Ameriška Domovi ima
Iflfr Mt g »I € /1? Ill— H O /W1E
AHCMCAN IN SPIRIT *0ft€lGN'IM LANGUAGS ONLY
NO. 104
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, MAY 26, 1966
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
STEV. LXIV — VOL. LXIV
V Džakarti zahtevajo novo, ustavno vlado
Ta teden so v glavnem mestu Indonezije študentje znova v demonstracijah zahtevali novo vlado, v kateri naj ne bo nesposobnih ljudi.
DŽAKARTA, Indonez. — Vojaški vodniki Indonezije previdno “žagajo” Sukarna in pripravljajo tla novi, ustavni vladi, ki jo vedno znova zahteva študentovska organizacija. Ta je spravila pretekli torek pred glavno poveljstvo oboroženih sil okoli 30,000 ljudi, ki so zahtevali, da morajo vsi “nesposobni iz vlade”. V posebni spomenici, ki jo je delegacija študentov izročila gen. Suhartu, trdi “Akcijsko poveljstvo indonezijskih študentov”, ki je demonstracije organiziralo, da je v sedanji vladi več “oportunistov in drugih, ki so o-mogočili komunistom poskus prevrata v preteklem oktobru”. Spomenica zahteva sklicanje Ljudskega posvetovalnega kongresa 1. junija. Ta naj bi predsedniku Sukarnu razveljavil njegovo dosmrtno predsedni-štvo, ki mu je bilo po besedah gen. Suharta protizakonito “vsiljeno”.
Gen. Suharttu se ne mudi
Gen. Suharto je študentovski delegaciji dejal, da se bo kongres sestal 5. julija. Njegovo sklicanje je odložil, ker se je bal, da bi njegovo delo utegnilo biti premalo uspešno, če bi se sestal prezgodaj brez potrebnih priprav. General je dejal, da so komunisti še vedno delavni, čeprav je protikomunistična čistka v teku že od preteklega oktobra.
Ko je bila študentovska delegacija pri gen. Suhartu, so študentje pred glavnim armadnim poveljstvom vzlikali “Živijo Suharto!”
Razgovori z Malezijo v Bangkoku
Zunanji minister Malik je med tem objavil, da bo prihodnji teden odpotoval v Bangkok na Tajskem, kjer se bo sestdl z zunanjim ministrom Malezije Ra-zakom k razgovoru o končanju spora med obema. Predsednik Sukamo je bil še pretekli teden proti takim razgovorom, pa se nanj niso dosti ozirali. Sedaj je menda na nje pristal. K temu naj bi ga pripravil razgovor z gen. Suhartom, podpredsednikom vlade Buwonom in zunanjim ministrom Malikom, ki predstavljajo jedro nove voja-ško-civilne vlade Indonezije.
Samostani na gori Athos hitro propadajo
ATENE, Gr. — Obisk ruskega pravoslavnega škofa Nikodema je opozoril grško javnost, da samostani na gori Athos hitro propadajo, posebno ruski, bolgarski in srbski. V ruskem samostanu je na primer med 40 menihi le še 5 ruskih in še ti so stari nad 80 let.	1 ;i’
Grška vlada ne gleda rada takega razvoja, ker ne ve, kaj naj napravi s samostansko naselbino, ako bodo menihi izumrli.
CICMONG
EESi

Vremenski
prerok
pravi:
Novi grobovi
Jerry Pengal
Včeraj je nenadoma doma umrl Jerry Pengal s 6316 Carl A ve., star 74 let, rojen v Ribnici, od koder je prišel pred 56 leti. Delal je pri Addressograph Co. do upokojitve pred 9 leti. Tukaj zapušča ženo Louiso, roj. Smolič, sinove Stanleyja, Ed-warda in Roberta, hčer Amelio King in 16 vnukov, brata Louisa pa v Fort Lauderdale, Fla. Brat John je umrl pred njim. Pogreb bo v soboto ob 11:39 iz Zakraj-skovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida opoldne, potem pa na Kalvarijo. Truplo bo poležano na mrtvaški oder danes popoldne ob petih.
Jennie Lunder
V Euclid Glenville bolnici, kjer je bila komaj en dan, je umrla zaradi srčne kapi Jennie Lunder z 930 Nye Rd., roj. Ahčin v Srebotniku v fari Velike Lašče na Dolenjskem, od koder je prišla v Ameriko 1. 1920, žena Steva, mati Freda, Steva, Teo-droja, Vilfreda in Lillian Ep-pich. Pokojna je bila članica Društva sv. Helene št. 192 KS-KJ, Sv. Neže in Oltarnega društva pri Mariji Vnebovzeti. Pogreb bo iz Gattozi pogreb, zavoda na 15301 St. Clair Avenue jutri ob 8.30 zjutraj v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na All Souls pokopališče.
¥ Berlinu namesto zidu visoka žična ograja!
BERLIN, Nem. — Vzhodna Nemčija je začela podirati zloglasni “zid” in ga nadomeščati s tri čevlje višjo žično ograjo. Prvi kos “Zidu”, dolg okoli 200 yardov, so podrli pretekli torek. Delo je skrbno nadzirala mejna straža, da ne bi kdo priložnosti izrabil in pobegnil v svobodo.
Vzhodni nemški režim imenuje podiranje zidu in njegovo nadomeščanje z visoko žično ograjo “modernizacijo meje”. Trdijo, da bodo podrli “Zid” v vsej dolžini skozi Berlin in ga nadomestili z žično ograjo. V manjših mestih in naseljih vzdolž meje med obema Nemčijama pa žične ograje nadomeščajo z zidom. Tam ne mislijo le na onemogočenje bega na zahod, ampak tu-
Kubanec bil ustreljen znotraj oporišča ZDA*
Združene države so objavile, da je bil preteklo soboto ustreljeni Castrov stražar znotraj oporišča Guantanamo.
WASHINGTON, D.C. — Ko je preteklo nedeljo Kuba objavila, da je bil ustreljen pri ameriškem oporišču Guantanamo kubanski obmejni stražar, so Združene države to najprej zanikale, nato pa so izjavile, da so uvedle preiskavo. Sedaj je ta končana in objavljeno uradno poročilo trdi, da je Castrov stražar bil prestrežen znotraj oporišča. Ameriški marin, ki je bil tam na straži, je oddal proti Kubancu svarilni strel. Ko se ta za to ni zmenil, je streljal vanj.
Kubanski obrambni minister je v svojem govoru preteklo nedeljo označil to za “najnovejši zločin severno-ameriškega imperializma na naših tleh”.
Državno tajništvo je objavilo, da prekinitev prevoza Kubancev v Združene države z letali, ki se je začelo v preteklem decembru, nima z omenjenim streljanjem nobene zveze. Prekinjeno naj bi bilo že pretekli petek, torej pred samim incidentom. Združene države so prekinile letalski prevoz, ko je kubanska vlada sporočila, da ni na Kubi “trenutno” več takih, ki bi imeli “neposredne sorodnike” v Združenih državah. Trdijo, da bodo letalski prevoz obnovili danes ali jutri. Skupno je po tej poti prišlo v Združene države od decembra okoli 22,000 kubanskih beguncev. Zastopnik državnega tajništva McCloskey je dejal, da je po njegovih podatkih na Kubi še par sto tisoč ljudi, ki imajo ožje sorodnike v Združenih državah in bi bili po sporazumu s Kubo upravičeni priti v Združene države.
Ču-En-Iai pride v Pariz?
PARIZ, Fr. — Po sporočilu lista “L’Aurore” utegne priti v dveh tednih na obisk v Francijo predsednik vlade rdeče Kitajske Ču-En-laj. List pravi, da se bodo v takem slučaju vrteli razgovori Ču-En-laja z De Gaullom in vlado v glavnem o možnosti ponov-
Jndijska kongresna stranka se pripravlja na splošne volitve
NEW DELHI, Ind. — V Indiji bodo parlamentarne volitve šele prihodnje leto, toda kongresna stranka se je že začela pripravljati nanje. V ta namen se je sestal glavni strankin odbor, da pregleda politične razmere v deželi. Tekom debate so pa nekateri levičarji in desničarji precej trdo prijemali Mrs. Gandhi, ki vodi sedanjo vlado. Očitali so ji, da ni več tako dobra socijalisti-nja kot je bil njen oče, pokojni Nehru. Se je pa kar dobro branila in dobila zaupnico.
Odbor je dalje izvolil še pet odbornikov, ki naj povečajo število članov volivne komisije na 13. Pri volitvah se je pokazalo, da imajo v stranki veliko večino še zmeraj konservativni pristaši. To je marsikoga presenetilo. Pozabil je namreč, da konservativni strankini Člani nimajo navade rohneti v javnosti, zato so pa k temu nagnjeni levičarji. Posrečilo se jim je ustvariti v javnosti vtis, da so vodilna sila v kongresni Stanki, pa niso, to so pokazale ; volitve v volivno komisijo. Sicer pa oboji, desničarji in levičarji, prisegajo na socijalizem, le, tolmačijo ga različno.	;
Volivna komisija je za indijske politike žito tako važna, ker postavlja kandidate za volitve.
Pomožni dtžavni tajnik Frankel» Jugoslaviji
ZAGREB, SFRJ. — Ameriški pomožni državni tajnik za kulturne in vzgojne zadeve dr. Charles Frankel je pretekli teden govoril na tukajšnji univerzi študentom in profesorjem kot povabljen gost filozofske fakultete. Obiskal je tudi Ljubljano v Sloveniji in Belgrad, kjer se je razgovarjal s predstavniki .vlade.
V razgovoru s časnikarji je dr. Frankel dejal, da je “eha najbolj interesantnih stvari, da obstoje svobodni in normalni kulturni odnosi med socialistično deželo in nesocialistično”. To daje pojmu mirnega sožitja ne le negativno stran miru, nebojevanja, ampak pozitivno sodelovanje. A-meriška kot jugoslovanska vla-
nega sklicanja ženevske konfe
di na zaporo pogleda v svobodo.! renče kot sredstva za končanje da sta, kot je trdil Frankel, s se
sedanje vojne v Vietnamu.
Vladni krogi o tej novici molče.
V REPUBLIKI UGANDI V
ČRNI AFRIKjJECE KRI
Uganda v vzhodni Afriki je republika z okoli 7,500,000 prebivalci, pa je sestavljena iz petih kraljestev. Kralj Bugande, ki je bil od februarja v sporu s predsednikom zvezne vlade, je zahteval, da se zvezna vlada izseli iz njegovega kraljestva. V boju z zvezno policijo je bila kraljeva palača uničena, kralj sam pa verjetno mrtev. V boju je bilo preko 200 mrtvih in še več ranjenih.
NAIROBI, Ken. — Republika do včeraj zjutraj, ko je odpor v
Uganda spada gotovo med naj- kraljevi palači prenehal. Zvezne bolj zanimive republike na sve- enote so kraljevo palačo opleni-
— Na ameriških visokih šolah je okoli 40 odsotkov slušateljic.
dan j im stanjem teh odnosov zadovoljni in upata, da bodo obema deželama v korist.
tu. Ima predsednika, ki ima pravico, da gospodari nad 7,500,-000 prebivalci, toda ne naravnost. V republiki je tudi pet kraljestev, kjer vladajo kralji. Na to čudno politično kombinacijo so morali Angleži pristati 1. 1962, da so mogli proglasiti Ugando za neodvisno državo. Tako je pet kraljev podložno predsedniku republike. Ni pa bilo zmeraj tako.
Do februarja je bil predsednik države obenem tudi kralj najmočnejšega kraljestva Buganda, Edward Mutesa.
Takrat se je polastil oblasti zvezni ministrski predsednik Milton Obote. Med njim in bu-gandskim kraljem seveda ni bilo miru. Kralj se je prerekanja s predsednikom Obotejem naveličal in mu kratkomalo postavil ultimatum: do 30. januarja mora Obote s svojo administracijo zapustiti prestolico Kampalo in naj gre, kamor hoče.
Obote ima na svoji strani državno policijo in oborožene sile, zato je takoj ozmerjal kralja kot izdajalca, kraljeve svetovalce pa dal poloviti in zapreti. Javnost v Kampali je bila na kraljevi strani in je začela proti predsedniku Obote ju protestirati. .Obote je radi tega vpeljal policijsko uro.
V torek se je spor med zvezno vlado Miltona Oboteja in bu-gandskim k r a 1 jem Edwardom Muteso, ki je bil do letošnjega februarja tudi predsednik republike Ugande, zaostril v taki meri, da je prišlo do preloma. Obote je proglasil kralja za izdajalca in poslal nad kraljevo palačo na griču Mengo zvezno policijo. Kralj in njegovi so se postavili v bran in prišlo je do ostrega boja. Boj se je zavlekel
Vietnamski budisti v slabi druščini ali slabi podobi?
CLEVELAND, O. - Našim že poslali svoja poročila, med gode. Časnikarji sami so tvegali pagodi bodo seveda opisali tudi “golobom” so vietnamski budisti njimi tudi dopisnik dnevnika odhod in se pomikali ob zidovih drugi časnikarji, toda opisi ne
Jasno in toplo, najvišja temperatura 75.	,.j
zagodli čudno muziko. Zgodilo se je namreč tole:
Budisti so hoteli napraviti iz pristanišča Da Nang svojo politično in vojaško oporišče v boju proti vladi predsednika Kyja. Ky je poslal v Da Nang svoje vojake, da ukrotijo upornike. Kmalu se je izkazalo, da uporniki niso v premoči in da se bodo morali umikati. In res so se začeli umikati proti svojim pagodam, med drugimi tudi v pagodo Tinh Hoi. Tja so pa — slučajno ali namenoma — povabili tudi kakih 40 tujih časnikarjev na tiskovno konferenco. Do prave tiskovne konference ni prišlo, ker so se ravno tisto uro začeli boji okoli pagode. Časnikarji so hoteli odit, toda budisti so jim rekli, naj ostanejo, ker bi bil odhod iz pagode trenutno preveč tvegan. Časnikarji so zato morali ostati v pagodi celo noč in so prestali strah, ki ga ne bodo nikoli pozabili v svojem življenju. Prvi med 40 časnikarji so
Washington Star Critchfield. J iz pagode, obenem pa mahali z Poročilo ne more biti pretirano, belimi robci. Tiskovne konfe-kajti časnikar mora računati s renče seveda ni bilo, pat-
tern, da bo o tem pisalo tudi 40 drugih njegovih tovarišev. Iz poročila posnemamo sledeče podatke:
V prvih večernih urah je v pagodi zavladal pravi teror, ki ga je težko popisati dosti živo. V neki sobi so gorele baklje, med njimi pa 26 človeških trupel pokritih z budističnimi zastavami in celimi roji muh. Mnogo mrtvih in umirajočih civilistov je pa ležalo na dvorišču in nihče jih ni skušal varovati pred navzkrižnim streljanjem. Jok in stok kakih 100 srednješolskih dijakinj in dijakov se je mešal z bobnanjem pagodskih bobnov in eksplozijami granat in ročnih bomb. V zgodnjih jutranjih u-rah so fanatični uporniki (ali pa morda komunisti?) postavili ob pagodi strojne puške in z njimi pokosili vse, ki so se hoteli rešiti iz tega pekla z begom iz pa-
pa so
časnikarji fotografirali razne divje scene, na primer malega o-troka, ki se igra ob prsih mrtve matere ipd. Časnikarji so odšli pod vtisom, da so jih bond namenoma zvabili v pagodo, da vidijo te grozote, ki naj bi jih pripisali obleganju pagode po vladnih četah. Časnikarji so pa menda pravi čas spregledali igro in ne pripisujejo vseh grozot vladnim četam. Mislijo tudi, da so voditelji upora v pagodi vztrajali do zadnjega v poslopju, pa se vendarle rešili brez izgub na življenjih.
Kako je to, da so se budistični menihi pokazali v taki divji podobi? Nekateri časnikarji so bili mnenja, da se je v njihovo družbo nateplo polno terencev iz komunistične obveščevalne službe in da so ti odgovorni za katastrofo v pagodi.
Svoje vtise o strašni noči v
bodo zmanjšali odgovornosti vietnamskih boncev. Svet je zadnje čase začel opazovati budiste bolj realno in skeptično, o-pazil je v njihovem gibanju tudi dosti temnih in ne samo svetlih pojavov. Tragedija v pagodi Tinh Hoi ga bo le utrdila v prepričanju, da budistično gibanje ni to, kar bi po trditvah naših “golobov” moralo biti.
le vsega, kar je bilo kaj vredno, nato pa jo zažgale. Sodijo, da je kralj Edward Mutesa, ki je bil star 44 let in vzgojen ter šolan v Evropi, našel smrt v boju v svoji palači.
Moskva odgovorila Bukarešti
PRAGA, Češka. — V Moskvi se zavedajo, da so velesila in da se jim ne spodobi, da bi kar naravnost javno odgovarjali takemu predrznemu pritlikavcu, kot je voditelj romunske Komuni-
Iz Clevelanda
in okolice
Molitev—
Članice Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete so vabljene nocoj cb osmih v Gatozzi pogreb, zavod na 15301 St. Clair Avenue k molitvi za pok. Jennie Lunder, jutri pa k pogrebni sv. maši.
Seja—
Klub Ljubljana ima prihodnji torek, 31. maja, ob osmih zvečer redno sejo v SDD na Recher Avenue.
Štetje glasov v 20. okrožju—
M. Sweeney bo zahteval danes ponovno štetje vseh volivnic primarnih volitev v 20. okrožju, kjer je bil poražen cd kong. M. A. Feighana z nekaj nad 300 glasovi. Štetje bodo predvidoma začeli prihodnjo sredo.
Prošnja prirediteljev—
Tisti, ki nimajo lastnega prevoznega sredstva in bi se radi udeležili nedeljske spominske svečanosti na Chardon Rd., so prošeni, da pokličejo telefonsko številko HE 2-0032, da se jim omogoči prevoz. Prav tako prosimo tiste, ki imajo v svojih avtih kaj prostora, da pokličejo
stične partije Ceausescu. Zato so naročili češkemu vojnemu mini- ■ isto številko, stru Lomskemu, da je v dolgem | v bolnišnici— članku, objavljenem v uradnem 1 Rojak Joseph Tominc s 25920 glasilu ruskega vojnega ministr-; Highland Rd. se nahaja v W< -stva Rdeča zvezda, krepko u- mans bolnišnici, kjer je bil opo-drihnil po romunskem stališču, j riran. Leži v sobi št. 545. Obiski Lomsky trdi, da nemška ne- sc. dovoljeni. Želimo mu hitrega varnost še zmeraj obstoja in še okrevania
kako velika je. Dodaja, da morajo komunisti za železso zaveso biti slošnejši kot kdaj preje in tudi radovoljno nositi vse žrtve, ki jih taka sloga nalaga na njihova pleča. Skupna obramba skupnih interesov zahteva seveda tudi centralizacijo poveljstva vojaških sil. Skratka Ceausescu je sedaj zvedel javno, kar mu je Brežnjev najbrže povedal že ob sestanku v Bukarešti med štirimi očmi.
Srebrna poroka—
G. William in ga. Maria Bitenc praznujeta danes 25-leinico svoje poroke. Prijatelji in znanci jima čestitajo in kličejo: še mnogo let srečnega skupnega življenja!
Kaser is imel rajše Tila kr»i vc?ne brndovje ZD$
j WASHINGTON, D.C. — Na-______o_______ S ser je že pred časom dal naši ad-
Prohibicija bo umrla i™‘n,straciii "V!"0 T’*"*-
v | J . ...	da sme nekaj ladij našega Voj-
^sele 1. julija	nega brodovja v Sredozemlju o-
a/r—^!SS' Država biskati tudi Aleksandrijo. Po-Mississippi ima še danes uradno veljnik brodovja je zato hotel prohibicijo. Razpečavanje alko- poslati par vojnih' ladij v egip-olnih pijač je še prepove- iovsko luko ravno takrat, ko je dano, toda prepovedi se nihče bil Tito v gostih pri Naserju vec ne drži. Vrednost protizako- Naser ]e zato hitro odredil, da se nitega prometa z alkoholnimi ameriške vojne ladje ne smeio pijačami so lani cenili na $46 mi- | ravno takrat pokazati v Aleksandriji.
Naserjevo stališče so razlagali kot potezo, da pokaže Ameriki, da mu je več do Tita kot do naše dežele. Drugi pa zopet pravijo, da Tito ni bil vreden takega vpoštevanja, da pa je Naserju prišel Titov obisk kot nalašč, da je lahko zamolčal pravi vzrok: Na poti v Egipt sta bila takrat i tudi predsednik vlad ZSSR Ko-i sygin in ruski vojni minister
_______ j maršal Malinovsky. Vsaj Mali-
M v.	..	.	| novskemu bi se gotovo zdelo za
Nasi senatorji niso ravno malo, ako bi ga v Aleksandriji dobri jezikoslovci I iz vl judnosti pozdravile tudi a-WASHINGTON, D.C. — Te meriške vojne ladje. Zato jih pa
lijonov. Sedaj je legislatura izglasovala in guverner podpisal j zakon, ki ureja promet z alkoholnimi pijačami približno tako, kot je to urejeno v naši ohajski državi. Guverner Johnson je rekel ob podpisu zakona, da se je kar oddahnil, da se je znebil tega neprijetnega vprašanja.
Javnost se zakona ni ravno zveselila, saj ve, kako lahko prideš do pijače tudi brez zakona in 1 proti njemu.
Pridobile so pri tem na ugledu dni so v senatnem odboru za zu- tam tudi ni bilo.
le vladne čete. Niso ravno z rokavicami gladile upornikov, ki so jim padli v roke, toda pustile so pri miru prebivalstvo, ki v bojih ni udeleženo. Ta tragedija je seveda podprla politično tudi generala Kyja, ki je prav isti čas govoril na narodnem kongresu ljudskih in oboroženih sil dosti zmerno in uvidevno. Morda so ga dogodki zadnjih tednov izmo-drili, da se ne bo več tako zaletaval, kot se je zadnjih par mese-
cev* i ■ - -..iiJJU
nanjo politiko zasliševali nekaj kandidatov za naše poslanike. Ob taki priliki morajo kandidat-je tudi povedati, katere tuje je-; zike obvladajo. Pri tem se navadno pokaže, da ne senatorji ne kandidatje niso na tem področju “doma”.
V državnem tajništvu vse to dobro razumejo in se ne jezijo. Naše vojne ladje bodo torej vendarle šle ob prvi priliki v Egipt na obisk.
boru so bili z odgovorom zadovoljni. Se jim še sanjalo ni, da v
Naš bivši poslanik v Varšavi Pragi lahko shajaš brez znanja
Mr. Beam je sedaj prestavljen v Prago. Senator Lausche ga je radi tega vprašal najbrže v slovenskem jeziku, ali kaj razume srbščino. Seveda, toda malo in ne preveč, je odgovoril “v istem jeziku” Beam. V senatnem od-
slovenščine.
Sicer pa ameriški časnikarski poročevalci niso boljši od senatorjev in diplomatov, saj je Washington Post prav isti hip trdil, da je sen. F. J. Lausche “srbskega rodu”!
9
KMEEISKA DOMOVINA, MAY 26, 1966
lHEBIŠIlM DOMOVINA
Hi 17 St. Clair Ave. — HBndereon 1-0628 — Cleveland, Oliio 44103
National and International Circulation
►'ublishari daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece /a Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $3.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
je dogovoril z Združenimi državami in Veliko Britanijo o večji dobavi modernega orožja, ki naj usposobi Savdsko ( Arabijo za uspešno obrambo ne le nje same, ampak tudi sosednjega Jemena in ostalih držav na Arabskem polotoku, kjer bi se Naser rad za stalno usidral.
Konferenca vodnikov islamskih držav, ki jo bi rad imel kralj Fejsal, bo morda navezala nekaj novih stikov med islamskimi državami, ni pa verjetno, da bi ustvarila kako novo skupino držav s skupnim mednarodnim programom. Koristi raznih islamskih držav od Atlantika do srednje Afrike od Balkana do Indonezije so prerazlične in velikokrat celo nasprotne, da bi bilo te mogoče povezati in usmeriti k skupnemu cilju. Utegne pa vendar biti prebujajoči se islam ovira širjenju komunizma v Afriki in Prednji ter južni Aziji. Pri ocenjevanju tega ne smemo pozabiti, da je krščanstvo najmočnejši idejni nasprotnik brezbožnega komunizma, pa je ta vendar zrastel prav v njegovi sredi.
Fisžiio k Velrinja
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio


i

BESEDA IZ NARODA |
83
No. 104 Thursday, May 26, 1966
Poskus povezave islamskega sveta
V preteklem letu je bilo na zborovanju Muslimanske svetovne lige v Meki na predlog kralja Savedje^ sklenjeno, naj se skliče konferenca vodnikov islamskih držav z vsega sveta Na tej konferenci naj bi se državni poglavarji islamskih držav pogovorili o skupnih načrtih, skupnih težnjah in praktičnem sodelovanju, gre torej za neke vrste politične povezave na verski osnovi. Nihče od vodnikov islamskih držav ni predloga javno zavrnil, zanj pa so se doslej zavzeli dejansko le savdski kralj Fejsal, jordanijski kralj Huse j in in iranski šah. Reza Pahlevi. Egiptovski kralj Nasei glec.a na načrte kralja Fejsala skrajno nezaupljivo in se je vanje že ponovno tudi javno obregnil. Islamsko politično povezavo je javno zavrnil predsednik vlade Sovjetske zveze Kosygin tekom svojega zadnjega obiska v Egiptu, če že ne naravnost na pobudo Naserja, pa brez dvoma z njegovim tihim blagoslovom.
Islamu pripadajo narodi in ljudstva preko širokega pasu severne in še dela srednje Afrike, z izjemo Izraela ves Bližnji in Srednji vzhod, Prednja Azija, del Indije, Pakistan. del Sovjetske Azije in Kitajske, Malaja in Indonezija ter celo del Filipinov. Skupno pripada islamu okoli 350 milijonov ljudi. V začetku je bil ves islamski svet združen ood enim svetnim in enim duhovnim vodnikom, najprej Mohamedom, po njegovi smrti 1. 632 pa pod njegovimi nasledniki kalifi. Kasneje je prišlo do verskega razkola in političnih prepirov, ki so enotno islamsko državo razbili. Nikdar več jo ni bilo mogoče obnoviti.
Podobno kot krščanski svet je tudi islamski svet razdeljen na razne skupine. Glavni sta suniti, teh je okoli 65% vseh muslimanov na svetu, in šiiti, ki jih je kakih 10%, njihovo središče je Iran (Perzija). Suniti priznavajo poleg islamskega sv. pisma Korana tudi ustno izročilo Suno (od tod ime), v pogledu vodstva islamskega sveta pa zastopajo stališče voljenja kalifa, ki pa naj bo stalno član plemena, iz katerega je izšel Mohamed. Šiiti priznavajo Koran, zavračajo pa Suno, v pogledu vodstva islama pa so na stališču, da to pripada potomcem Mohamedovega zeta Alija.
Poskusi nove povezave islamskega sveta so se začeli po prvi svetovni vojni, ko je postala Turčija republika. Dokler je vladal v Carigradu Turčiji sultan, je bil ta tudi vrhovni verski poglavar islamskega sveta — kalif. S propadom turškega cesarstva je bilo tega konec in islamski svet je začel tipati za novimi možnostmi povezave, za ustvaritvijo novega duhovnega vodstva. Središče islama je Meka v Arabiji, proti njej se obračajo vsi pravoverni muslimani pri svojih dnevnih molitvah, tja bi moral vsaj enkrat v življenju poromati vsak veren častilec Alaha in njegovega preroka Mohameda. Važna islamska središča so še Kairo s staro univerzo Al Azhar, Jeruzalem, kjer je znana Omarjeva mošeja in nekdaj znani “veliki mufti”, ki je vodil zad nje zborovanje Svetovne islamske konference leta 1964 > Mogadiscu v Somaliji, Bagdad, nekdanji sedež kalifa, Damask in druga.
V	islamu je prišlo še v času pred drugo svetovno vojno do gibanja za notranji preporod, največ po zaslugi islamske univerze v Kairu. To gibanje je ostalo v glavnem omejeno na arabski svet, ki se je začel družiti v boju proti “judovsk nevarnosti”. Arabske države so se po ustanovitvi Izraela in prvi vojni z njim povezale v Arabsko ligo, na katere čelu je od vsega začetka Egipt kot najmočnejša arabska država. Egiptovski Naser je začel uvajati v svojo državo, pa tudi v druge arabske države socialistične ideje, nastopa proti konservativnim nazorom islama in seveda tudi proti vladarjem islamskih držav, ki jih smatra za glavne podpornike islamskega konservatizma in za nasprotnike socialističnih nazorov. Po Naserjevem mišljenju je primerno o-zračje za širjenje teh le v republikah, ne pa v tradicionalnih monarhijah.
V	smislu teh nazorov jc moral kralj Faruk iz Egipta, šel je tuniški be j. ubit je bil kralj Fejsal v Iraku in s prestola pognan Al Badr v Jemenu. Sadvski kralj Fejsal se zaveda, da tišči Naser v Arabijo, ker bi se rad dokopal do njenega olja in s tem seveda do denarja, ki ga Egiptu vedno manjka. Začel je iskati zaveznikov. Šel je v Aman v Jordanijo in pridobil za svoje načrte kralja Husejina. Prav tako je dobil za povezavo islamskega sveta iranskega šaha Rezo Pahlevija. Razgovore vodi s predsednikom Burgibo v Tuniziji in z maroškim kraljem Husejinom. Njegovi predstavniki tipajo v Afganistanu, v Pakistanu, Malaji in Indoneziji.
Savdski kralj Fejsal bi rad dvignil nekdanji ugled Meke kot islamskega središča in s tem seveda tudi svoj ugled in vpliv kot vladar Savdske Arabije, kjer Meka leži. Konferenca vodnikov islamskih držav, ki jo pripravlja, naj bi mu pomagala k temu cilju. Kralj Fejsal ve, da ga samo te vrste povezava ne bo reševala, če pride do resnega spora in spopada z Naserjem, ki ima v sosednjem Jemenu okoli 70,000 svojih vojakov z letalstvom in tankovskimi oddelki. Zato sc
Iz BARAGOVE DEŽELE
Marquette, Mich. — V petek, j riti glede dela za Baragovo be-
dne 20. maja, je prišel v Baragovo deželo in v srce te dežele, v Marquette, preč. gospod dr. Filip Žakelj, profesor v slovenskem semenišču v Buenos Aires. Poznamo ga zlasti kot izdajatelja slovens kega Baragovega vestnika v Argentini in pisatelja knjig o Baragi. Že leta je nosil v svojem srcu željo, da bi mogel enkrat stopati po stopinjah velikega slovenskega apostola dežel okoli Velikih jezer. Ta želja se mu je ta teden izpolnila.
G. Filip Žakelj je na potu skozi Severno Ameriko v Evropo in dalje v Sveto deželo. Pred prihodom v Baragovo deželo se je za nekaj dni ustavil pri svojem prijatelju župniku Janezu Dolšini v Minnesoti. Tam ga je obiskal1 Baragov zgodovinar Jožef Gre-j goric in ga s svojim avtom vzel j na Baragove postojanke na za- j padni obali Gornjega jezera, na-' to' pa na otok Madeleine v La Pointe, v glavno Baragovo misijonsko pqstojanko za zapadni del obale Gornjega jezera. Dne 19. maja sta odrinila prav na konico bakrene dežele (polotok Keweenaw) in potem skozi L’Anse v Marquette.
Srečal sem ga v Baragovi grobnici pod škofijsko cerkvijo sv. Petra, klečečega ob steni, za katero počiva truplo našega ve-b'kega rojaka, misijonarja in škofa Barage. Na tem tako svetem kraju sva se po 25 letih spet videla. Vstal je od molitve in ves srečen rekel v pozdrav: “To je menda moj najsrečnejši dan V življenju.” Father Alaric Wolf, zgodovinar v pisarni Baragove zveze, mu je pomagal pripraviti oltar v kripti in je nato maševal, kakor pravimo, “na grobu škofa Barage”. Vem, da je poleg svojih osebnih želja izrazil Baragi tudi vročo prošnjo, naj nam tudi on pomaga pri delu za njegovo svetništvo, da bomo znali prav delati, prav moliti in ga prav posnemati. Pri maši smo bili Father Alaric, g. Gregorič in jaz.
Škof Tomaž No a je po vrsti napornih dni z birmovanjem po škofiji šel na oddih. G. Žakelj ga je nameraval obiskati in se mu ahvaliti za njegovo delo in navdušenost za Baragovo beatifikacijo. To zahvalo je nato izrazi generalnemu vikarju msgr. No-]anu McKewittu. Šli smo skupaj pozdravit g. postulatorja ms.gr. Edmunda Szoka. V razgovoru z njim smo zvedeli, da bo g. Žakelj preko argentinske Baragove zveze izdal knjižico o vseh dosedanjih uslišan j ih na Baragovo r. ripfošnjp. Z g. Alaricom sta se dogovorila, da bo dobil popis takih uslišanj, kakor jih hrani v svojih arhivih naša Baragova zveza.
Opoldne smo bili povabljeni na oetkovo kosilo k znani slovenski družini Mr. in Mrs. Jožef Stupar. Jedli smo “bele ribe” (White Fish), kakor so bile znane med Indijanci že v Baragovem času, saj se celo zaliv pri Sault Ste. Marie imenuje “White Fish Bay”. Hvaležni smo Slaparjevim za kosilo, pa tudi za ljubeznivo “streho”, pod katero smo se marsikaj mogli pogovo-
atifikacijo.
Popoldne je g. Gregorič odpeljal gosta v Manistique, kjer je Baraga postavil svojo prvo cerkev in kjer je sedaj župnik Slovenec msgr. Franc Scheringer. Tam sta prenočila in nato nadaljevala obisk Baragovih postojank v območju Mackinawskih ožin (Sault Ste. Marie, St. Ignace, Križna vas, Srednja vas in Krivo drevo). Zdi se, da sta imela lepo vreme. Konec tega tedna pride g. Žakelj v Cleveland.
Indijanca Ričard in Lizika bosta pri predavanjih v soboto in nedeljo v Clevelandu v popolni indijanski narodni noši.
INDIJANCI V CLEVELANDU, ne mislim tiste, ki letos tako uspešno igrajo žogo. Konec tedna prideta v Cleveland Lizika in Richard, o katerih smo že pisali, da pojdeta letos na pot skozi Fatimo, Rim, Assisi, Benetke in Višarje v Ljubljano, da obiščeta skupaj z drugimi pot niki, 50 po številu, kraje, kjer je bil škof Baraga rojen in kjer je bil posvečen za duhovnika (Ljubljana) in bil kaplan (Šmartno pri Kranju in Metlika v Beli Krajini). Njihov praded Wiljem Cardinal je bil Baragov sel in je dobil opuščeno prvo Baragovo cerkev v L’Ansu, da si je postavil hišo, ki še danes stoji in so matere obeh bile rojene v tej hiši.
Župnik Father Jager, ki je bil kot kaplan pri Sv. Vidu vodja Baragovega gibanja, je dovolil da bomo imeli predavanje s slikami ob navzočnosti obeh Indi jancev v šolski dvorani pri Mariji Vnebovzeti v soboto ob 7:30 zvečer. Lizika in Richard bosta oblečena v svojo indijansko nošo, kakor jo bosta imela, ko bomo obiskali sv. očeta v Caste' Gandolfu pri Rimu na romanju, Za nedeljo popoldne smo nameravali imeti tako predavanje ob treh popoldne. Ker smo pa opazili, da bo ta dan ves slovenski Cleveland praznoval spomin padlih in umorjenih v komunistični revoluciji na Slovenskem pri Lurški Mariji na- Chardonski cesti, se je to predavanje preneslo na 6. uro zvečer v Baragovem domu. Slike pri predavanju bodo večinoma povsem nove, tudi one iz Ljubljane. Zanimive bodo za vsakega, ne samo za tiste, ki pojdejo- v Baragovo deželo v Slovenijo.
Rev. J. Godina
Vetrinj, Kor. — Stojim na tem čudovito tihem prostoru in rahlo se mrači. Zdi se mi, da v tej večerni tišini slišim šepetanje tisočerih, ki so nekoč tu živeli, trpeli in od tod odšli. Vi tam v Clevelandu boste obhajali Slovenski Spominski dan in v imenu nas vseh sam zanesel v cerkev pred spominsko ploščo velik šopek rdečih nageljnov. Včeraj sem prosil prijatelja, da me je zapeljal do ljubeljskega tunela. Hotel sem videti pot, ki so jo tisočeri hodili, in v mislih sem obnavljal dogodke pred tolikimi leti. Na teh kamenitih tleh sicer ni več stopinj tisočerih, pa so vendar ostale nekje v ozračju. In misli in molitve in skrbi, vse je nekje todle, v tem gorskem miru, na teh ostrih o-vinkih.
Te misli sem prinesel v vetrinjsko cerkev. Stoji, kakor je takrat stala. Ista vrata, skozi katera so ljudje nekoč vstopali, isti prostor, kamor so pomakali prste v blagoslovljeno vodo, isti oltar, iste stene. Z dlanjo grem1 po klopi, pred enoindvajsetimi leti je neka roka šla isto pot, zdi se mi, da čutim prste pod svojimi. Vem, da jih ni več, niti koščic teh prstov ni več, toda ne-toč so se dotikali taiste klopi.
V tem prostoru je ostala duša vrnjenih, duša tisočih, ker je to hiša božja in se duše vanje vračajo, kadar hočejo. V imenu vas vseh govorim z njimi, kar vam dano, da bi bili v tem hipu z menoj. Zadnji dnevi maja so kakor takrat. Divji kostanj cvete, travnik tam zadaj, kar ni zazidanega, je poln belih, puhastih glavic zrelega regrata.
Čudovita tišina je. Župnik se je pravkar poslovil od mene, maševal bo na dan, ko se boste vi vsi spominjali tisočerih na Chardonu pri Lurški Mariji. Tu tej cerkvi bodo ob molitvi taistega duhovnika, ki je ob ti-sterri časii bil ttitile, Stali rdeči nageljni in predstavljali vas vse, ki boste zbrani pred Lursko votlino.
Nič ni ostalo od nekdanjih o-gnjišč, nič od primitivnih šotorov. Morda je kje v zemlji še izgubljena igrača otroka, ki je danes mož ali žena, morda svetinja koga, ki jo je zgubil v tistih dneh. Globoko pod travo, morda pod zidovi stavb, ki tu stoje, pa je vendar zakopano gorje, solze, obupi in upi vas, ki ste ostali živi in spomin na tiste, ki niso imeli poti naprej.
In vendar se mi zdi, da v tem globokem večernem miru plava blagoslov. Tu ni prostor samo za žalost, tu je prostor za veliko zmagoslavje duha, ki je prera-stel, visoko prerastel obup nekdanjih dni. Čistost mrtvih je močnejša od vsake naše besede, ta molk pred cerkvenimi vrati je najmočnejša molitev, kar sem jih kdaj slišal.
Tej molitvi pridružen in z vami tam daleč združen z vami vred prosim Boga, da bi Vetrinj ne bil črna podoba obupa, temveč spoznanja, da je zmagoslavje duha močnejše od strtih udov in prebičanih teles. Zmagoslavje duha namreč ostane kot velik Kres, ki ga ne more pogasiti nobena stvar. Gori dan in noč, ne vode ne viharji ga ne morejo udušiti.
Temni se in vračam se proti Celovcu. Vem, da te zvezde, ki se prižigajo, stoje tako visoko, da združujejo prostor, ki ga zapuščam, s prostori, kjer čakajo vstajenja telesa teh, ki so z duhom posvetili tudi to stezo, po kateri hodim in je od nekoč še ostala.	Mauser Karel
M ilwauski zapiski

.uUKT , »w. JU.’a

MILWAUKEE, Wis. — Slovenska šola pri Sv. Janezu je zadnjo soboto zaključila svoje šolsko leto. Učenci so bili razdeljeni v dve skupini: mlajšo in starejšo. Mlajšo skupino je poučeval g, Marijan Zovič, starejšo pa župnik fare sv. Janeza p. Klavdij Okorn. Velik pripomoček pri učenju je bil mladinski list “Mladi rod”, ki izhaja na Koroškem v Avstriji. Župnik je za svoj razred razmnoževal svojo snov. Snov, ki jo je obdelaval, je vsebovala pesmice, berila in slovnico v zgoščeni obliki. Učno snov je obdelaval tako, da so u-čenci čim lažje razumeli ves potek učenja in si tako prisvojili potrebno znanje. Letos je bil na vrsti zaimek, števnik in glagol. Treba je bilo seveda ponoviti od časa do časa samostalnik v vseh mogočih oblikah. Vse tako hitro izpuhti iz glave, da je treba nekatere stvari večkrat ponoviti, da si otroci zapomnijo. Največje težave^so bile s sklanjatvijo in
koncertu. Toda z veseljem lahko poročam, da je bil obisk našega koncerta lep, prihiteli so rojaki z vzhodne strani, iz daljne okolice, le naj bližji so se držali doma.
Nedelja, 8. maja, ni bil topel dan, toplo pa je bilo pri naših srcih, ko smo videli toliko znanih prijateljev slovenske pesmi ki nas radi pridejo poslušat ne oziraje se na to, če sije sonce ali pada dež. Zato čutim prijetno dolžnost, da se v imenu vseh pevcev vsem najlepše zahvalim za obisk, tudi tistim, ki so kupili vstopnico že v preprodaji, pa so bili nato zadržani. Vsem se že sedaj priporočamo za prihodnje leto, ko bo naš zbor obhajal 20-letnico obstoja na prvo majsko nedeljo.
Na našem koncertu je vladalo res veselo, prijateljsko razpoloženje, saj tudi prostor odgovarja za tako prireditev, za boljšo postrežbo. Sachsenheim dvorana je velika, le škoda, da ne moremo reči, da je to naš lasten slovenski dom.
Za lačne in okrepčila potrebne so skrbele prijazna Mary Dolšek ter druga dekleta, okusno govejo pečenko pa je že preje pripravila Annie Fischer. Vsak je malo pomagal pri postrežbi in prepričana sem, da so se naši gostje dobro počutili, kot v kaki domači slovenski gostilni pri okroglih mizah.
Hvala vsem nečlanom, ki so nam pomagali pri vratih in v točilnici ter Rudiju Pivik in Joe Peresutte. Kar se pa nas pevcev tiče, smatramo, da je naša dolžnost, da pridno delamo že preje in na dan koncerta.
Predsednik J. Jesenko se je z odra zahvalil g. Louisu Ferfolia za programe in Annie Fischer za vstopnice, Mary Culkar za okenske zavese, za katere je kupila blago, sešila sem jih pa spodaj podpisana, tako da ni sonce sijalo v dvorano, kar pa itak ni prišlo v poštev, ker ga tisto nedeljo ni bilo.
Koncerta se je udeležil tudi
končnicami. Vendar počasi se jim je le začelo svetiti, kako mora biti pravilno.
K zadnji uri so prišli starši in so sledili pouku in spraševanju. Lahko so se sami prepričali, koliko so otroci napredovali. Na splošno so bili kar zadovoljni. Pri samo eni uri na teden in še to ne vsako je *bil napredek kar viden. Otroci so se tudi potrudi-i, da so dobro odgovarjali. Niso hoteli biti osramočeni pred svojimi starši.
Otrokom moramo čestitati za vso dobro voljo, ki so jo pokazali, kakor tudi staršem, ki so jih redno pošiljali in z njimi tudi sodelovali pri učenju. Kjer dom in šola delata skupaj, mora biti napredek. Župnik je ob koncu ure poudaril pomen znanja jezikov, posebno pa jezika svoje matere in očeta. Velikega pomena je, da človek zna več jezikov. Star slovenski pregovor pravi: Kolikor jezikov znaš, toliko mož veljaš.
Po uri so se otroci in starši zahvalili obema učiteljema za njihov trud. Nato so bili otroci povabljeni na pogačo in mehko pijačo. Tako so združili dobro s koristnim. Da bo spomin na letošnje šolsko leto ovekovečen, je še g. Franc Rozina ujel na ploščo obe šolski skupini z učiteljema vred. Bo zares lep spomin.
Pevski zbor Triglav
Cleveland, O. — Kako zelo so naše matere spoštovane, se je pokazalo v nedeljo, 8. maja, ko so bile vse materinske proslave tako lepo obiskane, kot je opisal v Ameriški Domovini J. S.
Pri našem zboru smo bili malo v skrbeh, da na tak dan ne bo prevelika udeležba na našem
Čas potovanj se je že začel. Ljudje odhajajo na vse strani-Naši ljudje, v kolikor ne odhajajo na počitnice, se največ podajajo v stari kraj. Prav lepo število Slovencev misli obiskati staro domovino. To ni nič posebnega. Vsak ptič se rad vrne v gnezdo, v katerem se je izlegel-Pri tem, ko naši ljudje odhajajo drugam, ljudje od drugod prihajajo k nam. Pred kratkim se je nahajal v našem mestu ljubljanski župan Marijan Tepina. Na potovanju bo več mesecev. Hoče si ogledati ameriški način življenja v mestih in njihovo upravo. Gospod -župan se je mudil v našem mestu 4 dni.
•
Pri nas je sedaj pomlad, že nekaj dni je tako lepo, da človeka kar prevzame, ko vidi vse zeleno in v cvetju. Naša država je še posebej znana po lepoti-Ljudje radi prihajajo sem na počitnice, posebno ribiči, in v jeseni lovci. Država ima v svojem grbu jazbeca. Jazbec je žival, ki jo zasledite le v državah okrog Michiganskega jezera. Ker se tu nahaja v večjem številu, zato si ga je država izbrala kot svojo posebnost. Wisconsin je bila 30-država, ki je bila pripuščena v zvezo Združenih držav. Država ima stri milijone in sto tisoč prebivalcev. Je na prvem mesto v pridelavi mleka in sira kakor tudi drugih mlečnih izdelkov-Dva in pol milijona krav daje 15 G vsega mleka v Združenih državah. Drugi važni poljedelski pridelki so hruške, koruza, pesa> krompir, zelje, javorjev sok, mahovnice in češnje. Glavni im dustrijski predmeti so avtomobi'
; li, stroji raznih vrst, pohištvo, jugoslovanski konzul iz Pitts-1 papir in seveda povsod znano pi' burgha g. Anton Stipanic s so-, vo jn konzervirana hrana. Mod
Pro£°-	! pivom so znane sledeče firm6-
Hvala lepa radijskima posta- Sch]itZj BlatZ; Miller, Pabst Blu6 jama WXEN in WDOK ter A- Ribbon. Država je pred kratkim meriški Domovini za oglaševa- za£ela z obnovitvijo lesne indu-
nJe-	stri j e in pogozdovanja.
Od zborov sta bila v velikem čez 85% ljudi 1e rojeno v tej
številu zastopana Jadran m | državi. Povprečna starost je 29 nina. Vsem lepa hvala, škoda, da približno ista kot je za vs6 je bil isti dan koncert tudi na. združene države. 99 moških pri-vzhodni strani in zeleh bi bilo, I dg ng 10Q šensk Gozdovi, jezera da se deluje bolj složno. Nas pri- jn hribi so privlačne točke za tu hodnji koncert bo prvo nedeljo riste. Glavno mesto je Madison-v maju leta 1967.	j Državno geslo je: Naprej. Dr'
Zbor je prejel sledeče darove: j žavna roža je gozdna vijolica m
Rose Frank $1, Mike Bizay v$2,:državni Ptič Je kos' PovrS!” .... X7 , .	... ., v , meri 56,154 kv. milj. Po našel)6
Mike Verbič $2, gostilničar Ed	A ,,, vo-
; 'b	nosti je država na 16. mestu, v1-1
K eni k .$5, Mi. in.Mi s. Fiank Ka- dvrdb zastopnikov je 12. Števih’ stelic $5, T. V. Stepic je plačal | okrajev je 72. Iz vsega tega K pet vstopnic, pa zaradi bolezni razvidno, da je država zelo na mame ni mogel priti na koncert, predna in ima še. veliko možu0 (Dalje na 3. strani)	|$6 za razvoj.
Družba
sv. Družine
Til E HOLY FAMILY SOCIETY
UaUnovljemi 23. novembre 1114
v Zedinjenih Državah CpJp5. Ulgl jfl H*oEp. v dri llUnol« Severne Amerike uCilt&. JvllCl, HI. 14. maja 1915
Naše geslo: “Vse za vero. dom in narod; vsi za enega, eden za vse/’
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: STEVE J. KOSAR, 235 Tioga St., Bensenville, 111.
1.	podpredsednik: Louis Barbič, 1424 Highland Ave., Joliet, 111.
2.	podpredsednica: ANN JERISHA, 658 No. Broadway St., Joliet, 111. Tajnik- JOSEPH J. KONRAD, One Fairlane Drive, Joliet, 111. Zapisnikar: JOSEPH L. DRAŠLER, 1318 Adams St., No. Chicago, 111. Blagajnik: ANTON J. SMREKAR, R. R. 1 Oak Ave., Lockport, 111. Duhovni vodja: Rev. ALOYSIUS MADIC, O.F.M.
Vrh. zdravnik: Dr. JOSEPH A. ZALAR, 351 N. Chicago St.,
Joliet, 111.
NADZORNI ODBOB:
FRANK TUSHEK, 716 Raub St., Joliet, 111.
MATTHEW KOCHEVAR, 405 Parks Ave., Joliet, 111 JOSEPH SINKOVIČ, 2519 So. Austin Blvd., Cicero 50, 111.
POROTNI ODBOR:
ANTHONY TOMAZIN, FRANCES YUCEVICIUS, MARY RIOLA
Direktorica prireditev:
NANCY OWEN
URADNO GLASILO.
AMERIŠKA DOMOVINA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103
Družba Sv. Družine je bila ustanovljena 1. 1914 in je katoliška bratska organizacija, katere naloga je čuvati dom in družino.
Nudi vrsto življenskih zavarovanj: običajno za celo življenje, z.a 20 let plačevanja, za 20 let z izplačilom, za 5 let, 10 let in družinski načrt.
Življenjsko zavarovanje z ozirom na starost:
Do 16. leta, mladinski oddelek	$10,000
Od 17 do 35, odrasli oddelek	$15,000
Od 35 do 40, odrasli oddelek	$10,000
Od 41 do 45, odrasli oddelek	$ 2,500
Od 48 dalje
Vse bolniške
Zavarovanje za bolezen in nesrečo (Bolnišniško zavarovanje), ki ga nudi družba: za dohodek, bolnišnico, zdravnika in operacije. Družba nudi bolniško zavarovanje vsem katoličanom od treh mesecev do 80 let starosti.
Za vsa morebitna pojasnilo in navodila se obrnite pismeno ali ustmeno na glavnega tajnika:
JOSEPH J. KONRAD, One Furlane Drive, Joliet, 111. 60134
=---------- ■ .................... .......^
Imamo te mojstre, ki jim je treba slediti. Imamo pravila, ki jih ni mogoče obiti.” Nato papež seveda tudi umetnikom pove svoje: “Nekoliko ste nas vi umetniki zapustili in ste se daleč odmaknili, da bi pili iz drugih virov in iskali izraza o drugih stvareh.”
Potem pa spet pravi: “Mi (Cerkev) pa smo ravnali z vami slabo, posluževali smo se oleo-grafske (kopijske) šare majhne vrednosti in majhne cene, ker morda nismo imeli sredstev, da bi dosegli velike stvari, lepe stvari... Tudi mi smo šli po stranpotih, kjer je bilo umetnosti, lepoti in bogoslužju slabo postreženo.”
Kipar Gorše je svoje predavanje zaključil z visoko noto opti-
mizma. Dejal je, da se mu zdi, da je duh ekumenskega zbora našel pota tudi do sodobne u-metnosti in umetnikov. Papež je z obžalovanjem priznal, da je krivda na strani Cerkve, če je umetnost hodila odtujena in ločena pota od vere, in predlagal med njo in umetniki spravo in mir.
“Sodobna umetnost,” je zaključil mojster, “orje nove brazde v areni kulturnega življenja in posreduje neznano lepoto, odmaknjeno našim očem, ki pa vedno živa lebdi med nebom in zemljo. Smo, kakor vsi znaki napovedujejo, na pravi poti, da bomo skoraj doživeli novo pomlad, ki bo zadihala tudi na področju cerkvene umetnosti.”
Dr. Ludovik Puš
se je iz bolnice vrnila Mary Oblak. V sredo, 18. maja, je u-mrl Jacob Strel z Diese Ave., rodom iz Breznice pri Žireh. S soprogo Frances je vedno rad prihajal na Triglavove prireditve. Naše sožalje.
Prišel je čas obiskov Slovenije. Naši pevki Tončki Verbič želimo srečno pot. Pregovor pravi: povsod je lepo, doma najbolje. Zato ljubimo staro in novo domovino. Vesela sem, da smo jo obiskali leta 1963 po 40 letih.
Še enkrat vsem najlepša hva-
Rožnovensko oltarno društvo pri Mariji Vnebovzeti
Zahvala in nekaliko zgodovine
(Konec.)
KULTURNA KRONIKA
Cerkev in umetnost
Te dni je imel v okviru me-Sečnih sestankov akademskih klubov Slovenskega Katoliškega Akademskega Starešinstva (SK-AS) in Slovenskih Akademikov v Ameriki (SAVA) v New Yor-ku kipar France Gorše pomembno predavanje, ki zasluži ^ekaj poročila in ocene tudi za široko slovensko javnost. Razpravljal je o “sodobni cerkveni Umetnosti” v luči razstav zadnje P°be, nato pa je povzel in strnil Svoje misli o tem predmetu v kvarno razmišljanje o sodobni Umetnosti sploh in o religiozni Posebej, ter svoja izvajanja zakrožil v smeri odnosa katoliške Cerkve do sodobne religiozne u-metnosti.
Ce je kateri slovenski umetnik v zamejstvu poklican razpravljati o tej stvari s prirperno siopnjo avtoritete, je to gotovo ■kance Gorše. Saj je na široko kano, da je za časa svojega begunskega življenja umetniško o-Premil in s svojimi kiparskimi deli visoko dvignil lepoto nekakih slovenskih božjih hiš v Ka-Padi in v Združenih državah.
teh fara gre glas, da ima ^oršetova umetnost v sebi ono kliko silo duhovnosti, ki v člo-kku, tudi vsakdanjemu človeku- vzbuja in razvnema intimno kbgiozno občutje, da se člove-sko srce odpre pred Bogom ter ^a moli in časti. Morda ne na Pfvi hip in videz, a prava umet-Pina deluje v človeški duši ka-P°r nevidna moč in se ji ne moka zoperstaviti. Deluje počasi m vztrajno, prvič morda odbija-•l°če, a ko spet opazuješ, se zač-Pe odkrivati, da je za morda ne-kitinsko obliko skrita velika
ideja duhovnega življenja. Vsaka prava umetnost deluje na ta način: čim večkrat gledaš ali poslušaš, tem več lepote najdeš, dočim se ti “poceni” umetnost zdi v prvem hipu še kar lepa in sprejemljiva, pa čim dalj gledaš in poslušaš, manj ti je všeč, tako da končno ni več vredno gledati ali poslušati.
Kipar Gorše se je najprej pomudil pri treh mednarodnih razstavah cerkvene umetnosti, namreč pri rimski leta 1948, kjer je bil tudi sam zastopan, nato pri oni na njujorškem svetovnem velesejmu in končno pri kanadski v Torontu iz letošnjega leta.
Nato se je pečal s problemi sodobne umetnosti na splošno ter ugotovil, da vsaka doba v umetnosti pomeni “revolucijo, ki dejansko povzroči duhovno in formalno preobrazbo sveta”. Je navadno vedno reakcija na že preživele in obrabljene oblike starih idealov. Nekateri sodobniki nimajo pri svojih umetninah nobene zveze s stvarnim svetom, drugi pa posredujejo lepoto, ki izhaja iz pobud vidnega stvarstva, pa je to prekvašeno po svoje in predstavlja novo, samostojno podoživljanje realne stvarnosti in pomeni “drugo naravo Zaradi tega, pravi Gorše, “je nesmisel in zmotno oba (t. j. stvarno naravo in ono drugo naravo) meriti kot enaka po njuni obliki in smislu”.
Kar je pa dalo predavanju poseben pomen, je bilo Goršetovo razčlenjevanje odnosov med cerkveno hierarhijo in sodobno cerkveno umetnostjo. Z navajanjem dobesednih citatov iz nagovora papeža Pavla VI. na skupino umetnikov dne 7. maja t.T je prikazal, kako krivo in škodljivo ravnajo cerkveni predstoj niki, ki odklanjajo pravo umetnost, češ (po citatu samega papeža: “Mi imamo tak in tak slog in umetnik se mu mora prilagoditi. Imamo tako tradicijo in u-raetnik se je mora vemo držati.'za
še nekaj o materijalni pomoči društva naši fari
Od začetka in dolga leta naprej, je bila članarina 10c na mesec ali $1 letno in še to so morale odbornice povečini pobirati pri članicah na domovih. Poleg že gori omenjenih tajnic in predsednic so se posebno trudile še pok. Mrs. Antončič in Mrs. Merva in tu navzoča Mrs. Mary Zupančič iz 160. ceste, in še druge. Koliko stopinj in časa so žrtvovale! Kljub obilnemu delu doma z družinami in “bordarji”, ko še ni bilo ne plinskih peči, ne pralnih strojev in vseh drugih pripomočkov, kakor jih imamo danes!
Kar so nabrale na članarini in na njih družabnih prireditvah, so sproti nesle v župnišče, da so se mogli plačevati računi. Nabavile so Misijonski križ, nebo za procesije, in kadar so sestre potarnale, da je treba novih kosov perila, oblek za ministrante in drugih stvari, so članice spravile skupaj, kar je bilo trpba. Zopet leta 1948, ko so bili stari mašni plašči že vsi obrabljeni, nabavile so vse nove barvaste in bele mašne plašče, prihodnje leto pa še črne.
Ko so leta 1948 slišale o veliki bedi naših ljudi, — begunci pred komunisti —, v taboriščih na Koroškem in v Italiji, so zbirale za nje in napravile celo priredi tev s srečkanjem, da so jim poslale pomoč. To samo v našem Oltarnem društvu, razen tega pa se jih je več pridružilo še Društvu “100” za pomoč brezdomcem. — Zopet ob drugi priliki so napravile medčlansko srečkanje in izkupiček podarile za škofa Rožmana dijake ter posredovale da je bila tudi v cerkvi nabirka za te dijake, od katerih jih je danes več dobrih duhovnikov. Naša takratna tajnica Mrs. Ižanec je bila posebno vneta za to ak cijo. Bodimo ji hvaležni za to!
Z vso silo pa se je Oltarno društvo lotilo dela, ko je župnik prišel povedat k seji, da bomo zidali novo cerkev, ker da je od škofije že vse odobreno in potrjeno. Kot cilj društva je bil dar
Delo za moške & ženske
Moški ali ženske
Lahko tovarniško delo na strojih. Dobra plača od ure. Zavarovalnina in plačane počitnice. Na zahodni strani. Kličite 251-7471.	(106)
Ženske dobijo delo
| svoj delež za nabavo miz za kartne zabave, kupile zopet nove mašne plašče, nove oltarne prte, tako da so pomagale cerkvi v tistih letih skupno s $15,500, brez navadnih stroškov za rože, peri-. 0, maše itd. Poleg tega pa so se še veliko trudile in sodelovale pri farnih bazarjih in karnevalih, kjer so prevzele kuhinjo in svoj štant za prodajo peciva, kar za vse tri dni. Ob takih priložnostih je bil njihov doprinos k skupni farni zadevi nad $1000. Prekosile so v svojih naporih same sebe! Saj veste, da kadar se ženske lotijo kake stvari, ne odnehajo, dokler ne dosežejo cilja.
Najbolj požrtvovalne so bile poleg Mrs. Ižanec, ki je vse vodila, še Mrs. Pirc, Mrs. Skubic, Mrs. Strancar, Mrs. Kodelja, Jalovec, pok. Mrs. Kastelic in Mrs. Mary Trček, ki nam je tudi danes vse tako lepo uredila. To so bili le glavni stebri, seveda pa so imele še več drugih pomočnic, katerih pa se sedaj vseh ne domislim. Bog že ve za ves njihov trud in jim bo poplačal.
Razen tega pa je naše Oltarno društvo skupno v Zvezi Oltarnih društev prispevalo še lepe zneske za krasen, na roko vezen mašni plašč Mariji Pomagaj v Lemontu, za Rožnovensko dolinico in za zlato krono Mariji Fa-timski v Lemontu.
Ko je bil dosežen cilj z obljubo pomoči novi cerkvi, so pa starejše odbornice rekle, da je čas, da se odpočijejo in naj nadaljujejo delo nove moči. Nismo jih mogle več nagovoriti, da bi še 0-stale. Par let smo poskušale, katera bo mogla, katera ne, sedaj pa imamo zopet odlične, za društvo vnete in delavne odbornice, predsednico Mrs. V. Gerich, podpredsednico Mrs. D. Curk in tajnico Mrs. I. Kete in z njimi je v naše veselje ostala tudi še naša dolgoletna zapisnikarica Mrs. Mary Strancar. Upamo in želimo, da bodo še dolga leta uspešno vodile naše društvo. Bog živi vse, stare in sedanje! Na mnogo let!”
K navedenemu pripominjam še, da je bilo na jubilejni dan pred sv. mašo sprejetih 20 novih
Postrežnico išče
Mrtvoudha žena išče postrežnico za nekaj ur na dan, medtem ko je mož na delu. Zglasite se zvečer na 7812 Lockyear Ave. ali kličite 361-7109 po 5.30.
-(105)
Delo za ženske
Sestavljalno delo v tovarni, prvi in drugi šift. Oglasite se na 990 E. 67 St.	(107)
la za udeležbo na Triglavovem koncertu. Zbor bo imel počitnice junija, julija in avgusta.
Anna Jesenko
Moški dobijo delo
Sadike Naprodaj
paprika in paradižnike in različne cvetlice; dobite jih pri Mrs. Perse, 28836 Chardon Rd.
(24,26,27,31, 2,3 jun)
Dinamična tovarna na vzhodni strani
išče več delavcev. Nekaj skušnje dobrodošle, glavni pogoj: veselje do dela. Odlične dodatne koristi. Starost ni ovira. Za pojasnila kličite 791-7878.	(K>5)
MALI OGLASI
Lastnik prodaja
Warrensville Heights, ranch hiša, 3 spalnice, ognjišče v kleti, dvojna garaža, lepo zasajeno, blizu cerkva, šol, in Rt. 271, cena v srednih dvajsetih. 292-7036.	(105)
Gostilna naprodaj
Lastnik prodaja gostilno, barvni televižen, parkanje, čisto, lično, stroj za led. Kličite KE 1-5151 po 5. uri.	—(108)
V najem
E. 116 — Corlett, nova stanovanja, 3V2 velike sobe, peč in hladilnik, gorkota, prostor za parkanje. $91. Kličite LO 1-0686.
(108)
Stanovanje išče Starejši moški išče neopremljeno sobo in kuhinjo, če mogoče s souporabo kopalnice, blizu Sv. Vida. Kdor ima za oddati naj sporoči v Ameriško Domovino.	—(24,26,27 maj)
Olepšajte svoje domove sedaj!
Za strokovno barvanje vaše hiše zunaj in znotraj pokličite strokovnjaka
TONY KRISTAVNIK
Painting & Decorating
1171 E. 61 St.
HE 1-0965.
Brezplačen proračuni	Delo zajamčeno!
$8900
Zlata prilika z majhno invest-ticijo za dobro dvodružinsko hišo. Zgoraj ena velika spalnica, stanovanjska soba, jedilna soba, kopalnica; spodaj 2 spalnici, stanovanjska soba, jenilna soba, kuhinja in kopalnica. Najemnina $1300 letno. Dober kup za $8900. Za ogled morate klicati F. M. MARINČEK REALTY 729-7245
(107)
TRGOVINA V MESTU ODPRTA OD 9:30 DO 5:45, PON. & ČETRT. DO 9:00
PODRUŽNICE DNEVNO OD 9:30 DO 9:30 — MI DAJEMO IN ZAMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE
Y’S BASEMENTS

| članic in kakor navedeno v na-cerkvi: novi veliki oltar iz ka- gih programih za slavnostni ban-rarskega marmorja. Že od začet-|ket> da je bjlo v teku 50 let vpi-ka leta 1953 naprej so delale s sanih 1080 članiC- skupaj torej polno paro, najprej za pomoč 1100 0d teh jih je 454 društvo novi šoli, potem za cerkev. Po opustilo aU pa so se odselile. U-dvarat na leto so napravile dru-|mrhh članic> k- gm0 jih spremi„ žabni večer, spomladi s kaza-|le tudi na njih zadnjl poti> s sv.
mašo in molile za nje v pogrebnem zavodu, je zapisanih 282.
POSEBNA NABAVA! VELIKE GARDEROBNE VREČE
večer,
njem zanimivih premičnih slik iz zgodovine naših fara in drugih, ki jih je posnel svoj čas in kazal pok. g. Anton Grdina, v jeseni pa s kartno zabavo. Kadar je bilo mogoče, so napravile prodajo peciva, ob farnem žegnanju nedeljsko kosilo. Skozi tri leta so ves čas,počitnic ob petkih pripravljale ribjo večerjo, ko so po dva dni trdo delale in prenašale hudo vročino v kuhinji. Pri tem jim je zelo pomagal g. Louis Ižanec, ki nakupoval in skupaj vozil vse potrebno in še pomagal kuharicam.
Ne samo, da so dosegle postavljeni cilj in plačale za veliki oltar $10,500, prispevale so tudi za novo šolo, kupile vso opremo šolsko kuhinjo, prispevale
Danes šteje društvo 364 članic, veliko od njih že blizu 80 in 90 let, več njih tudi že nad 90. Bog naj nam ohrani te še dolgo in naj da mlajšim ženam veselje, da se nam bodo še vedno pridruževale, da bomo mogle društvo ohraniti na lepi višini, iker .po naravnih in božjih zakonih je tako, da se starejše umikajo mlajšim.
Veronika Gerich, preds.
PEVSKI ZBOR TRIGLAV
(Nadaljevanje z 2. strani)
Mrs. Rose Stepic želimo naglega zdravja.
V Dom ostarelih na Neff Rd.
2 • 3
.90
1,89 vsaka
Prihranite pri nakupu teh velikih garderobnih vreč in skladnih pritiklin. Vse vreče imajo prešiti vrh in sprednjo stran ter skladno vzbečene stranice. Zadrga v vsej dolžini, izredno velik, 15” širok in neupogljiv kovinski ekvir s tremi kljukicami. Oblika A. Karirasti prešiti vzorec, spodaj in zgoraj prostor za kristale proti moljem. V turkizni ali rožnati barvi.
(Oblika A na razpolago tudi v izredno veliki meri, za 30 oblačil.) 3.50 vsaka vreča.
Oblika B. Luksuzne, z zlato nitjo vrtinčasto prešite, vzbočene vreče. Rožnate, turkizne ali zlate.
Oblika C. Lilijasto vzorčaste prešite, vinilske vreče, 57” dolga. Zlati potiskani vzorec na beli podlagi.
(Oblike A. B, C na razpolago tudi v 42” dolž, za osem oblačil..
2 za 3,80
Sprejemamo pismena in telefonična naročila... Kličite CH 1-3070 KLBTNE PRITIKLINE - V VSEH 6 TRGOVINAH
_ .
POP SOME CORN i POP SOME STROl
• ■ * 1
POP SOME STROM’S GREAT TOGETHER!
AMERIŠKA DOMOVINA,
TRYGVE GULBRANSSEN
In večno šume gozdovi
tinTTiri^Yxiri
Prišel je večer in Adelajda je stala v veži pred sobico in gledala na naselbino — na zlata polja — in na listnate gaje, ki so kakor goreli v soncu. Jesen je bila zunaj — pa tudi v njej.
Šla je v sobo in sedla na veliki stol med posteljo in steklenimi vrati, ki so bila odprta. Veter, ki je pihal zunaj, se 'je mešal z vonjem njene sobice, in slike z njenih sprehodov v gozdu so se prepletale s spomini na vse tiste lepe ure, ki jih je bila prebila v tej sobici. To pa je bilo zanjo preveč. Zajokala je tako vroče in boleče, da je mislila, da ji bo počilo srce.
Nekdo je previdno potrkal na njena vrata in gospodična Kru-sejeva jo je prosila, naj pride k večerji. Adelajda je izza posteljne zavese zajecljala “hvala lepa”. Potem pa se je trudila, da bi si z obraza zbrisala sledove solz, in poskusila se je držati vzravnano kakor vedno. In zad-
CHICAGO, ILL.
trt-
MALE HELP
Produkcijsko dere
(SPLOŠNA TOVARNA)
Skušnja nepotrebna - Stalno delo.
Starost 22 do 45.
FRIGID MEATS
3755 So. Racine
(107)
BUSINESS OPPORTUNITY
simmm oil
SERVICE STATION FOR LEASE “HAMMOND AREA”
Carroll anti Northcote
As a Standard Dealer your future is as secure as your ambition, ability and determination.
“Get The Facts Today”
PHONE MR. HICKS (312) PR 9-7200
(106)
njikrat je šla — sloka in vzravnana — na ljubljeni kmetiji k večerji. Začudila se je, ker ni bila miza pogrnjena v predsobi; toda vrata stare izbe so bila odprta, in tam so danes zvečer pripravili mizo za večerjo. Čeprav je bila že dolgo na Bjorn-dalu, vendar še nikoli niso bili jedli v njej, in razmišljala je, kaj bi vse skupaj pomenilo. Njen oče in stari sta stala pri kaminu in se razgovarjala. Dnevi so bili še vedno topli in v kaminu ni gorel ogenj, toda kot okras so položili vanj jesensko listje. V stari izbi je bilo, kakor vedno, tudi zdaj mračno, toda na mizi so gorele luči. Če je bila stara izba svečano okrašena, se ni dala z njo primerjati velika dvorana in ne nobena dvorana na svetu. Tu okoli kamina so bili sedeli mnogi, ki so bili zdaj že mrtvi, in na klopeh in okoli mize mnogi, katerih se
CHICAGO, ILL
MALE HELP
mi & de
MAKERS
Ekco Houseware Company will pay top dollar for qualified tool and die makers, plus this progressive company offers extensive fringe benefits. Call or come in, see Mr. Phillip Huber.
1949 N. Cicero Avs. BE 7-6000, Ext. 288
(105)
INVESTMENT PROPERTY
ESTABLISHED BOAT HARBOR on approx. TVz acres of beautifully landscaped grounds, partially enclosed by cyclone fence. 40 miles S. of Chicago on one of Indiana’s largest lakes. Concrete launching ramp, docking facilities for 75 boats and Gas station with 3 pumps on water. Marine store. Bait & tackle shop. Marine & repair storage bldg., refreshment stand, playground equipment, Picnic tables and bar-B-Q pit, miniature train with approx. 900 ft. of track.
For further information Call A.C.
219-374-7190.
(105)
niso več spominjali.
Ko je Adelajda pogledala na mizo, se ji je zdelo, kot bi se v njej nekaj prelomilo. Miza ni bila pogrnjena kakor običajno. Okrašena je bila kot ob sveča-nostnih prilikah z najtežjim srebrom in z najtanjšimi prtiči. Luči so stale v srebrnih svečnikih in v steklenicah se je bleščalo zlato vino. Najbrže bodo poslednjič slavili in počastili spomin mrtvega stotnika — in obenem tudi odhod nje in njenega očeta, ki bosta jutri za vedno odpotovala.
Pri oknu se je v temi ob za-padni steni dvignila senca. Noge so se ji zašibile: bil je mladi Dag. Torej je danes zvečer prišel iz gozda, da bi jima kot o božiču rekel lahko noč — poslednjo “lahko noč.”
Čakali so samo še nanjo in potem takoj sedli za mizo. Sedeli so svečano, daleč vsak sebi, toda zdelo se ji je, da so jih namenoma tako posadili. Zgodilo se je, kot je bila Adelajda pričakovala; ko so že nekaj časa sedeli in pokušali vino, se je oglasil stari. Spomnil se je stotnika in dnevov, ki jih je bil preživel z njim. Zahvalil se je gospodični Barrejevi in majorju, ker sta mu bila lajšala samoto. Ko so si vsi napivali, je tudi Adelajda dvignila svoj kozarec in pokusila vino, in zdelo se ji je, da pije svojo srčno kri.
Major je pogosto in z veseljem pil, kajti vedel je, da sme piti vselej, kadar so v hiši kaj proslavljali. In proti svojemu običaju je stari večkrat in na dušek izpraznil kozarec in v njegovih očeh je bila neka čudna in težka resnoba. Le zakaj imajo slavnost v stari izbi? Kaj se je spominjal nepozabnih ur, ki jih je bil prebil v tem prostoru? Stotnika, ki ga je bil tako nenadoma zapustil prav takrat, ko sta si bila postala tako blizu? Zbližala sta se bila po oni dolgi noči, in preden je Klin ge obolel, sta preživela še marsikak lep večer. V zadnjem času pa, ko je bil Klinge že bolan, je Dag tudi mnogo noči zvesto presedel ob njegovi postelji. Povedala sta si vse svoje misli o življenju in o smrti. Nanj je zdaj mislil Dag in tudi na vse one, ki so ga bili zapustili. Zdaj
ni več gledal na smrt svojcev1 kakor prej, ko je menil, da ga je hotel Bog z njo le kaznovati. Toda zvesto si je bil ohranil v spominu vse tiste misli, ki so ga bile obšle vsakokrat, ko je šla smrt tik mimo njega. Nihče izmed tistih, ki jih je ljubil, ni bil živel zaman in tudi on še ni bil zaman umrl. Čutil je, da je vsak posameznik izmed umrlih doprinesel drobec k temu, kar je zdaj vzraslo v njem. Čutil je, kako zdaj vsi žive v njem. Spremljali so ga pri njegovi nameri, da se bo bolj ukvarjal z ljudmi, kakor pa z denarjem. Dobri ljudje vendarle ne žive zaman — pri vsej svoji udrža-nosti ga je opomnila Doroteja z besedo in vzgledom. Ali pa na primer stari Klinge, ki je tu kot senca hodil okoli: njegovi samotni dnevi in težka usoda so izoblikovali misli, ki so jih zdaj izkoriščali drugi. Dag je smatral za svojo dolžnost, da poskrbi, da bi ljudje ne živeli in ne umirali zaman.
Gotovo,, sedel je ob slavnostni mizi; toda bil je tako zatopljen v svoje misli, da je dolgo sedel, ne da bi kar koli slišal ali videl okoli sebe. Danes zvečer se je marsičesa spomnil; veliko moč je imel nad ljudmi na kmetiji, v naselbini, v gozdovih in še daleč tja v južnih dolinah — bil je kot kralj gospodar mnogih življenj. In vendar je bil tudi zdaj, ko je dvignil svojo glavo in se ozrl po trojici, ki se je sklanjala nad mizo, rij egov pogled prav tako osamljen, kot je bil tedaj, ko je še žhiela Doroteja. Kdor je nekoč postal sam, ostali č tak vse življenje.
Ostali trije — so po večini sklanjali glave. Adelajda in Dag nista hotela izdati kaj se zdaj, na ta težki večer, dogaja v njiju; oba sta bila ponosna in plaha. Strmela sta v svoj krožnik in se delala, kakor bi neprestano jedla. Major pa se je trudil, da bi ob tej slavnostni priliki kar največ pojedel in popil. Najbrže se mu nikoli več v življenju ne bo nudila takšna priložnost. Na mizo so prinašali najrazličnejše jedi. Juho in ribe, perutnino in prekajeno meso, telečji, losovo in svinjsko pečenko — zelenjavo in že letos obrano sadje. In jedli so in za-
MALE HELP
TECHNICIANS
Expansion of Mobil Chemical Company’s Beaumont, Tex., petrochemicals manufacturing facilities has created immediate Non-supervisor openings for Instrument Men having actual industrial instrumentation experience in the manufacture of petrochemicals and/or petroleum refining. These openings are in the following types of work:
Daily maintenance, trouble shooting and repair of
pneumatic instruments, in-line process analyzers and chromatographs.
Daily maintenance, trouble shooting and repair of
pneumatic instruments.
Daily maintenance, trouble shooting and repair of
in line process analyzers and chromatographs.
Other requirements needed to receive consideration for these jobs include high school education, passing of preemployment tests, meeting medical requirements, etc.
Excellent benefits and working conditions. Certain relocation expenses paid. Send resume of your qualifications, including education, work experience, current base pay, and courses taken in the field of industrial instrumentation to:
PERSONNEL SUPERVISOR
MOBIL CHEMICAL COMPANY
P.O. Box 3868	Beaumont, Texas
An Equal Opportunity Employer “A Plans For Progress Company”
livali jed z vinom, žganjem in močnim pivom. Na mizi ni bilo opaziti težkih časov. Stari je bil eden izmed tistih, ki je že vse v naprej zaslutil. Pazil je na čase in na migljaje, ki jih je dobival iz mesta. Na kmetijo so bili pripeljali marsikakšen voz naložen z žitom in drugimi stvarmi. In že od nekdaj so znali ljudje v naselbini napraviti kruh iz drevesne skorje, in kdor je znal dobro izrabiti čas, je našel tudi za živino dovolj mladih trepetljik po strminah, različno mahovje in listje, močvirne trave in loček. Dag je mislil na vse in vse pravočasno ukrenil, da je bilo prav za kmetijo, za naselbino in za ljudi tam zunaj, za katere je moral skrbeti. Pri vsem tem pa v z gozdom obdani in z listnatim drevjem pose-
'ii-jfs- si': • i (fe-?
jani naselbini jesenska slana ni bila tako huda, kot zunaj na planjavi, ki je odprta vetru. In Dag si je bil s svojimi ljudmi vred nabral v hudih časih ko-
ristnih izkušenj, in dobro si j8 bil zapomnil stara izročila. Zdaj jim je vse to prišlo prav. Če h°' če revščina resno prizadeti vse, potem mora že dolgo trajati.
PRMim VASILQ
V BLAG SPOMIN
TRIDESETE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE HČERKE IN SESTRICE
Alice Pinculič
ki je za vedno zatisnila svoje mlade oči 26. maja 1936 v starosti 7 let.
Mirno spavaj pod gomilo, dobra naša hčerkica, naša srca krvavijo, ker Te krije zemljica.
Prosi za ras, da združili enkrat bomo se prav vsi, skiipno bomo spet veseli, gori tam nad zvezdami.
Žalujoči ostali:
ANA in MIKE, starši SESTRA in BRAT
Cleveland, O. 26., maja 1966.
15. obletnico Slovenskega okteta
v soboto, 1 junija 1988
V AVDITORIJU SLOVENSKEGA NARODNEGA DOMA |	na 6417 ST. CLAIR AVE.
Banket se prične ob 6. uri - podan bo kratek program in sledi prosta zabava
IGRA GRABNARJEVA GODBA.
Vstopnice za banket samo po $2.50 in jih dobite vnaprej pri
Tivoli, Jo-Ann in uradu SND ter članih odbora.
CLEVELANDSKI ODBOR f
V________________________________________
! JOS. ŽELE IN SINOVI j
=	POGREBNI ZAVOD
= 6502 ST. CLAIR AVENUE	Tel: ENdicott 1-0583 g
5	C O L LIN W O O D S KI URAD
= 452 E. 152nd STREET	Tel.: IVanhoe 1-311» g
S Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago \ S	Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo
kiiiiimimiiiiiiiimtimiiimimiiimiimmiiimmMtinmmiimimimtimi.imit1111!!
FucudIpoultry
V zalogi Imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, popolnoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino, Pridite in sl izberite!
HOWARD BAKER
549 EAST 185 STREET. EUCLlD	KE 1-8187
• -■	. ■p'.’r ,w■:
V blag spomin
DESETE OBLETNICE
Msgr. Vitus
Hribar-ja
ki je zaspal v Gospodu 26. maja 1956
Let deset je ž.e minilo, odkar ste zapustili nas, a Vaši nauki in opomini naj nikdar ne zapustijo nas.
Z Vašimi lastnimi besedami, naj jih tukaj ponovim, ki tolikokrat ste jih izrekli nam živečim v opomin.
Cilj našega življenja naj bo točka ta, da ko pride konec zemeljskega življenja, naša srečna zadnja ura bode.
Da pa bomo vrcdr.i doseči srečo to, na pomoč pokličite Marijo Mati Božjo in našo, da to posreduje prosimo — pred prestolom večno Troedinega Boga - !
Da vsem Vašim faranom in sorodnikom mila sodba Božja bo! Potem pa nasvidenje nad zvezdami!
Vaša nečakinja MARY C. HRIBAR Redondo Beach, Calif. 26. maja 1966
■	■ .-v.	■' ....
Nič boljšega po jedi kot čaša okusnega Stroh’s piva, varjenega z ognjem. Ko boste prihodnjič postregli s praženo koruzo, ocvrtim krompirjem, s prestami — ali s čim drugim — servirajte poleg še ledeno mrzle steklenice Stroh’s piva. Tekne tako. kot bi druga piva želela.
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI PRERANO UMRLE, NAŠE ISKRENO LJUBLJENE HČERKE, SESTRE IN TETE
ALOJZIJE RUS,
ki je v cvetu mladosti izdihnila svojo plemenito dušo dne 26. maja 1965
Eno leto že veselo	Mi pa v srcih nosimo ljubeče
v nebesih biva duša Tvoja,	dneve naše skupne sreče
oteta zemeljskega boja.	dokler se spet ne snidemo.
Žalujoči:
mati MARIJA, oče ALOJZIJ; sestre: FRANCKA, IVANKA in TONČKA; bratje: IVAN, STANKO, JOŽE in TONE; v Sloveniji sestra MARIJA in brat FRANCE svaki: JANEZ VIDMAR, FRANC KOGOVŠEK, MIHA VRENKO svakinje: JOŽICA, NADA in IRENA; nečaki in nečakinje ter ostalo sorodstvo.
Cleveland, Ohio 26. maja 1966