Piknik Slovenske pristave. 12. — Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ bo obhajalo 50-let-nico svojega obstoja. 19. — Oltarno društvo fare sv. Vida priredi kosilo od 11.30 do 2. pop. v farni dvorani pri iSv. Vidu. 19. —- Večerja z nad žarom pečenimi piškami in ples v SDD na Recher Avenue. 19. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi. 26. — Podružnica št. 50 SŽZ proslavi 40-letnico obstoja s kosilom in plesom v SDD na Recher Avenue. OKTOBER 2. — Ameriška Bratska Zveza priredi večerjo in ples v SDD na Recher Avenue. 2. — DSPB Tabor priredi družabni večer v Slov. doniu na Holmes Avenue. 3. — Kulturna društva v Euclidu priredijo koncert v SDD na Recher Avenue. 10. — V SDD na Recher Avenue pripravijo domačo “card party” ob 3. popoldne. 17. — Občni zbor Slovenske pristave v Lobetovi dvorani na Slovenski pristavi. NOVEMBER 6. — Klub slov. upokojencev v Newburghu priredi letni banket v SND na E. 80 St. Začetek ob 5. uri. 7. —Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v SND na St. Clair Ave. Začetek ob 4. popoldne. 13. — Belokranjski klub priredi | tradicionalno martinovanje v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. 21. — Fara Marije Vnebovzete priredi Zahvalni festival v šolski dvorani. 20. in 21. — “Jesenski dnevi” pri Sv. Vidu. 21. — Jadran poda koncert ob 3.30 pop. v Slovenskem delavskem domu na 15335 Waterloo Rd- 28. — Dawn Choral Club SŽZ priredi ob 4. popoldne koncer v SDD na Recher Avenue. DECEMBER 5 — Pevski zbor Slovan poda svoj jesenski koncert v SDD na Recher Avenue. Začetek ob 4. pop. 31. — SDD na Recher Avenij priredi SILVESTROVANJE v svojih prostorih. JANUAR 22. — “Pristavska noč” v Slo* venskem narodnem domu na St. Clair Avenue. NAČELNIK SKUPNIH STANOV — Adm. Thomas Moorer, načelnik skupnih glavnih stanov oboroženih sil ZDA, je mnenja, da je pohod v Laos prinesel toliko koristi, da se je izplačal kljub velikim žrtvam. MAJ sgap siiim'fepiis ifitfftjl! iHisw p KOLEDAR društvenih prireditev HOUSEHOLD HELP HOUSEKEEPER . 35-45 yrs. old. To live in. Care of 31 dragotin. . ( . v... children on. weekends. $50 wk. “‘Tukaj,’ pravi, pri kupčiji Good home for right person. nisem skop. Izberita. 928-7843 or 928-4114 “Žena si izbere verižico, vre- (81) dno kakih pet louisd’orov, in mož dve srebrni zaponski za (petnajst frankov. “ ‘Upam, da se ne bodete pri- BUS1NESS OPPORTUNITY FLORIST and gift shop — Well toževali,’ pravi dragotinar. established. FTD and Teleflora. Mo- « je vendar trdil, da je dern showrooms, storage and load- , ,__. +;™x ’ ing area. 3 bedroom home. All vreden petdeset tisoč frankov, equip., deflivery van. Excellent net mrmra Caderousse. profit. On Fed. Hwy., Co. Seat and « ‘'j'orej dajte mi ga vendar! pr0ic?eandWother ^ttaiL^wrfte: Kakšen strašen človek!” nada- Kaiser Realty, Realtors, Ingram, I ljuje dragotinar in mu vzame Wis. 54535. Phone 715-322-41551 iz rok. ‘Naštejem mu ___________________petinštirideset tisoč frankov, TAVERN" — Industrial gold mine, dvatisočpetsto liber rente, pre- „ , , *7,, w. o.on moženje, katero bi imel rad jaz, 6 days a week, 7 a.m. - 8.30 p.m. . J ’ Yearly sross $120.000. Call from a “ m Za 0V0 Jen 9.1 and 4-8. Bil, 478-6768. j" kJe soc frankov? vpraša Caderousse .... s surovim glasom. BAR and. Restaurant Good loca-1 <( pravi dragotinar. In našteje mu petnajst tisoč frankov v zlatu in trideset tisoč v bankovcih. “ ‘Dovolite mi, da prižgem tior grossang $1,600 a wk. Busy industrial neighborhood. 1315 W. North Ave. Must sell. Leaving city. $5,000 or nearest offer. 227-5629 Mr. Melendez, i... , . (81) najprej svetilko,’ pravi Carcon te; ‘precej temno je že in lahko REAL ESTATE FOR SALE zmotlh‘’ , _______________________ “Res je napočila tekom teh BUFFALO GROVE — Lake Co. pogajanj noč in zajedno ž njo $43,000. 8 rms., 4 bdrms... Lgyjhta ki je pretila že kake baths, frplc., patio, 2 car htd. gar., ’ , „ ■ ., i 4 appl., crptg., cent, air cond. Ex- pol ure. Culo se je votlo bobne- tras. Exc. schls. By Owner nje daljnega groma; toda zdelo 537-3930 ge je> (ja tega niso opazili niti (81) dragotinar, niti Caderousse, niti Lake View area — 3700 N. njegova žena. Vse tri je imel v 5 apts. 1-4, 1-5, 3-3’s. Tenant htd. oblasti demon dobičkaželjnosti. mod. baths, cab. kits., full bsmt., “Meni samemu se je zdelo, ko garage. By Owner. Asking $27,500. j sem giedal vse to zlato in vse For appt. call EA 7-8302: te hankovce, da sem začaran. (81) Mislil sem, da sanjam, in čutil MAJ 1 — SŠK priredi KEGLJAŠKI banket v Baragovem domu na St. Clair Avenue. 2.—Pevski zbor Triglav poda svoj 24. letni koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob 4. popoldne. 9. — Materinska proslava Slovenske šole pri Sv. Vidu. 15. — Pevski zbor Korotan praznuje 20-letnico v S.N.D. na St. Clair Ave. Pričetek koncerta ob pol osmih zvečer. Za ples igrajo Veseli Slovenci. 22. — Pevski zbor SLOVENSKI FANTJE priredi koncert ob 8. zvečer v farni dvorani pri Sv. Vidu. 23 — Dr. Napredek št. 132 ABZ praznuje 50-letnico v SDD na Recher Ave. 29. — SŠK in Slovenska pristava priredita na prostorih Slovenske pristave obed z govejo pečenko. 30. — Na Slovenski pristavi bodo tekme v odbojki, ki se jin bodo udeležili SŠK iz Clevelanda, skupina iz Toronta ter odseki SAVE v New Yorku, Chicagu, Torontu, in Minnea-polisu. 30. — Društvo SPB Cleveland pripravi spominsko svečanost za žrtve druge svetovne vojne in revolucije v Sloveniji v letih 1941-45 na Spominski dan pri Mariji Lurški na Providence Heights na Chardon Rd. 31. — Društvo Triglav v Milwaukee, Wis., priredi spominsko svečanost sv. mašo v Triglav parku pri kapeli ob 11. dopoldne. JUNIJ 5. — Baragov dom priredi v farni dvorani pri Sv. Vidu SENKLERSKI VEČER z večerjo in plesom. Igrajo Van-drovci. C. — Piknik Društva sv. Jožefa na društvenih prostorih na White Rd. 6. — Proslava DSPB Tabor pri kapelici na Slovenski pristavi. 13. — Otvoritveni piknik Slovenske pristave. 19.20. — Balincarska tekma v SDD na Recher Avenue. 20. — Pevski zbor Korotan priredi piknik na Slovenski pristavi. 20. — Društvo Triglav v Milwaukee, Wis., praznuje 10-letnico obstoja Triglav parka. 27. — Piknik Slovenske šole pri Sv. Vidu na Slovenski pristavi. JULIJ 4. — Štajerski klub priredi piknik na Slovenski pristavi. H. — Misijonska znamkarska akcija priredi piknik na Slovenski pristavi v korist slovenskih misijonarjev. 14. — Klub slovenskih upokojencev v Euclidu priredi piknik na farmi SNPJ. 18. — Društvo KRAS Št. 8 ADZ priredi piknik v parku ADZ v Leroyju, Ohio. Pričetek ob dveh popoldne. 18. — Piknik DSPB Tabor na Slovenski pristavi. 25. — Slovenska šola v Collin-woodu priredi piknik na Slovenski pristavi. AVGUST I. — Federacija KSKJ društev priredi letni Ohio KSKJ dan v parku sv. Jožefa na White Rd. 4. — Federacija klubov slov. upokojencev priredi piknik na farmi SNPJ. 8. — Plavalne tekme in piknik na Slovenski pristavi. 14. -15. — Balincarska tekma v SDD na Recher Avenue. 15. — Katoliški veterani Post 1655 priredijo piknik na St. Clair-ju. Pazite na podatke. 15. — Fara Marije Vnebovzete priredi ZegnanjsM festival v šolski dvorani. Rolls-Royce Corniche convertible. ROLLS-ROYCE CORNICHE — Veliko britansko podjetje, ki je znano po vsem svetu po svojih odličnih avtomobilih, je zašlo v finančni polom zaradi težav pri razvoju in gradnji velikih letalskih jet motorjev. Podjetje je britanska vlada rešila in izdelovalo bo tudi v bodoče znane avtomobile in — letalske motorje. Na sliki vidimo najnovejši izdelek podjetja avto “Corniche”.