Dunajska politika.
Ministri na Dunaju so cesarju izročili prošnjo, naj jih pusti iz službe. Cesar je ustregel prošnji, samo to je naročil, naj še toliko časa opravljajo svoje posle, dokler ne imeinuje novih. Ta reč se vrši tako, da cesar določi sam ministrskega predsednika in ta predlaga cesarju druge ministre. Pravijo, ida bo sedanji ministrski predsednik baron Binert iznova poklican za mini strskega predsednika, da bo pa pač ve čino sedanjih ministrov pobrala slana in da bo namestu njih treba novih mož.
Proti vladi, ki je sedaj odstopila, so se borili tudi naši poslanci. Držati se ni morala, ker ni imela trdne večine. Pravzaprav je samo pet glasov večine imela zase. Če se pomisli, da so med lemi glasovi trije ministrski, potem se pač mora reči, da se tako ne da vladati. Držala se je tako dolgo edino zato, ker se večina poslancev v državnem zboru boji razpusta. Med temi so tudi socialni demokratje. Kadar je vladi trda šla, pa je po svojih zaupnikih raztrosila med poslanci novico, da bo državni zbor razpuščen, če se to in to ne sklene. To zdravilo je pomagalo. Pred novimi volitvami imajo vse stranke velik strah. Krščanski socialci niso edini med seboj; zato gredo pač neradi v volivni boj, kjer jih čaka strastna vojska vseh liberalnih strank in socialnih demokratov, ki so ji komaj kos, če vsi krepko pritegnejo, nikakor pa ne, že se rokavijo med seboj.
Nemški liberalci imajo v socialnih demokratih po nemških mestih nevarne tekmece. Mladočehi se boje radi-kalcev in tako gre strah od ene stranke do druge. Tudi našim liberalcem se Kježijo lasje, če le slišijo o novih volitvah. Kakor je dolg in širok bi zletel
Ploj in ž njim vred molčeči Roblek; tudi goriški Štrekelj je zdaj prvič in zadnjič na Dunaju in bela Ljubljana bi ravno tako nikdar več ne poslala Hribarja prevračat kozolce v državni zbor. Po Dalmaciji bi tudi nove volitve znatno izpremenile politične razmere.
Slovenska Ljudska Stranka je poleg čeških radikalcev in češke kmečke stranke edina, ki se razpusta in novih volitev prav nič ne boji, ker bi ž njimi gotovo mnogo pridobila. Naslanja se na zaupanje svojih volivcev, ki stoje neomajno kakor skale naših planin. To zaupanje je moč naših poslancev. Nanj oprti delajo lahko politiko po svojem prepričanju, ne oziraje se ne na desno, ne na levo. Stranke, ki nimajo tako utrjenih, zvestih pristašev, se morajo ravnati po vetru; odvisni so od nasprotnega časopisja, od javnega mnenja, ki ga jim delajo sovražniki in zato cincajo zdaj sem, zdaj tja. Slovenski poslanci v zvezi s štirimi dalmatinskimi prijatelji in somišljeniki pa poznajo samo en ozir, namreč blagor svojega ljudstva. Za tem gredo na podlagi svojih krščanskih načel, kakor za zvezdo vodnico. Zato je tudi njihova pot ravna in njihovo delo častno in čisto.
Neposrednji vzrok, da je morala odstopiti Binertova vlada, so bili gališki kanali. Državni zbor je že pred osmimi leti sklenil zakon, da se skop-ljejo na severu naše države med velikimi rekami kanali, po katerih se bo prevažalo blago cenejše in obilnejše, nego po železnicah. Najvažnejši so tisti, kateri naj bi se skopali v Galiciji, da bi vezali en konec te velike dežele z drugim. Cesar je ta zakon potrdil, toda kanalov vendar ni hotelo biti. Vse vlade so se namreč izgovarjale, da država nima denarja in da bi bili predragi. Ko je bil finančni minister Bilinski še navaden poslanec, je ves gorel za ga-
liške kanale, ko je pa postal minister, ni hotel o njih ničesar slišati. Poljski poslanci so ob volitvah svojim volivcem obetali, da bodo najprej skrbeli za kanale. Dolgo časa so dregali tajno in: pritiskali na vlado. Ko pa vse to ni nič izdalo in ko so se prepričali, da od sedanje vlade kanalov ne dobe, so ji napovedali boj. Zato je morala seveda vlada odstopiti. Poljskih glasov je veliko in brez njih v sedanjih razmerah' ne izhaja nobeno ministrstvo. Binert je šel vsled tega k cesarju in ga prosil, naj odpusti njegovo vlado iz službe.
Kaj bo zdaj? Nova vlada, ki bo imenovana skoraj gotovo v prvi polovici meseca januarja, bo morala iskati večine. Vsled tega ji bo treba glecle na kanale izpremeniti dosedanje stališče. Glavna reč pa je, kaj poreko stranke, Gališki kanali bodo pravzaprav koristili samo Galiciji. Poslanci iz drugih dežel ne morejo kar meni nič, tebi niS biti zadovoljni, da se za Galicijo izda nekaj sto milijonov državnega denar-, ja. Zato je edino prava pot tista, ka* tero je nastopil že kranjski deželni zbor, ki je soglasno* izjavil, da se mora dati naši domovini primerna odškod« nina, če se začno kopati gališki kanali.
Trdi se sicer, cla so planinske de« žele dobile novo državno železnico i Trstom, toda ta železnica koristi tudi severnim deželam in vrh tega imajo nekatere planinske dežele, zlasti pa Kranjska, ubogo malo od nje, velik del celo znatno škodo, ker je brez dvojbe tudi vsled nove državne železnice pro« met na južni železnici padel, in so tudi vsled tega silno poskočile železniško cene na južni železnici.
Naši poslanci bodo gotovo storili svojo dolžnost. Podpirati bi mogli 3tn mo vlado, ki bi bila vsem, tudi našemu narodu strogo pravična, ki bi upošten vala zanemarjenost naše domovine ln,


Izhaja vsak četrtek. Cuna mu Je 8 K na leto. (Za Nemčijo 3 K 00 vin., ca Ameriko in druge tuje države 5 K), — Posamezne številke ko prodajajo —^ po 10 vinarjev.	.
Spisi ln dopisi se poSiljajo: Uredništvu »Domoljuba". Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Naročnina, reklamacije in in-serati pa: Upravništvu „Domoljuba". - Ljubljana, Kopitarjeva ulica.—
= S prilogami:	■
Naš kmečki dom, Društvenlk, Naša gospodinja
Štev. 51.	V Ljubljani, dne 22. decembra 1910.	Leto XXIII.
ji v korist cele države pamagala na noge, in ki bi ji za gališke kanale zagotovila znatno odškodnino.
/onnaaaaannaacincicig
jj| Političen pregled |jj
AVSTRIJSKI DRŽAVNI ZBOR. PADEC BINERTOVE VLADE.
Kaj, da je res sfrčala enkrat Biner-tova vlada, tista vlada, ki jc bila poseb no Slovencem vedno in pri vsem tako krivična in našim koristim tako nasprotna? — tako bo vprašal marsikak vnet »Domoljubov« čitatelj, ki je zlasti v »Političnem pregledu« marljivo in z zanimanjem zasledoval ves tok držav-nozborske politike in našega ustavnega življenja ter boj naših poslancev »Slovenskega kluba« za pravice in koristi našega ljudstva. Kako je prišel nad Binertovo vlado polom, poročam ob kratkem vso »stor'jo« tega posebnega dogodka. »Domoljub« je poročal žc o celih vrstah raznih zadreg in udarcev, ki jih jc skupila Binertova vlada v parlamentu zlasti od strani velike opozici-jonalnc »Slovanske Jednote«, ki jc delo našega bistroumnega političnega in narodnega voditelja dr. šusteršiča, ter □d strani v skrajni opoziciji napram tej vladi stoječega »Slovenskega kluba«. A trdoživa krota, hočem reči Binertova vlada, si navadno ni hotela veliko storiti iz teh stisk in zadreg in udarcev, temuč se skušala vzdržati na vsak način čim najdalje na vladnem vozičku. A ta voziček jc v svojem diru skočil s tira in na vozič-u drdrajoča vlada zletela z vozička, po domače povedano: vlada je morala odstopiti. To pa jc prišlo tako. V soboto, 10. grudna jo zadel vlado tak udarec, da jo je pobil. Povedali smo že in vsak ve, kako malo časa do Božiča je bilo zbornici še na razpolago, da bi mogla rešiti toliko nujnega dela. Binertova vlada jc bila radi pravočasne rešitev zborničnega nujnega dela seveda kaj nervozna in vznemirjena, pa je lepo silila in dregala v sršenovo gnezdo, a v svoji nervoznosti ni utegnila pomisliti, da bi jo utegnila pri tem pošteno izkupiti. Pa jo je res. Zadnjič sem omenil, da je navadno v zbornici bilo prav malo poslancev. Češki radikalni poslanci so povzročili hrup, ker jo bil zbornični predsednik Pataj ravnal nekaj proti zborničnemu poslovniku. Češki radikalec Kalina je predlagal, naj se seja zaključi, predsednik je ta predlog prezrl, ga ni dal na glasovanje, kakor je to po poslovniku, in prešel kar preko predloga na volitev glavnih govornikov o bančni predlogi; v zbornici Je bilo takrat 15 poslancev. Češki radi-kalci so uprizorili z razbijanjem po klopeh in mizah hrupno obstrukcijo ter delali vrišč, da ni bilo mogoče čuti govornika. Pataj zato prekine sejo in se pogaja s češkimi radikalci, a ti zahtevajo. naj se glasuje o njihovem 2»
predlogu. Pri glasovanju se je izkazalo, da jo bilo v zbornici le 82 poslancev, da jo torej seja nesklepčna. Predsednik jo je moral zaključiti. Patajevo postopanje je povzročilo tudi pri drugih strankah razburjenje, zlasti pri demokratih. Poleg še enega ministra jc bil navzoč tudi ministrski predsednik Binert in se je jako pikro pritoževal, da ni bilo pri seji navzočih toliko članov sedanje vladne večine, ker vlada na tak način ne bo mogla rešiti pravočasno svojega nujnega delovnega vzporeda. Da hi bila državnozborska seja sklepčna, bi bilo moralo biti v zbornici vsaj 100 poslancev. Poslanci opozicije so bili seveda odšli pred glasovanjem iz zbornice, ker opozicija ni dolžna skrbeti za sklepčnost zbornico, temveč za to so dolžne skrbeti vladne stranke. In ta vladna blamaža je velikega pomena zato, ker so bili zapustili zbornico ob glasovanju tudi Poljaki. In dosedanja, sedaj ranj-ka Binertova vlada se je vzdržala do-zdaj zgolj le s pomočjo podpore Poljakov, ki so pa prejemali za to lc prav slabo hvalo. Poljaki sami tudi niso bili zadovoljni z Binertovo vlado. Želeli so, da sprejme v vladno večino tudi »Slovansko Jednoto«, a vlada si tega ni upala iz strahu pred Nemci. Poljaki so tudi zahtevali od vlade, naj se izvrši zakon glede vodnih kanalov v Galiciji, sklenjen od zbornico in potrjen od cc-sarja žc leta 1901, a vlada je izjavila, da kanalov ne bo gradila. To jc bilo Poljakom slednjič le dovolj, da so slednjič, čudno, tudi oni zapustili vlado in stopili proti nji v opozicijo. Binertu je zaprela huda, začel jc prositi, moledovati, rotiti, pritiskati na voditelje Poljakov, naj ne pripravijo vlade v krizo v tem sedanjem »drenovem« položaju, ko treba tako nujno rešiti začasni državni proračun in tako pereče češko-nemško vprašanje; apeliral je na lojalnost Poljakov. A to pot niso imela vsa ta sredstva uspeha pri Poljakih zlasti še, ker so bili zelo nevoljni na svojega člana, finančnega ministra Bilinskega, ker je lc-ta v zadevi kanalov, ki jih poljsko ljudstvo zahteva, zastopal Bie-nertovo odklanjajoče stališče! Ves polomljen in potrt je moral Binert ob 1. uri popoldne na silno težavno in hudo pot, iti k cesarju in mu podati izjavo, da ne more nikakor več voditi vlade, ker je prišel ob vladno večino, in prositi cesarja, naj potrdi odstop Bienertove vlade. In cesar je odstop vlade sprejel, a vendar poveril sedanjemu Bicnerto-vemu ministrstvu vodstvo vladnih poslov, dokler se nc sestavi nova vlada, kar se bo zgodilo do sredi prosinca.
Sodba o položaju. V slovanski, zlasti češki opoziciji je napravila ta rešitev, samo začasno, vladne krize najslabši vtis. Voditelji opozicije odkrito izjavljajo, da se gre tu le zgolj za navidezen odstop vlade, da je odstopila le z namenom, da se rešijo državne potrebščine v odstopnem stanju Binertove vlade, ker si jih drugače ni upal in ni znal pravočasno rešiti. Čehi in Slovenci sodijo, da sc z odstopom in začasno
vlado sedanjega ministrstva ni spre-menil politični in parlamentarni položaj. Čehi, združeni v skupnem »Češkem klubu«, ne zavzamejo zmernejšega sta lišča in politike dotlej, dokler sc no ustanovi vlada, ki ji bodo češki poslanci zaupali. Češko časopisje popolnoma upa, da bo sedaj končan v Avstriji Slovanom sovražni način vladanja.
USPEH »SLOVENSKEGA KLUBA« V
PRORAČUNSKEM ODSEKU.
»Slovenski klub« jc s svojim modrim, dobro premišljenim postopanjem glede proračunskega provizorija (začasnega proračuna), v vsej politi?;;/ javnosti vzbudil največje občudovanje, Dr. šustcršič jc napravil potezo, o kateri mora vsak, tudi nasprotnik pri-znati, da je bila mojstrska. Stvar pa jo bila ta: »Slovenski klub« je bil v svoji seji sklenil, da bodo člnni kluba v proračunskem odseku glasovali zo"er proračun s pridržkom, da je v slučaju, čc bi laški poslanci, ko se njihovo vseuči-liško vprašanje odgodi in odstavi z dnevnega reda. stopili v opozicijo, da je. torej dolžnost Slovencev, ono verzel, ki bi na ta način nastala v večini (Lahi so bili namreč vedno v večini in zoper Slovane), na ta način izpopolniti, da m: glasovi, ki bi še manjkali za snrcjc '•• začasnega proračuna, nadoino.s e z njihovimi. Obenem jc »Slovenski kluln pooblastil svoja člana proračunskega odseka, Gostinčarja in dr. Korošca, na j podasta tu izjavo v tem smislu.. Ko jo večina na predlog nemškega člana večine res dejala z dnevnega reda predlogo glede laškega vseučilišča, so laški poslanci res začeli opozicijo in glasovali proti proračunu; in tako jc nastopil pridržek, ki ga jc bil storil »Slovenski klub« pri svojem sklepu, in zato so sklenili slovenski poslanci plasovati za začasni proračun zato, ker je večina brez ugovora pritrdila in snrejela stališče Slovencev, da naj se odstavi predloga o laškem vseučilišču sploh z dnevnega reda, in je na ta način večina sama pomagala uveljaviti opozicijsko stališče naših poslancev, katerih poletna obstrukcija in sedanja opozicija v proračunskem odseku, je imela in iffifi samo ta namen, (kakor žc omenjeno', da se zavleče vprašanje glede laškega vseučilišča toliko časa, da se vlada pri tem tudi ozira na naše vseučiliške zahteve in jih primerno, ugodno rešil
VOLITVE V DELEGACIJE
so se vršile pretekli četrtek. Za Kranjsko jc izvoljen dr. Šusteršič, za namestnika poslanec Pogačnik, za Goriško Fon, za Štajersko oba delegata Nemca, ki jih je volil tudi Ploj s svojimi pristnimi »Plojevci«. Delegacije bodo zborovale v Pešti, otvori jih cesar 28. t. m., zborovale bodo še naslednji dan in rešile začasni skupni proračun.
Državni zbor nameravajo sklicaii
12. prosinca, če ga bodo res, povemo drugo leto!
Mir ljudem na zemlji!
Angelsko petje se sliši v višavi, Gloria, Slava I Bogu se glasi. Mir se oznanja ljudem po širjavi, mili Zveličar nocoj se rodi.
Bodi češčeno, o Dete preblago; samo ljubezen do nas te rodi!
Radost oznanjam,nikar se ne bojte! čudo neskončno nocoj se godi, Rojen Zveličar je, molit ga pojte, v jaslicah revnih na slamci leži. Bodi češčeno, o Dete preblago; samo ljubezen do nas te rodi!
Mila novica pastirje prevzame, k jaslicam naglo vsi skupaj hit6. Najdeno detece srca jim vzame, v dar mu podajo spokorno srce. Bodi češčeno, o dete preblago; samo ljubezen do ilas te rodil
oaaaaaanauL.maanaa
LISTEK
annnaaaaaaaaaaaan
Romarica.
Povest iz naroda. Spisala M. Buol. — Poslovenil o. Veselico Kovač.
(Dalje.)
Bilo je lepega poletnega večera. Na .skalnem temenu in globokih razpokah visokih Dolomitov je še na debelo ležal lanski sneg. Srednje pogorje je pa že zelenelo. Prijeten veter je vel po dolini. Ta naravna krasota je zvabila po dokončanem delu Potočnikova »fanta«, sina Romana in vrlega pomočnika Kandida vun na prosto, na izprehod po prijazni poti, ki se vije po travniku tja proti Toblahu.
Čez dober četrt ure sta dospela na državno cesto in krenila nazaj proti domu.
Nedaleč od trga jima je prišla nasproti ženska postava. Pod pazduho je imela dežnik, v roki pa majhno culo. .Videti je bilo, da je namenjena daleč.
»Ta je pa pozna,« je opozoiil Roman svojega spremljevalca. Toda v istem trenotku je vzkliknil Kandid:
»Za božjo voljo, to je Silvestrova Micika!«
In res je bila Micika.
»Hvaljen bodi Jezus Kristus!« ju je pozdravila Micika bližajoč se jima. A namesto da bi ji odzdravil, ji je zastavil Kandid pot rekoč:
»Za božjo voljo, kam pa greš?«
»Na božjo pot,« je veselo odgovorilo dekle.
»Ali se ti meša? Ali ne vidiš, da je SGlnce že za gorami? — Kam si pa prav za prav namenjena?«
»K Materi božji v Zagorju.« »Nikar se ne šali!« je opomnil Roman, toda ona je pristavila resno:
»Dobro vem, da bom morala hoditi do zore; pot je dolga. — S krajšimi božjimi poti sem že nekaterikrat poizkušala, a brez uspeha. Mati božja pa ml mora, pomagati, prej jo nc neham prositi.«
»Pa sama hočeš iti? Vso noč sama?« se je milosrčno čudil Kandid.
»Ne skrbi! Domači vedo, da grem in jim je prav,« mu jc odvrnila ona. — Potem je pa pristavila prijaznejše:
»Veš, sama grem samo do Gorice. Od tam pojde namreč nocoj zaobljub-ljena ,kužna' procesija v Zagorje.«
»Same te ne pustim; rajši grem sam s teboj,« je rekel Kandid odločno.
Micika pa je smeje se odkimala:
»To bi bila lepa božja pot! — Z Bogom, mladeniča!« je še pristavila in šla svojo pot naprej.
Že je postajalo temno. Micika je veselo in urno hitela naprej. Na njeni levici so kipeli kvišku gorski velikani, kojih zobčasti grebeni so veličastno odsevali na jasnem nočnem nebesnem
svodu. Daleč naokoli je vladala grobna tišina. Le molitev samotno popotnice je motila nočno tihoto.
Kako vesela je bila Micika to samote, te krasne zvezdnate noči! Zdelo se ji je, da hiti vsaka bosedica njene molitve neovirana tja gor pred prestol nebeške Pomočnice, koje oddaljeno svetišče jo je s tako neodoljivo silo vleklo nase. Obenem se ji je v srcu vzbujala vesela nada, da se čudovito ozdravljena povrne k svojim. Obletavale so jo tudi misli o prihodnjosti, pač nedolžne sanje njenega nepopačenega srca, sanjo o tihem in delavnem življenju v sreči . . .
Tako jc hitela Micika globoko zamišljena proti svojemu cilju, zdajpa-zdaj so zašcpetalc njene ustnice gorečo molitev v zahvalo, da jo angelj varili spremlja na samotni nočni poli.
Ze je zagledala Gorico, cilj svojega potovanja, ko sc ji jc zazdelo, da čuje za seboj človeške korake. Ozrla so jo nazaj in zdelo se ji je, da jo v daljavi — cesla tvori namreč tu dobre pol ure hoda popolnoma ravno črto — videla moža, ki je stopal v isti smeri. Bil jc podobni nekaki senčni prikazni, zakaj ko se je ozrla drugič, ga ni bilo več.
D .-spela je do prvih hiš v vasi. V zvoniku je odbila ura polnoč. Kljub tako pozni uri je bilo vendar pol vasi na nogah. Cerkvena vrata so bila na ste-žaj odprta, na oltarju so gorele sveče: vaščani so bili pripravljeni na odhod.
Goriško »kužno« romanje ima svoj zečetek v 17. stoletju. Takrat je tam strahovito razsajala črna kuga in stiskani vaščani so prvič romali k Materi božji v Zagorje. Komaj pa so Zagorjani zvedeli o njih nameri, so se takoj oborožili in zasedli gorski prelaz, čez katerega so morali iti. Bali so se namreč okužonja. Toda kaj sc jc zgodilo? Ko so romarji nič hudega sluteč med molitvijo in petjem dospeli na vrh sedla, so Zagorjani spali krog ognjišč, oni so pa brez zapreke in odpora šli naprej in prišli k Materi božji v Zagorje. Od tega dne ni kuga zahtevala v Gorici nobene žrtve več.
Odsihdob sc vrši vsako leto v začetku poletja, ko so noči najkrajše, veliko romanje iz Gorice. Opolnoči se romarji vzdignejo. Dospevši o jutranji zori na gorski prelaz, zažgo par majhnih kresov v spomin na oni ogenj, ki je nekoč svetil njihovim pradedom, ko so prvič romali v Zagorje. Poleni sedejo okoli ognjišč, da sc malo okrepčajo in odpočijejo od molitve in hoje.
Tu na prelazu so opazili letošnji geriški romarji tuje dekle, sedeče na kamnu ob strani. Med tem, ko so sc drugi pogovarjali, je dekle molčalo. Tudi griži je j kruha ni vzela v usta. Njeno vedenje je vzbudilo pozornost romarjev. Ženske so se šepetajoče iz-praševale in ugibale. Naposled je ena vstala, sc približala neznanki ter jo prijazno vprašala, če ne želi morda kaj malega prigrizniti, da se malo pokrep-ča, zakaj pot bo še naporna in dolga.
Ut
»Gospod se morajo tudi postiti,« je odgovorila Micika in se ozrla na duhovnika, ki je sedel pri ognju in molil brevir.
»O, gospod morajo maševati. To je kaj druzega,« je ugovarjala Goričanka. »Nemara ste se pa zaobljubili, ker nočete ničesar zaužiti. Potem vas seveda ne bom nadlegovala.«
Med tem pogovorom se je zbralo okoli Micike žc več romaric. Poizvedovale so, odkod prihaja.
»Iz Innichena?« so se čudile zaporedoma. »To je pa dolga pot. Gotovo imate kako posebno prošnjo!«
»Seveda jo imam,« jc v odgovor Micika globoko vzdihnila.
»Nikar ne obupati, ljubo dekle,« jo je tolažila prijazna starka; »zagorska Mati božja rada pomaga, to lahko trdim iz lastne izkušnje. Ko sem bila v vaših letih, sem neprestano bolehala. Vsak dan me je napadla druga bolečina. Ravno takrat sem služila v Zagorju in ni pretekla nedelja, da bi 110 bila šla k Materi božji posebej potožit svoje križe in težave. Enkrat pa — bilo je na praznik Marijinega rojstva, dobro sc šc spominjam, kakor da jc bilo včeraj --ko sem prišla iz ccrkve, som opazila starega moža, ki je stal prod cerkvijo in me nagovoril: ,Dekle, pozna so ti, da nisi zdrava.' — ,Prav imate,' sem mu odgovorila, ,toda pomagal mi 111 še noben zdravnik.' — ,Čakaj', jc odvrnil starec, ,ti bom pa jaz pomagal.' -- To rekši sc je sklonil in utrgal malo cvetlico — taščica sc imenuje — in mi naročil, naj pridno pijem zavrelico od takih rož. Zahvalila sem sc 11111 ter odšla proti domu. Ko sc sem pa po par korakih ozrla nazaj — pomislite — ni bilo nobenega človeka več na onem mestu. Naj reče kdo kar hoče, o tem ostanem trdno prepričana, da je bil ta mo/, angelj, ki mi ga je poslala nebeška Mali. Odkar sem rabila to zdravilo, sem popolnoma zdrava. Le poglejte me! Kje ste še videli žensko, ki bi pri svojih oseminšestdesetih letih mogla iti še na tako težavno božjo pot?«
Micika sc je nasmehnila. Zgodba, ki jo je pripovedovala ženica s tako živahnostjo, ji je dala novega poguma. »Molite zame,« je prosila Micika okoli stoječe in dobre Goričanke so ji to rade volje obljubilo.
Solnce je plavalo že visoko na nebu, ko so romarji s križem na čelu procesije stopali v Marijino svetišče. Duhovnik je pristopil in pričel sv. mašo.
Do solz gin jena je klečala Micika med sveto mašo j>red oltarjem in zdelo se ji jc, da bo uslišana . . .
Ko je po maši večina romarjev šla iz cerkve, jc vstala tudi ona, a ni šla vun, ampak začela je ogledovati zaob-ljubljcne podobe, ki so tako mnogoštevilno visele po stenah.
Ženica, ki ji jc na sedlu pripovedovala svojo zgodbo, jo je spremljala ter razlagala posamezne podobe. Micika jc pazljivo sledila njenim zamolklim besedam in z rosnimi očmi zrla zanimive slike.
Kar naenkrat ji je postalo temno pred očmi. Onesvestila se je . . . Ko so je zopet zavedla, je ležala v majhni, 7, deskami obiti sobici; mislila jo, da jo doma. Le počasi se ji je vračal spomin.
Bila je v cerkvenikovi hiši. Crr-kvenikova žena ji je povedala, da so drugi romarji že odšli, ona naj pa >0 počije toliko časa, da dodobra okreva.
Micika se je vzdignila. Hotela sc jj zahvaliti dobri ženi, toda beseda ji jo zastala v grlu in oči so ji zalile solze.
V.
V delavnici mojstra Potočnika jo bilo živahno. Dva učenca sta imela do-sti opravka pri stružnici, eden je pa sta' s ponvijo polno kloja poleg Romana, ki je vdelaval novi, lično izdelani omari, majhne predalo. Polog okna, 1,1 najbolj svetlem prostoru, je likal Kan-did malo, z vloženo u motno risbo okrašeno mizico. Mojster, nekoliko upoL-njon, postaren možiček, ne baš lepe;.'a, a tem duhovitejšega obličja, je pa sedel pri mizi globoko zamišljen v m ic načrt. Zlobni protin mu je noge skor > popolnoma ohromil; a zato jc pa iimi še dober vid in spretne roko.
Jakob Potočnik je bil daleč naokoli najboljši mizar-umotnik. Delal je pa še vodno v starem slogu, ki se ga jo naučil v mladih letih, ki je pa bil zdaj že zelo malo v navadi. Večkrat se jo prepiral s svojim vrlim pomočnikom Kandidom radi okusa, ki ga je ta imel za gotski slog. Pa Kandid si ni dal dopovedati. Gotski oblok se mu je prikupil, da sam ni vedel, kako. Vsak pros i čas jc porabil za risanje v »svoje; c .slogu. V duhu je že gledal, kako bo nastalo iz teli ličnih in pravilnih črt 1 i-lagoma nekaj velikega: nov oltar za kolegiatsko cerkev. Bil je namreč prepričan, da je vse, kar jc koničas o, gotsko, vse, kar je gotsko, lepo, vse pa, kar je lepo, prikladno stari in častitljivi cerkvi njegove domačije.
Toda lc tiho in skromno jc sir il Kandid svojim idealom v umotno-ii. Vkljub nesoglasju glede sloga je i;il staremu Potočniku otroško udan. Že kot šolarček je nekoč rekel: »Jaz postanem mizar«; toda oče ni hotel o tem nič slišati; dejal je, naj lc ostane uoiva in se priuči kmetiškemu delu, ker > a rokodelstvo je učnimi prevelika. Tedaj je pa posegel vmes mojster Potočni * in vzel dečka k sebi rekoč: »O učnii i se pogovorimo pozneje.« In od tedaj ri nihče več zinil o tem. Potočnik ni nikoli rekel drugače kakor: »moja fanta«, ali pa »moji otroci«, kajti s Kandidom ni ravnal niti boljše niti slabše kakor z Romanom in Veroniko.
»Hudir!« je naenkrat prekinil stari mojster globoki molk, ki je precej dolgo vladal v delavnici. To je bila pa tudi edina kletvica, ki so jo poznala P«* točnikova usta. Obenem jc poskočil s tako silo, da so mu očala odletela z nosa.
(Dalje prih.)

RHZGLED PO DOmOUIHI

Vsem cenjenim dopisnikom in naročnikom ,,Domoljubovim"
vesele božične praznike
želita
uredništvo in upravništvo.
Koliko novih naročnikov na »Domoljuba« si že dobil? Vsak resničen prijatelj našega ljudstva porabi božični in novoletni čas za to, da dela gaz katoliškemu časopisju tja, kjer ga še ni. Prepričani smo, da s tem napravi največ veselja božičnemu Detetu. Zato na delo tudi letos; naj ne bo hiše, kjer ne Iti prejemali in radi gledali tedenskega gosta »Domoljuba«!
Kaj pa žene in dekleta? Od vas ^Domoljub« pričakuje prav posebne podpore! Saj mu menda ne zamerite, da se vas je spomnil z »Našo gospodinjo«? Veliko sitnosti in stroškov je imel vsled tega, da vam je mogel tako postreči. Pa rad je to storil v trdnem prepiučanju, da boste ravno ženske z znano svojo zgovornostjo in navdušenostjo največ storile za njegovo vsestransko razširjenje. Zato žene an dekleta, na delo tudi ve za svoje glasilo!
Česa se vsega boje. Ker so dijaki v mestih izpostavljeni največjim nevarnostim, da zabredejo v slabe družbe, so pričeli katehetje srednjih šol z Marijinimi družbami, da rešijo mladino kolikor je mogoče. Liberalci vabijo mlado dijaštvo na protiverske skrivne sestanke, katehetje pa v Marijino družbo. Kdo ima bolj prav? Gotovo, da slednji. A liberalcem, katerim so Marijine družbe že od nekdaj trn v peti, so pričeli z vso silo gonjo proti njim. V »Na-redu« napadajo na nečuven način ka-tehete in raznašajo neresnice, da bi tal ■io vzeli njihov vpliv. Tako početje je naravnost podlo, vidi se iz njega gniloba liberalnega tabora. Kaj je njim niari za blaginjo mladine, gre se jim le 7-<} to, da bi jo spravili v liberalizem, t - parno, da bodo s takim pisanjem dosegli ravno nasprotno, saj kdor le ni slep, more iz takega postopanja spoznati, komu se sme mladina zaupati.
Nova agentura. Hribarjeva poli-lika je vzela na Kranjskem ugled zavarovalnici »Slavia«, vsled česar ni kazalo drugega, kakor da se Hribar "niakne. Ker pa brez agenture vendar
ne more biti, je prevzel prodajo šentjanškega premoga. Veliko karijero je naredil bivši župan stolnega mesta!
20 novih policijskih stražnikov dobi Ljubljana z novim letom.
Ponesrečen beg prisiljencev. Osem prisiljencev je v nedeljo zvečer 11. t. m. poizkusilo uiti skozi okna. Prepilili so že spodnji del omrežja, pa so jih zapazili. Vodstvo je nato zahtevalo še tri može vojaške straže. Nato so zaprli vse te prisiljence vsakega posebej. Imeli so dve žagi za železo, eno ostro sekirico in vrv, da bi se iz prvega nadstropja na tla spustili.
Prodaja lesa. Deželna vlada v Sarajevu bo oddala v gozdih Siša-Palež-Bobenjak v oddelkih I., II., III. in IV. stoječi smrekov les. Lesa je približno 250.000 kubičnih metrov. Pismene ponudbe je poslati najkasneje do 20. decembra 1910 deželni vladi v Sarajevu. Predmetni razglas se more vpogledati v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
Belokranjska železnica. Železniška stavbna direkcija je odobrila na podlagi zadnje trasne revizije in stacijske komisije izdelane detajlne načrte za belokranjsko železnico. Detajlni načrti se ozirajo po možnosti na opravičene želje, ki so jih interesentje navedli pri trasni reviziji. Politični shod se bo vršil najbrže meseca januarja.
Ženo in taščo zabodel. Minolo sredo je v vasi Jrun blizo Zagreba čevljar Franjo Kunštek prišel pijan iz mesta. Žena, s katero ni živel v posebnem miru, ga je sprejela z očitki. To je pijanca tako razkačilo, da je zgrabil čevljarski nož in ž njitn ženo trikrat zabodel. Na ženin krik je planila v sobo njena mati, a Kunštek je takoj tudi njo večkrat zabodel v prsi, nato pa zbežal. Težko ranjeni ženski so pre-videli in prepeljali v bolnišnico, kjer bosta morda okrevali. Kunšteka so zaprli.
Zopet potrjena dva deželna zakona. Cesar je sankcioniral zakonski načrt kranjskega deželnega zbora, s katerim se izpreminjajo in izpopolnjujejo določila zakona z dne 26. oktobra 1887, o delitvi skupnih zemljišč in o regulaciji tozadevnih skupnih uporabnih in upravnih pravic. Sankcioniran je tudi zakonski načrt, s katerim se iz-preminja zakon z dne 7. novembra 1900 o združitvi zemljišč.
Kanonično umeščena sta bila čč. gg. Anton Lavrenčič, župni upravitelj na župnijo Velike Poljane, in Jožef L a v t a r , župni upravitelj na župnijo Goro pri Sodražici.
Vodovod za Suho Krajino. Doslej je sklenilo 18 občin, da pristopijo k
skupni vodni preskrbi Suhe Krajine, ki jo projektira deželni odbor. V soboto so zborovali v Žužemberku občinski zastopi Žužemberk, Ambrus in Polom. Sklenilo se je, da se tudi trg Žužemberk vzame v projekt.
Slovansko dijaštvo na Dunaju. Silno zanimivo dejstvo je, da so na Dunaju na nekaterih visokih šolah ne-nemški visokošolci v večini. Tako študira na visoki šoli za zemeljsko kulturo poleg 414 Nemcev 408 Slovanov in 89 dijakov drugih narodnosti. Isto je tudi na živinozdravniški šoli. To šolo obiskujejo poleg 208 Nemcev 203 Slovani in 32 dijakov drugih narodnosti.
Naše vžigalice, na katerih je napisano »V korist obmejnim Slovencem«, še niso tako razširjene, kakor bi bilo želeti. Vzrok je to, ker se naše somišlje-nice in naši somišljeniki premalo zavedajo, kako lep dobiček bi lahko dali obmejnim Slovencem, ako bi vsi rabili le te vžigalice. Naše vžigalice so prave le one, ki imajo napis »V korist obmejnim Slovencem« in na katerih roki držite slovensko zastavico. Vse druge vžigalice, ki niso take zavračajte. Posebno naše gospodinje in naši kadilci rabite samo take vžigalice! Opozarjajte drug drugega na to, da bodete. v^rabili te naše vžigalice. Tiste vžigalice, ki imajo napis »Mal položi dar, domu na oltar«, niso naše vžigalice. Odločno zahtevajte od trgovcev in tobakarnarjev, naj naročajo pri »Gospodarski zvezi« v Ljubljani naše vžigalice, ki imajo napis »V korist obmejnim Slovencem«. Ce to vsi v praznikih in okolu novega leta storite, bodete pripravili lep dar obmejnim Slovencem. Tudi slovenska dekleta in slovenski fantje pomagajte e vso odločnostjo, da se povsod razširijo naše vžigalice!
Velik ljudski koncert .»Ljubljane*, našega osrednjega glasbenega društva, ki napreduje od dneva do dneva, bo v nedeljo po praznikih sv. Treh Kraljev, dne 8. januarja ob pol peti uri popolud-ne v veliki dvorani »Uniona«. Nastopi z orkestrom »Slovenske Filharmonije« 150 pevk in pevcev. Opozarjamo naše pevske zbore, pa tudi druge naše so-mišljenice in somišljenike, da pohitite v nedeljo 8. januarja v Ljubljano na ta koncert, ki naj bo zopet priča r yega napredka.
Sprejem v viničarsld tečaj na Grmu. Kmetijska šola na Grmu priredi za mladeniče iz vinorodnih krajev, ki se hočejo praktično izvežbati v vseh potrebnih vinogradniških in trtičnih delih, praktični viničarsld tečaj, ki bo trajal od 15. febr. do 31. okt. 1911. V tečaj se sprejme šest učencev od 16 let naprej. Viničarsld učenci dobe brez-
plačno hrano in stanovanje in v denarja po 10 K na mesec. Prošnje, katerim je priložiti krstni list oziroma domov-nico, je vložiti pri ravnateljstvu šole zadnji čas do 15. januarja 1911.
Pozor, zavarovanci! stopila je zopet nova zavarovalnica, katera obljubuje bolj nizke cene kakor vsaka druga zavarovalnica. To je pa le pesek v oči, kajti zavaruje se pod tako pretvezo tudi zid — to je celo stavbo — do čim druge zavarovalnice zavarujejo le zgorljivi del stavbi šča. Seveda zid se lahko nizko zavaruje, ker ne pogori in se le slučajno poškoduje. Na ta način pa zavarovanec ne prejme nikdar cele zavarovane svote! Torej pozor somišljeniki! Ne pustite se zapeljati po navedeni zvijači, marveč držite se domače zavarovalnice, ki je tudi najcenejša.	3674
iaDnonaoDnnnnnann
□
□ D
nosilce
D i
m
n1
g Iz Motnika. V zadnji številki »SI. Doma« jc neki dopisun napadel našega občespoštovanega in priljubljenega g. župnika, pevsko društvo in se še nekoliko spodtaknil nad občinskim odborom. A ni imei zadosti samo v Motni-ku, temveč, jc svoj lažirilček vtaknil še v Špitalfč. .Mi dobro poznamo dopisnika, tudi vsa njegova dejanja so nam odkrita. Toliko rečemo, da tako kot lagati zna samo Je »slikati Avstralijo in Afriko«, kar je njegov oče sam potrdil. Ali razumeš?
g Križe pri Tržiču. V nedeljo, dne 11. t. m., popoldne po večernici je bilo javno predavanje v stari šoli o živinoreji. Predaval je gospod živinozdravnik iz Kranja. Naši kmetje so sc v obilnem številu udeležili, tako da je bila napolnjena soba. K predavanju so tudi prišli iz sosednih občin.
S Bob. Srednja vas. Izobraževalno društvo »Savica« priredi na sv. Štefana dan po litanijah v dvorani božično veselico s sledečim sporedom: 1. Silv. Sardenko: »Vsak praznuje Božič svoj« (deklamacija). 2. Nagovor. 3. Petje. 4. Igra »Sveti trije Kralji«. — Vabimo k obilni udeležbi. Vstopnina kakor navadno. Ker se bliža konec leta, opozarjamo ob tej priliki naročnike naših časopisov, da ostanejo vsi zvesti še za naprej, želimo pa, da bi se pridružilo se mnogo novih, saj vemo, kakšnega pomena je v današnjih časih močno katoliško^ časopisj e.
g Iz Špitaliča. Člani novo ustanovljenega izobraževalnega društva lepo naraščajo. Prav je tako, da kakor drugod, tudi pri nas napredujemo. Nekaj knjig za izposojevanje že imamo, ki so jih društvu podarili gospod župnik in 6*
predsednik društva, neka j zabavnih in poučnih si pa še naročimo iz Ljubljane. Po novem letu pričnemo s predavanjem. Da nismo tako zadnji, pokazati hočemo, če Bog da, o praznikih pod vodstvom gospoda organisla L. Anneni pri cerkvenem petju.
g Poljane nad Škofjo Loko, Pod-sulo je dne 14. decembra Antona Sta-nonika, po domače Koščaka iz Podobc-na št. 3, pri kopanju peska za strešno opeko. Usula se je nanj plast razrahljane, mokre zemlje in ga zadušila. Da-siravno je bil mož kot vžitkar star že 73 let, pomeni vendar njegova smrt veliko izgubo za sina-gospodarja, kateremu je do zadnjega pridno stal na strani in ga podpiral s svojim delom. Svetila mu večna luč! — Igra »Marijin otrok« in šaljiv prizpr »Planšarica«, ki so ju izvajale dekleta naše Marijine družbe v nedeljo, dne 11. decembra, sta v splošno zadovoljnost vsem ugajala. To je pokazalo občinstvo, ki je popolnoma napolnilo dvorano in z živahno pohvalo aklamiralo igralke. Le kmalu zopet kaj takega!
g Iz Križev pri Tržiču. Veliko razburjenja so napravili inženirji, ki so ob tržiški železnici postavili nove mejnike. Nikogar niso vprašali za dovoljenje in tudi nič pojasnili, čemu to. Bazne govorice se slišijo. Eni pravijo, da so se prvikrat inženirji zmotili in premalo odmerili za železnico, pa da sedaj popravljajo. Ta je prazna. Sedaj so na tisoče in tisoče metrov več odmerili. Kakšni inženirji bi neki bili to, da bi se bili zmotili za take velikanske prostore! Drugi pa pravijo, da so sedaj na novo merili zato, ker ne potrebujejo toliko sveta in bi ga radi nazaj dali, kdor ga hoče nazaj kupiti. Tudi ta je prazna. Saj so vendar mejniki sedaj bolj daleč postavljeni, kot so bili prvotno! Sicer pa naj vsak posestnik pogleda sodnijski sklep, koliko sveta mu je železnica vzela in koliko plačala, pa bo takoj videl če so novi mejniki na pravem mestu. Zmeriti in preračunati površino ni težava. Brez posest-nikovega dovoljenja nihče tudi enega kola nc sme postaviti na njegovem posestvu. Tudi železnica ne, če ni c. kr. deželna vlada razlastila dotičnega posestva. Vsekako je postopanje železniške uprave čudno, da brez vsakega pojasnila mejnike postavlja po tujem svetu.
g Iz Moravč. Mislili se nismo pečati s »Slov. Domom«, niti z moravški-mi liberalci. Da se spuščamo na to nizko polje, je krivo liberalno človeče, ki se v 51. številki »Slov. Doma« zaletava v naše vrle Orle. Blati jih na vse načine, toda Orli niso radi tega nič bolj umazani. Umazan in črn je vsled tega najbolj liberalni dopisnik sam. Saj ga je sito ne le naše ljudstvo, tudi liberalci ga na tihem ne marajo. Kdo pa mara lenuha, katerega glavni posel je: posedati po gostilnah in dolgočasiti ljudi z neslanimi frazami. In če se druži oh gotovih prilikah še s cigani, je na mestu kamor spada. Poštenih moravških
Orlov to človeče sploh ne more žaliti! Mi ga pomilovalno preziramo, kakor tudi vse tiste študirane liberalne revčke, ki tavajo po moravškem trgu. o, ko bi mi vlačili na dan liberalno oliko' kaka tema bi nastala. In če bi hoteli opisati lavorjeve vence, ki dičijo laži. svobodne buče, bi ne bilo treba iti na zadružni »turen«. Mi pa imamo mimo vest, z jasnim očesom vam zremo v obraz. Le imenujte enega Orla, ki hi ga naše ljudstvo manj cenilo kakor lihL>. ralnega dopisuna? Le povejte, kdo i?., med Orlov je bil že sodnijsko kaznovan radi tatvine ali poneverjenja? Le govorite, mi vemo zanimive stvari! Zdi se nam, da zaman čakamo odgovora, dasi bi bil skrajni čas jasno govorili.' Na lopovska izzivanja, obrekovanja in hinavsko zavite fraze pa se tudi mi prezirljivo smejemo. Vaš prijatelj »poet« in »filozof« vam je v globini iu mrzli sapi zapel celo te-le verze:
»Kaj brigajo nas liberalne fraze, če v »turnu« temne kažete obraze; mi smejemo se vam na glas in gremo mirno preko vas! g Blagovica. Že dolgo časa se ni zbralo v prijazni naši vasi toliko mož in fantov tudi iz sosednih župnij, kakor zadnjo nedeljo. Privedla jih je želja po gospodarskem napredku in izobrazbi. Bilo jih je skoro 400. Z zanimanjem so poslušali, ko jim je govornik F. Traven iz Ljubljane pojasnoval namen izobraževalnih društev, razlagal potrebo takih društev posebno v našem času, ker si kmečko ljudstvo ravno potom teh društev pridobi širše znanje in zanimanje za soc. in gospodarsko delo. Dalje razložil pravila živinorejske zadruge, omenjal pomen živinoreje za naše kmetijstvo in pozival zbrane gospodarje, naj sc združujejo in si s skupnimi močmi pomagajo tudi pri živinoreji. — Možje so za oboje vneli, zato je upati, da v kratkem prične izobraževalno društvo kakor tudi živinorejska zadruga delovati. Izrazili so zborovalci željo, naj bi se priredil, če mogoče še to leto, v Blagovici poučni kmetijski tečaj in pa, da bi se v Ljubljani priredil tečaj, na katerem bi se izobrazili kmečki fantje za domače ži-vinozdravnike.
g Selca. Na praznik sv. Štefana Lo v »Društvenem domu« predaval dr. Krek. Nato je občni zbor katol. slovenskega izobraževalnega društva.
g Šmartno pod Šmarno goro. V, zimski sezoni je res pravo življenje v društvih. Naša vrla mladina tekmuje med sabo. Marijina družba se pripravlja na dve igri »Sveta Cita« in »Pri P0' spodi«, kateri uprizori na sv. Štefana dan popoldne ob 3. uri. Ljudje žc težko pričakujejo nastopa naših marljivi'1 deklet, ki pripravljajo slavnemu občinstvu izrednega presenečenja. Kdor ne verjame, naj pride osebno in pogleda. — Orli pa so neumorno delavni. Sedaj telovadijo dvakrat na teden. Enkrat na teden je mladeniški večer, večkrat so pevske vaje in vajo za igro v predpis*]1-Polno dela in skrbi, da nekateri z«
! nmagujejo vsled napora. Prav tako, draga mladina, le naprej do vrhunca!
g Homec. V nedeljo, dne 18. decembra, se je ustanovila živinorejska za-j idruga na Brdu pri Lukovici. Članov je pristopilo takoj lepo število. Ravno tega dne se je tudi ustanovila živinorejska zadruga v Blagovici in menda tudi v Motniku. Živinorejci se zelo zanimajo za te zadrugo. Na dan novega le-,ta bode predavanje o živinoreji v Št. Gotardu (Trojane), kjer se tudi ustanovi zadruga. Kjer želijo predavanja o 'živinoreji in sploh o zadružništvu — namreč v kamniškem okraju — naj to naznanijo živinorejski zadrugi na Homec, p. Radomlje.
g črnuče. Zadnjič sem poročal, kako se je tukajšnja hranilnica vsled zaupanja ljudstva nepričakovano lepo razvila: v prvem letu svojega obstoja izkazuje doslej denarnega prometa okoli 250.000 K. Naj vam danes povem ,še o lepem napredku naše »Čebelice«, ki je dala ravno povod, da smo ustanovili hranilnico. V prvem letu, lani, je bilo vloženih 7993 K 90 h; izplačanih 4682 K; skupni promet torej 12.676 K 1 h. Letos je bilo doslej vloženih 3119 K 76 v. Skupno je bilo v dveh letih vloženih 11.113 K 66 v, t. j. nad 11.000 K! Kaj ne, so bogati naši mali, pa varčni! Koliko so prej izdali dostikrat za nepotrebne reči, sedaj pa mislijo le na »/Čebelico«, ki jim obresti nosi in kro-nice lepo varuje — za čas potrebe. Prav modro ravnajo tisti skrbni stariši, ki poplačajo pridnost svojim otrokom s tem, da jim dajo kako šestico ali krono za »Čebelico«. Naj ne pozabijo »Čebelice« tudi odrasli fantje in dekleta, če pa se jim zdi premajhna, preotročja, pa iv veliko hranilnico z denarjem! Le zapravljati ne! Bo vse prav prišlo, če ne prej, takrat ko se boste ženili in močile. Bog daj srečo! Ob tej priliki vabimo še one, ki so doslej nosili v ljub-jjanske, večinoma liberalne hranilnice, naj tega v novem letu več ne delajo, marveč se naj oklenejo svojega domačega zavoda, ki bo koristil domači občini. Kdor liberalcem svoj denar nosi, listi je sam liberalec.
g Iz št. Vida nad LJubljano. Naše prireditve. V katol. izobraževalnem društvu Zgornja Siška-Kosezi je liilo predavanje 27. novembra in preteklo nedeljo; predavala sta domača gg. duhovnika, eden o pomenu papeštva, drugi o zgodovini šolstva. Izobraževalno društvo Dravlje je preteklo nedeljo priredilo igro »Vestalka«, katero so igralke izborno predstavljale. Na splošno željo se bo ta igra ponovila na odru iv Št. Vidu na praznik novega leta 1911 aH pa na praznik sv. Treh Kraljev, kar se bo razvidelo iz vabil. Na praznik sv. •Štefana bodo dekleta Marijin!; družbe Predstavljale prekrasno Sardenkovo dramatično sliko »Mater Dolorosa«. Tudi Orli se že pripravljajo na eno svo-«> prireditev. V nedeljo po sv. Treh Kraljih bo prvič pri naših predavanjih £kioptikon. Predaval bo g. prof. dr. Gruden iz Ljubljane. Ker imamo elek-
trično razsvetljavo, je s skioptikonom pričakovati lepih uspehov. — Roditeljski sestanek je tukajšnje šolsko vodstvo priredilo na praznik Brezmadežne. Predavala sta g. vodja Bajec in učitelj Mihelič. Sestanek je bil dobro obiskan. — Pokopališka zadeva še ni končana. C. kr. deželno sodišče je po treh razpravah razsodilo tako, da ima toženec Franc Cir-man župni cerkvi v Št. Vidu izročiti v last in posest tisti kos zemlje, ki ga je bila šentviška občina že dne 29. oktobra 1909 za podaljšanje pokopališča od njega pod pismeno pogodbo in pred pričami veljavno kupila. Toženec ima trpeti tudi vse sodnijske in tožbene stroške. Tako razsodba c. kr. deželnega sodišča z dne 14. novembra 1910. A Fr. Cirman s tem ni zadovoljen, marveč se je zoper razsodbo deželnega sodišča pritožil na nadsodišče v Gradec. — Za naše razmere čudno, a resnično. »Slovenec« je že poročal o žalostnem dogodku v kleti Cebavove gostilne. Dne 2. t. m. je 201etni delavec Franc Ferlič kar sam hotel zvaliti poln sod v klet. Spodletelo mu je na stopnjicah, sod se je valil čezenj in ga po-mečkal, da je bil v par minutah mrtev. To je zelo žalostno. Pa to še ni vse. Županstvo je takoj tisto dopoldne, 2. t. mes., o tem obvestilo c. kr. okrajno glavarstvo in c. kr. okrajno sodišče v peš eno uro, z vlakom pa deset minut oddaljeni Ljubljani. Iz Ljubljane pa ni bilo nobene tozadevne odredbe ne v soboto, ne v nedeljo, ne v ponedeljek, zato se je ubiti revež v torek, 6. t. mes., dopoldne neobduciran pokopal. Isti dan, 6. t. m., popoldne ob štirih pa pride sodna komisija, ki se huduje nad grobarjem, ki je že štiri dni mrtvega reveža zasul v jamo in celo žuga s kaznijo tistemu, ki je mrliča velel pokopati. A obenem pa je ta komisija grobarju naročila to-le: Ako jutri (v sredo) do 1. ure popoldne od nas ne bo nobenega tozadevnega obvestila, vam bodi to znamenje, da bomo jutri popoldne ob štirih zopet prišli in mrliča ob-ducirali. Zato morate jutri mrliča po eni uri popoldne takoj odkopati, ako ne bomo nič sporočili. V sredo obvestila res ni bilo, zato se je mrlič odko-pal, kakor je bilo zapovedano. Pa tudi komisije ni bilo, in zopet je mrlič čakal komisije ali obvestila tri dni; ker pa ni bilo niti enega niti drugega, se je mrlič v soboto deveti dan po smrti drugič pokopal. Iz Ljubljane pa še danes ni nobenega vprašanja, kaj je z mrličem. Mi k temu ničesar ne pristavljamo, samo pribiti srno morali, da se je to godilo pri mestu Ljubljani na veliki državni cesti poleg železniške postaje meseca decembra leta 1910. — Nova šola v Št. Vidu raste vsak dan bolj vkljub skrajno neugodnemu deževnemu vremenu. Sedaj se polaga strešni stol in se kar sproti krije z eter-.nitom. Upati je, da bo streha v desetih dneh dovršena. Potem se bo z delom nadaljevalo spomladi. Oddala so se tudi že steklarska (Agnola), pleskarska
(Eberl) in slikarska (Lipovšek) dela. — Ali za železniškega predde-lavcani božjih in človeških postav, tako se vprašujejo ljudje, ki hodijo po veliki cesti skozi Medno proti Medvodam. Kako se obnašajo in kako delajo delavci, ki so na tamošnji železniški progi pod vodstvom nekega Ramovša? O tem naj se železniški mojster večkrat bolj natančno prepriča. Zakaj si je delavec Čepeljnik pretekli četrtek zlomil nogo? Županstvo v Št, Vidu pa naj tudi nekoliko več pozornosti obrne na tisto gostilno v Mednem, ki jo ima v najemu ravno tisti železniški preddelavec Ramovš.—N a j d e no. Na državni cesti št. Vid-Medvode se je našlo te dni nekaj novih svetilk, kdor jih je izgubil, dobi jih v žup-nem uradu v Št. Vidu. — Vesel® praznike in srečno novo leto! Tudi v novem letu v ogenj za do« bro krščansko časopisje in v boj zoper umazano brezversko svobodomiselstvo, ki se nam ponuja po raznih knjižurah in liberalnih časnikih!
g Iz blejskega kota. Na sv. Štefana dan se priredi na Bledu ob 4. uri popo-ludne v novi Marijini dvorani veselica z eno pevsko točko (s tenor-solo), tremi tamburaškimi komadi in z igro: »Kovačev študent« s petjem. Navrže se burka: »Dobljena in izgubljena stava«. Med odmori igra tamburaški zbor. —> Nova dvorana je 15 m dolga, 6 m široka in bo zadostovala za vse potrebe. Oder je prenovljen in povečan. Poslikana bo dvorana spomladi. — Vsled stalnega deževnega vremena so se začele rušiti skale na blejskem gradu in so enkrat priletele s tako silo na cesto ob jezeru, da so znatno razrile cesto in stric domala vse klopi ob Muhrovem ladjišču. Če bi se to zgodilo poleti, bi se lahko pripetila velika nesreča.
g Kmečka hranilnica in posojilnica v Radovljici. Nova Kmečka hranilnica v Radovljici, ki ima svojo pisarno v hotelu Bastl, I. nadstropje, in se je ustanovila pred petimi meseci, je imela v tem kratkem času denarnega prometa čez milijon kron. Vzrok temu nepričakovanemu njenemu razvoju je v prvi vrsti njen namen, svoj letni dobiček večinoma obrniti v občekoristne ljudske potrebščine onih krajev, kateri bodo hranilnico podpirali. Ljudje iz okolice vzdigujejo svoj denar iz raznih liberalnih posojilnic, pri katerih posamezne osebe dobivajo visoke nagrade in letne dividende, ter ga nalagajo v novo kmečko hranilnico. Vodstvo in nadzorstvo nove hranilnice je v rokah mož, ki čisto brezplačno delujejo pri nji in vsled svojega osebnega ugleda uživajo največje zaupanje v celem okraju. Načelnik hranilnice je Ivan Bulovec, trgovec in posestnik v Radovljici, in načelnik nadzorstva g. Josip Stegu, c. kr. okr. živinozdravnik. Poleg tega je v načelstvu tudi g. Janez Novak, častni kanonik dekan, več uglednih meščanov in trije župani posestniki iz okolice. Poleg denarja hranilnica sprejema tudi hranilne knjižice
drugih posojilnic in sama poskrbi, da se drugod denar vzdigne in tu naloži. Kdor hranilnici med mesecem izroči svojo knjižico, ta pusti denar v tujem zavodu do 1. prihodnjega meseca, ta 1. vzdigne kapital z naraslimi obrestmi in celo svoto od 1. dalje obrestuje po iy2 odstotka, torej se obresti prav nič nc"pretrgajo. Hranilne knjižice pošljejo se lahko tudi po pošti in hranilnica, ko prejme vložno knjižico, takoj pismeno potrdi sprejem in sama trpi tudi poštne stroške. Kmetje in prijatelji ljudstva: Svoji k svojim!
g Tržiške novice. V Lomu nad Tr-Eičem se ustanovi samostojna župnija. Ministrstvo za bogočastje je že dalo privoljenje. Lomljani ?o silno veseli, da se jim jc izpolnila želja. — Božični-co s petjem, govorom in prosto zabavo napravi društvo sv. Jožefa na sv. večer ob 8. uri svojim članom in članicam. — Na sveti dan bo v prostorih ženskega odseka ob petih popoldne božična igra, deklamacija ter obdarovanje otrok društvenih rednih in podpornih članov. - Socialni demokratje ustanove svoj konsum v prostorih Čepelni-kove trgovine. Tudi na ta lim ne bodo vjeli mnogo kalinov. Ker prične tudi g. tovarnar Mally s konsumom bomo imeli kar tri konsume v trgu. — Ker bo »Domoljub«, ki je že dosedaj bil najbolj priljubljen list, tudi v novem letu prinašal redno tržiške novice, zato naj vsak agitira za ta list, da se bo število naročnikov njegovih potrojilo. Nobena slovenska hiša ne bi smela biti brez njega. -- »Bdeči Prapor«, glasilo socialnih demokratov, se zaletava v zadnji javni' šli'oil in se liuduje nad dr. Zajcem, ki jc povedal resnico o argentinskem mesu. Sedaj naj povedo rdeči časopisi svojim backom, da so social-nedemokraški poslanci v državnem zboru sami glasovali zoper podporo one parobrodne družbe, ki bi uvajala to meso k nam. S tem glasovanjem so očitno pokazali, da z vsem vpitjem o draginji ne nameravajo ničesar drugega nego slepiti delavstvo in ga vkleniti, da bo šc nadalje pomagalo voziti bogati židovski voz, katerega vodijo voditelji avstrijske socialne demokracije.
g Z Brezij. Z dnem 8. grudna je naše izobraževalno društvo četrto sezono svojih prireditev nastopilo. Že daljo časa sc je s parom delalo v društvenih prostorih. Prenovil se je ves oder. Lepe, z oljnatimi barvami, četverospre-membne kulise, so delo domačega p. Blaža. Društvo jc s pomočjo blagih dobrotnikov nabavilo tudi nekaj gledališke obleke. Tako sc je mogla imenovani dan igrati »Sv. Neža«. In kako sc je igrala? Igralke-pcvke so rešile svoje, nekatero dokaj težke vloge, v zadovolj-nost vseli. Številno občinstvo jih je S-premljalo z očividnim zanimanjem. £ a prvikrat so žele naša dekleta obilno pohvalo. Dne 11. decembra se je ista igra ob povoljni udeležbi, dasirav-no je celi dan lilo, ponovila. Za novo leto se pripravlja za fante »Pastirci in kralji«. Teden kasneje bo občni zbor 81
izobraževalnega društva ter telovadnega odseka.
g Vič-Glince. 8. decembra t. 1. je tu nagloma umrl mizarski pomočnik A. Merva. Ljubljanski in tukajšnji rdeč-karji so svojemu tovarišu skazaii zadnjo čast, da so se v lepem številu udeležili pogreba. Zlasti Ljubljančani so bili zastopani v častnem številu. Seboj so prinesli tudi venec z rdečim trakom, boleč ž njim pri tako resnem tre-notku demonstrirati in kazati pri svetih pogrebnih obredih svoj protiverski značaj. Kaj takega pa na Viču nismo še imeli, zato tudi za sedaj nismo bili zadovoljni s to pogrebno novotarijo. Pater je pustil rdečkarje z vencem in mrličem same in je odšel po drugi poti na pokopališče, da tam počaka mrliča in ga pokoplje. Sodrugi so pa šli v sprevodu brez duhovnika. Od pogreba grede so na tržaški cesti zavili v gostilno k Tončevemu Franceljnu, kjer so ravno liberalci zborovali v zadevi ljubljanskih občinskih volitev. Tukaj so dali duška svoji ogorčenosti ter se hudovali nad viškimi patri, ker jim ne gredo pri pogrebih na roke in so vpili: Proč od Rima! Mi jim pa enkrat za vedno povemo na oba ušesa: Proč od Viča! Pustite naše dosedaj verno ljudstvo pri miru in ne vsiljujte jim svojih protiverskih reform, da ne doživite šc hujše blamaže! Našim zapeljanim so-cijem pa" damo bratovski opomin: Streznite se vendar enkrat in pomislite, kam vas vodijo vaši lažiprijatelji. Odprite oči in ušesa in premišljujte zadnje pretresljive dogodke smrti, ki so sc dogodili v vašem krogu in spoznali boste: da se z Bogom, z vero ni šaliti!
g Šmartno nad Kamnikom. Dne
L decembra t. 1. priredili so občanje iz Šmartna, Lok in Hrušovke svojemu učitelju g. Frančišku Zore povodom njegovega vpokojenja prekrasno slavnost. Že v soboto na predvečer, ko je imenovani obhajal svoj imendan, so vaščanje v Šmartnem razobesili zastave, razsvetlili okna, pevci pa so pod spretnim vodstvom domačega organi-sta napravili v zvezi s požarno brambo in obilnim številom drugih občanov po vasi sercnado do slavljcnčcvcga stanovanja. Tu so mu pod oknom kaj lepo zapeli tri pesmi, nakar so županje in načelnik požarne brambo slavljcncu čestitali k njegovemu imendanu. Po gričih sc zaplolali kresovi, vmes pa so neprestano pokali papirnati topiči, da jc odmevalo od gore do goro. Čarobno je bilo videti tudi umetalni ogenj in spuščanje raket. Drugega dne, v nedeljo. pa je bilo ob 10. uri cerkveno opravilo. Pred opravilom so šli učenci z zastavo, požarna bramba in občinski odborniki vseh treh občin v sprevodu na slavljenčevo stanovanje, da ga med pritrkavanjem zvonov slovesno spremijo v cerkev. Udeležilo se je te slavnosti tudi par sosednjih učiteljev in več gospic učiteljic. Cerkveni govor je imel domači gospod župnik. V prekrasnem in kakor le on zna, jedrnatem
govoru je opisal dolžnosti krščanske-ga učitelja in učiteljico ter potem pre-šel na delovanje današnjega slavljcnca. Govor je bil tako ganljiv, da je pij. vabil skoraj vsem poslušalcem solzo v oči. Potem pa se jc vršila peta sveta maša z dvema blagoslovoma, katero j« daroval slavljenčev sin gospod Anion, župnik niirnopcški. Po končanem cerkvenem opravilu zbrali so se učenci in nebroj občinstva v prostrani šolski sobi, kjer so pevci zapeli pesem »Pozdrav slavljcncu«, nakar je pred njeg;, stopila deklica, ki sc jc v prisrčnih bo-sedali poslovila od svojega učitelja ter mu v imenu součencev vročila prekrasen šopek z belima trakovoma, na ko-jih je bil napis ocl zlatih črk: »Svojemu bivšemu učitelju v spomin in slovo njegovi najmlajši učenci.« Ko so nato zapeli učenci ganljivo pesmico > Slovo od učitelja«, katero je v ta namen nekdo setavil, so sc zopet porosile navzočim oči. Nato jc stopil pred slavljcnca loški župan gospod Josip Tro-bevšek ter je v jedrnatem govoru naštel zasluge, katere si je slrcvljenor. stekel tokom 531etnoga delovanja ne le na šolskem polju, temveč bil jc takoro-koč vsem trem županom skozi vsa leta desna roka. Izročil mu je prekrasno diplomo častnega občanstva občine Loke. Naj omenim, da ga jc občina Šmartno izvolila čast. občanom, ko ju praznoval 401etnico učiteljevanja, t. j. pred 13 leti, občina Hrušovka pa ga imenuje te dni. Šmarski župan Iv. Mali je izročil slavljcncu v imenu nekdanjih učencev srebrno jedilno pripravo, krasno čašo s srebrnim pokrovom in palico od cbnovega lesa s srebrnim okovom. Vsi ti prizori so bili tako v srce segajoči, da so se nekateri ves čas solzili. — Slavljcnec, sam presenečen nad toliko ljubeznijo, udanostjo in spoštovanjem vseh župljanov, se jc za vse to ovacijc in darila iskreno zahvalil. Potem pa jc povzel besedo gosp. Konjar, učitelj iz Motnika, čestital je slavljcncu, zahvalil še posebej župljanc, da so svojemu dolgoletnemu učitelju izkazali toliko čast in ljubezen ter tako po-slavili s tem ves učiteljski stan. Totem je bil skupni obed pri g. Maljanu, kateri je za nizko cono prav dobro postregel, za kar mu bodi izrečeno prav toplo priznanje. Slavnosti se je. udeležil tudi sosedni gospod župnik Frančišek Krek, kateri je kot pesnik zložil slavljencu na čast dva soneta in ju pri1 obedu prečital. Da ni manjkalo raznih napitnic, mi ni treba še posebej omeniti. Mecl obedom došlo jc tudi več brzojavnih in pismenih čestitk.
DCinaaannDaaaaaDaB
D
0 a
n|------------------_n,
aaagaanaaaaaaaaoo
Dolenjske nouice
d Loški potok. Ene stvari se moramo dotakniti, o kateri smo upali, da se zboljša brez drezanja, pa smo ko-nečno vsako nado zgubili, in to so naše okrajne ceste. Vsem voznikom, ki 90
se vozili katerikrat od Blok po naši dolini, ali pa tja proti Dragi, so v spominu naše žlahtne kolovoznice. Cesto So-dražica-Hrib izvzamemo, ker ta je res dobro oskrbljena, v obupnem stanju je pa ona Nova vas-Hrib-Draga. Bločan se ti priduši, da bo na vozu spal, pa bo vedel, kdaj je voz zacvilil na našo cesto že Vrhbloščka. Uboga kola, živina, voznik in vse blago! Se je žc zgodilo, da je voznik na glas vpil po cesti, da tako slabe ceste ni, kot je baš označena. Kar je poštenjak na glas izražal, si marsikateri oziroma vsak voznik sam priznava, ko se upira z živino in vozom po teh grapah, kotlali in hribih. Proti Dragi je pa taka po nekaterih mestih, da se ne boš nič spoznal, če jo ■včasih na levo ali desno v gozd zavoziš. Dejstvo pa je, ko prideš na bloško ali dragarsko ozemlje, je boljše. Priznamo, da se cesta vije bolj po mehkem svetu, veliko trpi, je pa zato treba večje oskrbe in pametne; ne delati z gramozom enkrat s psom, drugič z betom. Upamo, da sedaj, ko se jc oseba cestarja spre-jnenila, bo to pokazala tudi cesta. Boljšo oskrb zahtevamo enako na cesti proti Dragi, če je ena premalo ali preslaba, naj se dobi več moči. Čemu pa se nam je zvišala cestna doklada od 31 :na 52 odstotkov. Sicer pa vprašamo: Kaj nima naš okraj nobenega zastopnika v cestnem odboru? In če je, kje pa jc? Kaj nič ne vidi, nič ne sliši? Ali tudi tega on ne vidi, da se cesto uporablja za skladišče tramov in ali bi on hotel podrezati, da se tam gori pri ribniški gospodi v cestnem odboru reši prošnja občine glede sveta pred šolo in s temi reši vprašanje o slavni škarpi?
d Iz Velikih Lašč. Tukajšnja Marijina dekliška družba priredi dne 26. t. m. na dan sv. Štefana v dvorani Zadružnega doma predstavo Sardenkove »Mater Dolorose«. Pred igro samo bo dramatično prednašanje Sardenkovih božičnih pesmi: »Vsak praznuje Božič svoj«, ki sc zaključi z živo podobo — jaslic. Vabimo torej vse prijatelje nedolžnega veselja k tej prireditvi, ki bo popoldne ob 3. uri. Na svidenje!
d Loški potok. Po daljšem odmoru je priredila Dekliška zveza prejšnjo nedeljo predavanje. Nadaljeval jc gospod Škulj predmet o človeškem telesu in sicer to pot o živčevjy. Sestava istega, delovanje živčevja in možganja, razne bolezni ter praktična in zdravstvena navodila so bila snov daljšega poljudnega govora. Udeležba jc bila od strani žena in deklet najboljša. — Prvič pa je letos v prostorni dvorani »Društvenega doma« priredilo društvo »Tabor« kaj lepo uspeli Miklavžev večer. Naraščaj ženskega zbora je pod spretnim vodstvom našega marljivega g- pevovodje zapel tri ljubke pesmice. Burno odobravanje je dalo mladim pevkam pohvalo in priznanje. Nato je društveni predsednik v šaljivo - resnem govoru očrtal pomen Miklavževega večera. Govoru pa je sledila z groženjem, bobnanjem in piskanjem spremljana slika pekla. Na to pa živa
slika: Sv. Miklavž z angeli obkrožen od prosečih otrok. Konečno je nastopil Miklavž s spremstvom, ki je obdaril stare in mlade, velike in majhne. Udeležba je bila tolika, kakršne že dolgo ni videla naša dvorana. Navzoči so bili kaj zadovoljni s prireditvijo, društvo je pa veselo, da ima toliko prijateljev, d Iz Tržišča na Dolenjskem. Ogenj j je nastal 13. t. m. v Sp. Mladetičali in I upepelil hiše posestnikoma Franc Aj-i dišeku in Gačniku. Ko bi ne bilo dežev-I no vreme, bi bilo šlo gotovo polovica I vasi. Posestnik Gačnik je nezavarovan, i Torej kmetje! Zavarujte svoje imetje pri domači »Vzajemni zavarovalnici«. — Delavstvo šentjanške premogokopne družbe v Krmelju je pričelo 12. t. m. s splošno stavko. Slabe delavske razmere so prisilele delavstvo, da je prijelo za to orožje. Takoj isti dan sc je pripeljal iz Trsta družbeni ravnatelj Gmeyner ter sc začel pogajati z delavci. Družba se je z delavci sporazumela in 16. t. m. se je zopet pričelo delo. Posredovalo je nekaj gospodov od višje rudarske oblasti. Poklicano orožništvo je bilo brez posla, ker je bilo delavstvo mirno. Delavci, v slogi je moč! — V Pjavcah je umrl 14. t. m. osmošolec Vincencij Slapšak. N. v m. p.! — Vsem čitateljem in naročnikom želimo vesele praznike in prav srečno Novo leto, pričakujemo, da ostanejo vsi zvesti ter da še mnogo novih naročnikov pridobe za našega »Domoljuba«, ki bo tudi v novem letu ostal zvest načelom ljudstva. Nek hudomuš-než je dejal:
i
Na »Domoljuba« se bodo vsi naročili, ki imajo kaj uma in na pravem koncu
glavo,
brezumneži pa še zanaprej iz »Slovenskega Doma«, bodo srebali samo s pomijami vodo.
d Litija. Franc Poglajen, 23 let stari slikarski pomočnik v Litiji, najboljši član vseh naših organizacij v Litiji in Šmartnem, tudi nepogrešljivi in priljubljeni igralec na našem odru, se je v ponedeljek 19. decembra zjutraj hudo ponesrečil. Bil je v »Rokodelskem Domu« pri igri »Mladi in stari«; hotel je, da se ta igra vprizori tudi v Šmartnem. Odhajal je iz Ljubljane s polnočnim poštnim vlakom. Siromak je v vlaku zaspal, zbudil se je, ko je vlak že z litijske postaje odhajal, šc ves v spanju planil pokonci in skočil z vlaka. Obležal je nezavesten in ves razbit. Iz Save je sprevodnik telefonično obvestil litijsko postajo, da je nekdo ponesrečil, nakar so ga šli iskat z nosili. Sreča da ga je opazil tovorni vlak, ko je ležal na tiru, ta ga je tudi pripeljal na postajo v Litiji. Od tu je bil s poštnim vlakom pripeljan v Ljubljano ter v bolnico. Malo je upanja, da okreva. Za vrlim fantom je vsesplošno obžalovanje.
d Iz D. M. v Polju. Novi »Društveni Dom« imamo pod streho. Na novega leta dan ga bomo otvorili z igro, petjem in z novo godbo naših Orlov. Igrali bodo vrli fantje iz vseh treh Orlov našega izobraževalnega društva. Tudi se bo
priredila šaljiva loterija, katero preskrbe izključno naši Orli iz Zadobrove, Zaloga in D. M. v Polju. Naj se vsak' potrudi, da se udeleži tega dne zabavne prireditve, ki bo nudila veliko prijetnega razvedrila. — Sedaj naj še omenim, da se pri požarni brambi v Zg. Kašlju nekaj giblje. Ljudje govore razne stvari. Pravijo da jo je vodstvo precej zavo« žilo. Marsikateri je že odstopil, ker liberalni general preveč oblastno pošto« pa. Bomo videli kaj bo storil občni zbor. Radovedni smo tudi, kako stoji godba, katera je že do malega propadla. Čuje se, da še sedaj ne ve odbor, koliko god« ba stane. Gospodu ki ima to urediti, bi svetovali, da naj se za to malo bolj bri« ga, kot pa za od Nemcev plačane So* kole.
d Iz Trebelnega. šolsko vodstvo vabi k »Božičnici« katero priredi s pomočjo šolske mladine dne 26. t. m. ob 3. uri popoldne. Spored zanimiv: »Smreka — božično drevo«, igrica vs verzih. »Nežka z Bleda«, petdejanjkal ter več božičnih deklamacij in pesmi.-Vstopnina: sedeži 40 v, stojišča 20 v, za otroke tudi sedeži le 20 v. Ker je ves dobiček namenjen za nakup šolske za« stave se preplačila hvaležno spreje« majo.
d Iz Kostanjevice. V »Slovenskem: Domu« z dne 3. decembra, se neki dopisun iz Kostanjevice spodtika nad na« šim vrlim kaplanom g. Klemenčičem irt pravi, da je kaplan Klemenčič v pače-nju resnice vreden sodrug Kržišnikov.i Nam ni nič znanega, kedaj naj bi t?J dva pačila resnico, vemo le, da je pačil nekdo drugi, ko je dajali neresnična uradna poročila o kostanjeviških stanovanjih.
n Vrhniške novice. Pogreša se že dalje časa Marija Pustavrh iz Vrh« nike. Ne da bi kaj omenila, izginila je neznano kam. Stara je nekaj nad 30, let in samskega stanu. — Od 27. no« vembra do 4. decembra smo obhajali! pri nas sveti mi si j on. Vodili so ga v splošno zadovoljnost oo. franči« škani p. Kasijan iz Maribora, p. Avgu« štin iz Viča ter p. Salvator iz Ljublja« ne. Obliajanih je bilo nad 4000. — Dne 8. decembra je praznovala tukajšnja' Marijina družba slovesno svojo desetletnico. Pri tej priliki je priredila v, »Društvenem domu« veselico, katere so je udeležilo prav mnogo občinstva. Po« leg petja, deklamacije in nagovora so uprizorile dekleta »Vestalko«, ki se je krasno obnesla. — K me čka poso« jilnica je razposlala v svoji denarni! stiski letake, s katerimi vabi stranke k! sebi. Ne vemo, če bo kaj to izdalo. Naši ljudje imajo predober spomin, ki jim pravi, da liberalna posojilnica ni še nikdar ničesar dala kmetu koristne podpore, temveč vedno basala par liberal«
82
nim mogotcem nikdar polne žepe. Iz te moke najbrž ne bo veliko kruba. — Zadnjo nedeljo popoldne je predaval v »Društvenem domu« c. kr. živinozdrav-nik g. Hihar o prešičji rdečici in kugi ter goveji kugi na gobcih in parkljih. Dvorana nabito polna.
n Bloke. Na praznik Matere Božje nam je predaval v šolskih prostorih gosp. sodnik Avsec o nepotrebnih pravdah. Takih govorov več med ljudstvo, pa bo marsikatera kmetija obvarovana propada. Na resničnih slučajih nam je gosp. predavatelj pokazal, kako mnogokrat ljudje vsled svoje trme zakrivijo nesrečo sebi in svoji družini. Vsled ljudskih sodišč — na Blokah je že imamo — sc bo boben vedno redkeje oglašal. Žal, da rned mnogobrojnirni poslušalci nismo opazili tistega, ki je zanesel med nas kugo pravdanja.
n Hrenovice. V nedeljo dne 11. decembra se je vršil v Hrenovicali pri fari ustanovni občni zbor Katol. slov. izobraževalnega društva. Udeležba je bila kljub slabemu vremenu velika. Obiskali so nas tudi Orli iz Postojne. Gosp. Rudolf Kapš, kaplan iz Postojne, je iz zgodovine slovenskega kmeta pokazal s svojim šegavim govorom potrebo izobraževalnih društev ter njih pomen za današnje čase. Od občnega zbora izvoljeni odbor se je sestavil sledeče: g. Martin Dimnik, kaplan, predsednik; Andrej Baje, posestnik iz Go-rič -i, podpredsednik; g. Anton Porenta, kaplan, tajnik; Helena Karuza, dekle iz Landola 13, tajnikova namestnica; gdč. Pavla Lampe, učiteljica v Hrušev-ju, blagajničftrka; Anton Premrl, mladenič iz Šmihela 21, blag. namestnik; Ignacij Pavlovčič, mladenič, Gorice 33, knjižničar. Za pregledovalca računov pa sta bila odbrana: g. Ivan Zupan, župnik in Jakob Turk, mladenič iz llrenovic 41. Članarina sc je določila na lelo 2 K 40 vin. Pristopilo je društvu takoj prvi dan 112 članov, pa se šc oglašajo. Gdč. Lampe je pozvala dekleta in žene na delo za procvit žen-.stva, potem pa je predsednik g. Martin Dimnik s pozivom na vse k slogi, edinosti in delu zaključil lepo uspeli občni zbor. Omeniti nam je še, da so sc nekateri izjavili proti temu, da bi imele pri društvu tudi žene in dekleta kaj opraviti. Seveda se jc to zgodilo le vsled nepoznanja društvenega namena, malo pa tudi iz osebne mržnjc in pa sebičnosti, kar pa mora tu popolnoma izginiti. Društvo je za vse, hoče nuditi vsem priliko do izobrazbe in po-šfene zabave. Ni pa za to, da bi se v njem skazovali samo nckaleri.
n Bloke. Debele laži so zopet nakopičili naši liberalci v svojem »Svinjskem domu«. Žan in Korl sta se topot prav pošteno zaletela. Najprimernejši odgovor takim ljudem bi bila klofuta, kakršna se da ničvrednemu paglavcu. Odgovarjamo pa zato, da naši ljudje uvidijo, kako grdi lažnjivci so naši liberalci. O pasjem davku se lažejo, da znaša samo 28 kron, v resnici pa znaša 128 kron. Tako stoji črno na belem v 72
blagajniškem dnevniku, tako se je bralo tudi pri seji. Liberalni odborniki imajo menda kosmata ušesa, da ne razumejo, kaj se jim bere in tako trosijo laži med ljudstvo, da bi v njem iz-podkopali zaupanje v S. L. S. in da bi na ta način prišli zopet sami na površje. Druga velika laž je, da ima občina 500 kron primanjkljaja, kljub temu, da so se naložile naklade na pivo in žganje. Vsakdo ve, da so se naložile te doklade šele sedaj, pri zadnji seji, da se od njih ni pobral niti vinar in da niso mogle vplivati na računski zaključek letošnjega leta. Samo liberalna pamet tega ne razume. Da pa ima občina primanjkljaj, za to se imamo za-I hvaliti gospodarstvu zadnjih let, ko so j liberalci nalagali bremena, da večjih niso smeli, niti mogli. Do 100 odstotkov so prignali občinske doklade. In kaj so napravili? Človek bi mislil, da imamo vse najmodernejše urejeno. A nimamo ne občinske hiše, ne gasilnega doma, ne občinske tehtnice. Šole se , šele sedaj zidajo. In koliko bodo stale, { niti ne vemo. Samo duhovska šola bo stala 27.000 kron. Ali je bila potrebna ali ne, poslušajte ljudi, kaj govorijo. Če bomo za vsakih petdeset otrok dali toliko tisočakov, bomo še daleč prišli. In tako gospodarstvo imenuje liberalni dopisun dobro.
n Iz Spodnje Idrije. V nedeljo dne 11. t. m. smo obhajali 20 letnico našega izobraževalnega društva, seveda ad-ventnemu času primerno. Ob 10. uri je bila sv. maša za žive in mrtve ude našega društva, pri kateri sta stregla dva Orla v kroju. Sv. maše so se udeležili vsi društveniki. Zvečer ob 6. uri je bila veselica s prav lepim sporedom. Po deklamaciji in petju dekliške zveze je bil govor, v katerem je gosp. župni upravitelj Ivan Mrak povedal celo zgodovino društva od leta 1890. do danes. Potem so fantje dobro igrali komičen prizor »Zamorec«. Tako se je končalo naše slavijo. Kakor smo iz govora razvideli, so bili enkrat zelo žalostni dnevi za naše društvo; pa vse se je preneslo, drušvo je šlo naprej preko vsakih zaprek in sedaj ima prav lepo število članov, ki pridno obiskujejo društveno sobo in knjižnico. Ako Bog da srečo, upamo, da sc število še poveča in društvo napreduje tudi v prihodnje.
n Unec. Slovensko katol. izobraževalno društvo na Uncu priredilo je v nedeljo dne 4. t. m. pri Kobetu javno predavanje o živinoreji in živinorejski zadrugi. Predaval je živinorejski inštruktor gospod Krištof ter pojasnil, kake koristi nudi živinorejska zadruga svojim udom, ako sc je oklenejo. Udeležba je bila precejšna ter pokazala, da se kmalu ustanovi živinorejska zadruga na Uncu.
n Postojna. Dragi »Domoljub«, 'zadnjič si izpremenil naše vrle otoške pevce v otroške, kar ti enkrat odpustimo, drugič pa le glej! — Ob koncu leta bo krožila okrog pola izobraževalnega društva, da nabere novih članov.
Prosimo, da se pridno podpisujete saj kot podporni člani, da pomnožimo knjižnico. — Takoj z novim letom se prično v društvu javna predavanja vsako nedeljo popoldne takoj po službi božji. Predavanja bodo zanimiva, za govornike je tudi poskrbljeno; zaha. jajte v obilnem številu k predavanjem. — Časopis »Slovenec« lahko dobita vsak dan v trafiki g. Vičičeve; prav po, trebno je, da ga kupujete in razširjale. Zahtevajte v gostilni vedno le naše Ca," sopise, saj birt mora dati ljudem, česar želijo.
n H a rije. Redkokdaj se bere tako ime v časopisih. Daleč smo od središča slovenske zemlje; na Kranjskem sicer toda na meji proti Istri. V Reko ali Trst nam je veliko bližje ko v Ljub, ljano. Zato se bolj redko oglasimo, in kadar se pa, takrat mora biti pa precej važen vzrok. Dasi smo župnišče lepo popravili in težko pričakovali novega gospoda, tega le ni bilo. Prejšnji gosp, Borštnar so odšli na samostojno župnijo v Št. Lenart v selško dolino. Ostali smo sami brez pastirja. Službo božjo in šolo opravljata gospoda trnovska kaplana, kar je seveda težko pri tako obilnem delu v trnovski fari sami. štirikrat na teden hoditi k nam in v vsakem vremenu, ni posebno lahko in prijetno. Smilita se nam gospoda, toda pomagati ne moremo. Gospodov manjka. Trdno smo se nadjali, da pride prejšni trnovski kaplan g. Golmajer k nam, ko je nekoliko okreval po nevarni bolezni. Toda zastonj smo upali. Vi škofiji so ga prestavali na Ig pri Ljubljani. Bog mu daj srečo, posebno pa zdravje! — Na naši liarijski pošti vla-i dajo zelo čudne razmere. Kljub temu, da gre pošta iz Podgrada vsak dan v Trnovo in nazaj, vseeno zaostajajo pisma po cele mesece; potem naj bodo važna (n. pr. sodnijska, notarska) ali navadna. Čc se pride vprašat, je-li pismo za tega in tega že tu, sledi odgovor »ga še ni«. In kljub dvakratnemu prevozu pošte na dan se pisma pobirajo iz nabiralnika kvečjemu dvakrat (reci dvakrat) na mesec. Tako je že marših kateri imel občutno škodo, nevede ka-ko temu odpomoči. In koliko se jih izgubi, kdo more pregledati! Če je kje v bližini semenj, ne dobi ta dan noben pošte. Izgubljajo se pisma najbolj ona, ki se oddajajo v Harijah. To da marsikaj misliti. Dalje pridejo mnogokrat sem došla pisma napol ali popolnoma odprta v roke naslovljenca. Zapirajoče znamke so večkrat zamazane in natM gane v znamenje, da se je pismo sku< šalo odpreti. Godi se nam prav kakor v hudi, nevarni vojski. V slučaju da nI znamke na pismu ali razglednici, sb prilepljajo stare že rabljene znamke. Pismo ne pride celo iz Harij v Trnovo, torej na prvo najbližnjo pošto. Bo treba enkrat nekoliko bližje posvetiti! Od mnogih dokazov, ki so na razpolago, naj bo samo eden: Neko pismo je bilo oddano na Dunaju 5. novembra in pn-1 šlo v roke naslovljenega šele 11. f1e" cembra t. 1. Treba bo torej poseči višjo.
da pride vse na dan; saj smo vendar na Kranjskem, v Avstriji. Toliko za enkrat!
n Iz Idrije. Veliko se je že govorilo in pisalo o našem potoku Nikova, ki teče skozi mesto. Dasi ima na nekaterih krajih z deskami tlakaho strugo, vendar tožijo, da posebno ob suši v poletju zastaja voda in druga nesnaga, katero mečejo v potok. Naj se moderno regulira in oboka, se kliče že nekaj let. Pozabili so pa, čegava lastnina je struga. Dasi ima naš gozdni erar pravico loviti ribe v njej in je sam položil svoj-čas deske v strugo, vendar so klicali mestno občino na pomoč, naj ona prevzame velike stroške za moderno uravnavo. Celo v zadnji občinski seji dne 1. decembra so postavili prvi obrok kar 10.000 kron. Naša stranka se je temu uprla in zahtevala, naj pravi lastnik popravi in uravna potok, da ne bode zdravju škodljiv. Kako je prav imela naša stranka, se vidi iz tega, da je sedaj gozdni erar v državnem proračunu precejšni znesek sprejel, da se v teku nekaj let struga scementira in zasta-janje vode in nesnage odpravi. Svojčas je bil deželni odbor poslal dva izvedenca, naj pregledata svet, napravita načrt in povesta, koliko bi vse stalo. Ko je pa to zvedelo gozdno uradništvo, je zagrozilo, da jih toži radi motenja posesti, ako še nadalje brodijo in merijo po strugi, lastnini gozdnega erarja. No, sedaj vendar enkrat pridemo do tega in sicer brez stroškov naše zadolžene občine. Ker naše mesto leži v globokem kotlu, obdano od visokih hribov, nimamo hudih vetrov, ki bi odnesli zdravju škodljive snovi in bacile, ki se vzdigujejo iz stoječe vode in močvirja. Na Dunaju je njega dni znana Dunajšica enako zastajala v globokih jarkih in okuževala soseščino. Imenitni Lueger, bivši župan dunajski, je uravnal in obokal strugo, nad njo napravil krasne nasade in šetališča. Da bi pri nas kaj enakega napravili, ni misliti, je premalo denarja za tako napravo. A če nam le Nikovo uravnajo in vso strugo s cementom obdajo, se bode voda gladko odtekala in seboj vzela vse, kar se v strugi nabira. No, če erar za Idrijo kaj stori, izpolni le svojo dolžnost. Bomo še lahko zgodovinsko dokazali, kako sc sc rudarji idrijski v težkih časih Avstrije žrtvovali za skupne potrebe. Oni so se spominjali države, naj sedaj ona nekoliko povrne dobro z dobrim. Ce tudi malo pozno pride, vendar dobro, da vsaj enkrat pride.
naaauaananaoanaaa
Cerkvena pesmarica za učence slovenskih ljudskih šol. Zložil Danilo
Fajgelj, op. 163. Izdaja za organiste 1 K 20 vin., izdaja za učence 40 vin. V Ljubljani 1900. Katoliška Bukvama. — Ta od slovenskih glasbenikov pohvaljena in ocl c. kr. naučnega ministrstva za slovenske ljudske šole dovoljena pesmarica obsega mašne, obhajilne in Marijine pesmi, nadalje pesmi cerkvenega leta (adventne, božične, postne, velikonočno, za križev teden, Duhovo in Sv. Reš. Telo) ter še nekatere razne pesmi za učence dvoglasno. Vse pesmi se lahko pojo tudi enoglasno. Napevi so lahki, melodijozni in ccrkveno dostojni ter so se zategadelj hitro udomačili ne samo v šolah, ampak tudi na cerkvenih korih. Partitura kaže dovršeno fakturo in pravi cerkveni slog, kakor sploh vse skladbe za orgle pokojnega mojstra D. Fajglja.
Knjiga s slikami iz sv. pisma za nazorni nauk naši deci je izšla ravnokar v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani pod naslovom »Našim malim. Vzgojne slike iz sv. pisma.« Doslej Slovenci še nismo imeli knjige, ki bi na podlagi nazornega nauka olajšala naši mladini učenje svetopisemskih zgodb, četudi je bila taka knjiga že davno potrebna. — Zgoraj označena knjiga sestoji iz več prav primernih, lepo izvršenih večbarvnih svetopisemskih slik, izmed katerih vsako pojas-nuje eno stran obsegajoče besedilo, ki je res vzeto iz otroške duše in je bo tudi otrok lahko in pravilno umel. Slike s tekstom se bodo neizbrisno vtisnile v otroško srce, kar bo dokaj olajšalo gosp. katehetom začeto delo v šoli. — Knjiga velja samo 90 vin. in ima na naslovni strani sliko »Angel naznani pastirjem Jezusovo rojstvo« tako, da je posebno primerna za božično darilo; ne manjka naj pod nobenim božičnim drevescem.
Prvi zobčki
bodo hitro prodrli, brez vsakega krča ali med časom dobivanja zob tako pogosto nastopajočih težkoč v prebavi, ako se da otrokom Scott-ova emulzija. Ona prepreči noči brez spanja, zobčki rastejo močni, ravni in zdravi. 34 letni dober sloves je porok za to trditev. To je brez dvoma, da bo tudi Vaše dete	3114
Scoff-DUD emulzijo
ne samo rado zavživalo. ampak tudi zelo lahko prebavilo, tudi tedaj, ako bi mu mleko povzročalo težave,
Pristna le s to znam-ko — ribičem — kot garanci skini znakom SCOTT- ovega ravnanja 1
Cena izvirni steklenici 2 K 50 vin.
Dobi se v vseli lekarnah.
Za Božič 1910. Znana tvrdka A. Ilirschberg na Dunaju II., Rembrancl-strasse Nr. 19, razpošilja tudi letos kot vsako leto, priljubljeno amerikan-sko srebrno garnituro, obstoječo iz 42 komadov, in sicer: nože, vilice, žlice, zajemalnice za juho in kavo, svečnike itd. po nizki ceni 14 K 40 vin. Več v oglasu.
Mi nočemo imeti glavobola, zobo-bola, trganja, bodlajev, revmatične bolezni v hrbtu in mišicah. Mi uporabljamo Feller-jev fluid s znamko »Elsa-fluid«. Dvanajstorica za poskušnjo stan ne samo 5 kron franko. Želodec utr-i dijo, pospešijo prebavo in izborno učinkujejo Feller-jeve odvajalne Rhabaiv bera-krogljice s znamko »Elsa-krog-ljice«, šest škatljic franko 4 krone. —i. Dobe se od E. V. Fellerja v Stubici, Elsa trg št. 16 (Hrvatsko).
Tržne cene
Gospodarske Zueze
za 100 kg. Ljubljana
V Ljubljani, dne 20. decembra 1910.
Deželni pridelki:
Pšenica.....
Rž ........
Ajda.......
Ječmen.....
Oves .......
Proso belo . . . Proso rumeno Koruza stara . Koruza nova .
Leča.......
Grah . ......
Laneno seme .
Grašlca.....
Domača detelja Gorenjska repa Fižol Rlunlčan . Fižol Prepellčar Fižol Mandalon
Čebula......
Krompir......
Zelje »veže . . . Zelje kislo brez
sodn.......
Repa sveža . . . Repa kisla brez
soda.......
Brinje.......
Kumna......
Orehi.......
Gobe ^uhe ....
Jezice......
Želod .......
Smrekovi storži.
Seno.........
Slrma.......
Stelja.......
60
Živina, meso
živa vaga:
Goveda pitana . Teleta težka . Teleta mala . .
Prašiči.....
Koštrunl ....
Kuretnina in drugo;
Maslo.ikub&PA i
od K auo — do Maslo surovo od K 2(10 — do . . . Slanina sveža
(«peh)......
Slanina preka-
jena .......
Mast svinjska .
Loj........
Jajca 100 koin
Pitanci.....
Golobi......
Raca.......
Gos........
Cena	
	V
S(l	
112	_
m	•
i I2S	—
i 104	r
2* a — 230 !
Kolonijalno blago na debelo
Rlž Rangon od
K 25' - do ... . Kava Santos od K 285 — do . . .
Sladkor......
Petrolej.....,
Kuverte s firmo,
-	- pismu, - ■
-	račune Itd -
izvršuje natančno po : naročilu : : Katoliška: : tiskarna : v Ljubljani.
Potrudite se
pred nakupom vpo-rabnih predmetov in daril vseh vrst zahtevati moj glavni cenik s 3000 slikami, kateri se pošlje vsakomur zastonj in franko. C. kr. dvorni založnik
Jan Konrad
Brllx št. 1416 (CcSko).
Dober tek! Zdrav želodec imamo in nikakih bolečin in tiščanja v želodcu, odkar rabimo Feller-jeve odvajalne Rhabar-bara krogljice z znamko „Elsa~krogljice". Svetujemo Vam iz lastne izkušnje, poskusite iste. ki pospešujejo prebavo in krepe želodec 6 škatljic franko 1 krone. Izdelovatelj samo lekarnar E. V. Feller v Stubici, Elsa trg 16 (Hrvatsko),	28S4
62
(Pljučne bolezni
kašelj, katare, oslovski kašelj, inflnenco
zdravijo zdravniki z
SIROLIN
,,ROCHE"
V N
Ajrillif»i •rr.pfclilim«« litrvžrraijtndK/ili-i
tkr/firr^-BKrpm TAIC»oobi» rSrErtmchttm J~» rh—totr*
r+ Kuidtr h J
Preis n?4.A\ 3.20 KT4_
K
Kdo naj vživa Sirolin?
1.	Vsak, ki trpi na dolgotrajnem kašlju. Kajti boljše je bolezni odvrniti, kot pa iste ozdravljati.
2.	Osebe s kroničnim bronrhial-katarom, ki sc ozdravljajo s Sirolinom.
3.	Astlimatični, ki se bistveno zboljSajo i Sirolinom.	75 Skrofulozni otroci z bezgavkami, katarom na oCesih in v nosu itd., pri katerih Sirolin zelo vspeSno vpliva na celoten razvoj.
t^-^Tir i IL^SP^i.-.. f
t ...	laurt
LLV- -".-i,'""""
Zahteva naj se izrecno Sirolin izvirni zavoj „ftodie" in zavrne odločno ponarejanja in takozvana nadomestila (Zdraviliški predpis),
F.Hoffmann-La Roche Ho.,
Base! [Švica) Crenzach(Baden).
LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Lvov (Lemberg), 7. decembra: 48, 39, 47, 45, 31.
Brno, 14. decembra: 38, 4, 33, 17, 30. Inomost, 14. dec.: 13, 80, 59, 29, 8.
t
3600
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom. prijateljem in znancem preža-lostno vest, da je naša iskreno ljubljena soproga ozir. mamica, tašča, stara mamica, sestra in teta, gospa
HVarija Zorman
trgovčeva soproga
danes popoldne ob 3. uri, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage bode v torek t. j. 20. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti 1'lorijanska ulica št. 4 v rodbinsko rakev na pokopališče k sv. Krištofu.
Ljubljana, 19. decembra 1910. Alojzij Zorman soprog. Meiod, Ivan sinova,
z gospodarskim poslopjem in 1 llod 3 travniki je naprodaj v Pod-peči št. 4 pošta Preserje. Ceno pove lastnik Fr. Padar, posest. Podpeč Št. 15.	3047
Uajetica
za pekovsko obrt sprejme takoj Ignacij Kukovica Studenec Ig št. 73. 3616
Oslredm banka^Sp českych sponlelen
2253	podružnica v Trstu 21 — 1
obrestuje	Piazza del Ponterosso 3
B vloge na knjižice 4'U°/o B 13 premijove vloge 5'/«% g) 13 vloge v tcMem računu po dogovoru g
— Poštne položnice sc pošljejo na željo zastonj —
Bančni posli vsake vrste. Vatliie In kavcije.
5*
Lepa hiša
se proda ob deželni cesti na Štajerskem, z velikim sadnim vrtom, gost Ino in malo trgovino, katera se lahko razširi, ker ni eno uro na okolu nobene prodajalne. Dalje
manjša hiša ^
z gospodarskimi poslopji in nad 100 oralov rodovitnega zemljišča, skupno oli v manjših del'h Plačilni pogoji ugodni. Več pove Josip Božič, posestn k Stope pri Sevnici.
Gozdni del
če le možno arondiran, v ceni od 2 do 3,000.000 kron, se kupi proti takojšnemu plačilu. Dopisi naj se pošljejo na: Barona R. v. S. hauptpostlagernd Innsbruck, Tirol.	2662
Vsak pozna
•	kanevas •

kos 23 m K io Oo 0


celir IS m -J ' za C srajc K 8-00. • J Brakatc, damaste, platno, J
•	oksforde, barhente, na- • 0 mizno in posteljno perilo Q 0 dobavlja 2U80 f
§ I. gorska tkalnica q
•	STAREK & MACHANE • JSRY št. 45*
0 češko (Orl. pogorje . Q
q Vzorci zastonj. £ •••••••••••
Samo naravnost
od naše tovarne kupijo zasebniki
blago za gospode in dame
najboljše kakovosti po najnižjih tovarniških cenah. Dobi se vsaka mera. Ostanki po čudovito nizkih cenah.
Zahte ajte vzorcel
Prva Šlcz. razpcSilj. tovar. blaga
„5I5aETSH"
Krnov (JHnerndorl) St. I.
IH7a Avstr,- šlezija.
l/sfa/topfieno /Sfi?*

I/voz kave Pefežga/nica Aave

zuatž
Naročajte sobotnega »Slovenca"!
Župni urad v Vavtivasi razpisuje
službo orgista in cerkvenika.
Plača letnih 800 K v gotovini, prosto stanovanje in poraba vrta. - Prednost imajo tisti, ki znajo voditi pevski zbor. Nastop ob novem
V nkEer ievi kovčegi iz bičja, potni kovčegi in torbe.
Zelaznf kovčegi, zgibalni kovCegi kovcagi za feevije in klobuke, torbe iz usnja, kovčegi i,torbe s pripravo za potov, potrebščine ali breznje.
Minfilerssin
spec, za kovcege Dunaj I.,
Himinelprorlu.7. Telefon 8207. iustr. ceniki zasloni in franko. 'eprekosno! Zakonito zalamSeno Točna pcstrežba.
V velil skrbeh vidimo iti
otroke, ko zavlada hud mraz. žvižga veter in j|] in ko tuli sneženi vihar po cestah. Talca pot v šolo po zimi je resnično nevarna, in kdor hote [j^l ohraniti svoje otroke zdrave, temu jih ni treba L-J1 samo gorko oblačiti ampak naj jim da vedno rpTi tudi s seboj dvojico Fayevih pristnih sodenskih 1M1 mineralnih pastilj, katere zabranijo prehlajenje p-, in isto takoj naravno odstranijo. Skatljica stane [RJ samo K 1 '25 in se dobi v vseli tozadevnih prodajalnah. odvrni pa odločno vsako ponarejanje. |al Olaviio zastopstvo za Avstro-Ogrsko: \V. Th. Guntzcrt. c. kr. dvorni založnik, Dunaj IV/1, Gvcsc Neug. 17.
Pozor!
Minil! IHIIH! Pilini!
Najbolj varno naložsn denar v posestvo!
Proda se hišica v dobri legi, 5 minut od mesta s parcelami ali samo z vrtom pod ugodnimi pogoji. V njej je že 50 let dobro vspevajoča manjša trgovina in trafika. Pripravna je za vsako obrt. V slučaju poljedelstva podatki pismeno. Pojasnila daje lastnica flna Leskovec, trgovka v Skofjiloki.	3669
Najboljša ura sedanjosti in po najnižji ceni. Srebrna ura od K T— naprej.
Naročil jteie pri moji domači tvrdki ker boste tu res ceno in dobro postrežem".
Fr. Čisto u Lfulsljaiai,
szmsi esaspriali Frančiškanske cerhue
Ceniki s koledarjem tudi po poš'i zastonj.
Tudi najlioljsi in najcenejši šivalni stroji so v zalogi.
Nc več na Me.liiem trgu,
samo naspioii Frariiiškans&e cerkva
Edina slovenska kisi; Ja
Tolstovršha slatina
je po zdraviliških strokovnjakih priznana med najboljšimi plan nskimi kislimi vodami, je
izliorno zdravilo
za katire v grlu, pljučih, želodcu in čievesih, za želodčni krč, zaprtje, bolezni v ledvicah in mehurju ter pospešuje tek in prebavo, Tolstovrška slatina ni le izborno zdravilna, temveč je tudi osvežujoča
namizna kisla voda.
Odlikovana je bila na meunarodni razstavi v lnomostu 1896 in na higijenični razstavi na Dunaju 1899.
Naroča se pri oskrbništvu Tolstovrške slatine, pošta Guštanj (Koroško), kjer se dobe tudi ceniki in prospekti.
Del čistih dohodkov gre v narodne namene,
Slovenci! Svoji k	svojim! Zahtevajte povsod le Tolstovrško	slatino! Vsaka slovenska gostilna naj ima	le edino slovensko kislo vodo.	2921
Kupilo - ms™ dettice
(frize) od 25-50 dolge in od 3-10 cm široke, 23/, • cm debele. — Ponudbe, katerim je priložiti se-znumek velikosti deščic, naj se ilopošljejo na V. ScagnetU, parketna tovarna v Ljubljani. 3523
Kava.
Novine starega znanca.
Nekaj novega o kavi? Kaj se da o nji šo sploh novega povedati? Ali ni porabljala množica tovarnarjev sladne kave in kakaoa ter drugih človekoljubov že desetletja, da nam postavi njene škodljivosti jasno in razločno pred oči? Seveda, izgubili smo tem potom tudi marsikateri radosten trenotek, ker so nam obesili kavno ročko nekoliko više, toda s posledicami preiskovalnih vednosti mora se računati, tudi če Marsikrat prav težko gre.
Sedaj pa sc je po novejših preižlto-fanjih dognalo, da zasluži naša stara Prijateljica kava, da jo zopet postavimo "a svoj častni prostor, od katerega smo jo vidli izginiti s tihim obžalovanjem. In radosten nasmeh ukrade sc lam na obraze: kavni venčki se morejo ZoP«'t prebuditi k novemu življenju in dovoljeno nam je, po obedu zopet piti ""šo čašo črne kave, ne da bi se bilo pti oškodovanja našega telesa in na-®e8u duha. In vse to z (lovljenjem stro-vednosti!
Hazodelo sc je, da je toli povdarja-jj1 rab pred posledicami uživanja Jave enostavno neutemeljen. (Glej: A. »Vi ler: kava, čaj, kakao, stran 4). Sc-'etlr>, in. to so mora dobro paziti, le pod s°tovimi pogoji, ki pa se jako lahko iz-
polnjujejo. Natančne preiskave so namreč dognale, da ne tvori toli obre-kovalni kofein neprijetnih prikazni, temveč, da jc v prvi vrsti vpoštevati kakovost aromatičnih olj, ki se nahajajo v žgani kavi, toraj žgalni proizvodi, ki določujejo tvornost živcev. Jasno je tedaj, da se da namišljena nevarnost kave po primernem žganju docela odstraniti, in da je kofein le postranska stvar. Izkušnja tudi naravnost dokazuje resničnost teh izvajanj. Mnogo narodov: Turki, Arabci, Holandci, Buri, so kaj močni kavopivci, a vzlic temu ni še nihče slišal o nervoznem Turku, Arabcu ali Buru, nasprotno, vsi ti ljudje so znani radi svoje neomahljive mirnosti, | ki moji mnogokrat kar na hladnokrv- j nost.
Toraj, način žganja jo največje važnosti, če so hoče dobiti zdrava kava in tu sc mora priznati, da sc pripeti ravno pri tem zares mnogo napak. Ena najnehvaležnejših nalog je, žgati na : navadnih žgalnicah, kajti ne more se : nikakor pravi trenotek določiti, v katerem naj se z žganjem neha; poleg tega pa se še vpraša, je li žgalnica sploh tako narejena, cla more plin, ki nastane pri žganju in v katerem se nahajajo nevarna olja, tudi takoj izpuh teti, da se ga ne navleče kava. Če sc pa kava umstveno žge, izgubi tudi docela svojo škodljivost in smemo se brez vso skrbi veseliti njenih dobrih lastnosti. V res- i
niči sicer na škodljivost kave nihče ni hotel prav verjeti, kajti prevečkrat se je izkušalo njene blage posledice. Bilo bi odveč, spominjati na to, kolikokrat nam je dala gorka pijača novo moč in kolikokrat nam je oživila upehane živce. še dragocenejši so postranski uspehi, ki jih prinaša kava. Sama zase sicer ni redilo, a ona se da porabljati kot takšno, ker se da použivati z redilnimi tvarinami, ki rede človeško telo, v prvi vrsti s sladkorjem, katerega važnost se vedno bolj spoznava. Za mnogo ljudi je kava neizogibno potrebna k mleku, kojega pusti okus jim za dolgo časa no bi ugajal.
Toda, kakor že rečeno, lastnosti kave pogojene so v prvi vrsti v primernem žganju in zato bo zanimala vsakogar vest, da otvori prva trgovina za uvoz kave v monarhiji v Ljubljani v kratkem času podružnico, v kateri se ne dobiva samo vsak dan sveža in dobro izbrana, temveč tudi umstveno žgana kava. Tvrdka Julija Meinl-a dosegla je v umetnosti žganja kave najvišjo popolnost. Z dovažanjem kisika in slcrbljivim takojšnjim odtezanjem škodljivih plinov, žge sc kava v strojih, katerih konstrukcija je patent tvrdke. Ogromna razsežnost znane veletrgovine pričuje o zaupanju, katero sc izkazuje njenim proizvodom in katero se bo tudi tukaj kmalo razširilo. %39
•■•••eaac«««*«*
•	Epilepsija, Kr1, J
•	KPČj, Epilepticm om »
s Nervoznost J
•	Zahtevane zdravn. raz- —
•	pravo St. 53 brezplačno J
•	od glavne zaloge: „»M- Z J	thc^e ztr »uslrii" uunaj IX, Z 2	ali P3 naravnost iz to- J S	varne: Pri*. Sdmantnapo- a ■	thcle, Frankfurt am Mlin. J
---
Skodooati
Vam ne more, akopiSe-te takoj po nove vzorce od blaga za ženske in možke obleke katere Vam posije proti vrnitvi franko narodna velelr-govska hiSa	1866
UtniiivCellfl.
Odele za konje (koci)
Ijena
solidno, trpežno izvršene.
St. 2 33. Šta)erska ode|a tz dlake, povsem karirasta v različnih vzorcih, ko: temeljna barva rulava z rudoče-viSnjevimi ali rudeče zelenimi pašami, rumena z rudeče-rujaviml pašami, modra z rurieče-rumen:mi pašami, zelena s črnimi pašami, stvornjava z belim pašami. - I velikost 175 cm do na, 115 cm Široka K 5 -. — Boliše ode;e K 5-7u, 6 60, 7- , 8-20, 9 —, 9'-, 1 • 0 in viSje v bogati izberi
__Nlkak ririkol Zamena dovo-
a.i denar nazaj! PoSilja proti povzetju ali predplačilu c. in kr. dvorni založnik
icaHritl
1
K,	«.. — V
Glavni cenik z nad 30^0 slikami na zahtevo zastonj in frar.ko.
— Ustanovile no 1832. — !• v
zmlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako Konkurenco po finosti, I« omogočijo z jako majhno množino pofc-irvati veliko površino, razpošilja po nizkih cenah
K?SoSS Haupfmatin, Ljubljana
prva Kranjska tovarna oljnatih barv, firneia, laka ln steklarskega kleja. Zaloga slikarskih in pleskarskih predmetov.
Ilustr. ceniki se dobe brezplačno.
t kg sivega sKti')l|enega perja K 2, polbe-lega K 2-80, belega K *, finega K 6, naj-ho jSega skubljcnena K 8, sivega puha K 8, belega K 10. prsnega puha K 12, od 5 kg nadalje poštnine prosto. Dovršene postelje bogato napolnlenc, iz zelo gostega jako trpežnega rdečega, nodregn, belega ali rumenega inlet-nanking-blaga 1 pernica vel. 180X116 cm z blazinama, velikost 80X58, napolnjena z jako lepim mehkim perjem K 16, s polpnhom K 20, s puhom K 24; posamezne pernice K 12. 11, 16, vzcjlavnica K 3. 3-50, 4. - Pernice 180X140 rm velike K 15, 13. V0: vzolavnlca 90X70 ali k'iyn0 cm K 1'5-'i, 5, 5-50. Spod pernica Iz gradla 18'j 'Ii cm K 13, 15. I?arpo5il|a pro:l povzetju postn. prosto pri naročilu od '0 K dalje
M. Berger v Dešenicl št. 1010. Češki les.
/a neugajajoCe dernr nazaj al se blago za:::en)a — Ceniki o žimnicah. odejah, prevlekah In vsem drugem posteljnem blagu zastonj in poštnine prosto.	2293
Posrečilo
ie je pripraviti božično presenečenje za malo denarja, ako dobite bo-ž.čni darila za VaSe svojce od moje tvrdke zaraditega zahtevajte z do.usti co moj bogato ilustriran glavni cenik z nad 3000 slikami zastonj in poštnino prosto. C. ln kr. dvorni založn k
Jan Konrad,
B r 01 St. 1428 (teko)
Naročajte
»Slovenca"!
Vsaki dan mnogo polival-nlh pisem in vel ko naroČil!
3 delni modreci!
iz preparirane trpežne tvarine po ameriškem sistemu izvrstno blago pripravni za vsako posteljno velikost K if,-—. Mv—,22 —, boljSi K L'7 —' 33--, 10- Razpošilja pod jamstvom Irankom carine prosto po povz. .
tju. Zamena dovoljena!
Ceniki in vzorci tudi od posteljnega blaga in izdelanih postelj zastonj.
Jfateri želi/o -č-ubrv, pv ceni in _ jcurtiesl/iiH>-potovali nci/ sc? obrne/o
cSimon^z/Ojietete*
v £jublJaJ>i Hi"olvdvorsfce ulice20. "i&a/iovrstnu CPcjasnihu dajo se I)rexp2ačn0,
8 P S in kompletna žaga (Veneciianka) s cir!.u-larko je ceno na predaj na qraščini Baka pri
Krškem. NntanCneja pojasnila daje oskrbništvo graščine tamkaj	3137 (10
kot najboljšo, najizdatnejšo in najcenejšo krmo mlečni živini, konjem in prešičem priporoča tovarna olja M. IVANČlC v Medvodah. Orehove tropine vsebujejo 56° o protcina in maščobe, torej trikrat več kakor pše-nični otrobi. Cena zmletim tropinam jc K 18* za 100 kg z vrečo vred. Zahtevajte vzorce in navodila. 3596 l
"I
Popolnoma varno naložen denar.
Popolnoma varno naložen denar.
registrov, zadruga z neomejeno zavedo
4 3A %
m
S^K jaEnBBRIBSBBSmZi Tš
v lastnem Domu v Kandiji
mi leto, brez odbitka rentnegu davka, katerega sama iz svojega plačnic.
sprejema hranilne vloge od vsacega, če je njen ud ali ne, ter obrestuje po
Za hranilne vloge, kakor za vse posojilnične obveznosti jamči poleg rezervnega zaklada in deležev čez 2210 zadružnikov z vsem svojim premoženjem. Iz tega se razvidi, da 2422 malokateri denarni zavod nudi tolike varnosti, kakor Kandijanska hranilnica. (1)
I 1 3 f
.9 i
' J
\i !9
J l.^.J rajoni	liamumM	r-.„ ,t ^ LauM. -i	l..
u
o
<£5 ©	C9 O <S> © Q> & O Sb & O ••
c^J ILnnaJl Ikrjuiucarži L vum/mS	^
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
Kongresni trg 13
sprejema hranilne vloge' vsak dele " nik od . do 12. ure dopolnilne in jili obrestuje
! po 43A°/o
brez odbitka, tako, da dobi vlagatelj od vsakih vloženih 100 K čistili 4 K 75 v na leto. Rentni davek plačuje društvo samo. Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo. Daje tudi svojim članom predujme na osebni kredit, vračljive v 7 in pol letih (90 mesecih ali 390 tednih) v tedenskih, oziroma mesečnih obrokih, kakor tudi posojila na zadolžnice iil menjice.
Fr. DolSak 1. r.,	Prelat H. Kalan 1. r.,	Kanonik I. Sušnik I. r.,
zdravnik v I.jubljani, podpredsednik,
r^cr^jrr
predsednik.
podpredsednik.