Poštnina plačana v gotovini. Maribor, četrtek 24. marca 1958 Štev. 67. Leto XII. (XIX.) iaBMBf stucu*J*.rz MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNK Uredništvo in uprava: Maribor, Grajski trg 7 1 TeL nredmštva in opravo 24-55 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. nri / Velja mesečno prejenian v opravi ali po pošti 10 din^ dostavljen na dom 12 din / Oglasi po cenika / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 JUTRA 99 Blumov poraz v senatu NA VIDIKU VLADA NARODNE KONCENTRACIJE. PARIZ, 24. marca. Blumova vlada je doživela v senatnem finančnem odboru težak poraz, ki bo odločilnega pomena za nadaljnje zadržanje senatne večine na-pram Biumovi vladi. Večina finančnega od Tudi sudetski &t$t.sednesovražnem okolju, kjer ni moglo biti niti najmanjšega govora o kakšnih zarotah iz zasede. Ta tehnična stran zasedbe bivše Avsfrije po rajhov-skih edinicah je znova poživila zanimanje ter diskusije o problemih sodobne strategije, vojne tehnike ter najrazličnejših vojnih sredstev, katerih učinkovitost se skuša vsestransko oceniti ter pretehtati. V zadnjih desetletjih si je glede strateških nalog v vrstah strategov in vojsko vodij utrlo pot dvoje osnovnih naziranj. Med najvidnejšimi zagovorniki prve teze ie znani nemški general von S e e c k t, ki ie veroval v odločilno silo sodobnega ofenzivnega orožja. Nenaden sunek, pod-Dtt i najsodobnejšimi vojnimi sredstvi, ^Krtoriziranimi oddelki ter letalstvom, naj 'Nenada, bliskovito potlači sovražnika J13 kolena in naj izsili vojno odločitev. Svojitev Abesinije po Italijanih v razoroma rekordnem času bi utegnila pod- repiti to naziranje. Vojna tehnika je docela tamkaj svoj veliki triumf. Ze Španca državljanska vojna pa je temeljito °vrgla to naziranje, ki bi bilo pravilno le v Primerih, kjer se znajdeta v borbi za biti in ne biti kakšen Goliat na eni strani, kakšen pritlikavec pa na drugi strani, dosedanji potek španske državljanske v°jne pa je bolj potrdil drugo osnovno "aziranje glede vojno tehničnih ter strateških problemov. Ta druga teza pravi namreč, da je dobro organizirana, sodobno oborožena ter koralno in disciplinsko čvrsta pehota, zasidrana v varnih rovih, ter utrjenih postojankah, najzanesljivejše jamstvo miru 'n varnosti. Tukaj ne more biti hitrih, iz-nenadnih, razmeroma cenenih vojnih odločitev. Vojne akcije sc raztezajo v nedogled ter utrujejo borce na obeh straneh. Španska državljanska vojna je razodela mnogo dragocenih izkušenj, pa tudi kitajsko japonska vojna. Borbeno efektiv lost tankov, ki so odločili v svetovni vojni, so ponekod precenjevali, danes že °bstojajo uspešna protitankovska borbena sredstva. Tudi bombni napadi v mirnem zaledju niso prinesli doslej še nobe-nih vidnih znamenj usodne demoralizacije Prebivalstva v zaledju, ampak morebiti ravno nasprotno — silno mržnjo do sovražnika. V močno utrjenih rovih si stojijo Nasproti sovražne fronte, vojno akcije ter operacije je mogoče izvajati le postopoma, polagoma. Seecktov recept se v Spanji in najbržo tudi v Kitajski ni obnesei. Vi K tej važni okolnosti pa smemo priključiti še drugo. Danes proizvaja vojna teh-n’ka na vseh straneh precej enakovred-na ter v vojnih akcijah enako uspešna v°ina sredstva. Nemira razpolaga ta ali 0l,a država trenutno z delno boljšimi, trpežnejšimi, odpornejšimi, usodnejšimi voj n’mj sredstvi, vendar pa so danes vjeje a|i manjše pomanjkljivosti v tem pogledu i*'tro nadomestljive ter odstranljive. Ta-k() ie tudi iz tega vidika domnevati izenačenost, izravnanost sodobnih vojnih sredstev na zemlji, pocl zemljo in nad zemljo. Potemtakem bi skoraj kazalo pritrditi I ter da predstavlja najdragocenejšo po- bora je namreč odklonila sprejetje presežkov finančnih operacij za sanacijo tečaja. Pričakovati je vlado narodne koncentracije. svoj položaj. Stranka je obenem sklenila, da se pridruži kot samostojna skupina su-detsko-nemškemu pokretu Konrada Hen-leina. Ucditima at&aeie BUDIMPEŠTA, 24. marca. Zunanji minister Kanyja je imel pred zunanje-politič nim odborom obeh zbornic ogrskega parlamenta velik ekspoze o mednarodnem položaju s posebnim ozirom na priključitev Avstrije k Nemčiji. V svojih izvajanjih je povdarjal, da je avstrijsko vprašanje povzročalo stalne skrbi evropskim diplomatom. Bilo je jasno, da bo sledila priključitev, čim bo Nemčija v stanju to izvršiti. Zanimanje Italije za avstrijsko neodvisnost je tembolj padalo, čim bolj se je večalo nemško-avstrijsko zbllžanje. Ko je bila Avstrija popolnoma zapuščena, je nastopil za Nemčijo trenutek avstrijske priključitve. Po tem izvršenem dejstvu se je velika Nemčija znašla ob ogrski meji. Z Nemčijo smo v najboljših prijateljskih odnošajih. Ogrska je berlinski vladi čestitala k združitvi nemškega naroda. Ogrska ne bo spremenila svoje prijateljske politike napram Nemčiji. DUNAJ, 24. marca. 9. aprila, na predvečer plebiscita bo slovesno vkorakanje 40.000 članov avstrijske legije, ki se je zatekla v Nemčijo za časa prejšnjih režimov. Vodja in kancelar nemške države Adolf Hitler, bo na predvečer govoril ‘etn 40.000 legionarjem, ki so doživeli tako hitro zmago nemško-nacionalne misli. Postavil jih bo za zgled narodno-socialistič-ni požrtvovalnosti. Svoj prvi plebiscitni govor bo imel Adolf Hitler v Konigsbergu. MMdmsm se Sme ?mmfi RIM, 24. marca. Dopisnik »Giornale d’Italia« poroča iz Bruslja sledečo vest; »Nekateri tukajšnji listi so objavili senzacionalno vest iz mednarodnih marksističnih krogov, v smislu katero namerava katalonska vlada priključiti Katalonijo Franclji. V okviru tega poročila se nava- ja, da je bivši predsednik belgijske vlade Vandervelde cb vrnitvi iz republike Španijo namignil o nekem zelo važnem dogodku, ki se bo v kratkem pripetil. Nekateri Usti zatrjujejo v tej zvezi, da bi ta dogodek sledil še v teku tega, oziroma v začetku prihodnjega tedna. mnisita farnem! DUNAJ, 24. marca. V tukajšnjih krogih s© doznava, da je češkoslovaška vlada ustregla zahtevi nemške vlade, da se izročita bivša Schuschniggova ministra dr. Zeniato in dr. Stockinger, ki sta v noči J avstrijskega prevrata pobegnila v Brati- slavo. Izročitev je zahtevala nemška vla da na podlagi obtožbe radi kriminalnih dejani. Zatrjuje se, da sta bila omenjena ministra že Izročena ob češkoslovaški in prejšnji avstrijski mej*. Kam sta b'4a omenjena ministra odpremljena, ni znano. Pomemben govor senatorja dr. Kramerja BEOGRAD, 24. marca. Včeraj je senat v načelu sprejel novi državni proračun. Ob odsotnosti 13 senatorjev je glasovalo za proračun 47 senatorjev, proti proračunu pa 16. Veliko pozornost je zbudil na včerajšnji seji govor senatorja dr. Alberta Kramerja, ki ga je levica navdušeno aklamirala, čim se je pojavil na govornici. V dve uri trajajočih izvajanjih, ki jih je levica ponovno prekinjala z odobravanjem in pritrjevanjem, se je senator dr. Kramer dotaknil predvsem mednarodnega položaja, zlasti avstrijskih dogodkov, usode koroških Slovencev v preteklosti in bodočnosti, odnošajev med Nemčijo in Jugoslavijo ugotavljajoč prodorno silo nacionalne misli, ki je omogočila zmago Nemčije v Avstriji. V svojih nadaljnjih izvajanjih je zavračal trditve poslanca dr. K o s i t a, ki je v okviru svojega zadnjega govora skušal dokazovati, da je bil namen majniške deklaracije reševati habsburško monarhijo. Navajal je potek lanskih majskih proslav v Ljubljani ter podčrtal bistvo in pomen deklaracija za mogočno jugoslovensko propagando. V svojih nadaljnjih izvajanjih je senator dr. Kramer prikazal nujno potrebo, da vsi Slovenci v današnjih časih enodušno izjavimo, da smo v vsakem pogledu usodno povezani s Srbi in Hrvati kot bistven del jugoslovenskega naroda. Senator dr. Kramer je zatem govoril o naši notranji politiki, zlasti pa o razmerah v Sloveniji. Točno je razčlenil tolmačenje programa JRZ v Ljubljani, Beogradu in Zagrebu. Zelo zanimiva ie 'bila primerjava v pisanju »Slovenca« o Petru Zivkoviču tedaj, ko je bil predsednik diktatorskega režima in pozneje vojni minister v dr. Stojadinovičevi vladi, in pa ob lanski pisavi, ko je Peter Živkovid prispel v Slovenijo. Omenjal pa je tudi hrvat sko razmerje in naglašal nujno potrebo banovinske samouprave. Tečno je podčrtal tudi stališče jugoslovenskih nacionalistov glede konkordata. Treba je urediti odnošaje med katoliško cerkvijo in državo. vendar pa mora država pri tem olira niti svojo suverenost. Na posameznih primerih je dokazal, da uživa danes katoliška cerkev v Jugoslaviji večje pravice, kakor jih je uživala v nekdanji katoliški in apostolski habsburški monarhiji. V svojih zaključnih izvajanjih je senator dr. Kramer povdarjal, da .iam preostaja samo ena možnost, ki nam jo kaže vsa naša zgodovina, to je politika narodne solidarnosti. S samim taktiziranjem in nadmodrovanjem ne moremo več daleč. Fašizem je mogoč samo v nacionalno oblikovanih narodih, dočim pri nas to ni mogoče, saj bi moral imeti tri ali celo štiri vodstva. LONDON, 24. marca. Havas poroča: Na IetališčuCroydonu *e pristalo 6 letal iz Bruslja. Letala so pripeljala preko 6 tt>n zlata belgijske Narodne banke, v dobro poučenih krogih zatrjujejo, da je belgijski emisijski zavod v teku zadnjih 10 dni devetič odpremi 1 večje količine zlata Iz Bruslja v London. Ta okoinost se spravlja v zvezo z ukrepi belgijske vlade ter valutno kontrolo za zaščito belgijskega denarja. drugemu naziranju, ki pravi, da je mo-ralno čvrsta ter v značaju krepko obli-| kovana pehota nedmočna vojni tehniki, stavko v sodobnih strateških veščinah. — Človek ter njegova morala predstavljata po tej tezi najzaneslijvejše jamstvo miru. ■I BIHIH ■ r-T— I .. Radijske postaje dobičkanosno. Radio Beograd bo radi povečanja čistega dobička za leto 1937 zvišal dividendo cd 14 na 16%, dočim je znašala dividenda v 1. 1935 12%. 1409 novih zadrug je bilo od leta 1910 do vključno 1937 vpisanih v dravski banovini. V istem času je napovedalo kon-kurz 23 zadrug, 492 je napovedalo likvidacijo, 451 pa jih je bilo izbrisanih iz zadružnega regishv. 2300 milijonov dinarjev znašajo vlogi pri vseh hranilnicah v naši državi, to je za 115 milijonov din več kakor meseca januarja. tikuMmke m duMke Mm'm «^!a»)»lirillilHIJUt.^BCT»!glBliaillW«UMLIllUlMM»iLIIIIMI IIIMHII lll'» 'HJUI.JBULjaMl. unmmflBiaBaBBng Maribor v borhl proti nalveeil morilki našega naroda Ob snočnjem občnem zboru Protituberkuiozne Bige — Sanitetni inšpektor dr. Jurečko novi predsednik — Azilski sklad 372.000 dinarjev! Vneto, marljivo, sistematično in vztrajno je delo tukajšnje Protituberkuiozne lige v borbi proti jetiki, najhujši morilki našega naroda. Snoenji 17. redni občni zbor v posvetovalnici Okrožnega urada za zavarovanje delavcev je otvoril in vodil poslovodeči podpredsednik šolski nadzornik Alt, ki se je v svojih uvodnih izvajanjih spomnil pokojnega dolgoletnega zaslužnega liginega predsednika dr. Ipavca. V svojih nadaljnjih izvajanjih je omenjal veliki pomen ankete 15. decembra 1. 1. Izčrpno ter obširno poslovno poročilo je podal neutrudno delavni gosp. Stenovec. V pretekli poslovni dobi je bilo 86.007.75 dinarjev dohodkov. Azilski sklad je narastel v prvih petih letih na Petrov blagor! Sinoči so zborovali v lovski sobi hotela Orel naši ribiči, včlanjeni v tuk. Ribar-skem društvu. Zbor je otvoril in vodil neumorni preds. dr. I. Fludernik, ki je toplo pozdravil vse navzoče, zlasti pa navzočega predsednika ljubljanske Zveze g. b u 1 g a j a in tuk. sreskega načelnika g. Eiletza. Sledila so poročila, ki so uh podali marljivi društveni funkcionarji in sicer: predsedniško g. dr. F Im de r-11 i 'k, tajniško g. Gajšek, blagajniško g. G r e i n e r, za računske preglednike pa je poročal g. Tavčar. Iz teh poročil je razvidno, da je bilo društveno delovanje usmerjeno k podvigu ribarstva in njega zaščiti, nadalje pobijanju krivolovstva in preprečevanju onesnaženja vod po stru*-penili izlivih raznih industrijskih odtokov. Društvo si stalno prizadeva, da bi pridobilo kontrolo na. tržiščih. Vališča so vzgojila v preteklem letu 130.000 komadov postrvnega zaroda, ki je bil oddan privatnikom in v društvene potoke. Na novo je bilo izdanih 151 dovoljenj za ribolov. Društvena knjižnica obsega 121 strokovnih knjig v 351 zvezkih. Denarni promet izkazuje din 48.182.28 dohodkov ter 33.595.05 izdatkov. Število članstva izkazuje 5 častnih, 182 rednih, 4 dopisne in 74 podpornih članov, skupno 265. Pri volitvah je bila izvoljena naslednja nova uprava: predsednik dr. Fludernik, odbornik dr. V. Brenčič, dr. J. Čemer, 372.024 din. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika sanitetni inšpektor dr. J u r e č k o, preizkušeni borec na področju pobijanja jetike. V odboru so: šolski nadzornik Alt, mestni župnik Umek, narodni poslanec dr. Jančič, ge. Hutterjeva in Kukovčeva, ravnatelj dr. Tominšek, mestni fizik dr. Novak, šolski upravitelj Grčar, vodja Zdravstvenega doma dr. Vrtovec, primarij dr. Lutman, dr. Korenčan, primarij dr. Radšel, glavni urednik U. Kasper, upravnik Stenovec, dr. Varl, višji davčni upravitelj Meglič in strokovni učit. Rav-ter. Revizorja sta gg. Stabej in višji upravitelj Stegnar. primarij dr. Janko Drnovšek, Fr. Drozg, Božidar Gajšek, Alfonz Gilly, Ferdo Grei-ner, podpolkovnik Bdmun-g Jugovič, Kasper Udo, Koceli Anton, Emil Mareš, Jernej Sciimautz, Matija Schmid, dr. Ivo Se nekovič, dr. Sekula Jože, Franc Storch, Franc Tomažič. Karl Ussar, inž. M. Ve-čerjevič. Preglednika računov Tavčar F. in prof. Jože Šilc. Ob zaključku sta izčrpno poročala g. dr. Fludernik, ki je tolmačil najnovejše določbe novega ribarskega zakona, zlasti v onih točkah, kjer so bili vpošte-vani predlogi mariborskega ribarskega društva, ter zvezin predsednik g. Šul-g a j, ki je poročal o delovanju ljublj. zveze ribarskih društev za dravsko banovino. Stavbeni izpit za visoke stavbe sta napravila med drugim N. Vidmar ter N. Hoi-zer oba iz Maribora. Novoizvoljeni odbor društva »Jadran« se je konstituiral tako: Predsednik Kralj M., podpredsednik Veljak Jože, tajnik Loboda Slavko, namestnik Morel Rudolf, blagajnik Polh Rado, namestnik Piščanc Anton, gospodar Cergol Ivan, namestnik Valenčič Ivan. Odborniki: Marija Godina, Žižmond Joško, Žižmond Mirko, Vidmar Nace, Pertot Mirko, Cerkvenič Franc. Načelnik pevskega odseka Rojc Jože, soc. odseka Kralj Marino, ženskega Godina Marija. Revizorja: Dolenc Matej in Iiu-mar Ivan. Strelska družina Tezno priredi dne 26. t. m. ob 19.30 uri na Teznem v osnovni šoli letni občni zbor. Vabijo se vsi člani in prijatelji strelske družine. Na praznik v petek 25. t. m. ponovi Nanosov emigrantski oder odlično uspelo komedijo »Skedenj« v Studencih. — Začetek točno ob 20. (8.) uri v dvorani Grmekove gostilne. Med odmori poje društveni pevski zbor. Vstopnina: Din 3.—, 6—. Slovenska matica izda za 1938 leto dva izvirna romana: Miška Kranjca'roman »Kapitanovi« obsega 400 strani in slikovito opisuje življenje našega Prekmurja, borbe in stiske kmečke domačije in ljudi na njej. Mlada Agata je svojevrsten tip kmečke žene, strastne in uporne, ponosne in samovoljne. Druga knjiga, roman »Kaplan Martin Čedermac«, pisa- Kavarna in restavracija „Orel" novo dospela nesladkana nal- • boljša ljutomerska vina. — Ob A petkih sveže morske ribe. V telja Pavla Sedmaka (250 strani) je dramatično napisana kronika bojev in zmage kaplana Martina, nekakega duhovniškega hlapca Jerneja, tolažnika in sobojevnika svojih faranov, če se jim gode krivice. Tretja knjiga je zaključni zvezek Kidričeve Zgodovine slov. slovstva, ki ga novi člani lahko zamenjavo za poljubno drugo knjigo pripovedne vsebine. Član plača letno le Din 50.— za vse tri broširane knjige. Kdor želi vezane doplača Din 12.— za knjigo. Prijavite se pri Poverjeništvu S. M. Gregorčičeva ul. 26. SPLOŠNO ZANIMANJE. Splošno zanimanje zbujajo krasni dobitki velike tombole našega Rdečega križa, ki so že nekaj dni razstavljeni v izložbah tvrdke Weka na Aleksandrovi cesti. Samo ob sebi je razumljivo, da se ljudje zanimajo zlasti za prekrasno štiri-sedežno limuzino (Opel), ki tvori glavni dobitek bližajoče se največje tombole, kar jih je bilo doslej v Mariboru. Tablice za to veliko tombolo, ki bo v nedeljo 3. aprila na Trgu Svobode, se že dobe v predprodaji. Tablica stane po Din 5.—. Gostilna »Triglav« (Voller) na praznik in nedeljo koncert! Dramski odsek Sokola Studenci gostuje v nedeljo 27. marca v dvorani brata Renčlja na Pobrežju z opereto »Hmeljska princesa«. Vabi Sokol Pobrežje. inserentom „Večernika“ Ker je jutri 25. t. m. praznik, opozarjamo inserente »Večernika«, da sprejema uprava inserate za sobotno številko tudi danes v četrtek do 18.30 'n v soboto do 9. ure. Obenem jih opozarjamo, da v petek 25. t. m. list ne izide. ________ Kilta Kino Union. Največje monumentalno filmsko delo Ben-Hur kot zvočni film z Romanom Novarrom. Smrtna kosa. Včeraj je umrl v starosti 68 let na Pobreški c. 42 Franc Krepek. — Pogreb bo jutri 25. t. m. ob pol 16. uri na Pobrežju. Izkažimo blagemu pokojniku z obilno udeležbo pri pogrebu zadnjo čast! Važno za lastnike lovišč. Mariborsko lovsko društvo je tudi v tem letu naročilo večjo količino kamenite soli za divjačino. Lastniki lovišč naj se čim preje javijo pri društveni upravi. »GRIČ« Oset, Rošpoh vabi! Tridnevni domači fureš. Jetrnice, krvavice, pečenice. Sončne kopeli. Otvoritev teniške sezone. Mnogo preje kakor običajno stopajo letos naši beli mu šketirji na plan. Z vso skrbjo se vršijo na igriščih zadnje priprave za novo sezono, ki jo bo prvi otvoril »ISSK Maribor« v soboto 26. t. m. Tudi letos hoče ISSK Maribor nuditi vsem priliko udejstvovanja v belem športu, ki najde tudi pri nas vedno več ljubiteljev.^ Sezonski prispevek je klub času primerno znižal na minimum, tako da je slehernemu omogočeno igranje. Vrhu tega nudi klub dijaštvu, kakor sploh mladini znaten popust. Članstvu je na razpolago pet vzorno urejenih igrišč. Nadalje razpolaga odsek z več garderobami s kopalnicami in s solnčno kopeljo na terasi klubskega doma, ki ga obdaja ličen nasad. Športni program teniškega odseka ISSK Maribora bo tudi letos zelo OTOMANE °d, se tapelnišk® izdelke v solidni izdelavi pri »Obnova** F. Novak, Jurčeva 6 pester. Razven prijateljskih in prvenstvenih tekmovanj bo klub izvedel tudi več turnirjev — pa tudi v družabnem oziru bo klub vse storil, da bo zavladalo slej •koprej staro športno tovarištvo med članstvom. Prijave starih in novih članov, dijakov in mladine sprejema upravitelj igrišč dnevno od 14.—IS. ure na igriščih v Ljudskem vrtu. Sokolsko društvo Maribor m. obvešča svoje pripadnike, članstvo, naraščaj in deco, da priredi jutri 25. t. m. pešizlet k Sv. Urbanu. Odhod ob 13. uri izpred učiteljišča. Pozivamo k polnoštevilni udeležbi. Sinoči so zborovali mariborski ribiči Napoleonov sin — ujetnik v habsburških rokah Tužno detinjstvo »Rimskega kralja" na habsburškem dvoru Da, lepe, junaške in ponosne besede, vredne malega princa, posebno, če pomislimo, da imamo v tem primeru pred seboj malo dete nasproti dvema odraslima in izobraženima človekoma, nasproti dvojiti častnikov, katerima se pozneje pridružijo še ostali učitelji, sami Nemci, ki jim je vsem poverjena naloga, da iz malega »upornika« napravijo vzornega nemškega princa. Vsi ti vzgojitelji delajo to v trdnem prepričanju, da s tem ne izvršujejo samo svoje dolžnosti, ampak da gradijo njemu, malemu princu, na ta način srečno bodočnost. Kaj pa pravi k vzgoji svojega deteta njegova mati? Malčka pokliče k sebi, si ga posadi na kolen;, in mu reče: »Te gospode moraš ubogati in moraš z njimi nemški govoriti, sicer te tvoj ded niti pogledati ne bo hotel več...« Oče Marije Luize, ded »Rimskega kralja« cesar Frane I. je še edina oseba, do katere čuti ta naš mali Napoleon še spoštovanje in goji nekaj ljubezni. ♦ Tako minevajo tedni, meseci in leta. Malemu Napoleonu se nekoč ponudi prilika, da pred svojim dedom, cesarjem Francom I. lahko pokaže ne samo svojo odločnost, ampak tudi duhovitost. Ko se nekega pomladnega dne v družbi cesar-i i Franca in malih nadvojvodinjic sprehaja mimo zverinjakov v Soiionbr.imrui, se nek objesten jarec zaleti proti njim. Ena teh deklic začne bežati, mali Napoleon pa se ne preplaši, ampak skoči od strani proti jarcu, ga zgrabi za rogove in zakliče devojčici: »Nikar ne beži, saj ga ne 'bom pustil, da bi se ti približal.« Cesar Franc ga pohvali: »Tako mlad, pa se vendarle v vsaki neprliki znajde.. .« Nadvojvoda Anton zavida par let mlajšemu Napoleonu, da ga je cesar pohvalil in reče malemu »Rimskemu kralju«: »Ker si že tako odločen, daj, splezaj levu na hrbet.« »Zakaj pa ne,« mu malček brez oklevanja odgovori, »toda samo .za teboj.« * Njegovi učitelji so se torej na vse kripjje trudili, da bi malček pozabil na vse, kar ga je vezalo s Francijo in sploh z njegovo prošlostjo. Nekoč pa mu nekdo vendarle pokaJže medaljo, kovano ob njegovem rojstvu, in ga vpraša: »Ali veš, kdo je na tej medalji upodobljen?« »Vem,« odgovori mali princ. »To sem bil jaz, ko sem bil ,.Rimski kralj”...« Nato se otrok malo zamisli, potem pa nadaljuje: »Ko bom velik, bom vzel svojo sabljo in bom osvobodi! svojega dragega očeta, ki ga imajo »oni« zaprtega y ječi—« * Cesar Fran je baje izdal naredbo, da je otroku treba govoriti resnico, da mu morajo sčasoma vse povedati. Resnica da mora biti temelj njegove vzgoje. Vendar pa moramo reči, da je temu le težko verjeti, ko najdemo med starimi spisi sledeč razgovoT med malim Napoleonom in njegovim vzgojiteljem. Mali princ vpraša: »Kje je zdaj moj oče?« »Ne morem Vam povedati...« »Od gospa (najbrže od Francozinj, ki so bile odpuščene) sem slišal, da je bil na Angleškem, odkoder pa da se mu je posrečilo ubežati.« »častno besedo Vam lahko dam, da ga na Angleškem ni.« »Zdi se mi tudi, da sem sfišal govoriti, da živi v bedi.« Beda se pravi nemški Elend. Ime Saint Helene je nekoč nekdo izgovoril v njegovi navzočnosti. Malček ga ni dobro razumel in je od takrat ostal v mučnem, žalostnem dvomu. * Dete raste in raste. Kolikor večje postaja, toliko hujši je strah angleškega in francoskega dvora, ki se boji, kaj bo, ko »Orlič« odraste ... Radi tega pristane njegova mati Marija Luiza po kratkih pogajanjih na to, da njen sin nima nasledstvene pravice y mali kneževini Par- mi, saj je 'bila za Evropo nevarna tudi taka majhna kneževina, os bi ji popolnoma neodvisno vladal — Napoleonov sin Da bi mladega princa nekako »odškodoval«, izda njegov ded meseca julija 1818 cesarski patent, s katerim namerava »položaj« svojega vnuka dokončno urediti. S tem patentom podeljuje Franc I., »Po milosti božji« cesar avstrijski itd. svojemu vnuku naslov »vojvoda reichtstadtski«. Posestva njegovega vojvodstva ležijo na Češkem, dohodke svojega imetja pa naj dobiva po smrti svoje matere Marije Luize. Na ta način je »Rimski kralj« končno postal avstrijski vojvoda. V vseh teh listinah pa niti enkrat ne najdemo imena »Napoleon«. Sin Marije Luize in »Neznanega očeta«... S tem je Metternich dosegel svoj končni cilj. Dete zasovraženega »Korzičana« je izgubilo svojega očeta in mater, pozneje celo siromašno italijansko ded-ščino v Parmi, na koncu pa še s-voje ime,.«. * Ko je Madame Mere (‘Napoleonova mati Letizia) vse to izvedela, so jo oblile solze. V tej boli je rekta: »Moj vnuk ne bo nikoli nosil Jepšfega imena, kaikor je ime njegovega očeta. Naslov »vojvoda reichstadtski« ne pomeni ničesar, ime Napoleon Bonaparte pa bo vedno donelo po vsem svete in se bo njegov odmev posebno v Franciji oglašal brez prestanka...« (KONEC.) fto&uSm oiedo&išfc četrtek, 24. marca ob 20. uri: »Nečak«. Red A. Petek, 25. marca ob 15. uri: »Gašper in Hudanrora. Znižane cene. Ob 20. uri: »Noč v Kairu«. Globoko znižane cene. Zadnjič. Sobota, 26. marca ob 20. uri: »Firma«. Red D. Nedelja, 27. marca, ob 15. uri: »Trubadur«. Ob 20. uri: »Nečak«. Konec tedna v mariborskem gledališču. Na praznik popoldne posebno vese-jie za naše malčke, ki še niso ali pa, ki °i še radi videli tako mično in zabavno pravljično . eseloigro kakor je »Gašper 7 Nudamora«. Veljajo znižane cene. — Zvečer ob globoko znižanih cenah in zad-Gilbertova opereta »Noč v Kairu«.-soboto ponovitev poljske veseloigre ;™rna« za red D. (in ne A, kakor je bilo j?copaI pomotoma objavljeno). — V nede-J,° Popoldne — tudi okoličanom na ljubo ••h dalje bolj priljubljena Verdijeva ope-»Trubadur«. Zvečer pa zelo uspela arinova opereta »Nečak«. ~ PTUJSKO GLEDALIŠČE. ^®k 1. aprila 1938: Dr. M. Žnuderl »Lopovščine«. Režija in scena: J. Borko. SaaM vedi Prihodnja številka »Večemika« izide ra-d* jutrišnjega praznika v soboto ob običajni uri. Kaznilniške novice. V torek so obiskali 'Uoško kaznilnico v Mariboru načelnik ministrstva pravde g. Radomir Najd. P a -s ' č ter upravniki kaznilnic gg. Stojan [v k o v i č iz Lepoglave, Monrir Parad-2anin iz Sremske Mitroviče in Milan O b-r a d o v i č iz Stare Gradiške. Ogledali so si ureditev zavoda v Mariboru in kaz-nilniško posestvo pri Sv. Miklavžu. Važno za novinarje! člani mariborskega novinarskega kluba se pozivajo, da iz-roče svoje stare železniške legitimacije klubovemu predsedstvu najkasneje do p o n e d e 1 j k a, 28. t. m. opoldne v svrho zamenjave za nove, ki so že na razpolago. Opozarjamo, da je to zadnji termin! treča Vat V kratkem se zopet prične ”9*0 kolo državne razredne loterije. Ali že imate srečko ? Obrnite se čimprej na našo hišo sreče in pooblaščeno glavno kolek-turo državne razredne loterije BEZJAK. MARIBOR Gosposka ulica 25 (telelon 20-97) Cela srečka stane Din 200’—, polovica > Din 100‘— in četrtinka Din 50" — Putnik Maribor sporoča, da ostane nje-šova poslovalnica na Trgu svobode Grad v petek, dne 25. ves dan zaprta. Poslovala pa bo ekspozitura na glavnem kolodvoru. Pevsko društvo »Radost« Pobrožje-Te- zno poziva vse svoje člane na 3. redni °bčni zbor, ki bo dne 27. marca t. 1. ob 9. ^i predpoldne v Žoharjevi gostilni na 'Tržaški cesti. — Odbor. Putnlkov avtokar vozi v nedeljo 27. marca v Ljubljano. Odhod ob 7. urj izpred Putnika. Javite se takoj. Jožefovanje »Jadranašev«. V soboto so naši Jadranaši priredili Jožefov večerna cast svojim tovarišem pevcem. Zbrali so se pri Povodniku ter v prijetni družbi Praznovali številne godove svojih požrtvovalnih tovarišev pevcev. Celoten moški zbor jim je zapel priložnostno zdravico. Nastopili so tudi vsi slavljenci sami s Par točkami, tako, da lahko trdimo, da ni pevski zbor Jadrana pel tudi samo s svojimi Jožefi. Vsem slavljencem je spregovoril nekaj prisrčnih besed društveni Predsednik g. Kralj. Pozval je tudi navzoče člane, naj se poprimejo dela in pomakajo društvu pri dosegi ciljev, ki jih zasledujejo. Z britvijo konec bednemu življenju ... 'Uanes ponoči okoli 23. ure je pritekel na Polic, stražnico neki mesarski pomočnik ter sporočil, da si je v Vetrinjski ulici t npki hlapec z britvijo prerezal vrat. Straž n|k se je takoj napotil na označeno mesto ter našel na postelji ležečega hlapca Janeza Lazarja, ki je bil ves v krvi, na vratu Pa je imel veliko zevajočo rano. Stražnik je obvestil mariborske reševalce, ki so Nadvojvodu Josip Ferdinand aretirana. V Gornji Avstriji so aretirali nadvojvodo Josipa Ferdinanda ter kneza Fiirstenber-ga. Nadvojvoda Josip Ferdinand je bi! aretiran radi njegove osebne varnosti, ker je nekajkrat žaljivo govoril o narodnem socializmu. Tudi Sarkotič in Perčevič aretirana. •Na Dunaju so aretirali tudi bivšega avstrijskega generala Sarkotiča in bivšega polkovnika iPerčeviča, ki sta zmerom rovarila proti Jugoslaviji in ki sta tudi podpirala akcijo dr. Ante Paveliča. Oba sta bila med najvnetejšimi habsburškimi pro pagatorji. Koncert dijakov klasične gimnazije Razveseljivo je, da se naša mladina zcpct vrača k resnejšemu delu, da išče v duhovnem izživljanju svoje ideale. Bili so časi ko je izgledalo, da bo povojna manija pretiranega gojenja športa mladino popolnoma odtegnila vsakemu resnejšemu izvenšolskemu delu. Bilo je v resnici tako — danes pa z veseljem opažamo, da se mladina .z vso vnemo vrača k duhovnemu delu. Dijaki se zopet združujejo v literarnih krožkih, obiskujejo znan stvena predavanja; oklepajo se zopet z Danes ieirtek G li A J S K I K l M O ..BELI JORGOVAM Ptajvečji in na/lepši Ulm Se sezone ta Dopisnik Centralnega presbiroja Mate Vučetič iz Pariza ter Zlatko Maketič iz Rima sta premeščena v Beograd. Berlinski dopisnik Miloš Cernjanski pa je premeščen za dopisnika Centralnega presbiroja v Rimu. Frankovske čete so prekoračile reko Ebro in prodirajo proti Leridi. Lov za službami ter ovaduštvo se je v Osimarki silno razmahnilo. Pokrajinski vodja Biirckel je izdal zadevno odredbo, v smislu katere se takšnim lovcem ter ovaduhom ne obeta 'najboljše. Dva takšna denuncianta in ponudnika je Biirckel že dal zapreti. 96 oseb je izvršilo samomor na Dunaju med 12. in 22. marcem. Tako ugotavlja službeno poročilo. SstoetMs AsAojtde Otvoritev teniške sezone v Mariboru. Mnogo preje kakor običajno stopajo letos naši beli mušketirji na plan. S polno paro se vršijo na igriščih zadnje priprave za novo sezono, ki jo bo kot prvi otvo-ril 1SSK Maribor in sicer v soboto 26. t. m. I udi letos hoče ISSK Maribor nuditi vsem priliko udejstvovanja v belem športu, ki ima tudi pri nas vedno več ljubiteljev. Razen prijateljev in prvenstvenih tekmovanj bo ISSK Maribor izvedel tudi več turnirjev, pa tudi v družabnem oziru bo klub storil vse, da bo zavladalo slej ko prej med članstvom staro športno tovarištvo. veseljem svojih pevskih zborov, orkestrov itd. itd. Vsi naši veliki možje so že v svojih dijaških letih, v svojem izven-šolskem udejstvovanju na umetoiško-znanstvenem področju, pripravljali pot svojemu poznejšemu delu, ki jim je prineslo toliko časti in slave (Hubad, Sajovic, Kogoj, Adamič i. dr.). Da se naša mladina vrača ponovno vzorom svojih prednikov nam je nudil lep dokaz sinočnji koncert dijakov tuk, klasične gimnazije, ki se je vršil v nabito polni kazinski dvorani, pod vodstvom osmošolca Cirila Cvetka. Gojenci glasbe in prirejanje sličnih koncertnih prireditev je 'že stara tradicija tega zavoda in mnogo takšnih prireditev se je vršilo v prejšnjih časih pod vodstvom najresnejših dijakov, ki so dosegli pozneje na polju glasbene umetnosti lepe uspehe in zavzemajo danes na tem polju tudi vidna mesta. Njim sledi verno tudi letošnji maturant C. Cvetko. Glasbeno izredno talentiranega C. Cvetka smo že večkrat srečali na glasb, prireditvah, kjer je sodeloval bodisi kot klavirist alf pa kot dirigent. Z veseljem smo vedno spremljal: njegovo delo, polmo mladostne ambicije in ki je danes doseglo že znatno umetniško zrelost. Utis imam, da je Cvetko, za ta svoj sinočnji tako posrečen nastop, zbral vse svoje moči, da se v najdostoj-nejši obliki poslovi od svojih srednješolskih let, polnih mladostnega stremljenja, da obenem tudi izpriča zbranemu občinstvu, kaj lahko doseže dober dijak z vstrajnim izvenšolskim delom. To so naj- Imej najlo ? Že od nekdaj liiStes lističi o cenimo ljudi, ki imajo čista usta in blesteče zobe. Orodje, ki se stalno rabi — kakor naši zobje — je treba seveda redno negovati. Zjutraj in zvečer zobno ščetko in Chlorodont, pa zobe očistiti v vseh smereh! Nič strahu: zobje to prenesejo. Le slabe nege ne vzdrže! Zato: Chlorodont, kvalitetno zobno pasto! Domači proizvod. komplicirano in intonativno precej težko »Večerni hlad« ter E. Adamičevo: Pri zibeli. Ravno tako uspelo so podali svoje violinske točke četrtošolka Ostanek Mira (Chopin: Nocturno op. 9 št. 2 in Fr. Drdla: Serenada A-dur a Kubelik); sed-mošolec R o g 1 Dušan (J. F. Gcssec: Gavotta in H. Wieniawski: Mazurka) ter sedmošolec real. gimn. Z. De v ide, ki je moral vskočiti namesto obolelega pe-tošclca A. Lipovška (J. Rali: Kavafina t spremijevanjem orkestra). Vse solistične (razen pevske kjer je sprem!] d Cvetko), je lepo in smiselno spremljala sedmošol-ka M. K 1 a s i n c. Koncertni spored je zaključil orkester s »Slovensko koračnico«, ki je bila po vsebini, kakor tudi po pripri vi najšibkejša točka sporeda in bi brez škode lahko odpadla. Mladina, ki je zasedla galerijo, se je vedla dostojno in disciplinirano ter jc skupno z navzočim občinstvom navdih -no aplavdirala svojim tovarišem-izvajal-cem, kar so si tudi v polni rncrj zaslužili. Organizatorju in vodji tega lepo uspelega koncerta osmošolcu Cirilu Cvetku ob slovesu — ter vsem ostalim izvajalcem kličem: K vstrajnemu delu, pa še mnogo uspehov v bodočnosti! Prof; K. P a h o r. Hsw& llif s v nainovejših modnih barvah za plcSie, kostume, obleke, b uze le od TekstJane &udefeic£f zopet posebno okusno in ceneno. - Prepričajte se v izložbah. SK Železničar ustanavlja odsek za žensko lahoatletiko. Kakor smo doznali, je SK Železničar ustanovil posebno sekcijo za žensko lahko atletiko, tako da bodo navdušene športnice imele priliko, da se pod strokovnim vodstvom uvajajo v to lepo športno panogo. Občinski ujad razglaša, da so dospela valilna jajca ter naj jih naročniki dvignejo na občini. Prošnje za brezobrestno posojilo za obnovo vinogradov naj se rae pošiljajo do izida pravilnika na bansko upravo. Banovinska cesta II. reda SI. Bistrica - Sv. Martin na Pohorju je do preklica za tovorne avtomobile zaprta. Rekruti I. 1917 in starejši se obveščajo, da naj dvignejo pozive za nastop kadrovske službe na tuk. občini. Za odsotne so dolžni starši javiti njih bivališča. Mladeniči, ki nameravajo vstopiti v podofic. peš. šolo v Zagrebu se opozarjajo na kon kurz na uradni deski. hoteli nuditi Lazarju prvo pomoč. Lazar pa se ni pustil zavezati ter kljub strašni rani kričal, da hoče umreti. Končno pa je Lazar le privolil in so ga reševalci od-premili v splošno bolnišnico. Glede vzrokov poskušanega samomora je Lazarjev tovariš, ki stanuje v isti sobi, dejal, da je prišel Lazar nekaj pred 23. uro vinjen domov ter mu dejal, da bo napravil konec bednemu življenju s tem, da bo skočil v Dravo. Prosil je tovariša, naj mu odveže čevlje. Ko mu je tej prošnji ugodil, je Lazar nenadoma potegnil iz žepa britev ter si prerezal vrat. lepša leta, ki nam ostanejo v trajnem spominu, če smo jih preživeli smiselno. Spored snočnjega koncerta, katerega lahko nemoteno • imenujemo »Cvetkov večer«, je obsegal najrazličnejše glasbene panoge, kakor: orkester, katerega so sestavljali mladi instrumentalisti vseh tuk.^ srednjih šol (Beethoven. Coriolan, J. Raft: Kavatina); moški dvanajstet, katerega so ravno tako tvorili izbrani pevc: tuk. srednjih šol (C. Pregelj: Dečva na srid’morja, A. Schwab: Slanica, C. Pregelj: Men’ vsojedno je); mladinski zbor (Beethoven-Pregelj: Večerna, Pregelj: Ta zima že zapušča nas) in mešani zbor (H- Sattner: Nazaj v planinski raj, E. Adamič: V saneh, narodna — Kam pa pobandraš ...). Vse točke je vodil Cvetko in nam ponovno dokazal, da razpolaga z vsemi vrlinami, ki so potrebne bodočemu zborovskemu in orkestralnemu dirigentu. Navdušil nas je njegov zrelo pojmovani način interpretacije, ki se je odražala prav posebno v podajanju zborovskih skladb. Tudi orkester je vestno sledil Cvetkovemu temperamentnemu in smiselnemu vod stvu, kar ni malenkost, če pomislimo, da so si Cvetko kakor tudi njegovi instrumentalisti postavili s »Criolanom« zelo težko nalogo, ki so jo kar najboljše rešili, kljub ritmičnim težkočam te Beethovnove skladbe. Kot klavirist se nam je Cvetko predstavil že ob raznih prilikah, vendar pa nam je sinoči pokazal s S, Schottovo: Danse negre in s S. Prekofi-jevim »Preludijem« še posebno vse vrline bodočega pianista in svoje odlične šole. Kot solistka je nastopila petošolka Forčesin Ileana, ki nam je s svojim nežnim glaskom prav čedno in leno občuteno zapela D. Cvetkovo harmonsko aHKaHBSBBe&asBiasčBECB Mkejs&e jMwk& Ezrmssasm r-ri-;,--—•, Konzul Mtnovsky v Ptuju. K zadevnemu poročilu v št. 66, dne 23. t. m. dedujemo: Po končani prireditvi se je vrhi družabni večer v Narodnem domu, ki sta se ga udeležila oba gosta. V toplih besedah se jima je zahvalil predsednik J ČL Dr. Visenjak za njiju požrtvovalnost žele’: jima, da počastita s svojim obiskom večkrat Ptuj, kateremu bo ta priredite , ost -‘a „v trainem spominu. V imenu mestne občine Ptuj in mestnega prebivalstva je pozdravil oba draga gosta mestni ži-pa.i Dr. Remec. Govorili so tudi še z top-nik Sokola in raznih narodnih društevg. dr. Šalamun ter zastopnik delavski vzajemnosti g. Šegula Janko. Gr. cir. Mrgole je povdarjal hvaležnost vseh nekdanjih jugoslovenskih študentov v Pragi, ki ne bodo nikdar mogli pozabiti gostoljublja, ki so ga bili deleži w v Pragi, kakor tudi na drugih čeških univerzah. V nedeljo dne 20. III. tl. sc je vršila še posebna predstava za dijaštvo, ki je isto-tako napolnilo vse gledališke prostore ter sledilo z nepopisnim navdušenjem in aplavzom izvajanjem g. konzula in gosp. prof. Šedivega iz Maribor-, kakor'tudi filmom, ki so se izvajali. Obe pri redih.-: sta bili veliki manifestaciji nezlomljivega bratstva n zvestobe med jugoslovanskim in češkoslovaškim narodom, * Občinstvo se je moglo prepričati, kako važno misijo vršijo JčL na kulturnem zhližanju med obema bratskima narodoma. iimmmmmm mmes - .rszrszI c iPEHa qL-ža» Huda nesreča. Kramberger Frideril: posestnik pri Sv. Lenartu v Slov. gor., j v svojem gozdu podiral drevesa. Ko s imeli podreti naslednje drevo na načir da so vrhove drevesa oklenili s kavljen na katerem je bila pritrjena vrv, se je naslednjem trenutku kavelj radi močneg potega izruval ter z vso silo zaletel glavo posestnika Krambergerja Friderik in. ga težko poškodoval. Kavelj je prebi lobanjo. Krambergerja so takoj spravil k zdravniku. V' $ostm4 Šahovska simultanka. Nedavno je gostoval v šoštanjskem šahovskem klubu znani slovenski šahist in predsednik Slovenske šahovske zveze g. Ciril Vidmar ter igral simultanko. Dosegel je odličen uspeh. Dobil je 14 partij, remiziral pa je Proti g. Robinščaku in Berdnikii. Ne pozabi naročnine! gQE£f£2tiiE^BBE9HHEifiiB30 Lrx- vse opere 118 od Din 30'- naprei. ravioRar prispele L Uazno MAMICE! Najmodernejši otroški vozički po zelo ugodnih cenah pri Justinu Gustinčiču. Tattenba-cliova 14.__________ 1468 NAJLEPŠE MODELE ~ hitro in ceneno dobite samo v damskem krojaškem salonu Kocpek. Maribor. Stolna ul. 1-1. 1352 NE POZABITE, da kupite vso volneno blago za obleke, kostume, plašče najugodneje samo pri Srečku Pihlar. Gosposka 5. 1541 PATENT LESTVA 50% od normalne cene cenejša dokler traja zaloga pri Justinu Gustinčiču. Tatten-bachova 14. 1467 K izbornemu ŠTAJERSKEMU VINU vam nudi prvovrstna jedila krčma Smolej, Zg- Radvanje. 1654 DAME! Trajne kodre prvovrstno izdeluje salon Dobošlč, Magda-lenska 33. Novi aparat. Znižane cene. 1656 RESTAVRACIJA »LJUTOMER cr. Rotovški trg. Danes in jutri sveže morske ribe v veliki izbiri. Pristno dalmatinsko vino. Prvorazredni muškatni silvanec! Se priporoča Štib-ler. 1670 GOSTILNA KREN (Klemenšak), v nedeljo kmečke pogance. 1671 SOTRUDNIKA z vlogo Din 5000.— iščem za dobro uspevajočo mizarstvo s stalnimi naročniki, radi nabave primanjkujočega mate-rijala za že zaupana naročila. Ponudbe na upravo »Večer-nika« pod »Deljeni dobiček«. 1677 CENJENEMU OBČINSTVU naznanjam, da je odprto kegljišča in krasni, sončni vrt-Za obilen obisk se toplo priporoča gostilna »Lovski dom*. 1681 Kupim_____________ Par Žnidaršičevih PANJEV. prazne, kompletne, kupim. Gostilna Barič, Tezno. 1658 STARO OPEKO kupim. Nasipna ulica 70, Pobrežje pri Mariboru. - 1684 Prodam VRTNICE. NIZKE. HOLANDSKE novejših vrst in barv. 10 komadov 60 din. Visoke dveletne, komad 15 din. plezalke vseh barv 6. Poljanke 6. cle-matis 30. vrtne hortenzije 5, inalionije 3,mesejue jagode 50 sadik 20 din ter vsakovrstne cvetlične in zelenjadne sadike in semena razpošilja vrtnarstvo Ivan Jemec. Maribor, Prešernova ulica. 1496 AVTO »CHEVROLET« 4—5-sedežni v najboljšem stanju po ugodni ceni dam. Nas;r.v v gostilni »Prešernova ki?.'« v Gosposki ulici 1640 MOTORNO KOLO dobro ohranjeno naprodaj. Pojasnila: Bistrica pri Limbušu 31. 1664 OLEANDRI dva rdeča in en rumen, takoj na prodaj. Vprašati pri No-vaku, Cankarjeva ul. 18. 1674 KAUC ugodno na prodaj. Mizarstvo Anton Maver, Koroška cesta 46. 1675 Sobo odda OPREMLJENO SOBO veliko ali malo. v mirnem delu mesta, oddam. Naslov v upravi. 1628 OPREMLJENO SOBICO poceni oddam. Splavarska 6. 1663 Stanovanje SOBO IN KUHINJO oddam. Spesovo selo, Doktor Verstovškova 36. 1668 SPREJMEM GOSPODIČNO na hrano in stanovanje v sredini mesta. Naslov v upra vi lista.____________ 1657 GOSPODA sprejmem na hrano in stanovanje. Zidovska 14/1., vrata 8. 1673 TRISOBNO STANOVANJE, lepo. sončno, s kopalnico, v novi hiši oddam s 1- aprilom. Vprašati Gospojna 13. 1689 Stanovanj® sšce UPOKOJENEC brez otrok išče 1—2-sobno stanovanje. Ponudbe na u-pravo pod »1. mai ali pozneje.« 1687 SBužbo dobi IZDELOVALKO gornjih delov za čevlje, dobro izvežbano, ki ima tudi veselje za trgovino, sprejmem proti dobri plači. Orosel, Pekre pri Mariboru. 1655 SLIKARSK- POMOČNIKA takoj sprejme Jutršnik, Mag-dalenska 34. 1669 SPOMNITE SE CMD! Dražestne triko in sviiene bluze. Spomladanski plašči in kostumi na novo dospeli in v veliki izbiri pri tvrdki KONFEKCIJA GRETA" Mul»y Angleško m češko sukno ter /aznovistno modno m manufaktur no blago za SPOMLAD in poletje, kupite po ugodnih cenah pri FR ANJO MA J ER, Maribor Glavni trg 9 149? Prepnča/te se pred nakupom ! radio-aparati • ■ a • žarnice svetiljke za kolesa kolesa žepne svetiljke in baterije radio cevi (sedaj-i) za 30 °/0 cenejše) Oklopna jeklena antena »Lažnivec!« je kriknil Geofrey, »lažnivec in... tat!« Stopil mu je nekaj korakov nasproti in se ustavil. »Tat!« je ponovil Pavel trpko. Ves se je tresel, oči so mu žarele sovraštva. Ruby, ki se je bala za Qeoffreya, je stopija k mizi. položila roko na pištolo in jo skrila med časopisi. »'Da, tat« je ponovil Geoffrey s pritajenim, a trdnim glasom. »Pripovedujte svoje laži, drugim ljudem, ki vam jih bodo verjeli, jaz jih ne! Kaj ste upali najti? Ali je bilo nekaj, kar bi vam pomagalo pridobiti krivično stvar?« »Tat!« je zopet ponovil Pavel Rodney žarečih oči. »Vprašanje je, na kateri strani so tatovi!« Potem kratek molk — in nato ... Ruby pozneje ni vedela povedati, kdo izmed obeh je začel, kakor na mah sta se zgrabila. Klicati je hotela najprej na pomoč, potem se je pa premislila, da je bolje ako ne kliče prič. Geoffrey je bil večji, Pavel pa prožnejši. Borila sta se nekaj časa. ko se je posrečilo Qeoffreyu zgrabiti svojega bratranca za grlo. Ko je Avstralec opazil, da ni enak svojemu tekmecu, je segel v prsni žep in potegnil iz njega bodalce, ki je tičalo v nožnici. K sreči ni bilo tako lahko osvoboditi bodalo nožnice. Ko je videla Rtiby, da je posta! boj neenak, je zaklicala svojemu psu: »Zgrabi ga, Zevs,« je ukazala ter pokazala na Pavla Rodneya. Kakor blisk je planil pes na Avstralca m ga zgrabil za roko, s katero je držal bodalo. Orožje mu je padlo na tla in s kletvico na ustih se je opotekel proti kaminu. »Pokliči psa k sebi!« je Geoffrey zaklical jezno Ruby. Ker je dosegla svoj namen, je ukazala psu naj leže; izvrstno dresirana žival je tako izpustila sovražnika in legla na tla. Ruby je pobrala bodalo in ga vrgla skozi okno. Potem je stopila k Geoffreyu, ga objela in se obrnila k njegovemu bratrancu. Boječe ga je prosila: »Pojdite... Pavel!« Preprosto in ponižno je izrekla ti besedi. Geoffrev je v svojem razburjenju ni slišal, Rodney pa je razumel. Ko je zadonelo iz nienih ust njegovo ime, se je izvršila v Pavlu Rodneyu velika sprememba. Z njegovega obraza je izginila siva bledica, mehak, nežen izraz je zgladil njegove poteze; oči, ki so še pravkar žarele v sovraštvu, so izražale sedaj bolest, ljubezen in obup. »Pojdite,« je ponovila proseče in še vedno objemala Geoffreya, oči pa je vpi-rala v Pavla. Obotavljaje je stopil na balkon in v naslednjem trenutku izginil, srce ji :'c divje bilo, vendar je pogumno zaprla vrata balkona, potisnila zapah in se vrnila k svojemu možu. »Pripoveduj mi sedaj še enkrat, kako se je vse vršilo,« je dejal in položil svoje roke na njene rame. Sedaj mu je vse natančno in obširno opisala. »Ali se ti ne zdi,« je zaključila, »da je malo zmešan? Ze večkrat se mi je tako zdelo.« »Ne, zmešan ni, pač pa zloben človek. Strašno ti je moralo biti, ljubica, ko si ga zagledala tukaj. Vsaka druga, razen moje pogumne Ruby, bi se do smrti ustrašila.« s»Psa sta mi dajala pogum. Ali ni bilo srečno naklučje, da sem ju imela seboj? In Čudno je, da sem prav nocoj tako hrepenela po njama... Ko je potegnil bodalo iz žepa, mi je zastalo srce. Kakšen bi bil pač konec brez Zevsa?! Stresla se j3-»In vendar,« je nadaljevala strastno, »vem, kaj bi storila. Saj sem imela njegovo pištolo, ustrelila bi ga, ako bi bilo potrebno!... Oh, kako strašna misel, da bo ta Človek morda nekoč tu gospodoval in izpodrinil Nicholasa!« Oči so se ji zalile s solzami. »Morda pa vendarle ne pride do tega. Malo lahko kljub vsemu še upamo. Naslov seveda gotovo preide nanj, ker £ pristnost svojega rojstva dovolj jasno dokazal.« »Po kaj je neki prišel sem? Ko sem vstopila, je smrtno pobledel in takoj nameril pištolo name. Malo sem se zbala a ko sem -zahtevala, naj odloži orožje, je to takoj storil. Potem sem jo vzela in .. a Pogled se ji je ustavil na kaminovi preprogi. Majhen košček zvitega papirja je zbudil njeno pozornost. Pobrala ga je in zravnala. »Kaj je to? In kako čudna pisava! Pridi sem, Geoffrey! Kako čudno... kakor kaka uganka, poglej«! Stopil je k njej in pogledal preko njene rame na papirček. S slabo neizpisano pisavo je bilo napisano sledeče: »7-—4. Pritisni na gornji ogel na desni.«' To je bilo vse. Papir je bil star, umazan in je vsekakor prišel v dotiko z žepi in tobakom. Geoffrey ga je vzel Ruby iz rok, ga držal s komično mrzkostjo od sebe in dejal: _________________________________ (Dalie.) Darujte za axštni skladi PTL! SLUŽKINJA. zdrava in poštena, za vsa hišna dela, dobi službo. Mihailovič, Aleksandrova 54. 1679 kakor tudi vse potrebščine za radio-kolesa in elektrotehniko, najceneje in po ugodnih plačilnih pogojih, pri RADIO STJIRKEL larlbo r, Trg) Svobode 6 Telefon 26-85 KONJAR pošten, trezen, vešč vožnje Po mestu ter delavec vešč mizarskega ali kolarskega dela, dobi službo pri Tičarju, Jezdarska 19. 1680 PRODAJALKO sprejmem. Pismene ponudbe pod »Zmožna« na upravo »Večernika«. 1685 PIKOLA z dobrimi šolskimi izpričevali išče restavracija »Union«. 1686 Bd M&š&h&d najmodernejše v svili in volni za obleke in bluze prinaša specijalna trgovina sdim I# Mai’ potoži dar dsmu na ©etar1 Izdaja konzorcij »Jutrac v Ljubljam. Odgovorni urednijt MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. oreastavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d.,