mmm.
Primorski
1 "fi* pkiana ’ emovrni
, ^WMe 1 etuppo
nevnik
—e
Cena 40 lir
TRST, nedelja 26. februarja 1961
Leto XVII. - št. 49 (4823)
l
Alti!—	j
11	-m.	wl	\J
4 Prv^rnf111 in minil bo
> ® S»‘»“S “5”,!5e
Sta bili j lcam. V akrili
«Ie ?amituPriedveerajSnjim S^lji zelo h v kot naši ^iorsfcn dobro vedo -d ^bora za*v .mladinskega nortUdnost m «se-5e »azionn; Vodstv°m «Le-^ pa ,?*• PmdvCerajš-Jovani nast°Pila tako ^fniiura tov ^ombaška* >	imenovane.
-■ulfta sV°^e našega
van že D(f nf -Je ta MIN J’v ob|^rpimatl b°mi
»ekdo ip ,nskem svetu id fvarjai n^1 te§a že od-
!*War pa sodiščem, m Vartietn Lav,gotovo ni S?ici ne n? v 110 ^učeno’ rtPa nikakor ni
? ta«pž0?5.ere za iste!
I	aU ua “ dl,0^4
I J® skrunili S .za tiste, ki
A ?enike, odvP,ar,tlzanske sPof ! lov«isk0 ® bombo ni
Hv glasbeno čnir.
i 5l0Veask°ti^ bombo
J liber., ,g sbeno šolo... 1
**4
? Sv°3im Ki rt kl je zna* i "J* Protis!m bisteril f v „?lovensk— i tu PokraiinM.
i b!? Protis,ndem histeril-- fada v r!!v0Venskem ni-
j lpravi s\cermSrikem Sv^ S ffinirievž ' da se Je j .^08 zm.nl . Prejšnjih s! ].U doPuščamf -°*’ venddr !*.Sv°i član^ Ogovor, cja rt **a br0„ 5 ' kako se je
&C2« W Pred U6. &plsal pwT!’liamo^>
* nain^j. kot ie zvertW
»»•‘S
Isžsfi
ivneao K°nec te-“sotovim®^1 meseca lyh-
feaJSs-Jp'
i	se.	je	protid
j«fie prc 2 :etniške ,t meoiogii. \ ?>k	J
protid*o-
K
%e^tano
: die .Slndika'm„ ker so • to n« 0v°ljenP manifesta-
^°Vem °m j. ^‘nskim
< fc&SsavVs
^^P0°ŽPta ^ ra,
^ftiSala ToU1?’, ki ga
m delavatvo
ruSaV^ega delSngoče PIav Pt p0^e8a JyZno Povsem
’ ^2^® kot anja vlad-- Kitičnih,Pa mladin-
vak tetj, oudneži. »Sr,Ia dvemn	.
vaw teu>a °uaneži.
1 ^novPa Moramo xUgotovit-
‘ V£° * enkrat
I ^SlA*S&fr
L*pfcL°baC&’ Ida
2
: *»■ bfft. k,1 *"iTO1 S
& s,;; SS;.č!-‘
i' »*T*i£
Napeti nfxVzaPrav ne
ae
hi116 2U Se PosUh toda f 4,St ‘ZVabir sta-!K> B nat1’. ker se
i »SSian^a.«?,® rzvaiaio
Pravu
, ^>'e.kc,Je -:
‘Utft^Prat P°sebn k°jSnie
• 3? fij tudi onga statu-
>^'”Xns ,«"»•
: A. ^ dnit «*«■
o-
je-
Joh.Jcni 7.‘ni tr,l“‘ v bi-
V °e zi^raini že °-^htevi L Prvnk
«5S > DO11 vlade> ?5 ‘ nonPtava «fnačelu
(ttste est arl\nadirn'
?Ulh% ^0>1 avcl «{ av-eAU
^»1» (bste est atnnadirn'
mmm
k g r - x \ »	f*	■	vr,
^	>0v
A	■	•	k'	■	■'	•
a->	»
*	-X	'	■C	^	»>,	v
' ^	^
^'V	^	■>'	J.
'““k	'	■■..	>	*	s-
mk
Na Trgu Goldoni je prišlo v petek skoraj do enako divjih prizorov kot leta 1957, ko je policija «celere» navalila na delavce. Tudi v petek so se divje podili po trgu z «jeepi» in kresali po delavcih, pa tudi po drugih meščanih s tolkači, tako da je bilo kar šest delavcev ranjenih, šest pa so jih prijeli in odpeljali na kvesturo. Izgovor za ta napad je bilo zaviranje prometa, ker je nekaj mladih delavcev posedlo po vozišču na prehodu med Ulico Car-ducci in Trgom Goldoni, Kakšna razlika v ravnanju z mladimi nahujskanimi šovinisti, ki so se za časa svojih izgredov tudi posedli pri Chiozzi po tleh in ustavili promet, ih to dolgo časa. Z njimi šo se obnašali kot v rokavicah, delavcem, ki so v petek mirno demonstrirali v obrambo^ svojih življenjskih pravic in niso s tem ogrožali nikogar, pa je oblast pokazala trdo pest. Pač vedno ista pesem: vedno na strani delodajalcev in privilegiranega razreda. Toda to ravnanje je naletelo na splošno zgražanje in odpor in uslužbenci Acegata in pristaniški delavci so takoj odgovorih" nanj, danes pa je obsodilo početje oblasti, ki bi moralo skrbeti za mir in red, skoraj vse mesto
tniniiiiiiiiiiiii
iiiii»»iii«i»i»iiii»»>»«»»uii»Miii«M»»Muiiniii»ii»ii»i»n»ii»»ii»«»MM»i»»>w»i»»MMMuiww«wwnmiwmiimMi»itiwtMMiii»»ii»»»iiMnniimm»iiini»ut»M»t»»i»ni»«»»»«iitii»ii»i»iH»»i«»»«ww»nimttt>»iiiiiiiiiii»i»iii»»»tiii»»iiiii»iiiiHiiH««fii»«»wn«iiiiiiiiiii»«iiwwi»iiiiiiii«»ii»ii»ii»iimwi«iiM«n
S spomenico Nehruju in drugim državnikom zahteva Hruščev odstavitev Hammarskjoelda
Hruščev ponavlja predlog o ustanovitvi komisije držav, ki imajo svoje čete v Kongu - Lundulova vojska zavzela Luluaburg, kjer so jo Mobutujevi vojaki skupno s prebivalstvom navdušeno
sprejeli - Vojska napreduje tudi v Ekvatorski pokrajini
MOSKVA, 25. - Hruščev le^poslal Nehruju mnb
tevVkomlsije ^reds^vidkov°MriSkiii držav ki imajo svoje čete v Kongu, v skladu s	7™*»
sveta in poziva Indijo, naj se pridruži SZ v akciji, aa se doseže ostavka Hammarskjoelda._________
je
Podobno spomenico Hruščev poslal tudi državnim in vladnim poglavarjem drugih držav Azije, Afrike, Evrope in Latinske Amerike. Sovjetska vlada je mnenja, da je v interesu neodvisnosti Konga kakor tudi ugleda OZN, da čim hitreje preneha «tako imenovana akcija v Kongu> ter da se umaknejo vse tuje čete.
Spomenica pravi dalje, da je Varnostni svet že trikrat izglasoval sklepe, ki zahtevajo od Belgije, naj umakne svoje čete iz Konga. Toda napadalci se ne ozirajo na te sklepe in ustvarjajo samo videz evakuacije svojih čet. Sedaj je Kongo ponovno poplavljen po belgijskem vojaškem osebju, ki vodi likvidacijo patriotičnih oboroženih sil kongoškega ljudstva.
Spomenica nadaljuje: «U-mor Lumumbe je očitno predstavljal znamenje za vojaško operacijo Combejevih in Mobutujevih tolp proti patriotičnim silam Konga. Potrebno je obsoditi in strogo kaznovati zločince, ki so krivi mednarodnega zločina: umora ministrskega predsednika, predsednika senata in obrambnega ministra.*
Hruščev opozarja na žalostne rezultate akcije OZN v Kongu in nadaljuje: »Sovjetska vlada je prišla do zaključka, da interesi neodvisnosti Konga, kakor tudi interesi ugleda OZN narekujejo iimprejšnje preneha-
nje tega, kar se imenuje akcija v Kongu, in evakuacijo vseh tujih čet iz te države. Izvajanje ukrepov za osvoboditev Konga pred kolonialističnimi napadalci in za vzpostavitev neodvisnosti te države bi po našem mnenju omogočilo ustanovitev komisije predstavnikov afriških držav, katerih čete so bile poslane v Kongo v skladu s sklepi Varnostnega sveta.*
Po mnenju Hruščeva bi morala ta komisija imeti naslednjo nalogo: Ob tesnem sodelovanju z zakonito vlado, ki jo vodi Lumumbov namestnik in sedanji ministrski predsednik Konga Antoine Gizenga, naj bi nadzorovala ukrepe za izgon napadalcev in za prenehanje vseh oblik tuje intervencije. Komisija bi lahko skrbela za uvedbo pogojev, ki naj
omogočijo redno delovanje vlade in parlamenta v Kon-
gu.
Hruščev omenja Kongo kot primer poizkusov imperialističnih držav, da bi vsilile svojo voljo dr'J81”1 državam, kar je poslabšalo splošni položaj. «Ce bi se ta politika nadaljevala, dodaja Hruščev, bi napetost lahko dosegla svoj vrhunec in postavila svet pred nevarnost tretje svetovne vojne. Zaradi tega morajo tisti, ki so za mednarodno pomirjenje in za okrepitev miru, podpreti predlog za reorganizacijo OZN na pri-
merni podlagi. Velike države se morajo odpovedati sleherni intervenciji v , notranje zadeve drugih držav in poizkusom omejevanja svobode drugih narodov ter osredotočiti svoje napore, da se sporazumno rešij glavna mednarodna vprašanja, zlasti kar se tiče razorožitve. Sovjetska vlada se izreka za spoštovanje suverenosti posameznih držav ter za realistično ocenjevanje posameznih interesov.*
Hruščev ostro napada tajnika OZN Hammarskjoelda in vlogo, ki jo je imel pri dogodkih v Kongu. «Ce hočemo govoriti odkrito, dodaja Hruščev, je Hammar-skjoeld ‘isti, ki je dejansko umoril Lumumbo, kajti ime morilca ni samo ime tistega, ki je držal nož ali samokres: pravi morilec je tisti, ki je dal orožje v roke fizičnemu izvršitelju. Divjaški umor voditeljev republike Konga tragično dokazuje, da je nedopustno, da bi kreatura imperialistov in kolonialistov bila na čelu izvršilnega organizma OZN. Vsa politika Hammarskjoelda od začetka do konca je bila politika podlega izdajstva interesov kongoškega ljudstva, kršitve načel OZN ter osnovnih načel poštenosti in časti. Tak človek ne more zavzemati vodilnega mesta v OZN. Ne moremo dopustiti zločina, izvršenega ob sokrivdi OZN, ne moremo dopustiti, da bi mesto glavnega tajnika zavzemal človek, katerega ime je bilo omadaževano z odvratnim zločinom.*
Hruščev omenja tudi sovjetski predlog, naj bi v OZN bili trije tajniki, od
katerih bi vsak zastopal po eno glavno skupino držav na svetu; države članice zahodnih vojaških blokov, vzhodne države in nevtralne države.
Hruščev kritizira sklep o uvedbi preiskave zaradi u-mora Lumumbe in dodaja, da je očitno, da gre za spletko kolonialistov, ki hočejo preprečiti kaznovanje morilcev. »Potrebno je, dodaja Hruščev, sprejeti ukrepe, da se preprečijo novi zločini. Za to pa je samo eno temeljito sredstvo: takojšnja aretacija Combeja in Mobu-tuja ter njih postavitev pred sodišče, razorožitev njihovih tolp in umik napadalcev ii Konga.*
V New Yorku je Ham-marskjoeld sprejel danes indijskega predstavnika v OZN. Domnevajo, da je bi njun razgovor v zvezi s spomenico Hruščeva.
V zvezi s poročili, da je kungoška vojska, ki je pod poveljstvom generala Lun-duje, zasedla prestolnico Ka-'saja, Luluaburg, se je danes zvedelo za nove podrobnosti. Predstavnik OZN
v Leopoldvillu je sporočil, da je včeraj prišlo v Luluaburg tri sto Lundulovih vojakov, kjet &b se pobratili s tamkajšnjo Mobutuje-vo posadko. Lundulovi vojaki so najprej prišli na letališče ter so zamenjali Mo-butujeve vojake na straži. Vsi ostali so skupno odšli v mesto, kjer so jih vojaki in civilisti bratsko sprejeli. Cete Gane, ki so bile poslane po nalogu Hammarskjoelda proti Lundulovi vojski, da bi ustavile napredovanje, so hotele intervenirati. Toda vsi skupaj so
jih pozvali, naj. bodo ob strani. Tudi pokrajinska vlada je sporočila predstavnikom OZN, da se ne misli upirati prihodu vojakov. Samo poveljnik Mobutujeve posadke polkovnik Ndjoko
zatekel pod zaščito
se je OZN.
V zvezi s tem je Kasavu-bujev »minister* za informacije pozval k sebi Dajala in mu sporočil ultimat z
(Nadaljevanje na 2. Stranj)
Eco dei fatti
d'Arena di Pola», settimanale delllrredentismo giuliano e dalmata, Corizia, 8 Novembre 1960
Riceviamo da Trieste.*
Breve visita a Cittanova di un paio di giomi! Ma, dobbiamo dire ch’6 stato un soggiomo delizioso, di respiro dltalianitši pifi che mai risorgente, pifi che mai calda. Cittanova era ai nostri occhi quella di ieri, quella di sempre: nulla č mutato, nulla al-terato. La differenza fra Capodistria e Cittanova b profonda. A Capodistria non una parola d’italiano; a Cittanova non una parola di croato o sloveno. Abbiamo girato per le «cal-li», per le rive, per il por-to:	dovunque	il «dolce
idioma*, dovunque ragazzi. ni che si rincorrono, che si chiamano, che cantano le canzoni nostre, italiane; e, anche coloro che sono scesi da chissi dove — e non sono molti — in po-chi mesi cambiano subito la faccia, si pub dire, la addolciscono, la ingentili-scono, la atteggiano allo ambiente, all’aria cittano-vese, aria d’Italia, — pivi che mai — vorremmo dire. E imparano celermente »necessariamente* l’ita-liano.
I tentativi iniziali, del ’45 fino a qualche anno fa, sono falliti; la popolazio-ne ha tenacemente resi-stito ed ora non 6 piti pos-sibile trasformarla, o, peg-gio, cacciarla: ora la si-tuazione b normalizzata e se anche qualcuno avesse voglia di far pollice verso, non lo pub far piti. Trop-1» tardi! (Magari qual-che gerarca, sta morden dosi le mani, quando la domenica la ohiesa si riem-pie e il parroco, sia pure croato, parla per cinque minuti in questa lingua, ma immediatamente poi tieme il suo sermone in ita-liano). AUorche arrivammo noi, c’era, oltre il sacerdo-te del pošto anche un croato deirintemo che si scusb dapprima di parlare nella sua lingua, e subito dopo, con un tono e una proprietb, linguistica vera-mente eccezionali, parlb a lungo ai cittanovesi, agli italiani aprendo loro Tanimo suo di sacerdote ben lieto di portare il saluto alla »popolazione italiana*
di Cittanova, della piccola ma salda Cittanova, che in questi anni non b stata con le mani in mano, ma si b resa utile a se stessa, fomendo il porto di ben otto »saccaleve* moderne e ben attrezzate, e le cam-pagne lntomo, di mezzi meccanici che da qualche anno si sono resi tanto uti-li nelle belle tenute dei frati di Daila, di Servella e altre localita con le sue oolline degradanti verso la citta, con le vecchie fat-
Diplomatski
(ivli
d narod ne pogodbe ao p’-av uobra stvar, imajo le to slabo stran, da bi jih bilo tioba izvajati!«
torie riordinate e ben pro-mettenti. Anche ad un bat-tezzo abbiamo assistito e udimmo recitare il »Čredo > in italiano!
Furono due giomate di sosta davvero di gran con-forto per noi che sentim-mo poi, dalla viva voce dei cittadini, dei bambi-ni, delle scuole italiane (che richiamano non po-chi croati alla frequenta-zione) quanto vivo, quanto desto sia 1’amore per la Patria, dalla quale non si sentono affatto divisi, ma sempre, come nel passato, amorevolmente avvinti. C<v me vivono i cittanovesi? Come passano le giomate? In campagna si lavora con alacritžt, mettendo in opera terreni incolti associa-ti in qualche cooperativa, ma senza interferenze titi-ne. La gente si sente li-bera e vive come in una oasi di vera pace. Se do-vunque in Istria si mani-festasse un tale sistema dt vita, ci sarebbe davvero da rallegrarsene perche nulla sarebbe mutato. La sera tutti si ammassano intor-no ai pochi televisori e si godono la vita italiana.
Anche gente venuta dal di fuori, dalTinterno vera-mente croato, (oltre Fiu-mc, per cib) ha recente-mente riconosciuto che nulla pub essere mutato, che a Cittanova spira aria dltalia e tutto dimostra un passato in questo senso incancellabile.
Tutti i ricordi romani ed italiani sono 11 a testimo-niarlo. Tutte le iscrizionl del lapidario, tutta la di-mostrazione eloquentissima dei Vescovi che si sono succeduti nei secoli sono a dimostrare una inequivo-cabile origine italianissi-ma, come, del resto, lo b tutta la costa e tutti i centri istrvani deirintemo. E pid ancora le lapidi del Cimitero! Ad un concerto tenutosi da parte di un complesso belgradese, ad un tratto, in nostro onore, venne cantata la canzone di Rascel »Arrivederci Roma*. La canzone venne poi cantata ripetutamente da tutti i presenti, in un una-nime coro • erano cittanovesi che davano sfogo al loro animo; erano gli istriani che manifestavano il loro nostalgico sentimen-to verso la Patria, non lontara, sempre nel cuore di tutti.
Cosl abbiamo visto, sen-tita Cittanova in questl giomi: cosl vorremmo ve-dere tutte le nostre cittft istriane; cosl ancora abbiamo avuto il piacere di sentire una voce ufficiale auspicare a Radio Trieste, giomi or sono, il prof. Germ che fece parte della commissione mista per le comunicazioni fra Trieste e 1’Istria: «Fra non molto saranno inaugurati 1 ser-vizi di navigazione (oltre quelli terrestri concorda-ti) che tocchoranno, con motonavi italiane muove*
della Societi «Alto Adria* tico* tutti i porti istriani, da Capodistria, a Isola, a Pirano, a Portorose, a Umago, a Cittanova, a Pa-renzo, a Rovigno, a Orse-ra, a Pola, per dar modo a tutti gli istriani di essere in contatto con Trieste, cittb che, malgrado tutto, b sempre il cen'ro della Regione, verso cui tutti gli occhi ed i cuorl degli istriani sono rivoltil* A Cittanova c’b anche una fabbrica di maglierie: e quello che interessa b che essa da lavoro a 150 donne del pošto ed b vali-damente sostenuta dalla ditta Marzotto che fomi-sce le materie prime e di tutti i suggerimenti neces-sari.
Eccola, dunque, Cittanova, fotografata: essa vive di una vita normale, nel suo porto riattato, dopo le sciagure della guerra. Su questa base, su questi in-tendimenti i rapporti fra le autorita di qua e di lil della clinea di demarcazio. ne* possono essere intesi e oompresi. Ma eib non deve avvenire soltanto a Cittanova...
A. B.
Danes se zaključi zasedanje glavnega odbora PLI
Malagodi za podporo sedanji vladi
Brazilija
in Kitajska
in proti sodelovanju s socialisti
V diskusiji so vsi člani odbora podprli stališče tajnika PLI, le Pedrazzini je za prehod liberalcev v opozicijo - Interpelacija poslancev KPI v zvezi z zaplembo «Arialde»
(Od našega dopisnika)
RIM, 25. — Danes se je začelo zasedanle glavnega odbora liberalne stranke. Tajnik stranke Malagodi je v svojem poročilu zatrjeval, da se liberalci «čutijo na čelu etične in politične pobude za rešitev italijanskih vprašanj*, ker sta »socializem in katoliški patemali-zem zaostali, zastareli in v bistvu reakcionarni formuli*. V nadaljevanju svojega govora je Malagodi sprožil napad na PSI in zatrjeval, da med PSI in KPI ni nobene razlike, da obe stranki zagovarjata v bistvu ena. ka stališča glede mednarodnih in notranjih problemov m da je zato vsakršno so-
delovanje s PSI posredno sodelovanje s KPI. Po njegovem mnenju je moč po-
dirati sedanjo deželno vlado in jo nadomestiti z vlado, ki naj bo nekak odraz vlade v Rimu. Kljub tem negativnim
spešiti »demokratični raz- j postavkam pa Malagodi sma-voj« PSI (ne da bi pri tem | tra, da morajo liberalci še
povzročili okrepitev desnice) le z «drzno, konstruktivno, samozavestno in dinamično politiko liberalnega centra*. Program take politike pa je: «zgraditi odprto, pravično družbo, v kateri so vs. 'lastniki’*.
V sedanjem parlamentu, kjer monarhisti vodijo politiko, k>i je v bistvu enaka po-lit.ki MSI. imamo na razpolago samo sedanjo vladno večino za tako dinamično politiko liberalnega centra.
Nato se je Malagodi zadržal na «šibkostih» sedanje vlade. Glavna šibkost je v tem, da PSDI in del KD (da ne govorimo o PRI) »trmasto« iščeta dejansko ravnotežje vlade in vladne večine izven te večine in njenega programa, v »zaželenem srečanju s PSI«, in v zatrjevanju, da je treba sedanjo vlado podpirati, dokler ne bo na razpolago «nič fcoljišesa«. Malagodi j-e nato proučil stanje krajevnih u-prav in zatrjeval, da upravni odbori levega centra predstavljajo negativno postavko; glede Sicilije pa je vzel na znanje, da KD namerava likvi-
nadalje podpirati sedanjo vlado, hkrati pa »zavzeti naraščajoče kritično stališče nasproti tistim strankam, ki si vsak dan želijo vladno večino brez nas«. Meje, v katerih se giblje naša pod/pora vladi, so zajete v našem »sklepu, da nočemo biti soodgovorni za moralni in politični razpad vrednot demokracije«, kar pomeni z drugimi besedami, da liberalci ne nameravajo trpeti nadaljnjega sodelovanja s socialisti.
Za uresničenje «dinamične politike liberalnega centra« pa je pp mnenju Malagodija potrebno, da imata KD in PLI absolutno večino v parlamentu. Ta politika ima torej — po mnenju njenega zagovornika samega — precej jalove perspektive!
Po kongresu PSI se bo glavni odbor PLI ponovno seistal, d i bi proučil politični položaj, ki bo nastal po rezultatu tega kongresa in stališč, kii jih bodo ostale stranlke zavzele do tega rezultata.
V diskusiji so govorniki v glavnem podprli stališče Malagodija, le odv. Pedrazzini iz Pavie je zagovarjal nujnost,
da PLI odreče podporo Fanfa-nijevi vladi.
Biaggi je že predložil osnutek zaključne resolucije, v kateri se odobrava poročilo tajnika stranke in njegovo stališče do sedanje vlade. Diskusijo bodo nadaljevali jutri, ko se bo zasedanje zaključilo z odobritvijo resolucije, ker Malagodi razpolaga v glavnem odboru z najmanj 110 zvestimi pristaši od skupnih 150 Članov.
V zvezi z zaplembo drame «Arialda» (odredbo o zaplembi je izdal državni pravdnik v
Milanu, dr. Carmelo Spagnuo-lo; mož, ki je izjavil, da hodi gledat samo cow-boyske filme). so komunistični poslanci De Grada, Lajolo, Alicata, In-grao, Giancarlo Pajetta in Liberatore vložili interpelacijo na predsednika vlade, pravosodnega ministra in ministra za prireditve, v kater.j jih vprašujejo, kako si tolmačijo to odredbo, ko so dramo ven-
dar že pregledale komisije za _____________,	  __r__________
cenzuro, jo cenzurirale in pre- odnose z vzhodnimi državami
RIO DE J ANE [RO, 25. -Brazilski zunanji minister A-rinos je na tiskovni konferenci v zvezi z zahtevo predsednika Quadrosa, naj se na dnevni red prihodnjega zasedanja. skupščine OZN sprejme tudj vprašanje sprejema Kitajske v OZN, izjavil, da brazilska akcija v OZN se ne sme tolmačiti kot sovražno dejanje 'proti ZDA, ker ,so v tej državi važne politične o-sebno&ti naklonjene taki debati v OZN. Pripomnil je, da se ta korak ne sme tolmačiti niti kot sovražno dejanje proti formoški vladi. Dodal je, da se ne more sedaj trditi, da namerava Quadros priznati pekinško vlado: pripomnil pa je; «Vendar ne more nihče ignorirati obstoja kontinentalne Kitajske. Očitno je, da rea. ližem narekuje priznanje dveh kitajskih držav. Verjetno bomo imeli odnose z otočno in celinsko Kitajsko.«
Minister je dalje izjavil, da njegova vlada razmišlja o ob. novitvi diplomatskih odnosov s SZ. Pripomnil je, da je po-ttebno obnoviti diplomatske
Še ena resolucija
povedale mladini izpod 18 let.
A. P.
in učinkovito prispevati k pomiritvi med Vzhodom in Zahodom.
Varnostni fvet OZN je po napovedi zločinskega umora Lumumbe in njegovih tovarišev sprejel novo resolucijo, ki ni sicer posebno zahtevna, toda edino sprejemljiva resolucija v danih pogojih sedanje povečane blokovske zaostritve in povečanega vmešavanja postranskih vprašanj v razpravo o reševanju kongo-ške krize.
Resolucija določa, da se mo. rajo Belgijci, najsi gre za vojaško ali polvojašk o osebje, politične svetovalce ali najem. nike, takoj umakniti iz Konga. OZN je dobila pooblastilo, da sprejme vse ustrezne ukrepe,	če	je treba,	da	uporabi
tudi silo, da bi ustavila vse vojaške operacije in preprečila državljansko vojno. Jasno je,	da	bi bilo treba	ustaviti
vse	operacije, ki	jih	izvajajo
in pripravljajo proti zakoniti vladi v Stanlegvillu, proti ple. menom in političnim skupinam Naloga vseh članic OZN je,	da	preprečijo	na	svojem
območju pošiljanje osebja in
iiHtiHimitimiinmifiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiittiiiiiifiiiiiiiiiMiiiiiiiiititiiMiiimitiiimHiiHiimmitiiMiiiiiiiiiiiimiitiiminimfiiitiiiiiiiiiiiiiiiitimufiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiitimiiiiimiiimiiiimm
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimiiiiimiiiimiiiiiiMiiiiiitfiiiiMiiiiiiiiniiiiiiiiimitiiiiimiiiiiiiiimiiii
Spomenica Hruščeva
(Nadaljevanje s 1. strani)
zahtevo, da mora poveljstvo OZN do 18. ure danes nastopiti proti Lundulovi vojski. Dajal se je razgovarjal pozneje tudi z Ileom. Pred-slavnik OZN je s tem v zvezi izjavil: »OZN ne ve, kaj pomeni kongoška izjava. Ne vemo, kakšno akcijo hočejo od nas in tudi ne kakšno akcijo mislijo oni začeti.«
Znano je, da je Mobutu umaknil številne garnizone med Leopoldvillom in Lu-luaburgom, da pripravi napad na Vzhodno pokrajino. Druga kolona Lundulove vojske, ki je odšla iz Stan-]eyvilla, pa napreduje proti jugozahodu in grozi, da izolira Mobutujeve čete od Leopoldvilla, ki so sedaj koncentrirane na področju Bumba v Ekvatorski pokrajini. Po zadnjih poročilih je kolona zasedla kraj Ikela v Ekvatorski pokrajini, ki je 275 kilometrov jugozahodno od Stanleyvilla. Tu se je kolona razdelila na dva dela. Ena napreduje v smeri Doende sredi poti med I-kelo in prestolnico Ekvatorske pokrajine, druga pa napreduje proti kraju Lomela 150 kilometrov južno od I-kele. Baje je ta kolona že doseglo mesto Luebo v zahodnem Kasaju.
Predsednik Gane Nkru-mah je poslal Hammar-skjoeldu brzojavko, s katero zahteva, naj bi sile OZN v Kongu nadzorovale glavna letališča v Kongu, da preprečijo prevažanje orožja in vojaškega materiala iz tujine in da se omogoči silam OZN uporabljanje letališč za njih operacije.
Hammarskjoeld je na včerajšnji seji posvetovalnega odbora za Kongo izjavil, da namerava zahtevati od mednarodnega razsodišča v Haagu, naj sodeluje pri preiskavi o umoru Lumumbe.
Poslednji
«argument»
(Nadaljevanje s 1. strani)
nov v bivši coni B v posebnem statutu predpisanih človečanskih pravic, tudi Italija ne sme izvajati posebnega statuta v Trstu.
Ker je postal ta naj novejši argument, tudi edini argument, ki služi hkrati za liberalno in demokratično in predvsem krščansko obrambo dveh fašističnih paragrafov kazenskega in civilnega postopnika, objavljamo dopis na tej strani, ki je izšel v tedenskem glasilu ^julijskega in dalmatinskega iredentizma» «L’Arena di Pola« že 8. novembra lani. Prosimo še orikrat naše čitatelje, naj pokažejo ta članek svojim prijateljem in znancem italijanske narodnosti, naj
preberejo ne tisto, kar je napisal naš dopisnik iz e-nega izmed malih istrskih mestec v bivši coni B, temveč tisto, kar je napisal dopisnik enega najbolj strupenih protislovenskih tednikov, in kar pobija celo druge članke v njem, posebno pa Bartolijev uvodni članek v njegovi zadnji številki. Hkrati pa izbija iz rok še zadnje orožje Joni, Alessiju in vsem voditeljem najnovejše šovinistične ofenzive, ki so očitno mnogo prezgodaj prišli kropit posebni statut in tržaške Slovence, ki so preživeli že mnogo več ofenziv z demonstracijami in bombami, da ne navajamo fašističnih tribunalov, nacističnih taborišč in drugih podobnih sredstev starih in novih zagovornikov teptanja naših narodnih pravic, ki vedno in dosledno pozabljajo tudi na tisti člen Deklaracije o človečanskih pravicah, ki pravi:
»P tej deklaraciji se ne sme ničesar tolmačiti v smislu, po katerem bi si kaka država, skupina ali o-seba lastila pravico izvajanja tudi enega samega u-krepa z namenom, da se porušijo nekatere pravice in svoboščine, ki jih Deklaracija proglaša.»
Protest	burmanske
zaradi napadov Čangkajškovih vojakov
ZDA so odgovorne za napade kitajskih nacionalističnih vojakov na Burmo, ker podpirajo Cangkajška - Burma odklanja predlog laoškega kralja
RANGUn, 25. — Predsednik burmanske vlade U Nu je na tiskovni konferenci izjavil, da je burmanska vlada mnenja, ria so ZDA do neke mere odgovorne za stalne napade Kuomintanga (kitajskih nacio-listov) proti Burmi, in bo za-iadi tega protestirala pri ame-rtčkem poslaništvu v Rangu-itu. U Nu je dodal, da brez ameriške pomoči Formoza ne bi obstajala.
Zatem je U Nu izjavil, da se ni še odločil, ali se bo udeležil prihodnjega zasedanja skupščine OZN. Izjavil je tudi. da je bilo od lanskega decembra ubitih štirideset burmanskih vojakov, sto pa jih je bilo ranjenih med spopadi s Kitajci. Kitajske čete so imele 250 mrtvih in 300 ranjenih.
Burmanska vlada je sklenila. da ne bo sodelovala v tristranski komisiji, ki jo predlaga laoški kralj. To je sporočil ministrski predsednik U Nu, ki je poudaril, da se sedanje stanje lahko popravi samo s svobodnimi volitvami. Burmanska vlada ne bi mogia sprejeti predloga laoškega kialja, ne da bi prej priznala uporniško vlado. Toda v sedanjem stanju ne priznava niti te vlade niti kake druge. Burma nasprotuje tudi obnovitvi komisije za nadzorstvo.
Kapetan Kong Lee je obtožil uporniško vlado, da je dovolila, da je v Laos prišlo več tisoč kitajskih nacionalističnih vojakov.
V Washingtonu je predstavnik Bele hiše izjavil, da nič ne ve o trditvah da se namerava Kennedy obrniti neposredno na kamboškega predsednika Šihanuka z zahtevo, naj bi podprl predlog laoškega kralja.
———
Harriman odpotuje v Evropo
VVASHINGTON, 25. — Bela hiš« sporoča, da bo potujoči poslanik Harriman odpotoval jutri iz Washingtona v Evropo, kjer bo obiskal Mac Milla na, de Gaulla, Adenauerja in Fcnfanija. V London bo prispel jutri ob 21.30. Tu bo ostal
sredo zjutraj. Popoldne pa bo odpotoval v Pariz, kjer bo ostal 2., 3. in 4. marca. V nedeljo bo prišel v Bonn, kjer bo ostal do 8. marca. V Rim bo pa prišel 9. marca in bo tam ostal še 10. in 11. Uradno pravijo, da bo Harriman sporočil omenjenim državnikom osebna voščila Kennedy-ja in da se bo z njimi razgovarjal o zadevah skupnega interesa.
in s tem preprečijo naglo izhlapevanje.
—:—«»------
•ja
odnose z ZAR
Konferenca o diplomatski imuniteti
NEW YGRK, 25. — Marca se bo sestala na Dunaju v okrilju OZN mednarodna kon. ferenca, katere se bodo udeležili predstavniki 80 držav. Njena naloga bo pripraviti mednarodno konvencijo o diplomatskih odnosih in o diplomatski imuniteti. Konferen. ce se bodo udeležili (udi pred. stavniki nekaterih držav, ki niso članice OZN. Do sedaj so se diplomatski odnosi urejali na podlagi običajev, katere bo konferenca sedaj Uzakonila.
Suša na Kitajskem
PEKING, 25.	— Agencija
• Nova Kitajska« poroča, da kmetje Severne Kitajske sprejemajo primerne ukrepe proti predčasni pomladanski suši. Agencija dodaja, da je bilo letos na severnih področjih deževje zelo redko. Ker suša ogroža predvsem prihodnji pridelek žita in bombaža, so začeli kmetje kopati namakalne kanale ob Rumeni reki in ob drugih rekah. Razen tega pobirajo led v rekah in ga trosijo po poljih. Kmetje so začeli tudi uporabljati neko zelo staro kitajsko metodo, ki je v tem, da pokrijejo zemlji
v ponedeljek in torek ter v šča s tanko plastjo gramoza
Zaradi intervencije kolonialistov in imperialistov v Kongu ni bilo mogoče učinkovito organizirati gospodarske pomoči OZN. V nekaterih pokrajinah vlada zaradi tega velika lakota, ki jo zlasti občutijo otroci, kakor se vidi tudi na tej sliki. Mnoge miroljubne države so začele akcijo za sprejemanje kon-goških otrok. Še posebno se je ta akcija razširila v Jugoslaviji. — Centralni odbor Jugoslovanskega Rdečega križa je prejel do sedaj nad 4000 pisem iz raznih krajev Jugoslavije, v katerih prebivalci izjavljajo pripravljenost za sprejemanje otrok iz Konga. Rdeči križ prejema vsak dan nova pisma, v katerih nameščenci, oficirji, obrtniki in zdravniki izražajo željo, da pomagajo otrokom Konga, dokler se ne uredijo razmere v tej deželi
BRUSELJ, 25. — Belgijska vlada je prekinila diplomatske odnose z ZAR. Uradno poročilo pravi, da zaradi »velikih krivic, ki jih je storila ZAR proti Belgiji, in zaradi atentatov na belgijsko poslaništvo ir. belgijskega poslanika v Kairu, niso mogoči na-daljmii diplomatski odnosi med Belgijo in ZAR. Belgijski odpravnik poslov v Kairu je dobil navodila, naj zahteva potne liste in prekine diplomatske odnose«.
blizu Akre
BEOGRAD, 25.	— Ladja
«Galeb», na kateri potuje predsednik Tito s soprogo na uraden obisk v Gano, se približuje Akri, kamor bo predsednik Tito prisj>el 28. februarja. Jugoslovanska eskadra, v kateri so poleg «Galeba» rušilci «Kotor», «Sp)it» in »Pulj« ter trgovska ladja »Lovčen«, je plula danes vzdolž obale Liberije.
Akra se pripravlja na slovesen sprejem predsednika republike Jugoslavije. Maršal Tii. to bo med bivanjem v Akri prisostvoval sejj ganskega parlamenta in obiskal univerzo, prisostvoval vojaški paradi in se udeležil velikega zborovanja 1. marca na stadionu v Akri, kjer bo govoril.
Trgovinska pogajanja med FLRJ in IM
BEOGRAD, 25. — V Beogradu so se danes začeli razgovori med jugoslovansko in sovjetsko gospodarsko delegacijo o sklenitvi dolgoročnega trgovinskega sporazuma in trgovinskega protokola za letos.
Na Dunaj pa je danes odpotovala jugoslovanska delegacija na razgovore z avstrijsko delegacijo o sklenitvi cestnega prometa med Jugoslavijo in Avstrijo.
VARŠAVA, V, — Poljska bo sodelovala na mednarodni razstavi dela v Turinu, ki jo bodo organizirali v okviru proslav stoletnice italijanske enotnosti. Poljska razstava bo
vojaškega materiala v Kongo in da odklonijo vsako zahtevo za transport in tranzit in vse druge olajšave za pošiljanje pomoči.
Sklenjeno je bilo tudi, da bo uvedena nepristranska preiskava, kt bo ugotovila okoliščine, v katerih so bili ubiti Lumumba in njegovi sodelavci, z namenom, da se zločinci kaznujejo. Nujno se mora sestati kongoški parlament., sile OZN pa imajo nalogo, da ga zaščitijo Vse vojaške enote so izločene iz političnega živ jenja in jih je treba reorganizirati Vse države pa morajo sodelovati in pomagati p-i izvajanju teh ukrepov.
Varnostni svet je z večino glasov sprejel to resolucijo, ki jo je sestavilo nad 20 afriških in azijskih držav in tudi Jugoslavija, Varnostnemu svetu pa so jo predložili ZAR, Cejlon in Liberija. To je bil eden največjih uspehov majhnih in neodvisnih držav v OZN in zmaga konstruktivne izvenblokovske politike.
Pred sprejemom resolucije je prevladoval še precejšen dvom, ali bo sprejeta ali ne, ker je bilo vse odvisno od tega, kakšno stališče bo zavzel ameriški delegat. Američani so namreč zahtevali, da je treba vključiti vsaj namig, ki bi pomenil priznanje Ka-savubuja, jlea ali koga drugega iz uzurpatorske leopoldvill-ske vlade. Toda tik pred sejo Varnostnega sveta je prišla novica, da je tako imenovani minister Južnega Kasaja priznal, da je bilo umorjenih 6 kongoških voditeljev. Ta novica je zelo presunila večino delegacij, ki so se vse zgražale nad početjem oblastnikov v Kasaju in v Leopoldvillu. ZDA in druge zahodne delegacije so uvidele, da to ni pravi trenutek, da bi pritisnile na ostale delegacije, naj bi priznale Kasavubuja in druge oblastnike v Leopoldvillu. Ste-vensonu ni ostalo drugega, nego da je izjavil, da bo njegova delegacija podprla resolucijo. Vendar je Stevenson to resolucijo po svoje tolmačil, in sicei v smislu, da je treba priznati Kasavubuja za kon-goškega predstavnika in voditelja. Britanski delegat pa je to bolj jasno povedal in dejal, da ima njegova vlada priporočilu komisije v Kongu o razširitvi lleove vlade za podlago prihodnje ureditve Francoski delegat Berard pa je bil še bolj odkrit m je izrecno izjavil da veljata samo lleo in Kasavubu za zakonita predstavnika Konga. V e,.dar pa so se vsi trije izrekli za resolucijo afriških in azijskiu držav, katere prav gotovo niso pri sestavljanju resolucije mislile tako kakor omenjeni trije imperialistični predstavniki.
Novo je v resoluciji to, da je OZN pooblaščena uporabiti tudi silo, če je potrebno, da prepreči državljansko vojno. Za izvajanje resolucije je bil spe■ pooblaščen Hammarskjoeld Ta je začel posvetovanja s člani posvetovalnega odbora, ki ga sestavljajo države, ki imajo svoje čete v Kongu. Na dosedanjih sejah pa se je pokazalo, da misli Hammarskjoeld nadaljevati svojo staro politiko in spet tolmači novo resolucijo, kakor je tolmačil vse dosedanje, in sicer v skladu z ame-
prikazovala oblike socialnega zavarovanja in pomoči, ki jih r;jijco politiko podpiranja Ka-uzivajo poljski delavci.	I	savubuja in drugih imperia■
■■■■■■tnmiitiiniimiimimiiniimnmi   im ................................
Zagotovila podtajnika za javno vzgojo Elkana
novim zakonom bodo uredili
pereča vprašanja naše univerze
Podtajnik je priznall da nekatere fakultete delujejo v neprimernih pogojih ■ Podrobnosti zakonskega osnutka
Včeraj si je ogledal podtajnik ministrstva za javno vzgojo Giovanni Elkan vse naprave tržaške univerze. Po svojem obisku je izjavil, da je opazil svetle in senčne plati. Tako je pohvalil dobro univerzitetno organizacijo in ureditev ter opremo nekaterih fakultet. Priznal pa je, da so druge fakultete utesnjene in delujejo v neprimernih pogojih. Podtajnik je zagotovil, da bo v okviru novega zakona ministrstvo poskrbelo, da se urede tudi najnujnejše potrebe tržaške univerze, o čemer mu je rektor izročil podroben memorial.
Ni davno tega, ko je bil proglašen »Dan za univerzo«.
Naši čitatelji se gotovo spominjajo, da so takrat razna univerzitetna združenja univerzitetnih profesorjev, asi-
stentov in akademikov širom
države pozvala vse prebival stvo k solidarnosti za rešitev univerze in italijanske šole sploh, za odpravo zastarelih učnih sistemov, za razširitev in poglobitev tehničnih študijev, za dodelitev fondov, ki bi omogočali progresivno izboljšanje šolanja. Takrat je osebje univerz stopilo tudi v stavkovno gibanje.
«Dan za univerzo« je takrat imel širok odmev po celi državi. Zahteve univerzitetnih profesorjev, asistentov in aka. demikov so bile upravičene in tehtne. Potrebni so bili nujni ukrepi vlade v tem smislu. Te dni pa je senatna komisija za šolstvo odobrila, v istem besedilu kot' zbornica, zakonski osnutek za dodelitev 45 milijard in 134 milijonov lir kot določa plan za razvoj univerz in višjih šol, za fi-ntmčni leti 1959-50 in 1960-61.
Pri tem je minister za šolstvo senator Bosco izrazil svo. je zadovoljstvo, da je bil odobren ta zakonski osnutek in omenil, da je že pripravil postopek, da, ko zakon stopi v veljavo, bo takoj apliciran.
Omenjeni osnutek zakona, ki je bil pred kratkim odobren, določa sledeče izdatke: 21 milijard in 348 milijonov za gradnjo in razširitev univerzitetnih in višješolskih stavb; 3 milijarde in 500 milijonov za gradnjo in izpopolni, tev naprav, ki spadajo k univerzam, kot so kolegiji in študentovski domovi; 6 milijard in pol za opremo k omenjenim stavbam; 9 milijard in
620 milijonov kot prispevek za univerze, višje inštitute: geofizične, astronomske itd.; 260 milijonov za integracijo normalnih prispevkov za iste inštitute in ostetrične šole; 250 milijonov za državne univerzitetne knjižnice; 2 milijardi za niverzitetne štipendije, ki sta tako razdeljena: milijarda in pol za študirajoče akademike, ostalih 500 milijonov za absolvente.
Isti zakonski osnutek določa tudi 383 milijonov za finansiranje 120 novih mest stalno nameščenih profesorjev na raznih fakultetah. Ta določba stopi v veljavo 1. novembra 1961. Isto tako je določenih 645 milijonov za finansiranje 400 mest za asisten. te porazdeljenih na razne fakultete (od 1. novembra 1961 dalje). Nadaljnjih 340 milijonov je določenih za finansiranje 200 mest za tehnike, ta mesta so rezervirana za ab-solvirane akademike, 268 mili. jonov pa za 240 isto takih mest za maturante višjih šol.
Minister za šolstvo sen. Bosco je že odposlal rektorjem univerz navodila, naj sami izrazijo predloge za uporabo teh fondov, ki jih določa zakon, glede na glavne potrebe univerz in seveda tudi višjih šol.
Protestno gibanje profesorjev, asistentov in akademikov je le nekaj zaleglo Klic »Rešimo univerzo« je le prodrl do ušes odgovornih organov. Senatna komisija za šolska vpra. šanja je odobrila zakonski osnutek za dodelitev fondov italijanski šoli, nekaj je že, a ni še dovolj, to je šele drobtinica, kapljica v morje. Prvi korak za rešitev šole je storjen, a treba je še marsičesa. Treba je čintprej reševati koč.
Ijiv problem zastarelih učnih sistemov, pospeševati razvoj tehničnih in znanstvenih študijev in raziskovanj, proučiti ustrezne načrte, ki so jih organizacije profesorjev, asisten. tov in akademikov predložile vladi in parlamentu, da se premosti krizo, ki jo doživlja italijanska šola, da se v prihodnjih 15 letih poveča število maturantov in absolventov.
Sprejem vseh teh predlogov in konkretno reševanje teh problemov bo rešilo šolo in ji dalo nove življenjske moči, da bo spet veljalo geslo, da se učimo za življenje in ne za šolo.
L. ABRAM
 «»—
FLRJ na Bienali v Riminiju
BEOGRAD, 25. — Jugoslavija se bo letos udeležila «Mednarodne bienale slikarstva in plastike«, ki bo v Riminiju od 1. julija do 30. avgusta. Jugoslavijo bodo zastopali Peter Lubarda, Mladen Srbinov tč, Zoran Petrovič, Miodrag Krotič Marij Pregelj m kiparja Olga Jančič tn Dušan Džamonja.
Pričakuje se, da bo celotna razstava prenesena tudi v Beograd, Zagreb in Ljubljano.
Jutri razprava proti organizatorju upora v Etiopiji
ADIS ABEBA, 25. — V ponedeljek 27. februarja se bo začela razprava proti generalu cesarjeve garde Mengustu, kt je organiziral upor proti Haile Selasiju. Danes so ga pripeljali pred sodnika, ki mu je sporočil imena štirih advokatov, da si jih lahko izbere za obrambo
lističmh hlapcev. Nekatere a-inške in azijske države so odločno nastopile v tem posvetovalnem odboru in zato ni bil do sedaj mogoč še noben sporazum.
Hammarskjoeld izkorišča prav nejasnost resolucije, ki ne določa, na koga naj se organi OZN naslonijo pri operaciji za zaščito zakonitosti.
To omahovanje predstavnikov OZN zlasti izkorišča Com-be, ki je odredil mobilizacijo domačinov tn. belcev «za o-brambo pred OZN, ki ogroža življenje in imetje prebivalstva Konga«. Izkorišča jo Kasavubu, ki se zaveda, da ga bodo Američani s pomočjo Hammarskjoelda verjetno še dalje podpirali. Hammarskjoeld je že izkoristil resolucij o, da znova nastopi proti zakoniti Gizengovi vladi in zakoniti vojski, ki jo vodi general Lundula. Dal je namreč ukaz enotam OZN, naj preprečijo prodiranje zakonite vojske v pokrajino Kasa j, kjer je že zavzela tamkajšnjo prestolnico Luluaburg. Vojska je prodrla do tega mesta, ne da bi prišlo do bojev. Hammarskjoeld bi moral torej predvsem preprečiti, da Kasa-vubujeve in Mobutujeve tolpe izvršijo napad na Lundu-lovo vojsko. Vsekakor je jasno, da države predlagateljice resolucije ne bodo dopustile, da bi se spet potvoril njen pravi smisel. Tudi sovjetski delegat Zorin je po izglasovanju resolucije izjavil, da bo SZ še dalje budna in da ne bo dala miru imperialistom. Enako in še bolj pa bodo budne tudi vse države, ki so resolucijo sestavile, in vse druge, ki. so jo podprle v tipanju, da bo Hammarskjoeld končno vendarle ubral pravo pot.
Italija
V začetku preteklega tedna je bilo v Rimu zasedanje glav. nega odbora Krščanske demokracije. Za to zasedanje je vladalo veliko zanimanje, ker so se v tem poslednjem času množile kritike in napadi na vodstvo in tajništvo KD, zlasti pa na politiko tajnika stranke Mora; ta pa predvsem zaradi sodelovanja s socialisti, ki ga je KD vzpostavila v nekaterih krajevnih upravah. O. fenzivo je sprožil zloglasni Tambroni, podprli so ga tudi nekateri desničarski prvaki KD in glasila katoliške akcije; ko je zasedanje še trajalo, pa so se zbudili tudi siciljski škofi, ki jih je kardinal Ruf-fini sklical na konferenco in jim dal podpisati izjavo, s katero obsojajo vsakršno sodelovanje s socialisti v krajevnih upravah, kardinal Siri, nadškof v Genovi in predsednik italijanske škofovske konference pa mu je poslal
svoje navdušen* Kljub temu pa tičnega tajnika Mota na celi črti: prot' . večine je glasoval * broni (dva njega sta bila ob glas°va„Ld na), U članov glav™*,f
naj, jj ciunuv v---. ra (od skupnih ** vzdržalo. Politični Vidijo v ten. okrepi^,. ne avtonomije "' Ljjjjf mokracije, ki je. P?... (š vilnost za sedaj P nega sodelovanja ! jiC tudi kljub tako ni obsodbi cerkve bije-	y
Pretekli četrtek P“ jjjs'
do presenečenja v
skem svetu v
Milan*'
bila na dnevnem teč«,
tev predsednika Ojf Med strankami,m ** -K" 'o
so se če
  strankami, W,.
Fanfanijevo vlado i jj/i)
in PU),
vodila pogajanja * J da bi sestavili P' pravni odbor s s0 -
vseh teh strank gajo z večino v
Sr#
cialdemokrati trt “ foji zagovarjajo staltsce' ,/!
ba tudi glede
ravo
sestavili na občin'/
viti tako upravo
------------ _	.	j:jJ(('
sodelovanjem soc10 Wt taki rešitvi pa so stopili liberalci, jpT centristično uprav0• gV
ma niso dosegli, J* ^
demokristjani socialdemokrati P j(,af, nabavni upravni ga podpirali tudi 11 gf seji pokrajinskega j,[T je izkazalo, da j° «j krati tudi proti jWjr Pri volitvi predsea ^ f didat KD dobil ‘e (svoje skupine 'n #j r ralcev), socialdem°.„ || Starnuti pa 24
zanj glasovali komunisti in dva nil ||iy
zahtevo vodstva s -jjl
je Lami Starnuti P° 'j ko na svoj P°}0Zj„’
grozi nevarnost
da
fekt imenoval pravo.
kota'1'
si"'
Deželna vlada n LjisLj je v krizi, ker 1 nili odtegniti	1
nje spričo okol's - j|t politični tajnik
svojem poročilu
glavnega odbota dal skorajšnjo b /, s r%
vlade, ki se vzdjz ■ ro fašistov. liji je tem resne) ^ ni moč rešiti le :t K> socialistov, amV0*^
na tudi podpora — ščanskih socialceV', pa bi ne smeli . s ti liberalci (U _ pOsU,X čejo niti slišati 0 , jj K Zadeva deželne ? fjJ-, čiliji je v sed.au) tl>t>
skoro prava kv<t'.
ga in trenutno nl da iz te zagate,
n
Pri
MADALOSSO
j*I0
dobite vsakovrstno POHIŠTVO, otroške ’
v Trstu, Ul. T°r' vogal XXX Otto*1*' V0*1
, t
žimnice — originalne PEHMAFI.EX — C«0*
SPL0SNA PLOVBA
Expresna potniško.tovorna linija JADRAN — ZDA — JADRAN
Odhod ladje vsakega 30. v me. secu direktno Trst . New York. Trajanje potovanja 15 dni
aŠeSa
tf
Za vse informacije prosimo obrnite se na nas« ^
AGENZIA MARITTIMA M ED1TERRANEA, V'9
no 4-1, Trst — telefon 24-188
Gospodarstveniki vsega sveta sodelujejo na prire' organizira
ZAGREBŠKI VELES
Mednarodni pomladanski zagrebški velesejem
14.-23. IV. 1061
dltva"
Proizvodi široke potrošnje — Prehrana — Pohištv,j.url!^f[i in konfekcija — Revija sodobnega oblačenja "rieriJ,-t'iii i gostinstvo — Medicina in tehnika — Tehnika varijo j,| nika merjenja in urejanja — Avtomatizacija "
teratura.	..	tP>'
Informacije: Zagrebački velesajam, Zagreb. AIG4 d.r:£a, tel. 51-666
td>
(n)
00
Najnovejši izum moderne ^upcrautomatic s 57r
niiiiii
isib
Preko 50 vrst najb0^ a6»c"
švicarskih ur Vam
izredno natančnost izredno vzdržljivo*1 izredno n:zko ceno
(h)
ŠVICARSKA SVPERM$ J
nevm
Zygmunt
Jablons/ci
liUtoasora!fol>3a’.ko sem
•krom«. se ome)evala na tntrjj ž ure’ kadar je bila t!Brim«ajV mes'tu> kakor čavr«oa L M?6S' Hi'ina kliu-
Bedo‘*ljivostJem2ag0taVljala Uničen«	]e samote
od SaL2"656 pa so me tako Č SVeta ločile prav aodvinp V r,e*Idanjih časih Bjač v.® d>vjina. Nasladna sj;_-1 gor®ki vrh, sve-tifeza «ar_a ’ časnik pre-
*> bii, „0“Wi. ah- da. ^
naga	brez sleher-
Prišla j °tstva. prva je
S' ;e'prelatl°dhitela' tret3a «Hl S6”frpl6tla s četrto. Mi-
iabišn« a”3 Svoi° ženo- na
"ji dopustil na svo* nasled-co' ki nr ^ cestno železni-
jatno ir !Sno zvoni- Pri-
"“ianjačn8 U v mehkem sai
ittnica, kii11- b*la... ces'tna že-rajen ’	. le bišni zvonec,
ZV6Za
veže Vrata- V po1-^ mlaH sem aagledal t ega, . moškega s bo tren r. Kazalo je, Se®sčal0 Sk! potnik- Pre-bazvonil ot)e to, da je
« kom bi , ?, m Un'
^	e!l	g°voriti?»
*dvmn. P°Sebne naglice je ^ vami.a
Prepričani?*
“vsem.*
Šiti,» RSaj nočem ničesar
!' Pa« a lSem se- kakor
®°t'l pogove ■ Sr se nisem Potnik; »!atl s trgovski-I^dar SQ L vem čemu,
* V!e,ei malV^® pogov°-. ‘Ničesar ‘ Zmedll‘
K Sovoril tl, Prodajam,* je
h i® L T--8,161 3e klo-
1° * storil na kljuko* rdelo nr>, ko> da se mi
* ^ PomaZe in° Pristopiti
•Al, n v. Satl sle61 Plašč.
*°i v lki otopili z me-
,!ia1, »Sam n° sobo?» sem
le: »ZT'* Hotel sem
Sftdar j- . te, prosim?«, •'« kov-J6 vsedel- Pogledal
da^ v roki’ BU Vedn'° ga je
„ r iz ani )e Star, ven-Tujec T/3 • svinjskega
il 1 Položil ! !°eI m°j p°-»a mi,'116 kovček skrbel je ven.*e nasmehnil, robe. vehke in zdraye
S> me i g ka tega vpra-»Ploh Presenetila. Kaj Sh*? Žele2ni mišlJal? «o do je in hn in frizeriu.» Ha Sm6fc>o k‘1°, obenem hu-
rsi
“"e.
S° b? Z budi zadregi.
tod z nespo-
bahko k; okrega ve-‘PUsti i,.. ga pozval,
ie bil naienostaLS^novanje-
- Bl1' da mu ^6JŠI izhod
naj „ **<ni »0ča&PUsti
rpm-1,1daemu'""?elsi izhod anie' Tak g°VOrim na petdeset S6m dejal;
"ii*' Se 3e n i
roko Preko mi"aslonil proti
ie bj]na hlestečn6 ,ter Položil Sittii 9 *epo n.a Pioščo. Roka ® prsti negovanai z do[_
^V®S;#a!a6 fato’
5n?ko'Usemtel °str° od-**>fi \0«ek BilSPet Pogle-
Se m-’ ^ štud sem vzne-dC, ie zla tih časih «a. ko j5 ^ nekaj po-»a 6Ptov . ,s° bral;
■‘VOfti,. ’ *o »n J “cltaJ po-
Pit, f, °v, ki . ali seznam aU ie v hUže 6 0.Pravili iz-|e Sembl1 Profesor°J6mu ime-u‘i ^ 86 Poči„°f' tem siab-abai ekje ^1?» Sroe sem °tati 601 Se,d' \. vratu in ' bl tU366 ‘o
<,^\m£6. moj go-
^Pt i^jčev ?ni čas za ie vez tho in „8. je zve-** Hii.Vas ne !°6utno. «Nih-
^ to,k at nistl buje' Ali .	Pomislili
ročaj ;0yčku ,
Nlzil s« dye kn'1 obrabljen N v>. da luoavnici. o_
jC- «»i'ie *“
pc,J° vpr.l»n|, % j88 moralVS6fi- posta-
<?°ra ^ Z;“ 'tr> kaj ‘ ^tnik.,
^ Ra °daiate?. %nSa,ho del
»St:
um.«
ah.*
aaS se
aLa^65rbelo1m<!aVnico
Ao eje^6kz-e-
8*S> im ltn6nUjete?
C?>P ni Veti
■fiS? 7';
<5? ”» 2111««*!
'“Pak^ajdete °dPrl. «Mo k de?kem ,* v V,B “Mol na-kle» hteniku O”1 te'e-
, ' 8*
>2* “C"’"1
ni^dšei s'boj, ga skrbno “J*k, sem
4“^. prelilSvunraStU'
bloi ^ieni. vnnice in 1	6V6tiie	je
ven m obg_
ob
Schmidt
nem je pomirjalo živce. Schmidt. Schmidt. Tega nenavadnega imena ne smem pozabiti. Na najibližjo vrtnico sem 2 nalivnim peresom zapisal: «Sohmddt.» To me je pomirilo. Nenadoma me je obšel občutek, da se je nekaj pripetilo. Prav v tem trenutku. Nekaj, kar je karkoli v zvezi menoj, česar pa nisem mogel podrobneje opisati. Nenavadna slutnja me je gnala nazaj v dnevno sobo. Tujec je pozabil svoj solidni kovček iz svinjskega usnja sredi mize. Ta kovček je bil razlog mojega nemira. Kaj je v njem? Stal sem Sklon jem nad njim in se obotavljal, ali ga naj odprem ali ne. Kovček ni bil moj. Razen tega pa tudi nisem bil prepričan, če bi mi dejstvo, da sem odprl kovček, pregnalo nemir. Spet sem stekel v rastlinjak. Neučakano sem brodil s prsti po gredici. Ni je bilo. Vrtnica, na katero sem z nalivnim peresom zapisal tujčevo ime, je izginila.
Vedel sem, da se bom moral odločiti, toda občutek zapuščenosti in naraščajočega strahu sta me povsem ohromila. Vrnil sem se v dnevno sobo in opazil telefonski aparat. Odločil sem se. Dvignil sem slušalko in izbral številko. Nekje daleč sem zaslišal brezoseben glas: «Policijska stražnica.«
Požrl sem slino.
«iRad bi javil...« sem zajecljal.
«Da?» Uradni glas je prešel v višjo lego.
•(Ukradli so mi vrtnico.«
Za trenutek molk, potem: «Kdaj?»
<cPravkar.»
«Ime?»
Povedal sem.
«Naslov?»
Povedal sem ga.
(tTakoj pošljemo letečo patruljo.«
Med. to obljubo in zvonjenjem hišnega zvonca sploh ni bilo presledka. To bi lahko dokazal: v roki sem še vedno držal telefonsko slušalko.
Odprl sem vrata in zagledal temnomodro policijsko uniformo. Policist je stal med vrati in pozdravil.
«Vrtnico,» je vprašal, <cso vam ukradli?« To pravzaprav ni bilo vprašanje, temveč ugotovitev dejstva. Kljub temu sem odgovoril;
«Da.»
Policist je snel čepico in jo obesil na kljuko.
»Odvzeti moram prstne odtise,« je dejal prijazno. Bil sem presenečen.
»Čigave?«
((Vaših vrtnic.« Iz njegovega glasu je zvenelo presenečenje, da nekdo ne more razumeti tako preproste stvari, kot so prstni odtisi vrtnice. Pokazal sem mu pot, Policist se je nasmehnil in dejal;
»Hvala, opravil bom sam.« Pustil sem ga samega v rastlinjaku, V dnevni sobi je na mizi še vedno ležal kovček z odprto ključavnico. Odsotno sem strmel proti vratom. 2e sem iztegnil roko, da bi videl, če je kovček zaklenjen, ko sem v veži zaslišal korake. Zmeden sem umaknil roko. Vstopil je policist.
»Nobenih prstnih odtisov nisem našel,« je dejal že pri vratih.
«Ali vam lahko karkoli pomagam?« s Policist ni odgovoril. Videti je bilo, da je zelo prijazen in prijeten fant.
«Ali ste imeli danes kak obisk?«
«Da, neki trgovski potnik je bil tukaj.«
»Kaj je prodajal?«
«Nič,»
Nasmeh na policistovem obrazu je odrevenel.
»Pred nekaj trenutki je odšel,« sem dejal in si obupno prizadeval skriti naraščajoče vznemirjenje #Tale kovček je pustil tukaj.«
»Nenavadno ali se vam ne zdi?« Policist je bil še vedno vljuden. «Pa tale plašč in klobuk v veži,« je vprašal nenadoma, «ali sta vaša?« «Njegova,» sem odvrnil. Policist je sedel, čeprav ga nisem povabil. Nepremično je strmel vame. Videti je bil kakor riba.
«Ali ni povedal svojega imena?«
«Je, vendar sem ga pozabil.«
»Hudo slab spomin imate.« »Tudi moja žena je tega mnenja. Vendar sem zapisal njegovo ime.«
Policistove oči so se zopet zganile. Potem je vstal. «Kam?»
«Na vrtnico.«
»In to vrtnico so vam ukradli?« Govoril je počasi in poudaril besedo 'ukradli*. »Ali ima vaše stanovanje še kak drug vhod?«
»Da.«
»In skozi katerega je odšel trgovski potnik.#
»Skozi nobenega, odšel je skozi okno «
Policist je stopil bliže k i oknu.
t ((Nenavadno,« je dejal pol sam zase, pol meni. »Nenavadno, še tembolj, ker stanujete v tretjem nadstropju.«
Molčal sem. In kaj naj bi tudi rekel? Imel je prav, bilo je zares nenavadno.
((Mislim,« njegov glas je postal suh, brezoseben, podoben onemu iz telefonske slušalke, »mislim, da vaše izjave ne držijo. Dejansko sem prepričan, da ste ga vrgli skozi okno.«
»Toda, čemu neki?«
Policist je skomignil z rameni.
»Tega si ne morem predstavljati.« Njegov glas je bil spet vljuden. »AJko vztrajate pri svoji trditvi, da ste nedolžni, morate to tudi dokazati.«
»In zakaj vi ne dokažete, da sem kriv?«
»Preveč zapleteno. Ali i-mate priče?«
»Poslušajte vendar. Sam sem bil doma. Moja žena je še pri frizerju.«
Policist je znova skomignil rameni. Zdaj me je spominjal na lutko, ki jo premikajo nevidne niti.
«Zelo mi je žal, za kratek čas moram oditi. Ako se...«
Pospremil sem ga v vežo. Uglajeno je pozdravil in odšel. Komaj sem odšel nazaj v dnevno sobo in spet pogledal za kovčkom, je pozvonilo. Nisem vedel, kaj se dogaja. Dogodki so se mešali kakor dva filma, ki ju pijan operater istočasno kaže na platnu. Prvi še ni bil končan ko je drugi že pričel teči. Odprl sem vrata. Kajpada spet policist. Isti kot prej. Zdaj je salutiral. »Ali imate priče?«
Tokrat nisem odgovoril. Smehljal se je.
«Jaz,» je dejal, «jo imam.« Vstopil je trgovski potnik. »Ali ga poznate?« me je vprašal policist.
((Seveda.,,
«Kako se je zgodilo?« Vprašanje je bilo namenjeno trgovskemu potniku.
«Tale gentleman,« je dejal trgovski potnik, »me je vrgel skozi okno. Padel sem s tretjega nadstropja in se ubil.«
«Ali imate kakšno pripombo?« policist me je opazoval z ribjimi očmi. Zadeva ga je očitno zabavala.
«To ni res,« sem odgovoril.
«Ali lahko dokažete?«
«Ne.»
«V tem primeru,« policist se je spet smehljal in priprl oči, «'boste morali od tod.«
Odprl je hišna vrata in nekoga poklical. Dva krepka možaka v belih, brezhibno čistih delovnih haljah sta vstopila, snela z ramen zapleteno napravo in jo pričela naglo m spretno sestavljati. Cez nekaj sekund sem spoznal, da gre za šafot iz blestečih kovinskih cevi in pološčenega lesa. Spominjal me je na otroške igrače. V tem trenutku sta vstopila dva možakarja v črnih haljah. Nosila sta težko krsto. Ta je bila odprta, v njej je šumel papir, 6iSar resasti konci so na straneh viseli iz nje. Videti je bila kakor prazna škatla za bonbone. Vsi so bili tako vljudni, da se nisem drznil karkoli vpra-
šati, kajti morda bi jih užalil.
«In kje naj stoji?« je tiho vprašal policist. «Y dnevni sobi ali v spalnici?«
«Tu na hodniku,« sem odvrnil in preletel s pogledom na obešalnik, kjer je videl ženin dežnik.
Moža v belih haljah sta opravljala svoje delo. Spretno. Naglo. Tiho. Prvi mi je s sočutnim nasmehom nataknil zanko, drugi je potegnil vrv. Pod nogami mi je zmanjkalo tal. Policist je stal mirno. Salutiral je. Potem je odšel in z njim možje v belih in črnih haljah.
Skočil sem na tla. Nekje v glavi mi je rojilo nerešeno vprašanje: kako se je i-menoval? V dnevni sobi sem stopil k mizi. Kovček ni bil zaklenjen. Odprl sem ga in videl, da je prazen. Potem se je oglasil zvonec. V veži sem zagledal svojo vrtnico. V zanki se je pozibavala sem ter tja. Odprl sem vrata.
»Kako ti ugaja moja nova frizura?« me je vprašala žena.
Roman iz sodobne poljske književnosti
Kazimierz Brandys
Lucija Kralj
Pisatelj nikogar ne obtožuje, temveč samo prikazuje in skuša razumeti ljudi in njih probleme v okviru tegob življenja
Iz sodobne poljske književnosti imamo v slovenščini bore malo knjig, čeprav gre za slovansko književnost, ki se je v povojnih letih znašla v podobnih problemih kot slovenska literatura. Majhen vpogled v sodobno poljsko literarno dejavnost nam odkriva krajši roman ali novela, ki je v slovenščini (pri Državni založbi Slovenije) izšla pod naslovom »Lucija Kralj«. Ta naslov nam sicer ne pove dosti. Predstavlja pa ime glavne junakinje, proletarske poljske matere Lucije, ki je v letih med obema vojnama pri nesreči izgubila moža, se nato ubada z najrazličnejšimi deli in otepa z revščino, da bi preživela in vzgojila svoje
štiri fante. Cas vojne ji prinese sicer olajšanje v materialnem pogledu, kajti Lucija se je najprej s svojim prijateljem postreščkom potem pa v sodelovanju z drugimi častilci, lotila prekupčevanja, toliko da je zlož-neje preživljala družino. Seveda je vojni čas prinesel tudi trpljenje: Enega sina so odpeljali v Nemčijo, drugi pa je bil kot ilegalni delavec ujet in odpeljan v taborišče. Po vojni pa so se nad Lucijo zgrnili novi problemi povojnega časa, združeni s konflikti med sinovi, od katerih je vsak drugače pojmoval nastopajoči čas. V okviru te zgodbe poljske matere pa posebej obravnava avtor še usodo najdražjega sina Kiemensa
Janez Lenassi	Avtoportret,	1958,	mavec
(Februarska številka revije Perspektive objavlja članek o mladem kiparju.)
                              ...................................
Rojstvo prve jugoslovanske partizanske opere
<Enainštirideseta» Miho vila Logarja uprizorjena v sarajevskem gledališča
Skladatelj - po očetu Slovenec, po materi Hrvat - je zajel vzdušje okupacije in upora, epskega junaštva in nežne lirike, trpečega in zmagujočega Beograda (kjer se zgodba opere dogaja) v izrazito sodobno dramsko glasbeno izražanje
Dobili smo in krstili prvo jugoslovansko partizansko o-pero. Ob 20-letnici revolucije jugoslovanskih narodov. Krstna predstava je bila .10. februarja t*. 1. v slavnostnem, prazničnem okolju sarajevskega opernega gledališča ob Miljacki. Vsebinsko izhodišče ima nova opera v Davičovi «Pesmi». Sklada-
telj in glasbeni kritik Mi-hovil Logar, po očetu Slovenec, po materi Hrvat (živi v Beogradu), je umel vliti tej revolucionarni vsebini sodoben značilen glasbeni izraz.
Prvo dejanje. Beograd. Črne ure nacistične okupacije. Skupina skojevcev pripravlja novo diverzijo. Stari pes-
nik in akademik Perovič sežiga svoje rokopise. Le slovo od pesmi mladosti je težko. Odslej hoče peti le bojne pesmi, kakor jih na pr. prepeva mladi, pogumni revolucionar Rade, ki se naveže na Perovičevo varovanko Mino. Med obema je čutiti ljubosumnost zaradi Mine. Rade in Perovič se odprav-
^.a čestitke ob mo^i devetdeset letnici topla zahvala, ^ahval^u^eia se tudi vsej trSa-Ški §olski niadini!
Pisatelj Fran S. Finžgar se je zahvalil za čestitke, ki jih je ob 90-letnici pre-
I	jel	iz	Trsta
Pet novel spretnega fabulista
(Jaro Štoviček, Oranžna lupina)
Ko je pred leti izšla prva knjiga Jara Stovička »Nenavadni doživljaji navadnega človeka«, je bila knjižna kritika soglasna, da predstavlja knjiga zanimivo branje zanimivega avtorja. Kritika je ugotovila, da razodeva ta avtobiografska knjiga svojevrstnega pripovednika, ki zna o svojih doživljajih lepo pripovedovati. O avtorju pa smo takrat izvedeli, da ta nemiren duh in stalni popotnik, po poklicu trgovski potnik, piše tudi v hrvaščini, ker živi v Zagrebu, dasi je Slovenec, doma iz Krškega. Zdaj bomo svojevrstnega avtorja spoznali znova po drugi knjigi. Pravkar je prišla na trg knjiga «Oranžna lupina« zbirka petih novel, ki je po zadnji noveli dobila tudi svoj naslov. Knjiga se je pojavila v prikupni opremi Janeza Vidica, z izjavami kritikov na platnicah, ki naj bralcu posredujejo novo delo tega svojevrstnega pisatelja. Nova Stovičkova knjiga pa dokazuje, da zna avtor ne samo zanimivo pripovedovati, temveč tudi fabulirati, tvoriti zgodbe in iz njih komponirati novele. Da je, kot je zapisal pesnik Gustva Kr-klec, pravi mojster v fabu-liranju, kar manjka sicer mnogim upoštevanim piscem.
Knjiga «Oranžna lupina« je zbirka petih novel, od ka-
terih vsaka nas popelje v drugi svet. V prvi pripoveduje avtor o češkem arhitektu, ki pošlje svojemu grbavemu prijatelju kip Qua-simoda in povzroči smrt prijatelja, ki je napačno razumel darilo in napravil samomor. Ob žari s pepelom prijatelja pa odide v smrt še arhitekt. Druga zgodba pripoveduje o tragični usodi človeka, ki so ga nekoč kot' nerodnega podeželana o-ropali v mestu, da je potem obupan zapustil družino, katere ni našel nikoli več. Tretja novela ((Bolje je molčati« vsebuje pretresljivo izpoved medicinske sestre Renate o njenem zločinu, ki ga je storila iz ljubezni pa vendar zaman. Spet svojevrstna je zgodba duševno bolnega človeka, ki se ima za slikarja restavratorja. Zadnja novela pa pripoveduje o cirkuški jahalki, ki moralno	povsem	propade,
doživi pa	končno	v Egiptu
veliko ljubezen, vendar pa jo njen ženin zavrže, ko spozna njeno preteklost, da napravi samomor.
Knjiga	«Oranžna lupina«
je torej	zanimiv	kaleido-
skop pretresljivih usod, o katerih pisatelj zanimivo pripoveduje. Čeprav morda liki, niso povsem prepričljivi in morda preveč literarni, pa se nam pisatelj vendar v vseh zgodbah kaže kot dober poznavalec psi-
hologije človeka in življenja sploh. Zato so tudi konflikti v njegovih novelah psihološko utemeljeni, zapleti in razpleti zgodb pa verjetni. Seveda pa so prav napete, nenavadne zgodbe, iz tujega sveta za bralca najbolj zanimive. Prav ta zanimivost zgodb je poglavitna odlika Stovičkovega pisanja. Razen tega pa je treba priznati, da so te zgodbe, čeprav so njih glavni junaki neživljenjski, polne preproste, zdrave etike in humanosti. Pisatelj v teh
pestrih, malce senzacionalnih zgodbah, rahločutno so-doživlja trpljenje svojih junakov, pronica v globino njihove duševnosti in išče pristno človečnost.
Morda bodo od stroge literarne kritike te novele deležne zaradi svoje skonstruiranosti tudi graje, vendar bodo našle mnogo hvaležnih bralcev.
Slovenski prevod je oskrbel A. Prijatelj. Opremila pa sta knjigo Janez Vidic in pisateljev brat Vladimir Stoviček.
Scena iz filma «Gola mladost«, iz katerega je bilo treba na ukaz cenzure izrezati nekaj bolj drznih »cen. Režiral je Marcel Car n«
ljata med partizane. Rade najde izgovor, da ni Perovič vreden skupnega odhoda iz ranjenega Beograda na osvobojeno ozemlje, Toda Perovič uporabi bližnjo priložnost nekega generalovega pogreba za revolucionarni govor. Pretepejo ga do krvi in prepeljejo v bolnišnico. Rade odhaja v partizane s pesmijo na ustnicah «Beograd, labude grade«. Pridružijo se mu uporni Beograjčani.
Drugo dejanje. Pred Manino hišo. Rade začuti glas vesti, ker je napravil Peroviču krivico. Zato hoče o-svoboditi starega Peroviča iz bolnišnice. V divji raciji lovijo nacisti starce, žene in otroke po Beogradu, da jih zajamejo kot talce za u-streljene hitlerjevce. Rade je obkoljen. Skrije se v sme-tiščni zaboj. Reši ga Mina z iznajdljivo pretvezo. Mina in Rade preživita noč v ljubezni, ko da traja noč vse življenje.
Tretje dejanje. Pred zaporom — bolnišnico. Pred vho. dom je stražar. S spretnim trikom onesposobijo stražarja in vdro v bolnišnico. O-svobodijo Peroviča in druge. Prav ko hoče Rade zapreti vrata v bolnišnico, ga iz o-zadja ustreli ranjeni stražar. Mina najde svojega Rada mrtvega, razpetega na bolnišničnih vratih. Pesem o-svobojenih izpodbuja Minina ranjena čustva k zarji slave, svobode in končne zmage.
Mihovil Logar je zajel to vzdušje okupacije in upora, epskega junaštva in nežne lirike, trpečega in zmagujočega Beograda v izrazito sodobno dramsko glasbeno izražanje od bojne pesmi »Beograde labude grade« konec prvega dejanja pa do liričnejših tonov v Mininem jn Radovem duetu v drugem dejanju. Logarjeva skladateljska, glasbena izpoved se preliva tukaj v sozvočje s prvinami sodobne dramsko poudarjene glasbe. Osrednji nosilci nastopajo v tej operi kot borci, uporniki. Zato njihova pesem ne more biti sladkobno naivna. Gre za Logarjev glasbeni slog, ki je v nedvomnem skladu s krepko govorico upornih ljudi.
Vnet, veren interpret te Logarjeve glasbe je bil dirigent sarajevske Opere Ivan Stajcer. Režiser — gost Josip Kulundiič iz Beograda si je prizadeval uveljaviti na odru vzdušje okupacije in ljudskega odpora v razbitem Beogradu. Tudi koncept gosta scenografa Staše Beloianskega izraža poudarek celotnega občutja na o-dru. Trio Mina mezzosopranistke Blage Videc, Rada bas-bariiona Janjčica in Peroviča tenorja Mandiča je predstavljal zanesljive osrednje nosilce napetega odrskega dogajanja. Čutiti je bilo toplo prizadevnost vseh o-stalih sodelujočih. Tudi koreograf Franc Horvat je u-spešno prispeval svoj delež k celotnemu prepričljivemu
uspehu. Pohvaliti je upravo Narodnega gledališča in o-perno direkcijo v Sarajevu, da sta zagotovili ob 20-letnici revolucije umetniško pozitivno izvedbo prve jugoslovanske partizanske opere. Uspeh je tem zgovornejši, ker so prisostvovali krstni predstavi zastopniki operne in glasbene ustvarjalnosti iz vseh ljudskih republik. Predstavo so počastili s svojo navzočnostjo tudi zastopniki Ljudske skupščine in izvršnega sveta Ljudske republike Bosne in Hercegovine. Občinstvo je izvajalcem vzklikalo in ploskalo. Nedvomen umetniški uspeh je spremljal rojstvo in krst te domače operne umetnine. Sarajevo je bilo ta dan v ospredju pozornosti jugoslovanske kulturne javnosti.
Dr. F. VATOVEC
in usodo revolucionarnega delavca, odvetniškega kon-cipienta, ki ga je predvojni režim obsodil na šest let zapora, ki je v Luciji Kraljevi našel sodelavca in podpornika med vojno, pri njej tudi zatočišče vendar ji po vojni kljub svojemu položaju noče in ne more pomagati pri rešitvi sina.
Tak je zunanji okvir zgodbe te novele, v kateri skuša avtor reševati moralne konflikte, ki nastajo med ljudmi v Poljski, moralne konflikte, ki izvirajo, še iz predvojnega časa, časa nemške okupacije vse do časov povojne revolucionarne obnove in izgradnje. Pisatelj pri tem ne obtožuje nikogar, temveč samo prikazuie in skuša razumeti ljudi in njih probleme v okviru tegob življenja. Upravičeno je zato zapisala kritika, da skuša pisatelj Brandys loviti sodobnost še vročo in pokiladati hladilo umetnikove pravičnosti na še odprte rane poljskega človeka ter pisati literaturo moralnih obračunov z zgodovinskimi razdobji, ki so minila, a še živo utripljejo v usodah milijonov ljudi.
Pisateljevo pripovedovanje je izredno skopo, pisano skoraj stenografsko. Njegova pripoved zato sama po sebi ni nič posebnega. Tudi delo samo kot celota ni kako posebno veliko delo. Je pa zanimivo, kolikor o-bravnava moralne konflikte med ljudmi polpreteklega in sedanjega časa ter sodobno stvarnost, tako kot je. Kot tako delo sodobne poljske književnosti pa je knjiga o Luciji Kralj za slovenske bralce posebej zanimiva.
O avtorju zapišimo samo še to, da je mlad, rojen leta 1916 in da je dosegel uspehe prav zaradi značilnosti svojega pisanja, obravnavanja aktualnih problemov moralnih konfliktov med ljudmi današnje Poljske. Leta 1947 je napisal prvo knjigo «Leseni konj«, kasneje pa izdal še knjige, ((Neukročeno mesto«, trilogijo «Med vojnama« in roman «Državljani»,, v katerih vseh obravnava podobne probleme. S posebno ljubeznijo pa obravnava usodo svoje rodne Varšave.
Slovenski prevod je oskrbel Uroš Kraigher.
Sl. Ru.
•iiiiiiiiiiiiitiiiiHiiiiiitiiiiitiiiiimiiiiiiiiiiiiiinutiiiiimitiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiimt«
o tragedi ji v Kragujevcu
(Izdala založba Borec v zbirki Dokazi)
Založba Borec je dala na knjižni trg svojo četrto publikacijo iz zbirke ((Dokazi«, v kateri založba objavlja dokumentarna dela iz osvobodilnega boja. Medtem ko se prvi trije nanašajo na osvobodilni boj v Sloveniji, ima četrti zvezek širši, jugoslovanski značaj. Brošura prinaša namreč dokumentarno gradivo o ziogasnem nemškem pokolu v Kragujevcu, ko so dne 20. in 21. oktobra 1941 pobili tam 7000 ljudi, študentov, meščanov in rodoljubov.
Pokol v Kragujevcu, ki so ga leta 1941 izvršili Nemci, je imel zastraševalen značaj za ves Balkan. Osvobodilno gibanje, ki se je razplamtelo v Srbiji, je o-grozilo varnost nemških o-svajalcev. Da bi zatrli osvobodilni boj in prestrašili ljudi, so se Nemci poslužili najstrašnejšega zločina. Odločili so se, da zastrašijo vse Srbe in da uprizore pokol civilnega prebivalstva, zlasti ker germanizacija ni prišla v poštev. Tako je padla odločitev najkrutejših represalij, kar jih pozna zgodovina zadnje vojne. V dveh dneh so namreč Nemci pobili 7000 nedolžnih ljudi, poleg poščice političnih zapornikov in Zidov predvsem mladino iz kragujevške gimnazije s profesorji vred, starce in nedolžno mestno prebivalstvo. Neposreden povod zato je bil neuspel nemški očiščevalni pohod proti Gornjemu Milanovcu, na katerem je iz nemške enote, nastanjene v Kragujev-
cu, padlo 87 vojakov. Da se maščuje za padle, je bil izdan nalog za pokol, ki ga je izvedel zloglasni komandant major Koenig. Pobija, nje ljudi je trajalo dva dnu Leta 1944 neposredno pred nemškim umikom iz Srbije pa so hoteli Nemci uničiti še sledove svojega pokola in so vse žrtve izkopali in sežgali njih ostanke. Kljub temu je o pokolu ohranjenega mnogo gradiva.
Predvsem so tu dokumenti iz nuerenberškega procesa. Nadalje so dokumenti iz razprav proti nemškim oficirjem, ki so sodelovali pri pokolu in so po osvoboditvi odgovarjali za svoje zločine pred jugoslovanskimi sodišči. Potem so pričevanja nemških kvizlingov in končno tudi pričevanja nekaterih žrtev, ki so se rešile po naključju. Vse to je v tej knjigi o kragujevški tragediji zbrano dokumentarno, prepričljivo in stvarno. Avtor knjige Bane Božovič je uredil obširno dokumentarno gradivo, ga povezal in ga o-premil s komentarjem, dodal pa je svoje stvarne, kratke pripombe. Tako je nastala ta knjiga, ki predstavlja strahoten dokument o nemškem nasilju, pa tudi dokazuje, da ni samo gestapo in politična policija počenjala grozodejstev, temveč, da je bila tudi redna nemška vojska prav tako zločinska.
Knjiga o zločinu v Kragujevcu, boleče zgovorno odkriva nečlovečnost nemškega okupatorja. Vsakdo bi jo moral prebrati!
Iz škandala v škandal
«
Deklice« po en milijon lir
Sončni mri
Med deklicami ugledne gospodične in filmske zvezdice Med klienti pa industrijci, režiserji in važne osebnosti
so ga ♦Zeleni
Po škandalu, ki takoj imenovali baleti*, po raznih drugih škandalih v večjih in manjših italijanskih mestih, po številnih aferah v zvez1, z razpečavanjem mami;, je pred dnevi počil nov škandal, ki je razburil vso italijansko javnost.
Gre, kakor pravijo dobro obveščeni krogi, za odkritje naj večje in najmočnejše organizacije ♦telefonskih deklic*, ki jo je nemoteno vodila že nekaj let lastnica lepotnega salona «Jeunesse» v Rimu M..rv Fiore. Policija vodi preiskavo ter ni izdala še nobenih uradnih obvestil. Zato je pa javnost tem bo-
liiiiiiiiiiiiiiiiiitimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiR
Onassis
Vest, da se bosta Maria Callas in Onassis poročila, jo zbudila v javnosti, ki jo take novice vedno zanimajo, precej komentarjev. Maria Callas in Onassis sta vse preveč poznani javnosti, da bi šla lahko takšna novica kar tako mimo. Maria Callas je danes ena najboljših, pa tudi najbolj muhastih opemin pevk, Qnassis pa je eden najbogatejših ljudi na svetu ter cenijo njegovo sedanje bogastvo na najmanj 170 milijard lir.
Toda Onassis hoče postati še bogatejši ter hoče še povečati slavo Marie Callas. Zato namerava organizirati v Montecarlu, ki je pravzaprav njegova lastnina, opero, ki bo nosila ime »Operno gledališče Maria Callas*.
Predstave v tem gledališču naj bi bile februarja, marca in aprila ter bi imele nalogo, da privabijo v Mon-tecarlo čim več bogatih turistov. Gledališče pa naj bi bilo istočasno dostojno poročno darilo Mariji Callas, ki bi bila v njem ne samo prima-donna, temveč tudi vladarica.
Tisti, ki Mario Callas doti, o poznajo, se prav nič ne ■čudijo, da se je ločila od svojega prvega moža Mene-ghinija ter da se je odločila za poroko z Onassisom. Njena ambicija in častihlepje nimata meja. Z Onassisom bo dobila ne samo najbogatejšega, temveč tudi najbolj vplivnega moža, ki odloča o usodi številnih pomorskih družb, bank, industrijskih podjetij in končno tudi o u-sodi Montecarla samega.
Pravijo, da je Onassisova že..a Tina od katere se je pred kratkim ločil, še sedaj zelo žalostna, ker je zgubila moža, ki toliko pomeni v svetu. Sicer so ji razni časopisi in revije pripisali že vrsto ljubimcev, toda kdor jo bolje pozna zatrjuje, da je v svojega moža še vedno zaljubljena.
Onassis je začel svojo življenjsko kariero pravzaprav iz n.č. Kot ll-leten deček je pobegnil od doma, ker ni poznal drugega kot revščino in glad. Poskusil je vse poklice od najnižjih pa do naj-boij poniževalnih. Toda z 21 leti je bil že milijonar. In ko sta Evropa in Amerika preživljali veliko gospodarsko krizo, se je Onassis s spretnimi špekulacijami polastil akcij raznih pomorskih družb ter je s tem postal največji lastnik petrolejskih ladij na svetu.
Danes, ko ima denarja že čez glavo, hoče še slavo in ljubezen. In da bi to dosegel, je pripravljen izdati kakršno koli vsoto denarja. Tako bo Maria Callasova kmalu nekronana kraljica Montecarla ter bo prav zanimivo videti, kako se bosta tedaj gledali s sedanjo princeso Montecarla Grace Ranie-rijevo.
lje obveščena o vseh podrobnostih tega škandala po časopisih in revijah, ki prinašajo iz dneva v dan več podrobnosti in več imen.
Pravijo, da je prišla policija na sled omenjeni organizaciji, ko je vodila preiskavo v zvezi z »zelenimi baleti*, ki so jih odkrili pred časom v Bresci. Vse je tedaj kazalo, da bo zadeva z »zelenimi baleti* prišla popolnoma pred javnost ter da bodo znana tudi imena organizatorjev orgij in seveda tudi posameznih obiskovalcev. In ko so imena vseh teh ♦grešnikov* že javno krožila tako po časopisju kot v privatnih razgovorih, se je vsa zadeva naenkrat zataknila.
Kot pravijo, je baje policija prenehala z javno preiskavo, da pride do dna še drugim takim in podobnim organizacijam, za katere je izvedela, da imajo svoje sedeže v Milanu in Rimu.
Mary Fiore, ki je za zdaj edina v zaporu, je že nekaj časa tako živela, da se je zdelo policiji precej sumljivo. Bila je v visoki rimski družbi ena najbolj poznanih oseb ter so jo vabili povsod, kjer so se hoteli zabavati- Bila je vedno nasmejana in s svojimi uslužbenkami v lepotnem salonu in še v nekaterih drugih trgovinah, ki so prav tako njena last, zelo dobra in ljubezniva. Ni bilo dekleta (seveda če je bila ta zelo lepa in mlada), da ji Mary Fiore ne bi priskočila na pomoč. Tako je prebrisana Mary začela omreževati svoje bodoče »uslužbenke*, katerim je pa namenila vse drugačno delo, kot pa masažo lica in telesa v njenem lepotilnem salonu. Domnevajo, da si je prido-
bila za ta umazan posel kakih trideset lepih deklet in žena, ki so bile pripravljene opravljati poklic telefonskih deklic za kliente, ki jim jih je preskrbela Mary Fiore. Trdijo, da so klienti plačevali za posamezne sestanke z omenjenimi dekleti od 100.000 pa do enega milijona lir. Čeprav so bila vsa dekleta res izbrana in lepa ter so nekatera med njimi hčerke uglednih rimskih družin, druge filmske igralke, manekenke itd., se vendar vedno bolj utrjuje prepričanje, da je morala Mary Fiore nuditi svojim klientom še več kot samo lepo dekle, če so ji bili pripravljeni plačati tako ogromno ceno. Govori se tako, da so se na zabavah, ki jih je prirejala Mary Fiore, uporabljala razna mamila, ter da so bile med najbolj dragocenimi telefonskimi deklicami tudi nekatere mladoletne. In prav za te so klienti plačevali tako visoke vsote.
Nihče ne ve, kdaj so Mary Fiore pravzaprav a-retirali. Nenadoma je izginila in šele njeni advokati so povedali, kje je. ♦Ne bojim se zapora. Toda če me bodo prisilili, bom povedala takšne stvari, da se bodo ljudem ježili lasje. In marsikomu bo žal, da me ni pravočasno spravil iz te kaše*; tako je zagrozila Mary Fiore, ko so jo odpeljali v policijskem avtu na zasliševanje.
Res je, da je danes v Rimu dosti takih, ki se resnično tresejo in bojijo, kaj bi lahko Mary povedala. Kajti njeni klienti so bili same poznane osebnosti, torej ljudje, ki so si lahko privoščili, da so za nekaj ur nedovoljene zabave plačali tako ogromne vsote. Med temi naj bi bili razni industrij ci, re-
Mari Fiore, švedska filmska kandidatka Harrna Rasmussen in italijanski komik Carlo Croccolo
žiserji, filmski igralci in celo bivši ministri.
Mary je bila zelo dobra organizatorska ter je mrežo svoje organizacije razširila celo v druge države. Imela je v najemu kar štiri stanovanja, ki jih je dajala na razpolago svojim klientom, če pa so klienti želeli, jim je poslala dekleta na njihovo željo kamorkoli. Dobro je pazila, da je ostala dejavnost v teh stanovanjih čim bolj prikrita. Zato so bili sestanki le ponoči ter so
OP
Veljaven od 26. februarja do 4. marca
Oven (od 21. 3.
do 20. 4.) Lepa priložnost za izlet z drago osebo. s katero boste lahko razčistili nekatere zadeve in tako preprečili neljub prepir. V poklicnem delu neprijetno presenečenje. Prepričali .se boste, da se morate zanesti predvsem na svoje sile.
Bik (od 21. 4 do
20. 5.) Medsebojna ljubosumnost večkrat kvari odnose z drago o-sebo. Bodite bolj uvidevni. Izlet s prijatelji. Polagoma se boste privadili novim razmeram v poklicnem delu. Naleteli boste na male težave gmotnega značaja. Srečni dan četrtek.
Dvojčka (od 21. 5. do 12. 6.) Glede srčnih zadev in odnosov z drago osebo ne smete nasedati govoricam. Z nekaterimi prijatelji bodite bolj oprezni. Obeta se vam u-speh v poklicnem delu. Možnost lepega zaslužka. Srečna dneva ponedeljek in sreda.
Rak (od 23	6.
do 22. 7.) Prijetno zadoščenje in zadovoljstvo v srčnih zadevah, ker bo zavladala harmonija z drago osebo. Ugodna priložnost za razvedrilo in zabavo. V poklicnem delu vam bodo zvezde še naklonjene. Srečna dneva sobota in nedelja.
Lev (od 23.	7.
do 22. 8.) Z drago osebo morate biti bolj potrpežljivi in uvidevni. Le tako boste razčistili neko zadevo, da bo mir v vašem srcu. V poklicnem delu kratek zastoj, ki pa vas ne sme vznemirjati. Uredili boste neke svoje osebne zadeve. .Srečni dan sreda.
Devica (od 23.
8. do 22. 9.) Slučajno boste srečali neko osebo, ki je niste že dolgo časa videli. Prijetno razpoloženje in razvedrilo v prijateljski družbi. V poklicnem delu boste dosegli u-Fpeh,	če	boste	delali	na-
črtno. Možnost postranskega zaslužka. Srečna nedelja.
Tehtnica (od 23.
9. do 23.	10.
Srčne zadeve se bodo razvijale, kakor si sami želite, Ne bodite nestrpni, ker se nekatere stvari ne morejo izsiliti. Nobene spremembe v poklicnem delu. Zavedajte se, da so tudi malenkostne stvari važne, če se hočete popolnoma uveljaviti.
Škorpijon (od 24.
10. do	22.	11.)
Z drago osebo morate	biti	bolj
uvidevni in popustljivi, sicer bo lahko	prišlo	do
spora,	ki	ga ne	boste	mo-
gli tako lahko poravnati. Naleteli boste na trenutne težave gmotnega značaja, ki jih boste premagali s svojo spretnostjo. Pismo.
Strelec (od 23.
11. do 20.	12.)
Zaskrbljenost zaradi	nekaterih
intimnih zadev bo izginilo. Pridobili	&i boste
nove izkušnje in prišli do spoznanja, kdo je re« pravi prijatelj. V poklicnem delu nič novega. Dobro proučite razne predloge. Srečni dan sobota.
Kozorog (od 12.
12. do 20. 1.) Iz slučajnega srečanja se bo verjetno razvila simpatija,	nato ljubezen,	da boste
res srečnj in zadovoljni. Pozabili boste na tiste, ki so vam delali grenke ure. V poklicnem delu uspeh in napredovanje. Paziti
rt
morate
zdravje.
bolj
na svoje
I
Vodnar (od 21. 1. do 19.	2.)
Vzbudili ste simpatije v	neki o-
■sebi,	ki	jo že
več časa poznate, a jo poredkoma	vidite. Naj	vas	ne moti. če	se	boste	sprli z dra-
go osebo, ker ne bo vaša krivda. V poklicnem delu so vam zvezde še naklonjene. Lepa priložnost za izlet. Pismo.
Ribi	(od	20. 2.
do 20. 3.) Prišel je čas, da bolj spoznate svoje prijatelje. Spoznali boste, kdo vas ima zares rad. Ta analiza je potrebna, da se boste lahko izognili marsikateri nevšečnosti. V poklicnem delu nobene spremembe. Ugodno priložnost za izlet z drago osebo.
Tl
prihajali moški vedno sami, ker so jih dekleta že čakala v stanovanju. Da se klienti ne bi zmotili ter pozvonili na napačen zvonec, je Mary Fiore pomazala tablico za ime z rdečilom; tako je vsakdo vedel, da pride v pravo stanovanje. Sestanke je vedno organizirala po telefonu in to v obliki, kot da gre za nakup ali odpoši-ljatev raznih predmetov.
Od vsote, ki so jo klienti dali, so dekleta prejela le tretjino, ostalo si je pridržala Mary, ki je plačevala stanovanja, prevoze in pa seveda podkupovala razne ljudi, da so ji preskrbeli čim boljše kliente. Ker je bila tarifa visoka, so seveda dekleta kljub vsemu dobro zaslužila ter so bila, kot vse kaže, s svojo gospodinjo zadovoljna.
Sedaj, ko je prišla vsa zadeva na dan, prihajajo na svetlo še razne druge zadeve, ki jih povezujejo z delovanjem Mary Fiore. Tako pravijo, da je bila Mary Fiore dobra prijateljica Adanelle Sist, mlade žene pilota družbe Ali-talia, ki so jo našli pred časom z nožem zabodeno v njenem stanovanju v Ulici Vetulonia v Rimu. Zločin je še danes nepojasnjeni in nihče ne ve, kdo je umoril mlado Ada-nello, ki je bila vsaj na videz srečno poročena žena. Torej Adanella je bila tudi nekoč prijateljica Mary Fiore in vse kaže, da je Mary vedela marsikaj o preteklosti uboge Adanelle. Policija bo sedaj gotovo hotela vedeti, kakšne so bile te prijateljske vezi in kaj je Mary vedela o umorjeni Adanelli.
In še neko drugo zadevo spravljajo sedaj v povezavo z Mary Fiore.
Pred meseci se je namreč v Rimu zastrupila s plinom mlada filmska i-gralka Tiziana Britt. Tedaj se je govorilo, da se je Tiziana zastrupila zaradi nesrečne ljubezni. Danes pa nekateri trdijo, da je bila lepa Tiziana tudi med telefonskimi deklicami, ki so bile v službi pri podjetni Mary. Baje je dobro zaslužila ter si je kupila lepo stanovanje in avto ter je imela v banki naloženo lepo vsoto denarja. Spoznala pa je preprostega fanta, v katerega se
je zaljubila in se hotela z njim poročiti. Ker ji je nekdo zagrozil, da bo fantu odkril vso njeno preteklost, če bo hotela zapustiti svojo »službo*, si je Tiziana v obupu vzela življenje.
Policija zanika vse te vesti ter ni dala še nobenega imena v zvezi s škandalom. Ne bo pa mogla seveda dolgo molčati, ker bo javnost zahtevala, da se ta in druge zadeve razčistijo.
t starih easil
Sončni mrk, ki je bil 15. februarja, je vzbudil precejšnje zanimanje v naših krajih. Sicer pa ni to nič čudnega, saj je popolni Sončni mrk precej redek pojav. Res je, da je bil mrk pri nas le delen, toda popolni ni bil daleč od nas. In v te kraje — v Srednjo Italijo in na nekatere otoke v Dalmaciji — so prihiteli astronomi in drugi učenjaki od vseh strani, da bi mogli opazovati ta, za posameznika edinstven naraven pojav.
V naših krajih je bil to četrti in hkrati zadnji popolni Sončni mrk v tem tisočletju. Naslednji bo čez 175 let, leta 2.135. Po navadi pa so Sončni mrki vidni iz istega kraja le nekako vsakih 300 let.
A, dasiravno vsi že vnaprej vemo kdaj in kako bo mrknilo Sonce in kje bo to najbolje videti, ne more navaden človek ostati pri tem ravnodušen. Kar neprijetno mu postane, ko se tako nenadoma stemni, ko se ozračje ohladi in ko vsa priroda v hipu onemi ter postane vse tako neprijetno tiho in mimo. Celo dandanes se človek, kljub radiu, časopisom in televiziji, spričo tega pojava, vznemiri.
SONČNI MRK POVZROČIL PANIKO
V kroniki, ki je ohranjena v Splitu in ki jo je napisal Toma Arhidjakon v prvi polovici XIII. stoletja je opisan mrk Sonca takole:
prevzel. Pri vseh prvotnih bilo Sonce najvišje božanstvo.
blagodejno moč je čutilo sleherno^ bitje. Tudi živali. Te se ob
nenavadno vedejo. Opazovali s0Jj# živalskem vrtu. Opice, ki po dan čebljajo in «klepečejo», so
četku mračen j a nenadoma °neT»[ se niso več oglasile do konca. ko ptice. V hipu so utihnile in D -
so vtaknile glavo med perje
ti. Vrabci so se prav tako odP *
spat, letali in čivkali so okoli drtl katerih po navadi prenočujejo.
KITAJCI, EGIPČANI, INDl^
Neuko ljudstvo je videlo v '
mrku hudobijo demonov, zmajev ^,
gih podobnih zlih duhov, ki
hočejo-:
♦V istem času, leta Gospodnjega tisoč dvesto trideset ino osmega, tretjega dne pred drugo polovico meseca junija, nastala je čudežna in strašna pomračitev \Sonca. Prek ino prek je potemnilo, a vse nebo je črna noč zagrnila, prikazale so se zvezde, a na večerni strani se je ena velika zvezda močno svetiti jela.
Grozen strah je na take viže ljudi prešinil, da so jeli, ko bi brez uma bili, sem ino tja dirjati in na vse grlo na pomaganje klicati, kajti, mislili so, da znanilka je za konec sveta in življenja ta strašna tema.
A bil je petek in 13. dan meseca.
In, izvedelo se je, da je bilo tako samo v Evropi, v Aziji ino Afriki pa ne. še tisto leto se je na severnem nebu ena zvezda z dolgim repom, tudi komet imenovana, prikazala. Plavala je prav nad Ogrskim kraljestvom in tam več noči %a po vrstjo ostala. Eni učenjaki so v tem očitno napovedovanje velike nesreče razbrali*.
temniti Sonce zato, da bi lju(*6 dovali in jim nagajali. Zlasti P*ju pripisovali, da hočejo Sonce so pač vedeli, da je od tega odvis* življenje na Zemlji.	j
Egipčani so verovali, da naS^iit zaradi tega, ker hudobna kača AP y pada Sonce. Ljudje so storili * * goče, da bi preprečili to na*L»e.* kače in pomagali Soncu do zrn Indiji so menili, da se Sonce o K.J demonom Rahujem, a na S skem so verovali, da sta napa«18 dva volka.	^
Narodi, ki so se že pred	?
leti ponašali z veliko kulturo, ko jj Kitajci, Babilonci, Arabci in so že pred 4.000 leti mogli 1 nekatere mrke. O tem je moč neki Konfucijevi knjigi.	.flt	f
Starogrški zgodovinar Her I opisuje neki drug zanimiv	■
zvezi s Sončnim mrkom:	J
celtt \
«Lidijci in Medijci so se let vojskovali in vojna
zdaj za ene, zdaj za drugi! ,jr vala Toda v šestem letu, K $ zopet bitka vnela, se je
doma v noč spremenil. V°j ,t)
se tega tako prestrašili, da, <jf
razbežali. Vojskovodje pa so
čo tega nadnaravnega zna171' mir pogajati jeli.-» Bilo je to ‘' 575. leta pred našim štetjeJ»-
TUDI ŽIVALI SO PRESTRAŠENE Toda, kaj bi se temu čudili, če je preprostega človeka ta pojav tako silno
Toda, kaj bi segali tako dale^ ]ttj< Znano je, da so še v preteklem ^ ljudje ob Sončnem mrku vsi drli v cerkve, kjer so v nei®11 j strahu iskali pomoči in varstva- ^F Seveda je tak strah vlival v .Lje# popoln mrk, ki ga je moč vider ^ po redko, medtem ko ni Prl mrku tako hudo.
GRAFOLOG ODGOVARJA
$
JR
BOnEOA NEZA: — Z Vašimi živci ni vse popolnoma v redu, zaradi česar ne bi bilo napak, da se v tej
do-
/Jt jodtA,
mojem mišljenju ni pričakovati v najkrajšem časU vSe | godkov, katerih posledice bi lahko bile usodne 28j življenje. Oseba je precej romantična v raznih P ^
dih na življenje, vsled česar ne bo tako kmalu J^ti I
I
zvezi posvetujete z strokovnjakom. Njegovih navodil se morate oprijeti v celoti, pa čeprav bo spočetka včasih precej tež-ko. Za Vas bi bilo zelo koristno, da spremenite način svojega življenja, ali pa si poiščete drugo polje udejstvovanja. Truditi se morate, da boste zmanjšali svojo občutljivost, prav tako nezadovoljstvo ter da boste opustili zamerljivost. To Vam bo sigurno uspelo, saj imate v svojem karakterju polno pozitivnih lastnosti.
Ima v svojem	j
lepo izoblikovano intelektualno življenje, katero	i;
do močne materialne osnove.
radi notranjih trenj ne prekorači dosedanjih meJa’ | rakterne črte so pozitivne, vendar ne more iti ” zunanjih vplivov.
okol)e,
lAKLIM: — Ste preveč vezani na svoje o»"-- «•
raznl”
poglede na življe. Morate si prisvojiti v
%
a
n?
m
■
$
CVETOCA POMLAD: — Imate smisel za družinsko življenje, zi>-ad; česar so razumljive želje, da si sled-
nje čim bolj idealno ustvarite. Venuar pa ostvaritev tega cilja ne bo odvisna samo od Vas, kajti ste oseba, za katero ni vseeno v kakšni okolici se nahaja, kajti prav ona je tista, ki more spremeniti poglede in delovanje Vaše osebnosti. Okolje Vam nudi ugodne priložnosti za napredek, pa zato opustite vsako premišljevanje, skočite v «mrzle» valove, kakor Vi pravite in videli boste, da kljub namišljenim oviram kmalu priplavate do svojega cilja.
ljenskih prilikah več elastičnosti in postati pri
lag°'
dl)1'
ji#
«!*''(' t	j,	tnV^1
vejši raznim trenutnim situacijam. Pri nasprotuj jj.
ne izgubite glave, ampak pustite da preteče krf<
sovni presledek, kateri bo v korist. Pričnite
polnjevanjem samega sebe in videli boste, da bo P -t® izpolnitve Vaših želja vedno bolj prosta. Tudi Vi 1 neke pesimistične misli v zvezi z znano osebo, bo šele bližja prihodnost prinesla pravi odgovor.
riS**1
JA-FA: — Površnost ne prinaša nobenih *. sjj vendar o tem sami niste popo'noma prepričan1’
/fenu,
skušate ob vsaki priliki najti lažjo pot. katera P8 pa ni uspešna. Imate smisel za umetnost, vendar s tem področju se premalo razgledani, da bi mog*1 ^
d«
CVETOCA JESEN: — Večkrat si delate težave in neprijetne ure zaradi senc in dvomov, za katere pa ni
kakšno materialno korist v tej zvezi. Z Vaših1	p
nim nastopom vzbujate polno zaupanja. Vaše seh ^
0*** ^
«
«
nobenega razloga. Trezen in miren premislek Vas končno privede do spoznanja, da je bilo Vaše ukrepanje nepravilno. Zaradi tega opustite čimprej take izpade, sicer morete priti na glas vihrave in nezanesljive osebe, Z ljubljeno osebo imejte več potrpljenja, kakor pa je bil to primer do sedaj. Trenutnim srečanjem pa posvetite več pozornosti, kajti nikoli ne vemo v katerem grmovju tiči zajec. Bodite telesno razgibani, ukvarjajte se z kakršno koli fizkulturo.
talne pobude, se bodo srečno končale. Imate P° ‘ .pst
— Z»T.!l
te samo lepim besedam, same obljube morejo
voščljivcev, vendar izluščite najnevarnejše. N®	|
same obljube morejo
močan izvor negodovanja.
n»
LADA CELJE: — Imejte vedno realno glcd80^!^' vsakdanje dogodke in Vaše možnosti v tej zveri ,p;
%
(
I
518; — Čaka Vas velika preizkušnja, ter je od Vas samih odv;,no kako boste položili izpit v tej zvezi. Po
Kot -ne smete, kakor pravimo, plavati v oblaki*:	|
pričarati vse v najlepši luči. Tako delo ne vo<“ j mor, pač pa so razočaranja sledeča temu zelo res1** | ovira naše osebnosti in povzročitelj psihične “ P 9jl»- | katera pri Vas ni redka. Imate močno življenj* jjisli*® j vedno pa je ne uporabljajte na pravem mejtu. ^ 1! , da ste doma na vseh področjih, vendar vedite dolgoletno delo tu ali tam naredi mojstra.	J
'nvevuL.
\
1
d« bi Bilo lupljenje kbompiujb ŽTflBflVNEJ^r . 51 JE JOjCtK IžMISLIL I6UIC0
TOTfi ZGREŠIL JE T9RČO IN KROMPIR ČEK SIJE ZAKOTALIL DOLIČ PROČ. PRH V POD VELIKI ČRNI AVTOMOBIL. JOjČEk jr STEKEL PONJ
hoP-lA 1 prišla Sva 1 \ wp |(jp J
ŠOTOR VEN.1 KLADIVAVENŠ) ŽN\jO $
NO COMPlNCaO Ji KMALU PONOSNO STALTUDI NJUN ŠOTOR
i
TOPA TEDAJ.
naslednjega dne sta se NAVSEZGODAJ ODPRAVILA
z mista
0. K. I ZA TO SEM PA JAZ PECijALlST1
6RRR jAVVVv STOJ J
UUL. STORJENO'
Z PA j PA JOJČEK ,OLUPI KROMPIR.! JAT BOM PA ŠEL PO PRVA
1
vVELK-END1
LONCE VRVICE -K NADELO/
m
h
DI ŠE IN PIŠE
CM
s
26. februarja 1961
55KS82SSKKKKKKKKHi5IKKKBKKl!i;KKKSKKJ!KHa55SSHESHH5!l®l3!SSSSHFKHKS!2EaaEK!SHK®KH55SaK
V
Po občnem zboru direktnih obdelovalcev v Standrežii
Koristi nasiti kmetov na Goriškem Upi narekujejo večjo avtonomijo
V"
Društvo iz Standreza je bilo nagrajeno kot najboljše na Goriškem - Smetišče ob Soči je rudnik za gnojilo - Vgoriški občini imajo med kmeti večino Slovenci
1 8Cwpredel Goriške>
^ X®11 111 furlanski Miub £25 Gorice- inia ? krožneea	cone
^ iiiduftr-	a za raz-
vedno
? 3e razviri?1'|s^i značaj. »1Dl° v wno že’ če st°-
40 Predmi8f° koli g°ri-a>°derne Je’ k->er se brstijo s ^est?e zgradbe ^ in eo^cnimi hiša-£l°pji. gosP°darskimi po-
j,tevl^ujeio °bčini sami
JSftl wP° številu ^	-saJ ima-
Stov n^<£??rocju P°le§ bU 8e ors kem P°" f°%ore 'po12 ^tandreža,
Mavrih °slavja
aJ° Dori . ’ ki vsi sna-
če k IZ
ji0Vf»iskih oh- kmete iz ®faverian Sovodnje
S ki vsi p^-
lo^j se nnJg_v Gorico. Pjih
vet ču*Jam ne bo zde-t»‘h urah n da v futra-><£“*!■
J i?
^ tiče, se prodajal-DSkupnost naših
* druatveS
kakor n?aa ■ ^Pioulato-
& piomV1l° V štan-
kem gojili ^'n so 3ih lo * ^ilu. IW8Cej veli' DeJ začet>,, vo Je bi-bjeje Pa je ^jnosfojno, v °bjem usl° vedno JaiirS oonomijan-^nili obHet federaciie ^jšnii °Pdelovalcev.
H5aTnTkrb°n?miJan'
Prei^b, °bde
te ie btt
kot vL Udežel^ ' ki se
Clan^ovica L nekaf več
koliko^ okrog i20
»o te^a obf-n3 društvo ta
: v ii^dreža * obdelovalci in f, v,rsto let ^ul0 »e lz katerega
tis° not... anio odn^w
tffiss&ssš
^tep^unčna i ’ ampak Clmi SO Si ®redstva> s 8SBvVrst0 “akupUi že
X}Xbte“"»aS
%iščču ob <5n£3e smeti
irnaj0SCSPNa l«n
^ Je ^niešCen ga stal' fcu.je Vez rcenca_
&io (j^eb dela.n°a’ kadar
^ ai'*.poma-
Stvo 0dsekaSa rJrgovin-£%a P« naku£°sreduie
N. k, 111 dnf^U gnojil.
S&ilh k^h Potrebuj. p b Za Pi v večjih NajiSreduje nnclane sku-S ‘ vdabovihPa tudi pri
_
hnono Pri nvg'mi formal-
«S5i, Instniškem •Vtdin
SO V
do-
;e«i •‘‘Janski'JCUO sedaj v
S?* To ltektnih 1lra3 inski ?b i se u n obdeloval.
Slavnih P°znalo tudi
	
	
 .'luninimi ...........................    ,„„„..........................................................................     ■■■■■■■■um................................................................................................................................
ne,
pri katerih je bonomijan-ska lista dobila veliko večino glasov v primeri z listo Kmečke zveze. Precej je temu kriva tudi Kmečka zveza sama, ki se je v zadnjih letih vse premalo brigala za potrebe in težnje naših kmetov, katerim se zdi, da od nje nimajo koristi. Deloma se tu še vedno poznajo tudi posledice zloglasne inform-birojevske rešolucije, katere kvarne posledice so ostale tudi na tem področju.
Vsekakor pa so prav te zadnje volitve pokazale potrebo, da bi bilo treba naše kmetovalce povezati v samostojno slovensko kmečko organizacijo, kakršno imajo slovenski kmetje na Tržaškem. V tako organizacijo bi se poleg štandercev lahko vključili tudi kmetje iz drugih slovenskih predmestij v Gorici ter direktni obdelovalci iz sovodenj-ske, števerjanske in do-
berdobske občine. S tako združitvijo bi imeli več besede tudi v občinski mu-tue v Gorici in bi lahko bolje zaščitili interese slovenskega kmeta. Seveda pa bi morala taka organizacija biti živ in delujoč organizem, do katerega bi se kmetje lahko zatekali v primeru potrebe.
O tem vprašanju je govoril kmetom v štandre-žu tudi predstavnik take organizacije na Tržaškem, inž. Pečenko in vedno več je takih, ki so začeli tudi pri nas razmišljati o tem problemu, saj še vedno ve-lja pravilo, da si moramo pomagati najprej sami in šele potem lahko računamo tudi na pomoč drugih.
V zvezi z zadnjim občnim zborom društva naj omenimo, da je v smetišču ostalo od lani precej neprodanih odpadkov in z njimi so ostali seveda odprti tudi društveni računi. To stanje pa se je zaradi lepega vremena že v zad-
iiiiimiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimtiiimiiiiiiiiiiiiimitmuti
Zlata poroka
uredništvo našega lista z željo, da bi preživela še mnogo skupnih srečnih let!
M. M.
Jernej Košuta
Pri Tončkovih v Velikem i pridružujeta tudi uprava in
Repnu številka 38 je bilo vče- --------------------------ll"*“	"
raj veliko slavje, saj sta mati in oče praznovala zlato poroko.
25. februarja 1911 je na Ta-
bru pokojni župnik Kranjčič poročil Marijo Raubar iz Vogelj in Antona Škabarja iz Velikega Repna. Od takrat si slavljenca že dolgih petdeset let delita vse težave in dobrote skupnega življenja.
Nune Toni, kakor mu pravijo vaščani, je bil, ko ni bilo še toliko kamionov, dolga leta voznik ter je prevažal kamenje iz raznih kamnolomov ne samo v Repnu, temveč tudi V Križu in v Nabrežini. Ko se je razvila motorizacija, se je moral vdati usodi in se je zaposlil kot delavec pri raznih podjetjih. Sedaj pa je v zasluženem pokoju.
Njegova žena Marija pa je že v mladih letih, ko je končala osnovno šolo, začela delati. Vsak dan je hodila v Trst, kjer je prodajala zelenjavo in mleko. Tudi po poroki je kot pridna gospodinja vedno delala, da je doprinesla svoj delež k vzdrževanju številne družine. Saj sta imela kar deset otrok, od katerih je devet še živih. Kot zavedna Slovenca sta jih vzgojila v ljubezni do materinega jezika. Slavljenca sta zvesta čitatelja našega dnevnika ter se čestitkam njunih otrok, vnukov, sorodnikov, prijateljev in vseh vaščanov
njem tednu precej izboljšalo, ker kmetje gnojijo svoje polje in odvažajo smeti, ki so dober dodatek k hlevskemu in umetnemu gnoju. Omenimo naj še, da je bilo društvo iz štandreža lani ocenjeno kot najboljše društvo direktnih obdelovalcev na Goriškem in je zato od pokrajinske federacije preje jo nagrado v obliki radijskega sprejemnika in zlate kolajne.
Tudi pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo jim je poslalo posebno diplomo, ki jim jo je priznala uprava kmetijskega sejma v Veroni, kjer so štandreški zelenjadarji lani razstavili svoje pridelke. Ti pridelki pa so dobro znani tudi v Trstu, saj je v štandrežu cela vrsta avtoprevoznikov, ki zbirajo povrtnino od posameznih kmetov ter jo nato vozijo v Trst.
Navedli smo samo nekaj problemov iz tega našega naj večjega središča na Goriškem, ki je poleg tega tudi nekak barometer za zadržanje drugih slovenskih kmetov v goriški občini, kar se je zopet videlo tudi pri zadnjih volitvah v kmečke mutue. Zato bo treba štandreškim direktnim obdelovalcem posvetiti več pozornosti, ker se okrog njih vrti ne samo gospodarsko, ampak tudi kulturno-prosvetno in politično življenje tega delovnega goriškega predmestja.
— ič
STEVERJAN
Prejšnji teden so obiskali naše šole in kuhinje najvišji predstavniki oblasti, in sicer prefekt, šolski skrbnik, didaktični raznatelj dr. Leben in drugi. Ogledali so si vse šole v naši občini in se o njih izrazili zelo pohvalno. Se prav posebno navdušeni so bili nad novimi šolskimi zgradbami v
KRIZ
m ♦ *
— v fSrSft ?I. 't. m. smo sprte mili na zadnji poti pok. Jerneja Košuto, ki je umrl v starosti 86 let po dolgi in mučni bolezni. Pokojnik je bil med vaščani splošno priljubljen. Rodil se je 21. avgusta 1875 v Križu pri Trstu, kjer je pre. živel vse življenje, razen časa,
ko je služil vojaški rok. Po poklicu je bil kmet in da pomaga svoji številni družini, je poleg svojega dela dolgo let prekladal in nosil premog v Brojnici. Bil je znan tudi kot sposoben gostilničar, saj je imel več gostiln v tržaški okolici. Kot zaveden Slovenec je vzgojil svoje otroke v narodnem duhu. Dva sinova sta se udeležila narodnoosvobodilne borbe.
Kako zelo je bil priljubljen in poznan, se je videlo na pogrebu, kjer je bilo zelo dosti J ljudi in neštevilno vencev.
! Med pogrebci smo videli ravnatelja «Tomosa)> Pečarja, ko-j mercialnega ravnatelja Bana, I direktorja «Inter!comerc» iz U_ 1 maga Kataliniča, dr. Vatto, predsednika italijansko - jugoslovanske trgovinske zbornice v Trstu, dr. Kukanjo, predsed. gospodarskega združenja v Trstu Svaglja in številne druge osebnosti.
Prizadeti družini izražamo naše iskreno sožalje.
Steverjenu, na Valerišču in v Jazbinah, ki so že dograjene, vendar pa jih še niso odprli. Šolski otroci so obsuli goste s spomladanskim cvetjem. Prefekt se je zahvalili za lep in prisrčen sprejem in se pozanimal, kaj potrebujejo šole. Nekaj dni kasneje je poslal sredstva za nakup zavčs, ki naj otroke obvarujejo pred soncem, za o-mare in popravilo dvorišča pri šoli v Steverjanu.
DEVIN
Zadnji, precej prijetni dnevi so malo poživili januarsko mrtvilo in precej gostov se je prišlo ogret na naše sonce, ki je v tem mesecu ob obali še posebno blagodejno. Zato tudi takšno zanimanje za gradnjo novih domov in nakup zemljišč v špekulatne namene.
Tako slišimo, da je v družbi z nekim drugim gpspodom nakupil od graščinske uprave več tisoč kv. metrov gradbenega zemljišča. Devin raste in bo rasel zaradi svoje pri-rodne lege oziroma zaradi tujskega prometa. Temu primerno spreminja in prilagaja svojo zunanjo podobo, sredi katere trdovratno vztraja v svoji nekdanji slavi rezidenca devinske gospode, vztraja, čeprav so se ji pogoji na tej zemlji že tako skrčili, da je le še medla senca. Na zemlji teh nekdanjih mogočnežev je zrasel nov «grad» — šti-vanska papirnica — tam zraven pa še pred njo druga ladjedelnica. Taki in podobni obrati so postopno rušili gospodarske pogoje grofovski dobi in ustvarili po eni strani novo. gospodo, po drugi nove podložnike — delavski razred. Tega pretežno sestavljamo Devinčani. S tem je povedano, da nimamo trdnih tal pod nogami in je lov na kruh vedno hujši, in to tembolj, ker igrajo pri tem svojo posebno vlogo trenutki, ki niso slovenskemu življu posebno naklonjeni. To nam lahko samo odpre oči na usodo, ki bi se spet vrnila, če bi se pustili uspavati po vzorcu iz zadnjih let v upanju, da se bodo naše socialne in narodne razmere kar same, brez našega sodelovanja in brez naše borbe spremenile na bolje. Kar nam po vseh zakonih pritiče, si moramo sami priboriti.
Radi bi opozorili občino na odvažanje odpadkov — smeti, ki se ob vseh hišah kopičijo. Želeli bi, da bi se ta zadeva uredila, da ne bodo gospodinje pri odlaganju smeti v zadregi in ne bo spotikanja in opazk, ki so v nasprotju z ureditvijo vasi v korist tujskemu prometu.
SAMOTORICA
Predzadnji petek smo pokopali 84-letnega Alojza Grudna, po domače Ancinga, do konca vsestransko čvrstega in kle. nega Kraševca. Smeli bi soditi, da je bil takšen zato, ker je bilo njegovo življenje, res delovni dan: več let je delal v kamnolomu in obdelo. val zemljo, nato je bil nekaj let v Ameriki — ki pa mu ni
prijala — in končno se je vrnil na svojo zemljo, ki mu je bila najbolj pri srcu. Mož iz dobrega testa, ali po naše možak. Kot delaven, skrben m varčen gospodar je s svojimi skromnimi prihranki rad pomagal svojcem, a tudi drugim, če so se v stiski zatekli k njemu.
Od trojice otrok je v narodnoosvobodilni borbi izgubil st, na. Na spominski plošči v Kri. žu je vklesano njegovo ime kot žrtve, padle pod nacija-šistično kroglo.
Pokojni se je do zadnjega zanimal za javno življenje, za borbo delavskega razreda, za naše narodne, gospodarske in druge zadeve in je redno prebiral «Primorski dnevnik».
Častno število pogrebcev — domačinov in iz bližnjih vasi — ter številni venci so pričali, kako naši ljudje cenijo in spoštujejo zavedne, nepred. ne in dobre može. Lahka mu kraška gomila, svojcem pa izrekamo naše sožalje!
KRIŽANKA
BESEDE POMENIJO: VODORAVNO: 1 sadni škodljivec, 6. reka v Vojvodini, 11. ujemajoč se po vsebini in obliki, 13. vrsta hrošča, 15. okrajšava za označbo starosti, 16. premišljen, pameten, 18. znak za natrij, 19. kratica za pomemben organ Združenih narodov, 21. silje, žito na korenu, 23. meddržavno obračunavanje brez gotovine, 25. pis. no znamenje, 27. žena očetovega brata, 29. izumrlo sar-matako pleme, ki je živelo ob Črnem morju, 30. krmila, vodila, 32. množica ljudi ali živali, 33. začetnici imena in priimka slovenskega političnega delavca, 35. slavnostna pesem, 36. vrsta ptiča, 37. partizanska gora na Dolenjskem, 38. vodni pojav, 40. neobleče-nost, 41. nada, 42. mazati, ma. deže napraviti, 43. trgovski pomočniki, 44. predlog, 45. to-
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Naše korenine
V torek smo obiskali na Kontovelu najstarejšo vaščan-ko. Sedela je pri mizi v krogu svojih sorodnikov, ki so ji prišli voščit za njen 89. rajstni dan.
Marija Grlanc-Stoka, se je rodila na Kontovelu 21. februarja 1872. Po domače ji pravijo mati Markčeva in je na Kontovelu zelo priljubljena. V zakonskem stanu je i-mela sedem otrok, od katerih je še pet živih. Vse je vzgojila v naprednem in narodnem duhu, kar so kasneje izpričali tudi z dejanji in eden od sinov je padel v narodnoosvobodilni borbi.
Zelo trdo je bilo njeno življenje. Vedno je garala in delala preko svojih moči. Dolgo let je pešačila tudi po dva. krat na dan v mesto z ribami in mlekom v jerbasu. Njeno življenje je bil en sam delovni dan in še dandanes, ko je že tako v letih, še vedno kaj malega pomaga.
Čestitkam njenih otrok, sorodnikov in vseh vaščanov se pridružujemo tudi mi in ji želimo še mnogo zdravja.
MA V HINJE
Usoda je hotela, da smo prav na pustni torek — na dan razigranega rajanja, položili k večnemu počitku sko-ro 95-letno Antonijo Peric. Po. kojna ima svoj zanimiv živ-
ljenjepis. Kot mladenka se je izselila iz svoje rojstne vasi Opatje selo v Kairo 1— ti mesto tolikih žena iz Primorja, kjer se je omožila z dobro stoječim Grkom Kristofidisom, Kot mlada vdova z eno hčerko si je z razpoložljivimi sred. stvi uredila pension in živela od najemnine. Nekateri še živi interniranci s Tržaškega, ki so jih Angleži preselili iz Italije v Kairo, se je gotovo spominjajo, saj jim je pomagala kolikor je le mogla. .
Hčerka, poročena z nekim Avstralcem, ji je zgodaj utnr-la. To jo je skrajno potrlo. Po vojni ni več tamkaj vzdržala in se je leta 1948 vrnH$ v bližino svojega rojstnega kraja, k sestri poročeni Pahor v Sesljanu, nato pa se je preselila lc svoji nečakinji v našo vas.
Torej življenjska pot težkih preizkušenj. Zdrava kot kra-ški klen je pokojnica kljub enim in drugim udarcem vzdr. žala do tako častitljive starosti. Miren ji večni sen!
varniška piščal, 47. močno deževati, 48. kos lesa, 49. pod, stenje, oder, 51. barva kart,
53. okrajšava za kvadratni,
54. plazilke, 55. neroden, nespreten človek, 56. žensko i-me, 58. složen, skupen, 60. glavno mesto evropske države, 61. tuneli, 63. vriskam, 64. ljudska pritrdilnica, 65. znak za erbij, 66. neredi, izpadi, 58. zlato po francosko, 69. komaj opazna sled sape na steklu, barve na sliki, 72. dišavnica, 74. premikam se, 75. krajevni prislov.
NAVPIČNO: 1. dva enaka predloga, 2. pevski glas, 3. javni nasad, 4. tuje žensko ime, 5. del noža, 7. znak za erbij, 8. kovinska, plošča z zamolklim zvokom, 9. žensko ime, 10. oblika pomožnega glagola, 11. povest v slikah, 12. brez volje, brez hotenja, 14. oglašati se z zelo visokim glasom, 15. nepopustljiv, hud, o-ster, 17. žensko ime, 20. velik kamen, 21. del stavbe, 22. kra. tiča za naslov neznanca, 24. stavčna nikalnica, 25. množični pokoli, umori, 26. žensko ime, 27. poln snovi, ki so življenju nevarne, 28. črkovna sestava, 30. pomembna ustanova deljivih vlog, 38. vojaški javni pregled, 39. oče, 40. ne-oblečen, 42. požigalec iz bolestne strasti, 44. ne maram, 45. človekov delovni pripomoček, 46. načelek, okras čela, 48. bolezen sopil, 50. siv, 51. v vojni pridobljeno premoženje, 52. s kromom prevlečen, 54. sviloprejkin . zapredek, 56. znak' za kripton, 57. operni
spevi, 59. medmet, 61. korist, 62. država v Aziji, 65. okrajšano moško ime, 67. boginja jeze pri Rimljanih, 70. medmet, 71. vzklik konju, 73, znamka avtomobilov.
REŠITEV KRIŽANKE
IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
VODORAVNO:	1. Skot, 5.
Simplon, 11. Alpe, 15. strjen,
17. Zoran, 18. obloda, 20. Hom, 21. razila, 23. delo, 25. Vis, 26. oral, 28. rado, 29. vonj, 30. popi, 31, rodovitost, 34. nord, 36. iz, 38. grbe, 39. Ika, 40. nade, 41. le, 42. mršave ti, 45. okret, 47. Bric, 49. Nora, 50. rjaveti, 52. duet, 53. Pepi, 54. ujeta, 55. izdajnik, 58. oc, 59. ture, 61. ino, 63. dete, 64. J(acques) R(ousseau), 65. veda, 66. sladka vina, 69. umen, 71. dota, 73. bonij 74. enak, 76. sik, 77. Lear, 78. golice, 80. Ida, 81, tlačan, 83. opore, 85. amater, 87, Avar, 88. ogrlica, 89. slan.
NAVPIČNO: 1. štor, 2. krmar, 3. oj, 4. ter, 6. izidi, 7. moleti, 8. pr a, 9, la, 10. ondot, 11. Abo, 12. 11, 13. povod, 14. Edip, 15. shodim, 16. narobe,
18. oljnat, 19. Asirec, 22. zavetrje, 24. en, 27. logaritem, 29. vsake, 30, prebujene, 32, drva, 33. okovana, 35. od, 37. zrnec, 40. neizdani, 41. litij, 43. šop, 44. ije, 46. rti, 48. Ren, 51. Atila,. 52. dati, 53. popust, 54. uraden, 56. devica, 57. krokar, 60. ud, 62. odbori, 65. vekav, 66. strog, 67. kolec, 68. Anita, 70. mila, 72. oa, 75. Aden, 77. Lar, 78. gol, 79. Ems, 82. ča, 84. pr, 86. Al.
VIZO V L JE
Smo že nekajkrat opozorili na prehod čez železnico, ki je s prometom že tako obremenjen, da le s težavo opravlja svojo nalogo in na zapornicah stalno in vedno bolj preti nesreča. Predzadnjo soboto zvečer okrog 19. ure sta dva naproti vozeča motorista — domačina — za las ušla smrti. Ob odprti zapornici sta, misleč, da je pot prosta, nameravala preko železnice, ko je pridrvel mimo vlak. Eden od njiju je ustavil vozilo le v majhni, rekli bi v najmanjši, drugi pa v malo večji razdalji. Podobno je bilo z zapornico tudi enkrat prej, ko je neki motorist — domačin ušel smrti le na opozorilo neke žene. Vprašamo, zakaj ni bila zapornica zaprta!? To ni malenkost. Ko gre za življenje, je vsako opravičilo odveč in zaman. Ljudi, ki jim manjša čut odgovornosti, ne spadajo na takšno mesto.
]e vzrok mln-
j* 4 ^:\i°bii?m°č
v b0(I0U’ ^orarne3ali veli-
t/ra4e“V ■krbeti,
Vo s° čpk Pa do« C-m m°č-; ■ 601 belie re^mo le
Sie^\užine
^*«ti,J6kePn čebelah
tla X t(J 'tredn	Vež li"
*-'>da h.	kompii.
'na delov-
do
Vršei
k.
elje
b0>
druž
k '*rgjista 'P^nost bhS aiag°t°vil0, da
zine je in
»i
UsPevala.
O’ sC6re' veiiPl°dnebje.
C!11	tllan	1	Pl°'
tej :»0l0vi. Plati, k% >na - Po
, Ce >n bb-
*tžvi,*matiei štetih tee. ‘cnost
“JUb
nate
h-
l^aif^iintn od-»C' "š d>rie o‘h. čebel.
in -.^ina {tPaž.am° v
Seveda 'tevilč
ti,.>■ *n° °-
ludl slabše
opravlja svoja dela, se pravi, pridelek je manjši in na žrelu je promet manj živahen kakor pri panjih, kjer je sorazmerje med smrtjo in izvaljenjem čebel pravilno. Tako nesorazmerje nastane zaradi bolezni zalege in bolezni odraslih čebel.
Najbolj nevarna za čebeljo družino je bolezen zalege. V letnem času žive odrasle čebele le kratek čas in je to odvisno od pašnih razmer. Tedaj vplivajo na obljudenost družine izgube čebel še posebno, če ličinke odmro, preden se razvijejo v čebele. Tako v panju o-stanejo le starejše čebele, katerih žleze za izločanje mlečka so že zakrnele in ga ne izločajo dovolj. Ličinke, ki jih bolezen že napada, so zaradi slabe prehrane in nege sprejemljivejše za bolezen. Zato pazimo, da bo v panju dovolj mladih čebel, ki bodo pravilno in dobro hranile in negovale zalego ter s tem zagotovile dobro številčno razmerje.
VPRAŠANJA IN ODGOVORI
Bolezni zalege se torej kažejo v večjem številu starih in majhnem številu mladih čebel. En sam pogled na odkrito zalego in presoja številčnega stanja mladih ter starih čebel bosta takoj povedala, zakaj je družina slaba.
Ne samo bolezni Telege, temveč tudi bolezni odraslih čebel kažejo oslabelost družine. Izguba več pašnih čebel krepko poseže v red čebelje družine. Ce ostanejo zunaj panja skoraj vse pašne čebele, lahko sklepamo na zastrupitev. Le redkokdaj se zgodi, da zastrupljene čebele pridejo v panj in tam umro, prav tako so redki primeri, da dolete pred panje in tam v krčih umro.
Stalno in trajno odmiranje čebel kaže na bolezni kronične narave, ki tlijo v panju iz leta v leto. V to skupino sodita tudi nosema-vost in pršičavost. Družine, ki bolehajo za tema boleznima, so vedno nekoliko slabotnejše, imajo manj medu, več mrtvih ob prvem spomladanskem pregledu ter so zaradi neodpornosti nagnjene k boleznim zalege. Razen tega opažamo še, da te družine porabijo več hrane čez zimo in da zimujejo nemirno ter v toplih zimskih dneh zapuščajo panje. Pri prvem pomladanskem izletu lazijo čebele bolne družine po tleh pred žrelom, se trebijo, se zbirajo v gručice, si prizadevajo vzleteti, vendar jim to ne uspe in konč-
no umro.
V življenju čebel sta dve obdobji, in sicer obdobje dela, t.j. pomlad, poletje in jesen, ter obdobje mirovanja pozimi. Zato lahko nekatere bolezni spoznamo tudi po tej časovni razdelitvi. Skoraj izključno spomladi, t.j. aprila in maja, odvisno je seveda od vremena, pri nekaterih družinah množično umirajo mlade čebele. Pri žrelu opazimo, kako mlade živalce zapuščajo panj in v krčih u-mirajo. Znamenja se navadno ujemajo z najmočnejšim razvojem v družini, obilico cvetnega prahu v naravi. Močan razvoj in obilica cvetnega prahu sta pa tudi glavna vzroka za bolezen mladih čebel, pravimo ji maj-
ska bolezen. Izključno v obdobju zimovanja se večkrat samostojno, včasih pa tudi obenem z nosemavostjo pojavljajo v družini znamenja griže, to pa je lahko usodno.
Čeprav nimamo natančnih podatkov o čebeljih boleznih v naših krajih, je vendar znano, da so močno razširjene in da so izgube zaradi njih precejšnje. Skoraj vedno pripisujemo izgube drugim vzrokom, dasi je pravi vzrok le bolezen. Zato vedimo:	vsaka čebelja
družina, ki slabi, je sumljiva na bolezen.
Dr. NEŽKA SNOJ
* * *
Pravijo, da je koruza najstarejša kmetijska rastlina. Ali je to res?
Marsikdo bi podvomil, da je koruza najstarejša kmetijska rastlina ali da jo je treba vsaj prištevati med najstarejše pridelke. V A-ziji in Eii ipi koruze zares v davnini niso poznali in
v deželah, kjer se je najprej začelo razvijati kmetijstvo in se že v starem veku zelo razvilo, n. pr. v Egiptu in Mezopotamiji, je bilo žito — pšenica, ječmen — prvi pridelek.
Toda koruzo so poznali v Ameriki že pred kakšnimi sedmimi tisoči leti. To so potrdila novejša izkopavanja v Peruju, na delu o-zemlja, na katerem so živeli prvotni Američani, predniki poznejših indijanskih plemen. V Srednji Ameriki so bile že pred Kolumbovim odkritjem zelo dobro organizirane države Inkov. Aztekov in drugih starih ljudstev s svojo posebno, zelo razvito kulturo. Ugotovljeno je, da so sčasoma pridobili nad dvajset dobrih sort koruze. Pravzaprav se mora svet prvotnim Američanom zahvaliti, da je dobil koruzo. Koruza je bila poglavitni pridelek starih ameriških ljudstev in iz nje so pripravljali številne jedi ter pijače.
RECEPTI
GOVEJA SEKANICA S SMETANO
25—30 dkg kuhane govedine ali teletine, žlička olja, malo čebule, 1 korenček, kos peteršiljeve koreninice in zelene, ščep moke, 2 žlici smetane, 2 vloženi gobici, 1 vložena kumarica.
Na olju prepražimo sesekljano čebulo in nastrgan korenček, peteršiljevo koreninico in zeleno. Zelenjavo potresemo z moko, jo malo prepražimo, zalijemo z 2—4 žlicami juhe, pridamo drobno sesekljano ali na mesoreznici zmleto govedino, osol.mo, pokuhamo, dodamo smetano, sesekljane gobice in kumarico. Vse skupaj prevremo in topio serviramo s krompirjevim pirejen in solato.
V TESTU PEČENA GOVEDINA
25—30 dkg kuhane govedine, žlička olja, sol, sesekljan peteršilj.
Testo: četrt litra mleka, 1 rumenjak, približno 9 dkg moke, malo soli in olja, ‘neg 1 beljaka; olje za pečenje.
Mrzlo, kuhano govedino narežemo na tanjše rezine, jih malo osolimo, potresemo s sesekljanim zelenim peteršiljem, pokapamo z o-ljem ir zložimo drugo vrh druge. Meso pustimo tako vsaj 10 minut v hladnem prostoru. Nato vsako rezino zase pomočimo v pripravljeno testo in jo spečemo v vročem olju.
JUHA IZ SESEKLJANEGA MESA
25 dkg kuhane govedine, žlica olja, kos čebule, pol žlice paradižnikove mezge, malo moke, kostna juha, 2 žemlji, i dkg surovega masla, zelen peteršilj.
Drobno sesekljano , meso prepražimo z drobno zrezano čebulo in ga potresemo ^ z moko. Ko je malo prepražena, zalijemo s kostno juho ali vodo. Dobro prevremo in dodamo še sesekljan peteršilj. Juho ponudimo s prepraženimi rezinami kruha.
ZDROBOV NARASTEK S SKUTO
Pičle tričetrt litra mleka, 125 g zdroba, 1 jajce, 65 g sladkorja, malo cimeta, 200 gramov skute.
Zdrob kuhamo v vrelem mleku 5 minut in ga ohladimo. Penasto umešamo ru-
menjak in sladkor, dodamo cimet in pretlačeno skuto. Vse zamešamo v kuhan zdrob, nazadnje narahlo primešamo še sneg iz beljaka. Zmes denemo v pomaščen model za narastke ali v kozico in pečemo pri srednji vročini tričetrt ure NEPREKAJENA
SVINJSKA REBRCA S KISLIM ZELJEM
1 krožnik kislega zelja, pol kg svinjskih rebrc, dve žlici moke, sol.
Zelje zalijemo z vodo (voda naj stoji čez zelje), dodamo rebrca in oboje kuhamo dobro uro. Nato vzamemo rebrca iz zelja, jih narežemo na primerne kose, v zelje pa zamešamo podmet, ki ga dobro še prekuhamo in nato zelje ponudimo z rebrci.
JABOLČNI ZVITEK
Testo:	25 dkg moke, sol,
jajce, žlica olja, približno 1 dl mlačne vode. Nadev: 15 dkg surovega masla, 10 dekagramov drobtin, 1 in pol kg jabolk, 15 dkg sladkorja, cimet, 5 dkg rozin; mast za pekač, sladkor za potresanje.
Moko presejemo na desko, ji primešamo z lesenim nožem jajce, olje, sol in mlačno vodo ter ugnetemo iz tega gladko (mehko) testo, ki se loči od deske in rok ter dela mehurčke. Potem naj testo počiva pod pogreto skledo najmanj eno uro. Nato ga denemo na dobro pomokan prt, ga nekoliko razvaljamo, namažemo z oljem in razvlečemo, da je čisto tanko. Nazadnje mu porežemo robove, ga potresemo s prepraženimi drobtinami, z na rezance zrezanimi jabolki, osnaže-nimi rozinami ter sladkorjem in cimetom; nato ,ga zvijemo ter denemo na pomaščen pekač. Zvitek namažemo po vrhu z razstoplje-nim maslom ali mastjo ter spečemo v ne prevroči pečici. Pečenega zrežemo na lepe rezine, ki jih zložimo na krožnik in potresemo s sladkorjem.
Opomba,- Jabolčni kakor tudi vsak drug pečen zvitek pripravimo lahko tudi tako, da nadenemo razvlečeno testo samo do polovice, drugo polovico pa dobro pokapamo z raztopljenim maslom ali mastjo in jo zvijemo čez nadeto polovico. Iz tako pripravljenega zvitka izteče manj šoka.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 12.5, ttajnižja 6.6, ob 19. liri 9 stopinj, zračni tlak 1030.2 raste, veter zahodnik severozahodnih 5 km, vlage 78 odst., nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 9.6 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, NEDELJA, 2«.
Andrej
AIW‘VJ
Sonce vzide ob 6.50 17.47. Dolžina dneva.
vzide ot> 14.04 in zaton« Jutri, PONEDELJEK, V- lw'
Gabrijel
Mesto je včeraj doživelo mogočno delavsko manifestacijo
stavke
Popoln uspeh splošne protestne V CRDA nadaljevanje stavke za nedoločen čas
S10VENSKA PROSVETNA ZVEZA V TRSTU
tržaške in okoliške Slovence na
PREŠERNOVO PROSLAVO
ki bo
Veličastna povorka po mestnih ulicah in enotna skupščina v kinu «Grattacielo» - Vsa manifestacija potekala brez slehernega incidenta kljub ogromni množici delavcev - 0 načinu nadaljnje borbe so se izrekli delavci sami na skupščini
m : :i 1
Pogled
veliko strnjeno množico delavcev na začetku Ulice Bat tisti. Na čelu nosijo delavci transparente, ki razlagajo vzroke stavke.
Včeraj se je nadaljevala stavka vseh delavcev CRDA, ki se je pričela v petek zjutraj in delavci so se sestali na enotni skupščini v kinu »Grattacielo*, kjer so se popolnoma demokratično izrekli za nadaljevanje stavke za nedoločen čas z možnostjo »presenečenj*, kar pomeni, da bodo lahko vsak čas stavko prekinili. Medtem so v znak solidarnosti z delavci CRDA in AFA ter v protest proti včerajšnjemu surovemu ravnanju policije stavkali vsi industrijski delavci od 10. do 11. ure. Od 10.30 do 11.30 so bili ustavljeni vsi tramvaji, filobusi in Avtobusi, uslužbenci trgovin fn krajevnih ustanov pa so prenehali delo eno uro pred koncem delovnega urnika. Zaprli so svoje obrate tudi številni lastniki javnih lokalov, roloje pa so spustili ob prehodu delavske povorke v mestu pri trgovci in javni lokali. Tako je res vse mesto pokazalo, da je solidarno z delavci.
Da se je tudi včeraj stavka radalievala, so povedali delavcem CRDA pred ladjedelnicami in Tovarno strojev, od koder sta krenili v mestno središče dve mogočni povorki. Iz ladjedelnice Sv. Marka so odšli delavci po istoimenski ulici čez Sv. Jakob, Trga Garibaldi in Trg Stare mitnice v Ul. Carducci ter mimo Portici di Chiozza v Ul. Battisti do kino dvorane »Grattacielo*; delavci iz tovarne strojev pa so šli skozi staro mesto in po Korzu, tako da sta se obe povorki srečali ravno pri Chioz-zi kjer se je nudil vsemu občinstvu na pločnikih res mogočen prizor delavske inoči strnjenosti ter navdušenja
V obeh povorkah, ki so bile raztegnjene širom po vsem cestišču so nosili delavci na čelu transparente s svojimi gesli in zahtevami, s katerimi so opozarjali na spor v CRDA vse meščane. Ves čas so delavci tudi skandirali razna gesla in često tudi žvižgali. Obe povorki sta kljub ogromnemu številu delavcev potekali popolnoma v redu in disciplinirano.
Po končani skupščini so se delavci zopet uvrstili v povorko, medtem ko je bilo na pločnikih vse črno občinstva. Koc se je pomikala povorka, so se tudi spuščali roloji, čepi av je bilo še kake pol ure do časa, ki je bil določen za stavko trgovinskih uslužbencev. Povorka je na križišču ulic Battisti in Carducci krenila na desno po Ul. Carducci, nato pa je po Ul. Milano prišla do nabrežja. Pred ravnateljstvom CRDA je bilo razpostavljenih mnogo karabinjerjev in civilnih policistov s čeladami in ko so šli delavci mimo, so stavkokaški uradniki spustili vse oknice, medtem ko jih je zasul pravi plaz žvižgov in vzklikov: »Hlapci, hlapci!*. Prišlo pa ni do nobenega incidenta in delavci so nadaljevali pot na Trg Unita, kjer so zopet nekoliko močneje žvižgali, ker je bila kavarna »Specchi* odprta. Razne dame, ki so se tam pri mizicah sončile, so se zaradi tega nekoliko prestrašile, zapustile stole in se umaknile proti vhodu kavarne, toda ves strah je bil brez potrebe. Povorka se je strnjeno nadaljevala po Borznem trgu in Korzu na Trg Goldoni, kjer so se delavci popolnoma mirno rrzšli. Vsa včerajšnja mogoč-
tn .
stavkajočih delavcev.
Solidarnostna resolucija
izvoljenih predstavnikov
Zupani, odborniki in svetovalci, izvoljeni na listah NSZ so na svojem včerajšnjem posvetovanju odobrili naslednjo resolucijo:
«Delavci in uradniki v ladjedelnicah in v Tovarni strojev Sv. Andreja so še vedno med najslabše plačanimi v primerjavi z drugimi kategorijami delavcev in uradnikov z isto kvalifikacijo; zaradi pomanjkanja dela v teh obratih Jadranskih ladjedelnic, so nji. hovi letni prejemki zares borni
Iz tega stanja so se porodile pravične, a tudi umerjene zahteve po izvolišanju, Te pa sistematično odbijata
 N
IPRIMCSKI DNEVNIK
UREDNIŠTVO TRST UL. MONTECCHI H-Il TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GOHICA Ulica S. Pellico Ml. — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št 20 - Tel. št 37-338
NAROČNINA
Mesečna 630 lir — Vnaprej:
četrtletna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — LKJ:	" tednu 20 clin, me-
sečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletne
960 din, četrt-.etno 480 din — Poštni tekoči račun:	ZaiožnišLvo tržaškega I ska Trst 11-3374	—
Za FLR.1: ADIT, DZS, Ljubljana, S*ritarjeva ulica 3-1, tel. 21-928, tekoči račun pri Komunami banki v Ljubljani 600-70/3-375 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski HO, finančno-upravnt 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi s? naročajo pri upravi.
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT. Trat
vodstvo CRDA in združenje industrijcev. Tu tiči vzrok za stavkovna gibanja v teh dneh v Trstu in v Tržiču in ki zadevajo skoraj 10.000 uslužbencev osnovnih industrijskih pa. nog našega gospodarstva; od tu izvira tudi vsa resnost sindikalne in enotne borbe ter vsa ostrina te borbe, ki jo je zaostrila ne samo trmasta nepopustljivost ravnateljstev, temveč tudi pristranska pomoč policije.
Vsi delavci, vse delovno prebivalstvo Trsta in okoliških občin, Slovenci in Italijani so solidarni s kovinarji, ker se tile borijo tudi za to, da se zajezi propadanje Trsta ter se poživi gospodarstvo celotnega ozemlja; borijo se, da bi jim priznali pravico do boljšega življenja ter do resnično demokratičnih pogojev v tovarnah in v njihovih pod. jetjih, ki jih nadzoruje država.
2upani, odborniki in svetovalci NSZ protestirajo skupno s člani vodstva NSZ, ker se je proti tem delavcem, ki zahtevajo boljši kruh in kulturne ter demokratične po. goje življenja, zagnala in se zaganja policija, uporabljajoč neverjetne metode in očitno pristranost. Protestirajo tudi, ker se je delavskim pravicam postavil po robu krajevni in deželni reakcionarni in neofašistični tisk.
Ko zbrani na posvetovanju izražajo svojo solidarnost kovinarjem v borbi, jim želijo, da bi s podporo vsega delavskega razreda našega ozemlja izvojevali popolno zmago. Ta zmaga naj zagotovi njim in njihovim družinam mirno bodočnost ter naj pomeni obsod. bo nedopustnih policijskih me. tod. Naj končno osramoti kon. servativne in reakcionarne sile, ki so v zadnjih mesecih pokazale svoj fašistični obraz ter začele izvajati tipično skva. dristične akcije proti delavcem, proti demokratičnim silam, a ob priliki nedavnih dogodkov proti osnovnim pra. vicam državljanov slovenskega jezika in narodnosti, ki jih v polni meri priznavata republiška ustava in Spomenica o soglasju.«
na manifestacija je torej pokazala, da je vsako poseganje policije vanjo odveč ter so zato predvčerajšnji dogodki še toliko bolj vredni obsodbe.
V natrpani dvorani kina »Grattacielo* so sami delavci izbrali način nadaljevanje borbe. Skupščina se je pričela ob 10.3C in trajala dobro poldrugo uro. Odprl jo je član no-tianje komisije ladjedelnic Russo, ki je dejal, da je namen obeh sindikatov kovinarjev, naj delavci izberejo način borbe ki jim ga bosta predlagala. Glavno je pri tem, da se ohrani enotnost, pa naj delavci izberejo kakršno koli pot. Zatem sta pozdravila delavce predstavnika FIOM in UIL iz Tržiča Braicovich in Busat-to, ki sta poudarila enotnost, ki veže tržaške in tržiške delavce v skupni borbi.
Zatem je spregovoril tajnik tržaške FILM Semilli, ki se je zahvalil za solidarnost drugih kategorij delavcev s stavkajočimi delavci CRDA in AFA, ki so že 40 dni v borbi. V zvezi z incidenti v petek je Semilli dejal, da so bili delavci disciplinirani, da pa je nasprotno izgubil vsak čut odgovornosti tisti funkcionar, ki je zaukazal naval čelerinov nanje Delavci CRDA so tokrat popolnoma enotni in strnjeni in delodajalci ne morejo računati, da bi skrhali to enotnost. Delavci bi imeli od u-resničenja svojih zahtev gospodarske in socialne ugodnosti, toda ravnateljstvo CRDA in Intersind se sklicujeta pri svoji nepopustljivosti na neka r.evzdržljiva načelna stališča.
Nato je nakazal Semilli razne glavne zahteve ter dejal, da dejansko obstaja proizvodna nagrada že od leta 1952 ter da se je ravnateljstvo CR DA obvezalo, da bo dokončno uredilo to vprašanje v septembru 1958. Ce bi to vprašanje uredili, bi lahko dobili delavci okrog 40.000 lir nagrade na leto, saj je delovna storilnost močno narasla, kakor sc tudi povečali norme. Prav tako je treba urediti nagrade delavcem, ki delajo na odstotke. Tudi zahteva po dopolnilnem pokojninskem skladu v podjetju je uresničljiva in ne predstavlja nič izrednega. Končno se mora priznati notranjim komisijam vsa kompetenca, ki jo imajo po zadevnem sporazumu. Intersind pa je postavil • za pogajanja neke nesprejemljive pogoje, kot ustavitev borbe delavcev, ki instalirajo na ladje razne cevi v tržiški ladjedelnici, ki so že začeli stavko mnogo prej. Poleg tega zahtevajo, da morajo začeti delavci 10 dni pied pogajanji zopet opravljati nadurno delo itd. Vse to pa so samo izgovori, da bi ponižali delavce.
Nato je Semilli prešel k glavnemu vprašanju, o kate-
rem se je morala skupščina izreči: to je o najboljšem načinu borbe, da bi prisilili delodajalce k pogajanjem. Po mr.enju FIOM je bolje, da se napovedo stavke v presledkih, tako da bodo lahko prenesli delavci finančno breme izgubljenih dni dela. kajti računati je treba z dejstvi, ker ne razpolagata sindikata s stavkovnimi skladi, saj ne gre le za nekaj sto delavcev, katere bi lahko podprle druge stroke, marveč za tisoče delavcev. Tako bi lahko na primer delavci stavkali po tri dni na teden in bi lahko vztrajali v borbi. Drugi pa so za stavko za nedoločen čas. Ravno zato sta se sindikata izrekla za sklicanje skupščine.
Zatem je spregovoril tajnik Delavske zbornice CISL Pin-guentini, ki je poudaril enotnost delavcev in dejal, da zagovarja njegov sindikat stavko za nedoločen čas, ker bodo na ta način laže prisilili Intersind k pogajanjem. Povedal je tudi, da vse kaže, da misli ministrstvo za delo pomirjevalno poseči vmes za rešitev spora. To pa ne pomeni, da so zato delavci razdvojeni. Sindikata bosta sprejela to, za kar se bo izrekla večina. Zatem pa morajo delavci disciplinirano slediti odločitvam sindikatov, toda to ni takšna disciplina, kakršno si zamišlja za delavce policija.
Po obrazložitvi položaja po obeh sindikalnih voditeljih se
je zvrstila pri mikrofonu cela vrsta delavcev, ki so izražali razna mnenja ter se izrekali za eno ali drugo tezo. Ta diskusija je bila zelo zanimiva in tudi značilna, saj tako razgibane skupščine že dolgo ni bilo. Končno je prevladalo kompromisno stališče, po katerem se bo stavka nadaljevala, toda se bo lahko tudi nenadoma nehala. Sindikati ne bodo torej dajali vnaprej nobenih navodil. Ko so postavili ta kompromisni predlog na glasovanje, se je izrekla večina delavcev zanj.
V diskusiji se je več delavcev zelo pikro izrazilo na račun uradnikov, med katerimi je mnogo stavkokazov. Ko se je neki uradnik, ki redno stavka, oglasil in označil svoje kolege z zelo slikovitim nepo-ni vljivim izrazom in ostro obsodil njihovo ravnanje, je pozdravilo te njegove besede r.ribolj burno ploskanje. Skupščini delavcev so prinesli pozdrave tudi visokošolci in pristaniški delavci.
Tudi v Tržiču se je nadaljevala stavka vseh delavcev ladjedelnic. Že zgodaj zjutraj so bile ob vseh vhodih v ladjedelnice močne delavske straže. Delavci so zatem šli v povorki po mestu, FIOM-CGIL in UIL pa sta sklicala skupščino, na kateri so se delavci er.ako kot v Trstu izrekli za stavko na nedoločen čas, ki pa se lahko konča brez sleherne vnaprejšnje napovedi.
V torek se bodo sindikalni voditelji ponovno sestali in razpravljali o nadaljnji borbi.
V zvezi s stavko v CRDA in z napadom čelerinov na delavce sta poslanca KPI Vidali in Franco vprašala predsednika vlade ter ministra za notranje zadeve in državne u-deležbe, ali ne nameravajo intervenirati za rešitev spora in proti takšnim napadom na delavce. Poslanca sta nato v svo-jem vprašanju orisala spor m potek dogodkov v zadnjih dneh v Trstu.
Skupščina delavcev SALDA
Včeraj so se sestali delavci podjetja SALDA na skupščini, na kaferi so jim sindikalist} poročali o položaju. Delavci so poudarili, da odpusti sploh niso upravičeni ter so poverili sindikatu nalogo, naj se jim odločno upre. Včeraj je sprejel delegacijo delavcev SA LDA tajnik dr. Palamare dr. De Giorgi, kateremu so po-
jasnili svoj položaj. Dr. De
Giorgi je obljubil, da bo poročal o tem dr. Palamari.
danes 26. februarja v dvorani na Stadionu «1. maj» ob 17. uri
Stavka delavcev ESSO
V POPOLNOMA NOVIH OBLIKAH SE VAM BODO PREDSTAVILI ZDRUŽENI MLADINSKI, MOŠKI IN MEŠANI ZBORI, TAMBURASKI ZBOR TER PLESNA SKUPINA NARODNIH PLESOV
Iz tehničnih razlogov so stavko v rafineriji Esso nekoliko odložili. Pričela se bo v torek 28. t. m. ob 22. uri zvečer, nehala pa 2. marca ob isti večerni uri. Do stavke je prišlo, ker so se razbila pogajanja z delodajalci.
  iimiiiiiiiiiiiiiin iiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimin ........................
Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom sporeda
Sinoči na sedežu NSZ v Trstu
Sestanek izvoljenih svetovalcev Neodvisne socialistične zveze
Obravnavali so splošna vprašanja, ki zadevajo slovensko manjšino v Italiji in konkretne občinske probleme
Na sedežu v Ul. sv. Frančiška 20 so se sinoči sestali svetovalci Neodvisne socialistične zveze, ki so bili izvoljeni na Listah občinske enotnosti v podeželskih občinah ter svetovalca v tržaškem občinskem in pokrajinskem svetu.
Sestanek je otvoril tajnik Neodvisne socialistične zveze tov. Laurenti, ki je najprej pozdravil vse prisotne v imenu izvršnega odbora NSZ ter pri tem poudaril, da je bil sestanek sklican na večkrat poudarjeno željo, da bi se občinski svetovalci NSZ občin tržaškega področja med seboj bolje spoznali in na sestankih obravnavali skupne občinske probleme.
Potem ko je tov. Laurenti omenil nekatera konkretna vprašanja, ki zadevajo občinske svetovalce, zlasti pa njihov odnos do tovarišev drugih skupin ki tvorijo občinske liste na podeželju, je prešel na konkretna tržaška vprašanja splošnega značaja in med temi tudi na stavko delavcev ORDA, o čemer pa poročamo na drugem mestu.
Za tov. Laurentijem je govoril tov. Dekleva, ki je predvsem poudaril točko volilnega progrania občinskih list, ki pravi, da se bodo svetovalci in občinski sveti borili za narodnostne pravice Slovencev, za uveljavitev obveznosti mednarodnih dogovorov in ustavnih določb. Prvi korak v tej smeri, je dejal tov.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiitiiiiiHiiiiitiiiiiiititiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiniiiiiimiiiifiii
Iz sodnih dvoran
Orožnika le zgrabil za ovratnik in zavpil: noter te popeljem jaz
Vendar ga je peljal karabinjer, sodnik pa ga je obsodil na 6 mesecev zapora - Oproščen kirurg, ki je brez dovoljenja zgradil kokošnjak
Francesco Corvasci star 25 fet od Spod. Magdalene 1306 se je 10. septembra lanskega leta spoprijel z nekim karabinjerjem. Zgrabil ga je za ovratnik ter zavpil: Noter te popeljem jaz! Tako ti pripeljem, da te bo hitro konec. Zaradi tega prestopka se je moral Corvasci zagovarjati včeraj pred kazenskim sodiščem, ki mu predseduje dr. Boschini, skupno z nekima njegovima prijateljema, ki pa sta bila obtožena samo nadlegovanja nekega dekleta. Sodniki so spoznali Corvascija za krivega ter ga obsodili na 6 mesecev zapora ter ng 6.000 lir denarne kazni. Obsojena pa sta bila tudi njegova prijatelja. Gre za 22-letnega Gcnnara Pittaro iz l/lice Donota 8 ter za 23-letnega Luciana Porceluz-zija iz Ulice Trauner 5. Prve-
iiiii im mim milili iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiii
PISMS UREDNIŠTVU
Bratski objem Italijana
vsem slovenskim prijateljem
Iz Bassano del Orappa smo dobili naslednje pismo:
«Spo tovani gospod urednik, prebral sem pismo ne/cepa slovenskega dijaka italijanskemu dijaku, ki ste ga poslali tedniku «11 Puntov, Popolnoma se strinjam z vsebino pisma in sem grajal dejanja svojih tržaških tovarišev, ki prav gotovo niso napravili do. bro uslugo demokraciji s tem, da sc uprizorili tiste neumne manifestacije proti uvedbi dvojezičnosti S takim ravnanjem so dokazali ,da niso razumeli, kaj pomeni demokracija in olik mo spoštovanje tIoolŠIcc osebnosti. Ne verjamem, da je to, kar se je zgodilo v vašem mestu, napravila večina mestnih dijakov
zadnji letnik klasičnega liceji :j Padovi) so soglasno
jem
obsodili incidente pred slovensko knjigarno m prav tako so nap.aoili tudi mnogi drugi i-talijanski dijaki.
Članek v tedniku «11 Pun-to» je prav gotovo naletel na odobravanje vseh njegovih či-tdteijev. Zaključujem to svoje ptsme. z željo, da bi dobil stik iv začel prijateljsko dopisovanje s kakšno jugoslo-van.ko študentko, ki pozna i-talijanščmo ali francoščino, a-li pa s kakšno italijansko di-jakinjo s slovenskim materni i jezikom. Zelo Vam bom hvaležen, če boste lahko u-stregli tej moji želji.
Pošiljam bratski objem Italijana vsem slovenskim prija
 -----"	e	-	HJUim	l/ovn*	......
ampak zelo verjetno tisti del, teliem. Z odličnim spoštova-
ki še sliši na prazno vabilo bobnečih idealov brez smisla ter čuti domotožje po preteklih časih.
Tudi moji sošolci (obisku-
njem.
Sledi podp s.
(On. ur Naslov uruunistvu).
mu so sodniki odmerili 5.500 lir denarne kazni drugemu pa 4.000 lir.
Dogodek, ki je pripeljal Corvascija in ostala dva pred sodišče se je odigral pozno zvečer omenjenega dne, in sicer v plesni dvorani «Paradiso». Trojica je v dvorani nadlegovala neko dekle. Gospodar je poklical dva karabinjerja 'ki jih odstranili od plesišča. V vesla jih odstranila od plesišča. V veži pa je prišlo do prepira.
Corvascijevih nesreč pa včeraj s tem še ni bilo konec. Zagovarjati se je moral tudi zaradi obtožbe neke tatvine. Tudi to pot je šlo za dogodek v plesni dvorani «Kufersin» v Ulici Baiamonti. Neki Romano Petelin je bil slekel suknjo ter jo položil na stol. Nekaj minut kasneje se je odpeljal z avtom izpred plesišča. Cez 5 ali 6 dni se je vrnil v lokal ter pobaral po suknji. Dve očividca sta trdila, da dobro poznata tatu. Na policiji so jima pokazali slike raznih osumljenih in v eni izmed teh sta prepoznala Corvascija.
Sodnikom pa se je zdelo, da ni dovolj dokazov za Corvasci-jevo krivdo. Zato so ga v tem smislu tudi oprosdli-- * *
Pred kazenskim sodiščem, ki mu predseduje dr. Boschini, se je moral zagovarjati 62-letni Peter Cvitanič iz Ul. delPEre-mo 140/11, kirurg po poklicu. Cvitaniča so obdolžili, da je na svojem zemljišču v bližini hiše zgradi; velik kokošnjak, ki je bil dolg 26 metrov, širok 6 ter visok 2 in pol metra. To zgradbo je bil opazil agent u-pravne policije Stellio Ruzzier 28. julija 1959. leta. Ker se mu je zdelo, da bi Cvitanič ne smel zgraditi kokošnjaka brez predhodne odobritve občinskih oblasti, je prijavil zadevo svojemu poveljstvu. To je potem prijavilo Cvitaniča sodišču zaradi kršitve urbanističnega zakona
25. aprila lanskega leta je pre-tor spoznal Cvitaniča za krivega ter ga obsodil na 5 dni zapora ter 5.000 lir denarne kazni. Včeraj je kazensko sodišče, v prizivnem postopku, oprosti-, lo Citaniča vsake krivde, ker I nj zagrešil kaznivega dejanja.
nadaljevala včeraj razprava proti nemškima državljanoma Petru Lappehsenu in Petru Lappehsenu in Petru Angen-dohru ter njihovim soobtožencem. Na razpravi sta govorila odvetnika De Vincentis, ki brani De Rtcka ter Degli Oc-chi, ki brani Bigliotta.
— « » —*—
Nesreča z motorjem
Po Ul. Carducci se je včeraj popoldne peljal z motorjem 37-letni Ermanno Candolf iz Sagrada št. 46. Sedel je na zadnjem sedežu motorja, ki ga je vozil 24-letni Aldo Le-giša iz San Pier d’Isonzo. Blizu Trga Santorio pa je Legiša zadel ob motor, ki ga je pred njim vozil 22-letni Pierpaolo Favento s Trga Sv. Jakoba 3, ki je hotel kreniti na desno. Candolf je zletel z vozila in se je pobil ter ranil po stopalu leve noge, zaradi česar so ga sprejeli na ortopedski oddelek in se bo moral zdraviti od 20 do 30 dni.
«»----
Mati in sin zastrupljena s plinom
Včeraj popo.dne se je 4lS-let-ni Mariji Pettirosso zdelo zelo čudno, ker ni še videia svoje sesede 58-letne Marije Fernetti vit. Neri iz Verdelske ceste št. 54. Zaradi tega je potrkala na vrata njenega stanovanj«, a se ni nihče oglasil. Stvar se ji je zdela sumljiva, ker je iz stanovanja uhajal plin S ključi, ki jih je imela pri sebi, je odprla vrata stanc vanja m je kar obstala, ko je v kuhinji zagledala na blazin: mrtvo žensko in njenega 36 letnega sina Guida.
Ni še znano, zakaj sta si 30-letni Guido Neri in njegova 58-Ietnn mati Maria Fernetti vd. Neri vzela življenje s plinom. V ta namen sta si pripravila ležišče v kuhinji in odprla plinsko cev. Pettirosso
nemud ma obvestila rešil-
J
m avto in policijo. Legalni zdravnik jc ugotovil, da sta mati in sin umrla zaradi zastrupitve s plinom okrog 3. ure po polnoči Ob 16.45 so r.juni trupli pripeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice. V stanovanju je policija našla
Dekleva, je bil napravljen, ko so občinski sveti in odbori protestirali proti fašističnim demonstracijam, ki so bile naperjene izključno proti Slovencem in proti Jugosla. viji. Ra v tej pravični borbi ie treba nadaljevati, dokler ne bomc Slovenci dosegli o-:iih pravic, ki nam pritičejo.
Dr, Dekleva je nato poudaril vlogo Slovenske kulturno-gospodarske zveze, ki je od vsega začetka, to je od ustanovitve stremela za tem, da bi prišlo do enotne in skupne akcije vseh Slovencev, zlasti ko je šlo za reševanje bistvenih in življenjskih vprašanj Slovencev v Italiji. SKGZ. je dala od svoje ustanovitve pa do danes vrsto pobud, ki so se konkretizirale v številnih skupnih akcijah. Med zadnjimi je treba še posebej poudariti pobudo, da bi prišlo do predstavniškega organizma vseh slovenskih političnih skupin in organizacij na Tržaškem in Goriškem ter v Beneški Sloveniji, ki bi čim uspešneje zastopal in branil koristi ter zahteve slovenske manjšine v Italiji ter po potreb' posredoval v vprašanjih, ki se tičejo naših pravic med manjšino in oblastjo. Govornik je izrazil prepričanje, da bo do ustanovitve tega organizma prišlo v najkrajšem času.
V nadaljevanju so govorili še tajnik SKGZ tov. Kosmina in drugi predstavniki NSZ, potem pa se je razvila živahna razprava o raznih skupnih občinskih problemih ter o vprašanjih, ki zadevajo vse Slovence v Italiji.
Občni zbor Kmečke zveze
V nedeijo, 5. marca t. 1. bo v Gregorčičevi dvorani v Ul. Genpa 9 občni zbor Kmečke zveze.
Poročilo o zakonu za slovensko šolstvo
V sredo na seji zakonodajne komisije
Zvedeli smo, da bo v sredo na seji zakonodajne komisije poslanske zbornice poslanec dr. Franceschini (KD) poročal o treh osnutkih zakona za slovensko šolstvo, ki so jih predložili poslanci KP, PSI ter vlada.
——o------
Večer o borbi alžirskega ljudstva
Večer prireja Zveza demokratičnih žena
Zveza demokratičnih žena vabi svoje članice, da se u-deleže večera, na katerem bodo čitali pesmi in dokumente o borb. alžirskega ljudstva za narodnostno neodvisnost. Večer bo v torek 28. februarja ob 20. uri na sedežu v Ul. S. Lazza o 16, II. nadstropje.
Volitve bolniške blagajne obrtnikov
Fokrainska bolniška blagajna za obrtn.ke je obesila plakate glede bližnjih volitev za obnovitev upravnih organov blagajne, odnosno točneje za volitve delegatov, ki bodo sestavljali generalno skupščino ustanove.
Volitve oodo 12. marca 1961 ir se bodo pričele ob 8. uri ter zaključke ob 22. uri.
Na plakatu so poleg tega navedena tudi področja štiri- i nijstih volilnih okolišev, šte- : vilo delegatov, ki jih bodo iz- ' volili in označeni volilni se- | deži.
htevajo za tržaške avtomobiliste dodelitev določene količine bencina po znižanih cenah, ker jih sedaj prizadeva konkurenca mnogo cenejšega jugoslovanskega bencina.
Vesela proslava Jadranskega delfina
Včeraj popoldne je družina Jadranskega delfina rodu Modrega vala z veselim, pristno taborniškim programom, proslavila svojo sedmo obletnico obstoja in živahnega delovanja.
Mladi taborniki so se potrudili in priredili zabaven program. Uvodoma je spregovoril Vintgar, sledila je šala «Sola», ki so jo izvajali Medvedki in Čebelice. Zelo je u-spela parodija «Krsta pri Savi cin, ki sta jo napisali Neda Mijot in Zorka Orel. Vitki Topol in Šustarčič pa sta žela mnogo odobravanja in smeha s šalo «Dva p tička v gozd u». Pa še so sledile pesmi, šale, veselje in smeh, s katerim so taborniki .ponovno prikazali, da~ so mladi in polnj življenji.
VINTGAR Premiera v »Verdiju«
Dobra predstava
«RigoIetta3
Ob zelo dobrem obisku je bila včeraj zvečer v gledališču <fVerdi» premiera «Rigo-letta». Skrbno pripravljena predstava je ugajala občinstvu, ki je večkrat ob odprti sceni ploskalo nosilcem glavnih vlog:	Gianni D’Angelo
(Gilda), Aldu Prottiju (Rigo-letto) in Alfredu Krausu (voj. voda Mantove).
Zaradi pomanjkanja prostora v današnji številki bomo o predstavi kaj več pisali prihodnje dni. Opozarjamo pa na današnjo popoldansko predstavo «T annhduserjas.
Slovensko
v Trstu
DANES 26. t. m. ^ in ob 18. uri v,pr°sV rf rani ((Albert Sirk»
G0U-i
PAVEL'
V soboto 4. marca
ob H
v avditob^ J
F. GOODRICH-A- H* J
Dnevnik Ane M j
z a d n j *
* * *
V nedeljo 5. marca
v avditorij
SNEGUL
[ OtEPAt^>
VERDI
Danes ob 16. un,.i.vj‘ abonma tretja P^š!erjl»; nerjevega «Tanntt»“5"»
rigira Francesco M®j( delli. Prodaja vS
gledališki blagajn1-
Danes ob 17. un,
DD in v torek 28. *- j# t uri za abonma H novitev «Soproga» A va. Predprodaja \ J
vstopnic pri &}e osrednji blagajni.
Danes ob 21.	t^l
nje filma «Kr ljubimcev« C.	:
CUC.	.	dj
27.
uri, bo igral Viri
ček» za koncertno
k i
Fenlce 14.30 «Ester 1°£fjj.■ an Collins, Richar« gio Fanto-ni. K jj Excelsior 14.30 «Dece* tret », Jerrv Lc* ip#, Filodrrmmatico U-30 pt e pepit-#, JaW1 Puciae.	s^
Grattacielo 14.00 ^ gitie Bardot,
Sami Frey. PrcP0 J
dl M.	tKVt^l
Arcobaleno	14.00	I
Ug . Tognazz1, ” I n<-ho.	.poišj
Supercinema 14-00 jitk bezt.L, Inginaf jjJji
fil. . Prepovedan®
Alabaida 14.30
Monica	Vitt:	jSSffl
ti, Lea Massafi* ^ mlad ir i	, -j( K
Auro.a 14 30 «Sm-J j
'ja».	,	,lkJ	šr.
Capitol 14.00 «ve , j*'V Največja Pre'1Spl-c0 * ? Garibaldi 15.00 «R ( uin fad preP0'
dl m.	imel’*'.'!
Cristallo 14.30 «cr mlSer|
to Sc rdi, VittoriO J no Manfredi	v, sd' j
Impero 15.00 (iLjoo ^ lin Monrce,
vi br<>tje», Ai«in ved*9®
to Salvatori. PceP^ J
«Nam
Italia 14 00
Tog, azz'. Rai'1' Francis Blancb«
odo
Masslmo 14.00	^
gent«, Dawn A® j§
st:.itn e.
....
Modeme 15 30 «Nc „
n.ico'01, Burt dre" Hepburn- |d Astra 14.30 ((SatnsO" in Dalila«, >419® f:
scopč/
Asuria 15.00 ‘R3^]ol.
Brasseur Danic
KINO PROSEK-KONiOVEL
predvaja danes 26. t. m. ob 16. uri barvni film
Ciiem oscope
Tokio ponoči
V glavnih vlogah MIVE KITAHARA in VUJIRO TSHIHARA
13-00«,
ot9j
bratje*-
A
njeg -vi
mi<-dlnl	.jVJ n>»
Marconi 14.00 «M10 j teenni-oior, ■<in’ /I Douglas.	m/sP* I
Ideale 13.,5 «Vsl Ji to bordi	„0, .
Savn a H30 «sa .„(»■ '< j i-ezuosa«.
Louise, Kervvin 0(ir I 14.00 «Ne J Ber,srr
„pJi
• Ja|«Sill4 rio Magajna rani na
cn na ugled v -*n ji
Cdeon
gr id
S'ik>. ki jib
so na ugled gami. Ul. »v. F /
MALI OULASI
14—15-LETNEGA FANTA za tr
goviro jestvin Išče Klun, Ulica Istna 2.
MAČKA SIAMSKE PA'ME (krema barve gobček temen, oči si-r.j«j se j.» zgubila. Nagrada 30 0 lir najditelju. Cosianl — Zival-sko zatočišče ASTAD. Opčine 1098 — tel 21-292
OBIŠČITE VELETRGOVINO FE LICE - Trst, Ulica Carducci 41 Kupili boste: bunde dežne p'a šče, hlače, srajce, JO(>e in mno go drugih artiklov najboljših vrst po res konkurenčnih cc nah.
VELIKA Inozemska tovarna želi rover,-ti generalno zastopstvo tali koriec.ljo) za Jugoslavijo za svoje proizvode: barve, firneže nasplošno — najboljši pogoji. Za vse podrobnosti pisali na upravo ((Primorskega dnevnika«. Trs*. Ulita S. Franreseo 20 pod ullar ve«.
Včeraj ob 12.30 ;e
kratki bolezni naša blaea mati
Zaprte bencinske črpalke
gospa ANA vd. KRi
n*
pismo, v katerem sta nesreč-Pred kazenskim sodiščem, ki neža napisala, komu zapuščata mu predseduje dr. Rossi, se je svojo imovino.
Opolnoči so pričeli tržaški prodajalci bencina z zaporn ki bo trajala 48 ur, tako dr bodo danes in jutri vse črpalke zaprte. Prodajalci za
Pcgreb nepozabne pokojnice bo danes uri v Bazovici.
I#
w
Dr. Sonja
<no,ranje in 0,r «,
tS‘ f
se je -ve„,Fu
Pr
Ul Machi
vali in spremil* .‘1 il>
ki so *
Vsem
našega pr
nega sina
se iskreni
Ri"man je,
starost)
pi. minila
stara ma'1
uk v a)
Zaluloči hči Josipina z družin«^
z družino in vse ostalo s°tC
26. februarja 1961
M VČERAJ DO DANES
B^TVa'	IN	POROKE
’ ^5'lOtel?Sa 56 }e rodilo 3f„b' 03 19. Stoaš TlP'° Je 13 10 V Trstu 38 wrok Ja je
, Rooiia
T^^nieh SfiL 0rlstlna Sol-Jornieiij, Ro^j-J®0!33. GluJlano l^ban, £rfo Taupal, Silva-£'» Doz Sf> Ju«ovaz, rtona-
^LSfuina S!!S? UrSi4' Ma-
jDMRiUl so- 'oa.i1®? Aipollonio. rffovig n,,™;letnia Caterina fe.	74-letni Gto-
w ‘i’ 7Metaa’ P-i.etnd Arturo S, l1®. 95&J?®8,1? 3 Radetti SL7l'i«tna aS* Maria Amo-v?"4*. 75-le*nAntd™a Hiti por.
st
ftje S4ii«tr«i n4. Bellini por.
“■‘«'1 V^?1™ Ta™?u.rin
OKUct. k Ue Giorgi.
l°®pod‘taU ?ilvan° Poti«-iWnf ranvescoMontesi,
do i Bva Pani/L*9 Zolha in fri-v»li?*rli io S, uradni^ Al-
fen' “radn"k UZ3dni«a Eletta
4i ,,!* “ratfaiča v3,^eppe Cap-^^gnifcLur p>ri Edda S.iliipran-
J551?	tn
Nato !**> Choli M‘iO“0, me-hrliu8®**« , 1 ln Šivilja ttosi 4?'! in deiav2aeL ftlcca™° tkr '	Maria	Pri-
>»4n£,(in*k Ma?io ol na Zorat-sSg Odetu pTonon ‘n u-
" ^ £,AsoStiSre3si'
optik
in uradnica
&£
>ln toKteiSt^'*'31’ dolge -io S?	itloliterni	I	1-.	Pediatra
«>	in	o™e!eictriCar	Ma-
SaJMeotti,11 S?**3™!3 Silva-'arj	'n toiaika	a	c	Doriano
Piz,‘■ mehan^ i^nna De Gi°-
l-S^ >n gj£S4. buciano
H«npi . tOehanoo??? n^a . Lucia tar	‘n bolni*	i	Giuseppe
«»	Albina	Pe-
Bds^i in visSS?ne<: Ernc-’ '®'WK?SS,lka Bruna “rMniv^oJenka iu a Grade-“r*S Borgio R^ar ,a BoiKo.
«*»SS
<yV>r T& Bordon, meha-
$t &il3ia Riboni Sos?i 14 to-Uil.Tip0* in ,PP‘. .mzer.tr Al-l“ iraa ?radnik j3™3 Iolanda irieha^*11« Martič13!*0 Coroar >
»ari,0 -BonctUe|n‘ radiotelegraf ist a«ppe jpbtc, ladita-Spodinia sil' cSfl,A?»nafcuro	tesar Gi,u"
r«l »IVSrni, g^podinja
l«t G^acomin" ^Podinjn Ros- ---------------
S:i,ia trri"o Lahtn6	■{n'i vari'	Špinača
l«ia,i«!k Gtno" n—* ovo^sissa, ^	MvHJa
spodinja Lucilla Maturo, frizer Mario Majovsky to,frizerka Mar-got Giffels, uradnik Luigi Ma-euz in uradnica Marga Bomnue-ter, trgovec V rt tor io Ricciardi to uradnica Maria Rosa Larini.
 «»-------
LEKARNE ODPRTE DANES IMAlM Ad Cedro, Trg Oberdan 2; Oipolla, Ul. Belpoggio 4; De Colle, Ul. P. Revoltella 42; De-pangher, Ul. S. Giusto 1; Man-zoni, UJ. Settefontane 2; Miar-chio, Ul. Gtonastica 44; Rovis, Goldonijev trg 8.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Biasoletto, Ul. Roma 15; Man-zoni, Ul. Settefontane 2; De Colle Ul. Revoltella 42; Rovis, Trg Goldoni 8; dr. Rossettl, Ul. Com-bi 19.
LOTERIJA
BARI	59	6	82	42	76
CAGLIARI	80	29	72	37	67
FLORENCA	75	21	43	41	28
GENOVA	63	8	42	1	15
MILAN	3	57	35	76	66
NEAPELJ	74	37	89	78	7
PALERMO	8	63	6	2	76
RDM	51	73	83	13	53
TURIN	19	38	34	53	4
BENETKE	51	5	85	87	82
ENALOTTO
X 2 2 212 1X1 X X 2 Dvanajstice so tri, a vsaki gre po 6.103.000 lir; enajstič je 185 in- bodo dobile po 74.200 lir; desetic je 950, ki bodo dobiile po 14,000 lir.
VČERAJŠNJE CENE NA THCJU NA UEBELO (V pryem stolpcu so najnižje cene. v drugem najvišje, v 3. prevladujoče)
pomaranče  59 188 77
limone .............118	147	135
mandarini.......... 106	200	176
jabolka 1. ■ . • • •	83	153	118
jabolka II. *. . .	24	100	53
hruške I. ...... 106 153 118
hruške II. .... .	94	94	94
....	59	106	83
....	20	38	30
pesa..............
artičoke . . . - ,
zelje.............
cvetača ..........
ohrovt ..........
cikorija .... čebula . . . . . koromač . . . razna solata . krompir .... rdečj radič . . , zeleni radič I. zeleni radič II , zelena
:rpuccio
Pagliai
električni ga im go-
59 65 59 36 88 71 47 83 59 29 53 41 53 90 80 71 88 83 75 188 125 25 76 41 150 450 400 250 500 350 138 225 175 47 176 71 63 350 113
Večina blaga se prodaja po prevlad, ceni (3. stolpec).
26> *• m- ob 15. uri 1» v ponedeljek >u. ob 18. uri Universal film
TONY ©JRTIS
Veliki prevarant
CrtcoNNvI EDMOND CTBRIEN, ARTHUR ^aLL in drugi znani igralci
h^uropa
lr°fna špedicija
n tansport
Koper
y*i;
Spedi'ijo in 1 ‘n ski,!iv?3imi ka-"Posle Skladls4i
i*e.d?arodnih
elai tvp “ ‘Zložbah v
-c 0 organSi7sv°j° ape-kva«., saniaacijo
1>laganativnl
Goriško-beneški dnevnik
Obvezno cepljenje goveje živine proti slinavki
V jugoslovanskem
so že cepili 8000 glav govedi
Še dva primera slinavke v Gorici • Zakaj niso zaprli obmejnih prehodov v Beneški Sloveniji - Nekaj nasvetov za preprečitev okuženja
Med govejo živino na Goriškem je še vedno precej razširjena slinavka, čeprav v zad. njih dneh ni prišlo do novih smrtnih primerov. Pač pa sta zboleli dve govedi v mestu samem, in sicer v nekem hlevu v Ul. D’Aosta in v Ul. Brigata Casale. Vendar pa ta dva primera ne predstavljata veli. ke nevarnosti prav zato, ker sta v mestu in ju je laže izolirati.
Kot smo že poročali, sta pokrajinski veterinar iz Gorice dr. Germinetti in oni iz Nove Gorice, dr. Koglot, sporazumno z obmejnimi organi odredila zaporo meje za promet s propustnicami in dvo-lastniškimi dovoljenji na go-riškem področju do vključno 9. marca. Podoben ukrep je bil sprejet tudi za tržaško področje, kjer se je prav tako pojavila slinavka v nekaterih hlevih. Za sedaj pa so še odprti obmejni prehodi v Beneški Sloveniji, kjer je maloobmejni promet manjši in kjer tudi ni bilo nobenega primera slinavke na pravem obmejnem področju. Kot znano imajo slinavko v videmski pokrajini le v nižinskih predelih, ki so bolj oddaljeni od meje.
Medtem je bilo odrejeno na Goriškem obvezno cepljenje goveje živine, za katero so ži-vinozdravniki dobili na razpo. lago 5000 doz cepiva tipa «C», ki odgovarja za vrsto bolezni, kot se je tokrat razširila pri nas. Županstva so s tem v zvezi izdala odredbo, ki predvideva kaznovanje tistih živinorejcev, ki bi se protivili ta-
kemu cepljenju. Pri cepljenju morajo živinorejci plačati po 200 lir za vsako žival živino-zdravniku, dočim je cepivo brezplačno.
V Doberdobu je že cepila svojo živino večina živinorejcev. Prav tu je bilo cepljenje še posebno nujno, ker ga kra-ški živinorejci v jeseni niso hoteli izvesti. Opozarjamo tiste, ki se morda še vedno obo. tavljajo, da je cepljenje živine na tem področju obvezno in bodo tisti, ki svoje goveje živine ne bodo pustili cepiti, kaznovani v smislu odredbe pokrajinskega živinozdravnika.
Medtem so tudi na jugoslovanskem obmejnem področju že cepili okrog 8000 glav goveje živine z vsemi tremi cepivi, ker tam v jeseni živine niso cepili, kot pri nas na Goriškem. Zato je zelo verjetno, da po 9. marcu zaporo meje ne bo treba podaljšati. Do takrat pa je na našem področju dovoljen prehod me. je samo pri Rdeči hiši z rednim potnim listom. V izjemnih in nujnih primerih pa dobijo prizadeti lahko tudi po. sebno propustnico za prehod meje na tem mednarodnem bloku.
Našim kmetom priporočamo tudi, naj se držijo predpisov za razkuženje svojih hlevov. V ta namen je priporočljiva raztopina sode in lizoforma, pred hlevski prag pa raztrosimo živo apno.
Omenimo naj še, da traja inkubacijska doba slinavke 7 ali 8 dni ter da bolezen lahko napade poleg govedi tudi ovce, koze in prašiče. 2ivino
zavarujemo pred okuženjem tudi s tem, da ne puščamo tu. jih ljudi v hlev, ker bi lahko zanesli bolezen vanj.
Tudi če ni smrtnih primerov, povzroči slinavka precejšnjo škodo. Krave nam dajejo manj mleka, kadar so breje pa često zvržejo. Tudi kadar je žival navidez ozdravela, lahko še pogine zaradi degeneracije srčnih mišic.
Spričo vsega, kar smo navedli, je torej prav, da pod-vzamemo vse ukrepe, da bolezen preprečimo, še preden se je pojavila v našem hlevu.
Tudi v Sovodnjah se ukvarjajo s sodobno ko koše rejo
V moderni valilnici se izvali mesečno do 3.000 piščancev
iiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiifiiiiHnifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimii
V petek seja občinskega sveta v Sovodnjah
Razpravljali bodo tudi o novem imenovanju ulic
Občinski svet v Sovodnjah bo po daljšem presledku imel v petek 3, marca ob 19. uri svojo redno sejo, na kateri bodo razpravljali o raznih u-pravmih in drugih vprašanjih.
Dnevni red predvideva devet točk, in sicer:	1. raz-
prava o pogodbi z ONAIR glede otroških vrtcev; 2. ureditev položaja živinozdravnika; 3. ureditev pravilnika občinskih uslužbencev; 4. odobritev ugodnosti, ki jih predvideva zakon št. 1564 od 22. 12.	1960 za občinske usluž-
bence; 5. odobritev občinskega inventarja; 6. imenovanje ulic v Sovodnjah in po drugih vaseh; 7. razprava o javni razsvetljavi; 8. mesečni predujem na račun pokojnine soprogi pokojnega občinskega tajnika Galassija; 9. slučajnosti.
Rot je iz gornjega dnevnega reda razvidno, bo seja zanimiva in zato bi bilo prav, če bi prišlo čimveč občanov na sejo poslušat razpravo in sklepe.
Prevzem
Dot,
Stdr>* bookling pro.
15v°jih
Poslovnih enot:
ilto,
J«,A SEŽANA.
Pjf|N]CE icakozina u. SUBOTICA
r'Spl 73 ■ tel .
V
° >» Oh av,“« Zi - b,iovitev l2pus
rezervoarjej
ta1*1 avian8ieškihli3ailsk’h
*Tt„ rakt°riev.
*	.3
T0Vo- VaLH"'*11 “• 2*s
TU CENE
Nedelja, 26. februarja 1961
rična revija «Vesele botre iz Pttoerola«; 14.30:	Interpretaci-
je Fedore Barbierl; 15.00: Iz varietejskega sveta; 15.45: Nogomet minuto za minuto; 17.15: Van Woo<i to njegov orkester; 17.30: Simfonični koncerti za mladino; 19.30: Športna nedelja; 21.00: Srečanje z Henry-jem Salvadorjem; 21.40: Športnikov poklic (nogometaš); 22.40: Koncert pianistke Ingrid Haebler; 23.15: Nogometni komentar; 23.30: Neapeljske slike.
II. program
8.30; Preludij z vašimi priljubljenimi; 9,05: Teden žene; 9,30: Uspehi tedna; 10.00: Glasba za praznični dan; 11.00: Nedeljski orkestri; 11.45: Športni tiskovni urad; 13.40: Glasbena revija «Di>vertentissimo»; 14.05: Avtorji pojejo svoje pes-smi; 15.35: Album pesmi; 17.00: Glasba in šport; 18.30: pleši-te z nami; 20.30: Glasbeni variete Radiotelesreča 1961. 21.45: Večerna glasba. 22.30: Nedeljski šport.
III. program
16.15: «Nov način plačeva-
Radio Trst A
9.00: Kmetijska oddaja; 9.30:
Slovenske pesmi; 11.30: Oddaja za najmlajše: »Kaj nam je pravil piskrovez«, pravljica, nato Yvette Horner in njen ansambel musette; 12,30: Glasba po željaih; 13.00: Kdo, kdaj, zakaj... Kronika tedna v Trstu; 13.30: Nadaljevanje glasbe po željah; 14.46: Komorni zbor iz Celja; 15.10: Orkester Armando Sciascia; 15.40: »Jam-session», razmotrivanja o Jazzu; 16.00: Popoldanski koncert;
17.00; Tržaški obiski:	»Opčine«; 17.30:	Plesna	čajanka;
18.30: Glaspene slike — Piz-zini; Piemontu, simfonični triptih, Enesoo:	Romunska
rapstdija št. 1 v A-duru, opus 11;	19.15: Operetna fantazija;
20.00:	Šport; 20.30:	Orkestra
Carmen C avali aro to Helmut Zacharias; 21.00: Iz zakladnice slovenskih narodnih pesmi;
21.25:	Koncert Ljubljanskega
godalna kvarteta — Borodin:
Kvartet št. 1 v A-duru; 22.00:
Nedelja v športu; 22.10: Večerni ples; 23.00:	Glasba iz
davnih časov
Trst
7.15: Kmetijsko življenje v Ja .	-	k
deželi; 9.30: Danes na stadio- Skladbe Bela Bartoka
nia starih dolgov« — komedi- nik ia v petih	dejanjih; 18.30'
"	^.-1-	T-» „ elrvbn 70 firlčp-
11.45: Glasbena medigra; 13.15: Obvestila in zabavna glasba; 13.45: Koncert pri vas doma; 15 30:	Kar	radi poslušate;
16.00: Humoreska tega tedna Cori it Golomb:	Televizija;
16.20:	Iz operetnega sveta;
16.40: Peli so jih mati moja...; 17.00: Melodije za vse; 17.30: Radijska igra — Fjodor Mi-hajivvič Dostojevski. Tuja žena; 16.15: Vesela godala; 18.40: Pisana vrsta domačih skladb; 20.05: Izberite melodijo tedna!; 20.50; V ritmu slow foxa; 21.00: O Verdijevem življenju jn delu; 22.15: ples ob radijskem sprejemniku; 23.05: Nočni koncert.
Ital. televizija
9 45:	Nikoli ni prepozno;
10.Ib: TV za kmetovalce; 15.30: Direktni prenos športnih dogodkov; 17.30: TV za otroke; 18.30: Dnevnik; 18.50: Registrirani prenos športnega dogodka; 19.40:	Alfred Hitchcock
«Friča, ki Jo je treba rešiti«; 20.15; Kinoseiekcija; 20.30: Dnevnik; 21.15: «Giallo olub# — Smrt ima dva obraza; 22.30: Ozračje dvajsetega stoletja; 23.00: Športna nedelja in dnev-
Ker je meja zaprta so trgovine prazne
Skrčenje števila kupcev bo močno prizadelo naše gospodarstvo, zlasti goriške trgovce
Odkar so zaprli mejo zaradi slinavke in parkljevke, je Gorica naenkrat spremenila svojo podobo. Tistega živžava, ki smo se ga tako navadili, ni več. V trgovinah ni treba čakati in te trgovci hitro postrežejo. Na pokritem trgu se ne zbirajo gruče ljudi, kadar pridejo iz Jugoslavije. Tudi ulice so bolj prazne, kar se opazi zlasti zjutraj, ko prihajajo naši sosedje v mesto.
Ze lansko leto je zapora meje za dv<t tedna prizadela vse goriško gospodarstvo. Trgovci so ,močno tarnali, ker ni bilo kupčij, in so naenkrat spoznali, da so se vrnili v
dobo med leta 1947 in 1955, ko so komajda zaslužili za davke . in za hrano.
Nekaj podobnega se pripravlja tudi tokrat. Dva tedna je dolga doba, in sedaj smo komajda na začetku. Prve dni še gre, ker nekaj počitka vsakomur tekne, toda potem se pojavijo skrbi, ker ni dohodkov. Lani je zaradi zapore meje marsikdo na tihem prosil: kuge, vojske in slinavke reši nas, o Gospod!
Sedanje stanje ga bo verjetno spomnilo še na tisti zna_ ni verz, ki se glasi: «Brez Slo. vencev Gorice ni!»
Krmili
V okraju jc 11.280 volivcev
Od tega v Štever janu 645 in sicer 366 moških in 306 žensk
Pri Tomšičevih «v špici» gojijo tudi 400 kokoši izbranih pasem, katerih jajca uporabljajo za valilnico
nia; 14.30: »Ei Čampanon» za Trst to «11 fogolar« za Gori-co in Videm; 20.00; Športni rezultati in kronike.
Koper
7.15: Jutranja glasba; 8.00: Domače revice; 8.05: Kmetijska oddaja; 8.30: Za dobro jutro vam bodo zapeli In zaigrali; 9.00; Velika dela prihodnjih petih let; 9.15: Zabavni zvoki; 9.45: poje Marjana Deržaj- 10.30: Odlomki iz oper; 11.15: Pevci In orkestri lahke glasbe; 12 10: Glasba za vas;
ster- 18.30:	Ruska kultura;
19 00' Skladbi Francesca Du-ranteja in Antonia Vivaldija; 19.45: Vrednost in cena športa,
20 00:	Vsakovečerm konce rt.
21 30: Leos Jenaček: «Jenufa>>
— opera v treh dejanjih.
Slovenija
7.35:	lz	arhiva	naših	pihal-
nith orkestrov; 8.00: Mladinska radijska igra; 8.40: U albuma skladb	za	otroke,	8.50.	Z za
bavno	glasbo v	novi	teden
9 40: Blaž	Arnič:	Pesem	Planin
— simfonična pesnitev, 1 ■
«35'’Tedenski zunanjepolitič-	se	pomnite,	tovariši-,	Eran-
nl pregled; 13.30: Sosedni kra-	ce	Drobnič:	Mesec	dni	do	g,
ji to ljudje; 14.00: Glasba po željah, 15 15: Poje ženski vokalni kvartet; 15.30: Orkester Audrč Costellanetz; 16.00; Prenos HL; 19.00: Športna nede-lia- 19.30:	Prenos RL; 2Z.i»-
Plesna glasba; 23.00. Prenos RL.
rv,f 10 30:	Množične	pesmi
bratskih narodov; 1045: SpM; znava.mo svet to domovino!,
Nacionalni program
6.30: Vreme ha ital, morjih; 7.15: Glasba za godala; 8.30: Življenje na poljih; 11.15: Nelson Riddle to njegov orkester; 12.05: Disk Jokey; 14.15: Satl-
luiate pokvarjen televizor/ TELEFONIRAJTE na 44018
Specializiram tehniki tvrdke
«Radio TREVISAN»
V urn lagotavtiajo ta-kojšnjo <nlprtierictjo
Ponedeljek, 27.2.1961.
13.00: TV šola; 17.00: TV za otroke; 18.00:	Tvoja prihod-
nost; 18 30: Dnevnik; 18.45: Italijanski sprehodi; 19.05: Pesmi z orkestrom Enzo Salluzzi; 19.30: Prosti čas; 20.05; Šport; 20.30: Dnevnik; 21.15: Film mesec-. «Cudez v Milanu«; 22.45: Panortma italijanske mode; 23 15: Dnevnik.
Jug. televizija
Zagreb 9.30: Oddaja za kmetovalce. Beograd 10.00:	Pred-
stavljamo vam ljudi iz dežel, ki jih bo obiskal naš predsednik — iazgovor s študenti a-friških dežel. Evrovizija 16.00: Tekma v hokeju na ledu: Nem-čija:Kanada. Beograd 20.00: Sedem dni. Ljubljana 20.45: Poslednja žena z otoka Sajpana.
Ponedeljek, 27.2.1961.
Zagreb 18.00: Medic — serijski film. Beograd 18.30: TV pošta; 18.45:	Dokumentarni
film. Zagreb 19.00: TV pregled. Beograd 19.30:	Komponist to
gjasba. Beograd 20.00:	TV
dnevnik; 20.15: Tedenski športni pregled. Ljubijana 20.30: Jean Girardoux: Za Lukrecijo — drama.
Ko smo po enem letu obiskali kokošjo farmo Petra Tomšiča in njegovega sina Vinka, smo z veseljem ugotovili, da je v tem času precej napredovala. Lansko leto so imeli samo kokoši, letos pa imajo tudi svoje piščance. Poprej so kokoši prebivale v začasnih kurnikih, sedaj pa smo jih našli v zidanih zgradbah, kjer jim ne manjka ne toplota in ne zraka.
Kar nas je pa najbolj presenetilo, je nova valilnica, ki jo je podjetna družina kupila šele pred kratkim, da bi zaključila proizvodni ciklus. Z nakupom moderne valilnice so si skoraj v celoti osvojili rejo kokoši. Iz jajc kakšnih 40U kokoši izbranih pasem valijo enodnevne piščance, ki jih pošiljajo na trg, delno pa jih gojijo zase, da nadomestijo starejše živali.
Valilnico so namestili r gospodarsko poslopje, v katerem so en prostor nekoliko pregradili. S tem so dosegli, da je valilnica ločena in da se manj ohlaja, ker je prostor manjši.
V višino meri dva metra. V njej so jajca zložena v vrstah na posebnih policah, ki se vrtijo okoli osi, da spreminjajo lego. Z montiranjem motorja se lahko doseže, da se jajca obračajo avtomatično trikrat na dan. Ker bi namestitev takšnega aparata precej stala, se napravi ta operacija z enostavnim obratom ročice, ki je na zunanji strani valilnice.
Valilnica znamke «Victoria», ki jo izdelujejo v Pavii, je zgrajena za 2600 jajc, iz ka terih se mesečno izvali do 3 tisoč piščancev.
V notranjosti so tik pod stre pom ogrevalna telesa, ki sestojijo iz ogrevalne električ ne žice. Motor poganja posebno kolo z vetrnicami. Le-te se vrtijo tik ob virih toplote vseh polic z jajci, da je ves prostor enakomerno topel. Poskrbljeno je tudi za pravilen odstotek vlage.
gesti dan valjenja se jajca postavijo nad žarnico, da ugotovijo, če so oplojena ali ne Neoplojena jajca se nadomestijo z novimi. Nekaj dni pred koncem valilne dobe, se police postavijo na dno valilnice na posebne rešetke. Ko piščanci zlezejo iz jajca, padejo na poa. kjer lahko prebijejo še kakšen dan, potem pa jih odpeljejo na trg.
Pozanimali smo se, kakšne pasme redijo. Odpeljali so nas v kokošnjak, kjer smo lahko spoznali, da imajo tri vrste kokoši: težke rdečebarvne ko. kaši pasme «New Hampshire«, rdečebarvne srednje težke kokoši «Parmenter» in bele «jaj-čarice* livornske pasme. Vse kokoši so čiste pasme, ki so si jih nabavili delno v inozem stvu, delno pa tudi na italijanskem trgu. Živijo v najboljših pogojih. Hranijo jih s hrano, v kateri so vse hranilne snovi, ki jih žival potrebuje za hitro in dobro rast. V zimskih mesecih, ko je noč zelo dolga, se zjutraj avtomatično prižge luč, da kokoš zapusti bivališče in se prične hraniti.
Nekaj stotin enodnevnih piščancev, ki so se pravkar izvalili, so spustili v ograjen prostor, ki ga ogrevajo z infrardečimi žarnicami. Piščančki se stikajo pod žarnice, ki oddajajo toploto, od časa do časa pa odskakljajo k posebnim koritom, da se nakrmijo. Zelo so živahni, bolj kot piščanci, ki se zvalijo pod kokljo. Tudi pozneje se bolje obnašajo:	hitreje	zrastejo,
nesnost takšnih kokoši pa je neprimerno večja kot povprečna nesnost kokoši, ki jih redijo naše gospodinje.
Pred nekaj tedni se nam je r.ekdo potožil, da sovodenj-ska mladina noče več obdelovati zemlje. Na podlagi pri-
Y ■* '
:•
Mladi kokošerejec Vinko Tomšič iz Sovodenj pred valilnico z zmogljivostjo do 3.000 piščancev mesečno.
merov smo ugotovili, da je na žalost, ta trditev precej blizu resnice. Spraševali smo se kje so vzroki za takšno stanje: ali v želji mladih ljudi po hitrem, dasiravnem nizkem zaslužku v tovarnah, podjetjih ali delavnicah, ali pa v predsodkih, ki jih goji dobršen del mladine do čestokrat r.edinamičnega in slabo plačanega kmečkega dela, ki ne pozna delovnega urnika. Priznati smo morali, da je položaj težaven, ker oblasti ne posvečajo kmetijstvu tiste pozornosti, ki si jo po svojem pomenu in številu ljudi, ki se zn jim ukvarja, tudi zasluži. Zato velja za naše kraje bolj kot za druge pregovor: pomagaj si in bog ti bo pomagal.
Tomšičeva kokošja farma v Sovodnjah je lep primer iniciative naših kmečkih ljudi da novi časi ne prenesejo tradicionalnih oblik kmetovanja in «da si je treba pomagati«, to se pravi, hoditi vštric s časom, iskati nove načine dela, predvsem pa težiti za specializacijo.
Padec bolnika po stopnicah
Po stopnišču v zdravilišču v Ul. Vittorio Veneto je vče
lenj. Zlomil si je desno zS' pestje. Z rešilnim avtomobilom ZK so ga odpeljali v civilno bolnišnico v Ul. Vittorio Veneto, kjer so ga pridržali na zdravljenju. Ozdravel bo predvidoma v 25 dneh.
 «»--------
Pri delu so je ponesrečil
Včeraj okrog 13.20 so pripeljali v goriško bolnišnico z avtom Zelenega križa 32-let-nega delavca Albina Abrami iz Štandreža Ul. S. Michele 134. Medtem, ko je bil na delu v podjetju IGLEA na Tržaški cesti, ga je kos lesa, ki je odletel od stroja ranil na uho in na glavo. V bolnišnici so mu razkužili in obvezali rano ter ga poslali domov.
Bližajo se upravne volitve tudi za našo pokrajino in čeprav uradno še ni določen datum zanje, pa je že skoro gotovo, da bodo v nedeljo 14. maja, kvečjemu so lahko še teden dni prej. Zato občinske in okrajne volilne komisije pripravljajo in izpopolnjujejo volilne sezname, da ne bo takrat kaj narobe.
Okrajna volilna komisija v Krminu je prav te dni napravila ponovno revizijo svojih volilnih seznamov. Iz teh je razvidno, da imamo v našem okraju, ki šteje osem občin, 11.280 volilnih upravičencev, od teh 6349 moških in 5931 žensk. Kot vidimo, so ženske v večini in bodo one precej odločevale o tem, kdo bo prišel v posamezne občinske sve. te in v pokrajinski svet na našem področju.
Od tega imamo v krminski občini 5788 volivcev, in sicer 2694 moških in 3094 žensk; v Dolenjah 722 (366 moških in 356 žensk) ter v Steverjanu 645 volivcev, od katerih je 339 moških in 306 žensk. Kot vidom je števerjanska občina med tistimi redkimi, kjer so še moški volivci v večini.
 «»-------
Denar za javna dela
v občini Doberdob
Prefektura nam je sporočila, da je tehnično-upravni svet deželnega skrbništva javnih del za Furlanijo in Julijsko krajino, ki ima sedež v Trstu, odobril na seji v petek, 24. februarja, naslednje načrte javnih del v goriški pokrajini:
DOBERDOB: dodatni načrt za četrto fazo izgradnje stavbe v Jamljah, ki bo stala 14,1 milijona.
MOSA: sprememba načrta za gradnjo šolskega poslopja v Moši, ki bo stalo 40 milijonov.
FOGLIANO - REDIPUGLIA: nakup opreme za otroški vrtec, ki bo stala 2,5 milijona.
GRADE2: tretja faza popravil ceste Gradež-La Rotta za 25 milijonov.	»
.—
Cepljenje živine v Sovodnjah
2upanstvo iz Sovodnj javlja, da bo občinski živinozdravnik začel v torek ali sredo s cepljenjem goveje živine v naši občini proti slinavki in parkljevki. Kot znano je cepljenje obvezno, ker je dala država cepivo brezplačno na razpolago. Prizadeti živinorejci bodo plačali le zdravnika in sicer po 200 lir za glavo ter nekaj malega za njegovega pomagača.
Nesreča pri kmečkem delu
Lepo spomladansko vreme, ki smo ga imeli v februarju, je marsikdo izkoristil tudi pri nas za prva dela na polju. Med temi je bil tudi 63-letni Ernest Brezigar iz «Borgo di sotto« v Krminu. V petek je vozil gnoj od doma na njivo. Ko je hotel tam koš z gno-
jem prevrniti, se je ranil in so ga morali odpeljati v kr-minsko bolnišnico. Zdravnik mu je ugotovil odrgnjenje na hrbtu in domneven zlom reber. Pridržali so ga na zdravljenju za 15 dni.
iuiiiiiiiiiiiiin"iiHiiiiiiiiii"iiii'ii'i"""tl,"l>
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
V obdobju od 19. do 25. februarja se je v goriški občini rodilo 20 otrok, umrlo je 17 oseb, porok je bilo 5 in oklicev 4.
Rojstva:	Marcello Giorda,
Giuseppina Sinicropi, Giovan-ni SEcarpa, Alberto Bottaz, Alessandra Gerin, Paola Fran-cescon, Lorella Cargnel, Patri-zio EUero, Ničla Tami, Davide Mcsettig, Marco Marangon, Francesco Sortino, Marco Vogrič, Ornella Spilotti, Annali-sa Ceschia, Sara Spagnul, Milvia Bressan, Cesira Errico, Francastella Branca, Mario Abate (rojen mrtev).
Smrti: upokojenka 70-letna Angela Miculin vd. Troncar, mesar 67-letni Enrico Terpin, odvetnik 65-letni dr. Angelo Cuiot, gospodinja 78-letna Angela Senigaglia vd. Martini*, kmetica 69-letna Luigia Pe-truz vd. Naglig, gospodinja 40-letna Luigia Collorig, eno uro star Giovanni Scarpa, upokojenec 86-letni Francesco Stras-soldo di Villanova, gospodinja 57-letna Anna Zollia, 66-letni Giuseppe Nanut, gospodinja 75-!etna Maria Braini, gospodinja 61-letna Elisabetta Mar-tics por. Pellis, kmetovalec 73-letni Antonio de Fornasari, upokojenec 74-letni Angelo Ce-chet, gospodinja 77-letna Lui-gir Žnidarčič vd. Cej, upokojenka, 73-letna Lucih Sreber-nic vd. Mozetič, gospodinja 59 letna Paolina Fabbro vd. Degano.
Poroke:	delavec	Romano
Caudek in delavka Rosaria Tito, uradnik Francesco To- ' mat in učiteljica Maria Zue-cheri, trgovski pomočnik Lu-cio Vidoz in delavka Francesca Blasizza, delavec Renato Kersovan in bolničarka Otta-vina Alessio, karabinjer Giuseppe Tumbarello in delavka Ciara Serafin.
Cklici:	gradbenik	Waiter
Coatto in Silvana Tutta, šofer Severino Paulin in pletilka Iolanda Marega, karocir Franco Di Dio in otroška vrtnarica Gioiella Venica, trgovski pomočnik Mauro Cargnel in frizerka Fiorella	Venchia-
rutti.
'	I N O )
niimiimmiiiiimiiiiimimt imunimi iiiiiiuiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Maj se skriva za zasliševanji?
Čeprav zbudi v Gorici vsaka govorica veliko zanimanje in ljudje naredijo navadno iz »muhe slona«, je vendar tudi re.-, da se zlepa ni toliko govorilo o kakšnem dogodku,
  kot o včerajšnjih zasliševanjih
raj ob 18.20 uri padel 50-letni | na kvesturi, ki so bila. kakor bclnik Attilio Simšič iz Do- ---------------------------  —----------—
Pravkar izvaljeni piščanci, okoli 600 po številu, se stiskajo pod infrardeče žarnice, ki jih grejejo
se govori, v zvezi z dogodki v neki znani trgovski reprezentanci v Gorici. Cela vrsta ljudi, v glavnem oseb, ki se na takšen ali drugačen način ukvarjajo s prodajanjem ali kupovanjem tovornih in osebnih avtomobilov, je bila ves dan zaskrbljena, kaj bodo prinesla zaslišanja, o katerih «e toliko govori med najrazličnejšimi plastmi prebivalstva.
Pred kvesturo je bilo yeč prometa kot običajne dni. Prihajali in odhajali so ljudje, o katerih se domneva, da so bili podvrženi izpraševanju na kriminalnem oddelku, da bi na takšen ali drugačen način pripomogli k osvetlitvi nekaterih zelo pomembnih vprašanj glede nekega dogodka, ki je v zelo tesni zvezi z delovanjem določene skupine ljudi v našem mestu.
Kakor smo obveščeni, doslej ni bil izdan še noben nalog za pripor ali aretacijo. Morda ta nalog tudi nikoli ne bo izdan ker ni izključeno, da organi, ki se z zadevo ukvarjajo, v določenem trenutku ne bodo imeli na razpolago do-vclj dokazov za sodni poseg.
Radi bi postregli čitateljem s točnejšim poročilom, vendar tega zaradi razumljivih razlogov ne moremo storiti. Obsežneje bomo poročali o zadevi, ko bomo prejeli — kar upamo, da se bo zgodilo — poročilo o dogodku, o katerem se zaenkrat samo šušlja in ki je, kakor se zdi, privabil v Gcrico inšpektorja zadevne centrale in inšpektorja ministrstva za pravosodje.
v GORICI
CORSO. 14.30: «Najibolj razbita ladja mornarice«. J, Le-mon in R. Nelson. Cinema-scope v barvah, ameriški film.
VERDI. 14.30: «Tesalijski velikani«, M. Girotti in R. Carey. Cinemascope v barvah.
VITTORIA. 15.00: «Dolina Mohikancev«, R. Scott in N. Ga-tes. Cinemascope v barvah. Ameriški film.
CENTRALE. 14.30: «Babilonski lev«, G. Thomaila in H. Schnaider. Tehnicolor, nem-ški film.
MODERNO. 15.00: »Bliski aa soncu«, S. Hayward in J. Chandler.
v RONKAH
RIO. 14.00: «Crna orhideja«, S. Loren in A. Quinn. Dopolnjujejo program «Tom in Jerry».
EXCELSIOR. 14.00:	»Prehod
čez Ren«, film od A. Cayatta.
v TRŽIČU
NAZIONALE. 14.00:	»Dolina
miru«, J. Kitzmueller. Cinemascope v barvah. Jugoslovanska kooprodukcija.
EXCELSIOR. 14.00: »živela Ita-lija«, Rossellinijev film z Ric-cijem, Paolom Stoppom m Francom Interlenghijem.
PRINCIPE. 14.00: «Anonimna družba kokotk«, A. Ekberg in R. Rascel.
AZZURRO. 14.00: »Velika tatvina«. F. Sinatra, D. Martin in S. Dawis. Cinemascope.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 15,4 stopinje nad ničlo ob 14.30, najnižja je bila nič stopinj ob 2.40. Vlage smo imelj 50 odstotkov.
 <( »----
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči S* odprta lekarna Kuerner, Kor-zo Italia št. 4, tel. 25-76.
Dan es dežurne trafike
Danes, v nedeljo, so odprte v Gorici naslednje trafike:
Ul. Sauro 11, Crispi 8, Pel-lico 6, Veniero 2, Brigata Pavia 27, Orzoni 44, Brigata Casale 3, Levada 16, Korzo Italia 129, Travnik 18, Trg Cavour 2, Ul. G. Cesare 6, Santa Chiara 4 in Ul. IV. Novembre 23 (Podgora).
Vse druge trafike so ves dan zaprte za prodajo tobačnih izdelkov in smejo v dopoldanskih urah prodajati le časopise in revije.
PflniorsTcT "(fnevrulc
— 8 —
26. februarja $
23. kolo nogometnega prvenstva B lige
(^	————	__
Štiri moštva se trenutno potegujejo za prvo mesto
010 Mantova in Palermo direktno ogrožata Simmenthal Triestina lahko računa na dve točki
23. kolo nogometnega prven-ttva B lige je v znatni meri postavilo na glavo vsa predvidevanja in (e je prej še bilo mogoče govoriti o treh ali Štirih favoritih za prva tri mesta, se je število teh po enem samem kolu povečalo na šest, morda celo na osem. Pokazalo se je namreč, da je vsaj toliko moštev približno enako močnih in da ona, ki so trenutno na lestvici više, še nikakor niso samo zaradi tega favoriti D srečanjih z moštvi, ki so na sredini ali pa celo pri dnu lestvice. To pa pomeni, da je vse še v rokah prihodnosti in di lahko vsako naslednje kolo vključno z današnjim vnese v prvenstvo in v njegovo lestvico nove elemente in z njimi tudi nove perspektive.
V borbi za vodstvo so trenutno neposredno angažirane štiri enajstorice in vsaka od njih ima tako praktične kot teoretične možnosti da zasede vrh, na katerem je trenutno Simmenthal iz Monze. Toda ravno Simmenthal bo danes imel morda najtežjo nalogo med to četvorico. Gostovati bo namreč moral v Catanzaru, katerega moč na domačih tleh je kar stoodstotno večja kot na tujih. Medtem ko v gosteh ni dosegel še nobene zmage in kar 8 porazov, je doma doživel en sam poraz, nabral pa 8 zmag, kar daje slutiti, da bo tudi Simmenthalu trda predla in da tudi njegov poraz ne bi mogel pomeniti presenečenja. V tem primeru pa bi seveda prvo mesto skoraj brez nadaljnjega pripadlo Mantovi, ki bo na lastnih tleh igrala proti Foggi, ki na tujih tleh doslej tudi še ni požela nobene zmage in je najbrž ne bo niti tokrat.
Razen Mantove pa utegne p ustiti Simmenthala za seboj tudi Palermo, ki bi sodeč po njegovi trenutno zadovoljivi formi, moral pred 'domačimi gledalci zmagati proti Reg-giani, čeprav bo v njej naletel na nasprotnika, ki ima še nedotaknjene teoretične možnosti za eno od prvih treh mest.
Drugi sicilijanski predstavnik Messina ima tokrat slabše izglede. Pričakuje jo namreč Venezia, ki se bo na vsak način hotela rehabilitirati za nedeljski poraz proti Reggia-ni in vsaj prehodno dvigniti vrednost svojim delnicam.
Seveda ni treba posebej poudarjati, da bi zmage Ve-nezie in Reggiane, morda pa tudi Catanzara, položaj v zgornjem delu lestvice še bolj zagostile, k čemur bi lahko prispevala svoj delež tudi No-vara, če bi ji uspelo prinesti iz Brescie obe točki ali pa tudi samo eno, in delno celo Como, če bi se mu posrečilo izbojevati v San Benedettu del Tronto kaj več kot neodločen rezultat.
S temi prognozami in možnostmi pa smo že bolj na sredini lestvice kot pri vrhu, toraj med enajstoricami, ki so kljub nekaterim teoretičnim računom praktično že odrezane od borbe za vrh, katere pa lahko samo nekaj zaporednih spodrsljajev s pravi v kritični položaj. Med take enajstorice sodita Genoa (toda ne po lastni krivdi) in Prato, ki se bosta pomerili v Genovi z velikimi izgledi za zmago domačih, Parma in
Pro Patria, ki se bosta sreča-1 padalne vrste, ki je z doslej li na igrišču prve, Alessan- j doseženimi 15 goli najmanj dria, ki pa si bo skoraj go- učinkovita med vsemi člani
tovo popravila kosti na račun Marzotta, za katerega je morda edino mogoče reči, da že obsojen, ter seveda tudi Triestina in Verona, čeprav ima prva cele štiri točke več v blagajni.
Za tržaško enajstorico je današnje srečanje bolj moralne kot praktične vrednosti. Upoštevajoč verjetnost, da z napredovanjem v A ligo za letos ne bo nič, gre predvsem za preprečitev nazadovanja, to se pravi za utrditev središčnega položaja, kar pa je mogoče samo z internimi u-spehi predvsem na račun šibkejših nasprotnikov, ko smo se pač že morali sprijazniti z dejstvom, da na tujih igriščih ne gre. Razen tega gre tudi za prestiž domače na-
lige, čeprav nikakor ni mogoče trditi, da bi zaradi tega bila tudi med najslabšimi. Nasprotno, v sestavi kakršna je sedaj, t. j. pomlajena, ima vse pogoje, da se uveljavi in morda je ravno prihod Verone, katere obramba ni ravno najboljša, kar najbolj primeren trenutek za to. Zaigrati bo morala samo malce bolj odločno, kajti ostalih rekvizitov od hitrosti in tehničnosti do elastičnosti ji prav gotovo ne manjka.
Ce bo torej napad opravil svojo dolžnost, bi uspeh nikakor ne smel izostati tudi glede na to, da za obrambo in tudi krilsko vrsto ni nobenih posebnih skrbi in težav, saj sta obe vrsti svojo vrednost že večkrat potrdili.
OBVESTILA ŠZ BOR
Za vpis v atletski odsek m tudi za pojasnila kakor tudi za sprejem novih članov bo član vodstva Bora uradoval vsak ponedeljek od 19.30 do 21. tire na sedežu športnega združenja, Ul. Mon-tecchi 6, III. nadstr. •
Vsi namiznoteniški igralci Bora, ki se nameravajo udeležiti turnirja Istrie od ponedeljka 6. marca dalje so naprošeni, da se prijavijo in se o-sebno zglasijo v četrtek zvečer na stadionu ePrvi maj».
* * *
Jutri v ponedeljek zvečer bo A-moštvo Bora nastopilo v okviru moštvenega namiznoteniškega pokrajinskega prvenstva, ki bo na stadionu «Prvi maj«. Borova ekipa bo odigrala srečanje s prvim moštvom RAS.
Smučarski poleti v Gbersdorfu
Happle -145 m s padcem Šlibar na devetem mestu
Po prvem dnevu uradnih skokov vodi Avstrijec Leodolter pred Nemcem Recknaglom
OBERSTDORF, 25. — Današnji prvi uradni skoki v okviru skakalnega tekmovanja na največji skakalnici sveta bi kmalu povzročili senzacijo: nemški mladinski prvak Happle je skočil 145 m daleč in to bi mu zadostovalo za izboljšanje neuradnega svetovnega rekorda, ki ga je včeraj postavil Jugoslovan Jože Šlibar.
Nemec pa je na izteku tik pred krivino padel, zaradi če-
sar njegov skok ne pride v poštev za oceno. Šlibar je tako še vedno svetovni rekorder. Ta jugoslovanski skakalec danes ni mogel doseči včerajšnje daljine. Sam je povedal, da je morda zaradi utrujenosti zamudil odriv.
Veter je danes precej motil prireditev, zaradi česar so morali organizatorji prvo serijo skokov razveljaviti. Vsi so namreč zelo neenako in ne varno skakali. Največjo smolo je imel Pečar, katerega je v zraku ta-
Po tragični smrti članov ameriške reprezentance v umetnem drsanju
Konec na pragu bodoče slave
Z mlado gardo ameriškega drsalnega porta so izumrli tudi najboljši trenerji
Nimamo pravice, da bi sodili kaj je boljše: odpovedati' ali ne svetovno prvenstvo v umetnem drsanju, ki bi moralo biti v teh dneh v Pragi. Tragična smrt celotne ame. riške reprezentance drsalcev na ledu je brez dvoma vzbudila žalost v športnem svetu in še posebno v vrstah drsalcev.
Strokovnjaki smatrajo, da je Amerika, ki je do danes prevladovala v tej športni panogi, zašla za pet let nazaj. Drugi pa so zopet mnenja, da bodo potrebovali najmanj tri leta za vzgojo novih drsalcev mednarodnega razreda.
Podobnih nesreč je bilo že več. Med najbolj znanimi s pa. dajo tragedije, v katerih so izgubili življenja nogometaši Torina in angleškega moštva Manchester United».
Smrt ameriških drsalcev je presunila posebno ameriške športne kroge. Predsednik a-meriške zveze sAmateur Ska-ting Unionu Shumway Ritter je po nesreči izjavil: «To je strašna tragedija. Mi spočetka sploh nismo mogli verjeti lakonični vesti agencije. Vsi pokojni so bili moji najboljši prijatelji. Za ameriški šport je to strahovit udarec: najmanj tri leta nam bodo potrebna, da se bodo ponovno lahko pojavili v mednarodni areni.s
Po mnenju Ritterja svetovnega prvenstva ne bi bilo treba odložiti. Istočasno pa je iz Davosa prispela vest, da je predlog Švice obveljal za en sam glas razlike: iz pietete do mrtvih odgoditi prvenstvo. Glavni tajnik mednarodne drsalne zveze Georg Hasler je brzojavno izvedel anketo in rezultat je bil: odgoditev.
Največja žrtev te tragedije pri Bruslju je bila brez dvoma nova zvezda ameriškega drsalnega športa komaj šestnajstletna Laurence Owen. Strokovnjaki so napovedali, da bo Owenova, ki je bila tudi odlična dijakinja srednje šole v Winchesterju v državi Massachussetts, osvojila naslov svetovne prvakinje in tako sledilo rojakinji Carol Heissovi, ki se je odpovedala športnemu udejstvovanju.
Laurence Oiven je pred tremi tedni prišla do naslova a-
' ■»:!
Laurence in Maribel Ovven z materjo med zadnjimi pripravami za nastop na svetovnem prvenstvu. Vse tri so izgubile življenje pri letalski nesreči. Z njimi je izumrla ena najbolj znanih družin drsalcev na svetu
meriške državne prvakinje, pred 14 dnevi pa ji je pripadel tudi naslov prvakinje Severne Amerike. Skupno z njo sta pri nesreči Boeinga umrli tudi njena mati in sestra. Lahko se reče, da je z njimi izumrla najbolj znana družina drsalcev.
Laurencina sestra Maribel, ki je imela 20 let, je v tekočem mesecu osvojila v Colo-radu Springsu skupno z Dul-leyem. Richardsonom ameriški naslov v drsanju parov. Njuna mati, bolj znana z dekliškim priimkom Vinson, je bila devetkrat ameriška prvakinja, leta 1932 pa je zasedla na olimpiadi tretje mesto. Sedaj je trenirala svoji hčeri in se je odločila, da ju spremi na svetovno prvenstvo.
Ostale žrtve so izredni part. ner Maribel Oivenove Dudlep Richards, drugoplasirana na ženskem prvenstvu Steph We. sterfeld, 24-letni Dallas (Lar-ry) Pierce iz Indianapolisa in Diane Sherblooum iz Los Angelesa, ki sta zmagala na državnem prvenstvu v plezalnem drsanju, Daniel Ryan, bivši prvak Kanade in sedaj profesionalni trener v Indianapolisu, novi prvak ZDA komaj 17-letni Bradlep Lord iz Bostona, dalje ltt-letni lanskoletni juniorski prvak Ame. rike Douglas Ramsay. Ta je bil doma iz Detroita in je odšel na prvenstvo v spremstvu svojega 52-letnega trener, ja Carla Sivallenderja. Seznam mrtvih še ni končan.
Imena si sledijo imenom in med temi najdemo 25-letnega Sharona VVesterfelda, ki je spremljal svojo 17-letno sestro Stephy, dalje 16-letnega Gregoryja Kellega, ki je bil tretji na letošnjem prvenstvu in njegovo 15-letno sestro Na-thalie. Smrt je doletela tudi dvoje bratov in sester: 18-let-nega Williama Hickova, ki je bil v letalski akademiji in nje. govo 15-letno sestro Laurio. Ta dva sta bila odličen drsalni par, za katerega so strokovnjaki trdili, da ima lepo bodočnost.
Tragični seznam se nadaljuje in v njem najdemo med drugimi tudi ime Edvvarda Scholdana. Ta Avstrijec po poreklu je bil trener ameriške olimpijske reprezentance in tudi drsalni inštruktor v Broadmoore World Areni v Colorodu Springsu. Z njim je umrl njegov 12-letni sin James. Sledi tretji in zadnji par: Ila Hadley, ki je bila z njenim leto dni mlajšim bratom prijavljena za nastop v drsanju parov. Na seznamu mrtvih sta tudi 20 let stara mož in žena Patricia in Robert Dineen iz Nevv Yorka, ki sta bila ravno tako prijavljena za nastop v konkurenci parov, dalje Roger Campbell in Donna Lee Michelson, ki je bila kot tretjeplasirana na prvenstvu ZDA vpisana za nastop med poedinci.
Poleg drsalcev so pri nesreči izgubili življenje bivši drsalec Harold Hartshorne, ki
je bil določen za sodnika in njegooa žena Louise, ameriški Član mednarodne drsalne zveze (ISU) VValter Powel iz St. Louisa, trener iz Kalifornije William Kipp in končno temperamentni in izredno e-nergični inštruktor Dean Mc Minn, kateremu je bilo poverjeno nadzorstvo nad celotno reprezentanco.
Med 44 žrtvami sta bila tudi dva navijača: Edivard in Richards Lemaire iz mesteca Rye pri Nem Yorku, ki sta hotela v Prago, da bi spodbujala ameriške drsalce. Svojo športno navdušenost pa sta navijača plačala z življenjem.
V Davosu, kjer je na treningu, je evropska prvakinja o umetnem drsanju Nizozemka Sjoukje Dijkstra ob vesti o nesreči padla v nezavest. Ona se je marljivo pripravljala za odločilni dvoboj z Omenovo. Ko so ji sporočili tragično vest se je zaprla v svojo hotelsko sobo in ni hotela niti slišati o kakemi razgovoru z novinarji.
Tudi Heissovo je nesreča pretresla. Timu Bromnu, ki je bil lani drugi za Davidom Jenkinsom, je vest o tragični smrti drsalcev zadala težak šok še posebno, ker je bil tudi on določen za Prago. Toda zdravnik mu je pot odsvetoval, ker je bila nevarnost, da se mu povrne bolezen, katero je komaj prebredel. Hud prehlad in predvsem revmatične bolečine so rešile smrti■ tega 22-letnega drsalca in njegovo mesto je prevzel 16-letni Dou-gles Ramsay, katerega ime je med žrtvami letalske nesreče.
Francoski in evropski prvak Alain Giletti spočetka ni mogel verjeti vesti o nesreči. «Vsi so bili moji prijatelji» je žalostno pripomnil Francoz. «Se včeraj so bili Američani nedosegljivi, sedaj pa bodo potrebovali leta, da se bodo dvignili na površino.»
Od osemnajstih mrtvih drsalcev ni niti eden poznal Evrope. To je bilo njihovo prvo potovanje preko Atlantskega oceana. Vsi so predstav. Ijali novo gardo ameriškega drsanja na ledu m so imeli najboljše izglede, da zasedejo večino prvih mest na svetovni lestvici še pred zimsko olimpiado v Innsbrucku.
ko zasukalo, da je pri 80 m dolgem skoku padel z glavo na doskočišče, kjer je negiben obležal. Toda v šotoru prve pomoči se je Pečar zavedel n ker je zdravniški pregled pokazal, da sploh ni poškodovan, mu ni bilo treba v bolnišnico, kot so se prireditelji bali. Pečar je tako odstopil in ne bo več tekmoval.
Tudi danes se je izkazal z najlepšimi skoki Avstrijec Leodolter, ki vodi pred Rechna-glom v lestvici prvega dne tekmovanja. Jugoslovan Šlibar je s skokoma 113 in 119 m dobil oceno 191,2 točki in je zasedel deveto mesto, Langus pa 22. s 162,5 (88, 99b).
Trenutna lestvica je naslednja:
1. Leodolter (Avstrija) 231,1 točka (126, 138 m)
2. Recknagel (Vzh. Nemčija)
228.3 (129, 132)
3. Lesser (Vzh. Nemčija)
217.4 (130, 127)
4. Happle (Zah. Nemčija)
212.5 (114, 134)
5. Miinch (Vzh. Nemčija) 201 (106, 132) itd.
SMUČANJE
CHAMONIX, 25. — V smuku za veliko nagrado Chamonixa je zmagal Francoz Guy Peril-lat pred rojakoma Bonlieuju in Bozonu. Četrti je bil zopet Francoz Lacroix, peto mesto pa je pripadlo Italijanu Feli-ceju De Nicoldju, ki je za las pustil za seboj rojaka Iva Mahlknechta.
BOKS
Patterson spravil k. o. tri sparing-partnerje
MIAMI BEACH, 25. — Svetovni prvak težke kategorije Floyd Patterson je med pripravami za dvoboj za naslov s Švedom Ingemarjem Johans. senom, ki bo 13. marca, spravil k. o. kar tri sparing — partnerje.
Patterson je spravil na tla najprej Aarona Beazleya z u-darcem z desnico v brado, nato Hannibala Wilsona z dvojnim udarcem in nato še Le-vija Forteja. Zatem je treniral z 18-letnim bratom Ra-yem, ki je pred nedavnim zmagal na turnirju za »zlato rokavico« v težki kategoriji. Floyd je bil z bratom bolj mil.
Fredvidejo, da bodo s tem dvobojem zaslužili ogromno denarja. Verjetno bodo spravili v blagajne pet milijonov dolarjev to je tri milijarde in 100 tisoč lir. Naj dražja vstopnica bo stala 62.000 lir, najcenejša pa 12.400 lir. Zelo verjetno bosta boksarja zaslužila po 310 milijonov lir.
PLAVANJE
Med prvenstvom dosežena dva južnoameriška rekorda
RIO DE JANEIRO, 25. — Med južnoameriškim plavalnim prvenstvom so včeraj dosegli dva nova južnoameriška rekorda. Maria De Lourdes Caixeta je zmagala v plavanju na 100 m hrbtno in je izboljšala prejšnji rekord, ki je s časom 1’17”6 pripadal njeni rojakinji Isi Teixeira De Almeida. Mario Ohata pa je izboljšal rekord na 800 m prosto s časom 9’39”3. Največje presenečenje pa je povzročil Atos Oliveira, ki je na 100 m prosto zmagal s časom 56”8 pred olimpijsko bronasto kolajno Manuelosom Dosom.
NOGOMET
Nemogoče za Sovjetsko zvezo igrati 11. junija v Italiji
RIM, 25. — Tiskovni urad italijanske nogometne zveze javlja: »Ponoči je prispel tele. gram, s katerim je sovjetska nogometna zveza potrdila, da njena reprezentanca ne bo mogla igrati v Italiji 11. junija letos«.
###
SAN JOSE, 25. — Mehika je preteklo noč premagala v nogometni tekmi reprezentanco Kostarike s 3:2 (2:1).
iiiuiiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiniimimiiiimiitifiiiiiiiiiiiiiimiiMimiiimiiiiiiiiiiiiiiJiii
Od danes do 3. marca
Kolesarska dirka
po sardinskem otoku
Prva etapa se bo začela v Turinu, cilj zadnje pa bo v Cagliariju
TURIN. 25. — Jutri v nedeljo se bo začela četrta mednarodna kolesarska dirka po Sardiniji. Start prve etape bo v Turinu, cilj pa v Genovi, od koder bodo kolesarje odpeljali z ladjo v Porto Torres.
Ponedeljska etapa bo peljala kolesarje do Tempia Pausanio in nato z avtobusi do Sassarija, kjer bo start eta. pe s ciljem v Oristanu. Četrta etapa bo tekla na progi Oristano — Nuoro, peta Nuo-ro — Sassari, šesta in zadnja etapa pa se bo zaključila v Cagliariju.
Za dirko so se prijavile naslednje ekipe z navedenimi kolesarji:
FAEMA — Van Looy, Impa. nis, Sorgeloos, Desmet A.,
Schroeders, Van Est P.
PHILCO — Daems, Sabba-din Alfredo, Sabbadin Arturo,
Musone, Cogliati, Michiels.
VOV — Bahamontes, For-nara, Pellegrini, Aru, Garau,
Adorni.
CARHANO — Defilippis N.,
Desmet G., Couvreur, Di Maria, Brandolini, Martin.
ATALA — Favero, Catalano,
Zanchetta, Vanzella, Casobi, Franchi.
FIDES — Pambianco, Magni, Baffi, Assirelli, Rui, Marca-letti.
IGNIS — Nencini, Baldini, Benedetti, Voletto T., Conti, Bruni O.
BARATTI — Conterno, Viz-zoglio, De Bruyme, De Coe-ninck, Van Geneugben, Braga.
MOLTENI — Zamboni, Fal-larini, Arienti, • Chiodini, Ric-c6, Bampi.
BI AN OHI — Bailetti, Dome. nicali, Poiano, Sartore, Simo-metti, Maggioni.
FYNSEC — Anquetil, Gra-czyk, Stablinski, De Roo, Cloa. rec, Stolker.
LEGNANO — Massignan, Casati, Cribiori, Brugolo, Bet-tinelli, Gioni.
S. PELLEGRINO — Azzini, Fontana, La C.ioppa, Portieri, Tezza, Tinazzi.
ERNEST HEMINGWAY-
Ubijalci
J
/rata restavracije «Hemry» se odprla in vstopila sta a moža. Sedla sta k toni mizi.
cKaj dobite?« je vprašal •orge.
<Ne vem,« je rekel eden mož. »Kaj hočeš jesti,
?#
(Ne vem,« je rekel Al. e vem, kaj hočem jesti.« Zunaj je postalo temno.
oknom se je prižgala «tna razsvetljava. Oba mo-pri točilni mizi sta bra-jedilni list. Nick Adams je opazoval z druge stra-pulta. Ko sta vstopila, se kratkočasil z Georgejem. »Jaz vzamem pečen svinj-i hrbet s čežano in krom-rjevo obaro,# je rekel prvi ož.
«To še ni pripravljeno.« »Prekleto, čemu potem pite to na jedilniku?«
»To je večerja,« je pojas-il George. »To lahko dote ob šesti uri.«
George je pogledal na ■o za točilno mizo,
»Ura je pet.«
»Ura kaže dvajset čez pet,« je rekel drugi mož.
«Dvajset minut prehiteva.«
»K vragu z uro,« je rekel prvi mož. »Kaj lahko pojeva?«
»Lahko vam dam več vrst obloženih kruhov,« je rekel George. »Lahko dobite jajca s šunko, jajca s slanino, jetrca s slanino ali pa steak.s
»Dajte mi kurja bedrca z zelenim grahom, smetanovo omako in krompirjevo o-baro.»
»To je večerja.#
«Vse, kar hočeva, je večerja, kaj? No, prav lep obrat.«
«Labko dobita jajca s šunko, jajca s slanino, jetrca...«
»Jaz bom jedel jajca s šunko,« je rekel mož, ki se je imenoval Al. Nosil je ši-rokokrajni klobuk in črn, čez prsi zapet površnik. Njegov obraz je bil majhen in bel, imel je ozke ustnice. Nosil je svilen šal in ro-
kavice.
«Dajte mi jajca s slanino,« je rekel drugi mož. Bil je približno prav toliko star kot Al. Njuna obraza sta bila različna, toda oblečena sta bila kot dvojčka. Oba sta nosila plašča, ki sta jima bila pretesna. Sedela sta nagnjena naprej, s komolci na pultu.
«Lahko dobim kaj pijače?« je vprašal Al.
«Jabolčno vino, limonado in Ginger Ale,» je rekel George.
»Menim, če imate kaj pijače?«
«Samo to, kar sem rekel.«
«To je noro gnezdo,« je rekel drugi. »Kako se neki imenuje?«
«Summit.»
«Si kaj slišal o njem?« je vprašal Al svojega prijatelja.
«Ne,» je rekel njegov prijatelj.
»Kaj počnete tu zvečer?« je vprašal Al.
»Večerjajo,« je rekel njegov prijatelj. «Vsi pridejo sem in jedo bajno večerjo.«
»To drži,« je rekel George.
«Tako, praviš torej, da to drži?« je vprašal Al Georgea.
«Seveda.»
»Tl si prav bister dečko, kaj?«
»Seve,« je rekel George.
»Ne, to nisi,« je rekel drugi, majhen mož. #Ni res. Al?«
»Vrtoglav je,» je rekel Al. Obrnil se je k Nicku. »Kako je neki tebi ime?«
»Adams.«
«Se ne bister dečko,« je rekel Al, «Kaj, Maks, ali ni bister dečko?«
»V mestu kar mrgoli takih bistrih dečkov,« je rekel Maks.
George je postavil dva pladnja, enega z jajci in šunko in drugega z jajci in slanino na točilno mizo. Pristavil je dve majhni skledici s pečenim krompirjem in zaprl okence v kuhinjo.
»Katero je vase?« je vprašal Ala.
»Se ne moreš spomniti?«
»Jajca s šunko.«
»Prav bister dečko,« je rekel Maks. Nagnil se je naprej in vzel svoja jajca s šunko. Oba moža sta jedla z orokavičenimi rokami. George ju je opazoval pri jedi.
«Kaj buljij sem?« Maks je pogledal Georgea.
«Prav nič.«
«K hudiču vendar. Si se me nazijal?«
»Morda je storil dečko to iz šale, Maks,« je rekel Al.
George sp jp smejal.
»Ni se ti treba smejati,«
mu je rekel Maks. »Cisto nič se ti ni treba smejati, razumeš?«
«V redu,« je rekel George.
«Tako, zdi se mu, da je to v redu.« Maks se je obrnil k Alu. »Njemu se zdi vse v redu. To je izvrstno.«
»Filozof je,» je rekel Al. Jedla sta dalje.
»Kako se neki imenuje bistri dečko tule za pultom?« je vprašal Al Maksa.
«Hej, bistri dečko,« je rekel Maks Nick, »pridi nekoliko s svojim najmilejšim prijateljem semkaj za pult.«
«Kaj naj bi bilo z vsem tem?« je vprašal Nick.
«Kaj — prav nič.«
«Pojdi ljubi, bistri dečko,« je rekel Al. Nick je odšel za pult.
«Kaj naj bi bilo z vsem tem?« je vprašal George.
«Pravo figo ti je mar,« je rekel Al. »Kdo je zunaj v kuhinji?«
«Crnec.»
«Kaj se to pravi, črnec?«
»Črnec, ki kuha.«
«Reci mu, naj pride sem,«
«Kaj to pomeni?«
»Reci mu, naj pride sem.«
«Kaj misliš neki, kje si?«
«Prekleto dobro veva, kje sva,« je rekel mož, ki se je imenoval Maks. «Ali sva videti tako neumna?«
(Neumno govoriš,« mu je rekel Al. »K hudiču vendar,
kaj se prepiraš s cepcem. Poslušaj,« je rekel Georgeu, «reci črncu, naj pride noter.«
«Kaj hočete napraviti z njim?«
«Nič. Rabi le svojo pamet, bistri dečko. Kaj naj bi že počela s takim črncem?«
George je odprl zaklopko pri okencu in poklical: »Sam, pridi za trenutek noter.«
Kuhinjska vrata so se odprla in črnec je vstopil. »Kaj pa je?« je vprašal. Oba moža pri pultu, sta ga motrila.
»Dobro, črnec, postoj nekoliko tu,» je rekel Al.
Sam, črnec, je stal tu v svojem predpasniku in gledal oba moža, ki sta sedela pri točilni mizi. «Da, moj gospod,« je rekel. Al je stopil s svojega stola.
»Grem s črncem in tem bistrim dečkom v kuhinjo,« je rekel. «Takoj, nazaj v svojo kuhinjo, črnec. Bistri dečko, z nami greš.« Mali mož je odšel za Nickom in kuharjem Samom v kuhinjo. Vrata so se za njimi zaprla. Mož, ki se je imenoval Maks, je sedel na drugi strani pulta. Georgeu nasproti. Georgea ni gledal, pač pa je gledal zrcalo, ki se je širilo vzporedno za točilno mizo. «Henryja» so
spremenili v restavracijo iz bara.
«No, bistri dečko,« je rekel Maks, medtem ko je zrl v ogledalo, «zakaj nič ne rečeš?«
»Okrog česa se vse to vrti?«
«He, Al,» je zaklical Maks, »bistri dečko bi rad vedel, okreg česa se vse to vrti.«
»Zakaj mu ne poveš?« je prišel Atov glas iz kuhinje.
«Kaj misliš, okrog česa se vse to vrti?«
»Ne vem.«
«Kaj torej misliš?«
Maks je ves čas, ko je govoril, gledal v zrcalo.
«Tega ne povem.«
«He, Al, b:st.ri dečko pravi, da noče povedati, okrog česa se po njegovem mnenju vse to vrti.«
»Natanko lahko slišim, kar govorita,« je rekel Al iz kuhinje. Držal je poluto, pod katero so bile porinjene skodele v kuhinjo in jo podrl s steklenico, da je ostala odprta. «Poslušaj, bistri dečkč,« je rekel iz kuhinje Georgeu, »postavi se za pultom nekoliko dalje tja. In ti nekoliko bolj levo. Maks.« Zdel se je kot fotograf, ki pripravlja skupinski posnetek.
«Pripoveduj mi kaj, bistri dečko,« je rekel Maks. «Kaj mislis, kaj se bo zgodilo?«
Iz domačih športnih
If» D*
Povratno športno srečanje med tržaškim Borom “jp goriškim Partizanom je potekal v prijateljske® ju in v znamenju napetih borb v odbojki in v^ < nem tenisu. Igralke Bora so bile tokrat v gostovanjem v Novi Gorici uspešne in so svoje nasprotnice 3:1
Pri moških pa so bili uspešni Novogoričani, ki j čeprav po trdi borbi, spravili Tržačane na koien* ^ zultatom 3:2. Ta izid je sicer presenetil prisot^’m dar se lahko doda, da so Tržačani nastopili s nim in še neizurjenim moštvom
V namiznem tenisu pa je zmaga pripadla	1
Bora, ki so svoje mlade in tudj borbene naspr° onkraj meje prisilili na poraz. Rezultat 5:1 J'. Tržačanov Košute, Tomšiča in Kovačiča Je	(Č
voren dokaz o premoči, katero je znal samo
kiniti in
to samo enkrat
mr~™
j
S«!*	a	-
V Dijaškem domu pa so gostovali gojenci g°ri jaškega doma, ki so se v okviru prijateljskega 'jč vanja za prehodni pokal pomerili v povratne® jpof1 s Tržačani. Goričani so bili uspešnejši in so si P pokal, katerega bodo hoteli tudj v bodočnosti „ 9 braniti. Po končanem tekmovanju pa so se s* kali skupno s tržaškimi tekmeci
George ni rekel nič.
»Povedal ti bom,« je rekel Maks. «Nekega Šveda hočeva ubiti. Poznaš velikega Šveda, ki mu je ime Ole Andreson?«
«Da.»
«Vsak večer pride sem na večerjo, ni res?«
«Včasih pride.«
((Pride takole okrog šeste, ali ni res?«
«Ce pride.«
«To vse vemo, bistri dečko,« je rekel Maks; ((Govorimo o čem drugem. Greš pogosto v kino?«
»Sem pa tja.«
«Moral bi iti dostikrat v kino. Za takega bistrega dečka, kot si ti, je kino najbolj pravo.«
»Zakaj hočete ubiti Ole Andresona? Kaj vam je neki napravil?«
»Nikoli ni imel priložnosti, da bi kaj storil. Niti videl naju še ni.»
»in samo enkrat naju bo videl,« je rekel Al iz kuhinje.
»Zakaj ga torej hočeta ubiti?« je vprašal George.
«Ubijeva ga za nekega prijatelja. Samo da bi nekemu prijatelju napravila veselje, bistri dečko.«
»Zaprli usta,« je re el Al iz kuhinje. »Preveč govoriš, prekleto.«
V J
»Moram vendar (fi1. dečka ohraniti v P 9k .
razpoloženju. . ram, ali ne, bistri «Preveč govori«. " jji f je rekel Al. «^rn(?sKr bistri dečko sam* ^e ■■ razpoloženje, jateljici iz san>os , f le sem ju zveza 1	(j
»Govoriš, kot “	^
samostanu?«	ve^r
«Ne moreš n’^fsta
Sl V s—	'1	-	T
ravno! Tam si ® '.jjS1 George je P f uro.	f	e('.J
«Ce kdo Prid*’ ,tp. , f. da ima kuhar Pr .j f kdo ne bi P0PuSe# 'J/ ci, da boš šel sam kuhal. Si r ’ stri dečko?«
«Dobro,» je
re*e
fA
«Kaj kanite poterP (ff »To je od ®»rjJ,K»y visno,# je rekel	p.
je ena takih re* ro nihče vnapre) ] d'/ George je peP Bila je četrt če*se ta z ulice s° ofl Vstopil je šofer	.e
«Dan, George,? ffš »Lahko dobim v j t f »Sam je zunaHjjr George. «Cez Pr J ure bo nazaj.« -r.f
 	  yi/
(Nadaljevanj